Kmet, delnTcc In obrtnik naj bodo narodu vodniki lihi|t nato »rado. Maretnlna: ta aala lata Din M'— a pol lata „ II -a Inozemstvo IT li Rokopisi sa na «ra-lajo. — Plač« In totl » » Ljubljani. — Uredništvo In uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici tt. 7. — Telefon Inter. It. 60». — Račun pri poit. tokovnem zavodu It. 14.194. Temeljit obračun s sedanjo vlado, f l Govor tov. poslanca Puclja. — Kako se »dela« državni proračun. — Radikalna stranka je skrivališče korupcijonistov in lopovov! — »Hudič« in pendrek. — Kričeči slučaji zlorabe vere v Sloveniji. Dne 1. marca se je oglasil k besedi v razpravi o državnem proračunu tudi tov. poslanec Pucelj in je pri tej priložnosti temeljito obračunali z obema današnjima vladnima strankama, t. j. z radikali in s klerikalci. Njegove besede so tako žgale, da je prišlo med njegovim govorom večkrat do tako burnih prizorov, da je moral predsednik sejo celo prekiniti, da so se razburjeni duhovi pomirili, Je pač vedno tako, da resnica oči kolje! Kako se sestavlja državni proračun. 0 tem delu je povedal tov. Pucelj sledeče (po stenografskem za-i pisniku); »Jaz sem sestavljal proračun za ministrstvo za kmetijstvo. Sestavil sem ta proračun po principih, ki jih določa znanost, in sestavil sem ga na podlagi načel stranke, kateri pripadam, in pa tako, da odgovarja potrebam naše države. Tako sestavljen proračun je znašal 908 milijonov dinarjev, ker sem prepričan, da mora proračun za kmetijstvo v naši državi znašati vsaj 10 odstotkov od vseh državnih stroškov. Tako mora biti sestavljen proračun za kmetijstvo^ če upravljajo to ministrstvo ljudje, ki se na ta posel razumejo. Kaj pa se je zgodilo z mojim proračunom? Nam, ministrom seljaške stranke, so obljubili, da bo prišel državni proračun pred ministrski svet, kjer se bo obravnavalo o potrebah vsakega resora. Ugotavljam pa danes na tem mestu, da v tej zadevi ni bilo nikdar nobene ministrske seje, pač pa se je delalo tako kakor se dela po navadi. Kako pa se dela po navadi? Ta-ko-le: Minister sestavi proračun in ga izroči finančnemu ministru, načelniki v tem ministrstvu pa pregledujejo proračun in črtajo posamezne postavke po svoji mili volji, ne da bi se vprašali, kaj je potrebno in kaj ni potrebno. Tako postavijo ministra pred gotovo dejstvo, in minister mora biti zadovoljen! Ko je pa naš proračun prišel pred finančni odbor in ga je dobil v roke novi minister Miletič, ki nima niti pojma o potrebah kmetijstva, §o črtali vsevprek, kar se jim je zdelo. Za tako izdelan proračun pa mi ne moremo prevzeti odgovornosti. Tako pa se je godilo tudi s proračunom ostalih ministrstev. Ostra kritika nad radikali. Pogledati je treba sedaj še, če daje današnja vlada kakšne garancije za poboljšanje stanja v državi. Predno odgovorim na to vprašanje, je treba pogledati le, kako je vlada sestavljena. Velika večina članov te vlade pripada radikalni stranki. Zato je nekdo v Sloveniji rekel: »Mi imamo sedaj čisto radikalno vlado z malo amputacijo Slovenije.« Radikalna stranka pa je celo po mišljenju nekih njenih članov pribežališče lopovov in korupcijonistov! Vihar. Po teh besedah je nastal med radikali strahovit vihar. Radikalni poslanci skačejo s svojih prostorov pred govorniški oder in divje groze govorniku. Neki poslanec Puclju grozi, a njegov tovariš ga odrine z besedami: >Bežil Ta še vola in bika ukroti — kaj boš ti ž njim? Hrup je bil tako velik, da je predsednik moral sejo za nekaj minut prekiniti, da so se razburjeni duhovi zopet pomirili. Kritika nad SLS. Ko se je seja zopet nadaljevala, je tov. Pucelj po kratkem prereka-' nju z radikali svoj govor nadaljeval1 in naravnost uničujoče kritiziral Slovensko ljudsko stranko in njeno politiko. »Ko sem vabil to stranko v vlado,« — je govoril tov. Pucelj — »da bi skupaj z nami popravljala krivice, ki so se zgodile Slovencem in Hrvatom, so oni iz političnih razlogov sodelovanje odklonili. Če hoče ta vlada, da ji zaupamo, moramo vedeti, kaj vlada in v njej zastopane stranke hočejo. Mi pa o tem ne vemo ničesar. Mi n. pr. ne vemo, ali stoji SLS še danes na istem stališču kakor 27. marca leta 1923? Takrat je pisal »Slovenec« (27. marca 1. 1923.): »Slovensko ljudstvo zahteva v okvirju države svojo politično in gospodarsko samostojnost kot enakopraven faktor s Hrvati in Srbi, odklanja vsakršno nadoblast kateregakoli naroda v državi in odklanja tudi vsako drugo lažnivo firmo »samouprave«, ki se ne krije z za-tonodajno politično - gospodarsko samovlado Slovenije.« Ko sem jaz pozval SLS, naj vstopi v vlado, je napisal »Slovenec« dne 6. maja 1926. sledeče : »Ali ne bi sodelovanje z radikalno stranko, kakršna je danes, pomenilo podpiranje njenega centralističnega velesrbskega državnega programa? Ali bi ne pomenil že samo fakt sodelovanja s takimi elementi ne samo nadaljevanje, nego sankcijoniranje zapostavljenja Slovenije?« (»Take elemente« pa danes podpira SLS in sedi ž njimi v vladi! Po lastnih besedah »Slovenca« podpira torej SLS zapostavljanje Slovenije! (tip. ured.) Pred volitvami v oblastne skupščine so širili letake z napisom »Proč s centralizmom in s centralističnimi vladami«, danes pa sedi v radikalni vladi g. Dušan Sernec, ki je te letake podpisal! Doma tako — v Beogradu tako! Slovenska ljudska stranka vodi dvolično politiko, eno v Beogradu, eno pa doma. Tukaj podpirajo centralistični režim, dr. Veble v Mariboru in dr. Brecelj v Ljubljani pa izjavljata, da SLS ne bo odnehala v borbi za popolno zakonodajno avtonomijo. To je stvar, ki jo je treba pojasniti od vladne strani, da bomo že enkrat vedeli, pri čem smo. Klic: Ali ste Vi proti avtonomiji? Pucelj: Kadar bo treba glasovati za finančno in zakonodajno avtonomijo, bom glasoval zanjo! »Hudič« in bajonet. Slišali ste, gospodje, kaj se je zgodilo v Kupusini kmetom, ki niso hoteli glasovati za radikale. Pri nas v Sloveniji pa se dogajajo nasilja druge vrste. Slovenska ljudska stranka rada trdi, da je verska stranka. Ugotavljam na tem mestu, da to ni res, ampak da je Slov. ljudska stranka brezverska stranka, ki vero samo izkorišča. Kako jo izkorišča? Kakor se poslužujejo policaji pendrekov, da vrše nasilja pri volitvah, tako izkorišča Slov. ljudska stranka verski čut dobrega slovenskega naroda. Za časa zadnjih volitev se je pri nas zgodilo, da je duhovnik v Do-brniču zagrozil, da ne bo nikogar cerkveno pokopal na blagoslovljenem katoliškem pokopališču, kdor ne bo glasoval za Slov. ljudsko stranko. G. Krumpestar je rekel, da ne bo pri spovedi nikomur dal odveze, kdor je naročen na naš »Kmetski list.« Zgodilo pa se je še hujše: V Strugah je rekel župnik Orehek: »Sedaj pa, volilci, pojdite na volišče. Tam je pet skrinjic. V prvi skrinjici je presveto Srce Jezusovo, in v to vrzite svoje kroglice, iz ostalih štirih skrinjic pa hudiči ven gledajo!« (Smeh na levici.) Zgodilo se je tudi to: Ko je vladni komisar, g. sodni svetnik Me-jač iz Ribnice, dal nekemu volilcu kroglico in ga poučil, naj gre od skrinjice do skrinjice in naj v vsako vtakne svojo roko, tisti volilec ni tako storil, ampak je hodil od skrinjice do skrinjice in jih je ogledoval. Ko so ga vprašali, zakaj |skrinjice ogleduje, je odgovoril: Hotel sem pogledati, če je res v prvi skrinjici Srce Jezusovo, v drugih pa hudič — toda ne vidim ne enega, ne drugega! Najlepše je pa to, da je bila med tistimi skrinjicami, iz katerih je baje hudič ven gledal, tudi vaša radikalna skrinjica! Tako se agitira: Vi s pendre-kom, ti pa s hudičem! Ljubljanski škof. Nočem napadati ljubljanskega škofa, ki ga zelo spoštujem kot visokega cerkvenega dostojanstvenika. Pravijo, da je on dober človek, toda premehak je in zato je on le orodje v rokah treh ali štirih politikov. Tudi v naši stranki je nekaj duhovnikov. Te duhovnike pozna tudi navzoči g. minister in on mi lahko potrdi, da so to pošteni gospodje. Eden od teh duhovnikov je pristal na to, da kandidira na naši listi. Ker pa mora za kandidaturo imeti dovoljenje od škofa, je res zaprosil za dovoljenje, a škof mu je prošnjo odbil. Jaz sem šel na to k škofu in sem ga prosil, naj mi razloži vzroke, zakaj ne da dovoljenja. To sem storil zato, da bi ljudem dokazal, da naša stranka ni brezverska ali protiverska. Škof pa mi je odgovoril, da z verskega stališča nima nič proti naši stranki, da pa dovoljenja ne da zaradi discipline! Vidite, take so razmere pri nas. To je hujše kakor batine po podplatih, ker je pritisk na duše hujši kakor pa udarci po telesu. Maščevalnost. Ko so zastopniki SLS takoj po volitvah stopili v vlado, se je ho- Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti 1 .....Ml ■IIIM»IMII«II»III»1WIIII|||I1MIWIMHIIIIMM1»—■ ■ ■■■»!■ !■ IH—TMI" rTITTI«m I ■ IIH II ....... I lil IIKII I IIIIIIIIMUM II M.iim I um BMHIimil— ■ IHWI il i l S I ■ tel škof maščevati nad onimi, ki so imeli moralno korajžo, da so stopili na našo stran in proti SLS' in proti politiki, ki jo dela že 6 let dr, Korošec. Prvi slučaj je oni v Kranju. Tam živi že 26 let g. Koblar kot dekan. Ta gospod je pošten človek kot človek in kot duhovnik. Škof pa mu je vzel njegovo dostojanstvo. Priznam, da ga ni odstavil od dekanata po svojem prepričanju, ampak na pritisk go--spode, ki tvori danes drugo vladno stranko. Uspeh pa je bil ta, da gospoda Koblarja danes vsi še bolj spoštujejo kot so ga prej. Tako se dela pri nas »volja naroda« in tako se postopa z nami. Cerkvena politika. Ko sem se drugič oglasil pri škofu v isti zadevi, se je vnel dolg razgovor med nama o Radicu in njegovi stranki. Prvič mi je rekel škof, da s svojega stališča nima nič proti nam, drugič pa je dodal, da ga vodijo cerkveno-poiitični razlogi, da je protivnik naše stranke. Sedaj pa vprašam celokupno vlado: Ali tudi ona odobrava te cerkven o-politične razloge? Kako je prišlo do zadnjih volitev. Današnja vlada nima druge skrbi kakor to, kako hi se obdržala na krmilu. Plod te skrbi je bil razpis zadnjih volitev. Ko je bil položaj v radikalni stranki enkrat zelo obupen, sem povedal g. Uzunoviču, kako lepo so nekdaj delali deželni zbori. Ta stvar je Uzunoviča spočetka bolj malo zanimala. Ko pa je enkrat postal položaj zopet zelo napet, takrat so se oklenili moje misli kot rešilne bilke in razpisali so volitve, da se med tem položaj razčisti. Danes so oblastne skupščine tukaj, nimajo pa sredstev, da bi delale. V takih žalostnih razmerah živimo. Slovenska ljudska stranka pa je zakrivila velikanski greh, da je podprla radikalno stranko baš takrat, ko hi se bilo dalo vse obrniti na bolje. To so vzroki, da bom glasoval proti proračunu. Sicer pa sem mnenja, da je treba radikalno stranko razbiti! za Uhtomskega, ki je bil dober i osebni prijatelj carja, je napisal Radie tedaj tudi svoje posebno' mnenje o Bosni in avstrijski njeni aneksi ji. Tu je dokazal, da Rusiji zaradi aneksi je ni treba vojne napovedati, ker da Bosna ni samo srbska, ampak je tudi hrvatska, kajti da se številčni muslimani v njej vedno bolj čutijo Slovane ie sicer kot Hrvati. Bila bi velika politična pogreška za Slovanstvo, ako bi Rusija tudi glede Bosne vodila staro pravoslavno in teritorijalno politiko, mesto slovansko narodno, ki mora biti po svojem bistvu demokratična in kmečka. Rusija tedaj ni hotela vojne, kajti vladajoči caristi se niso čutili varne vsled poraza v japonski vojni in sledeči jej notranji revoluciji 1. 1905. Na Radičeve argumente je dejal minister carskega dvora baron Fride-riks: »Rusija bo priznala aneksi-jo in zaradi tega vojne ne bok Vsled porasta glaSov in mandatov »Hrvatske pučke seljačke stranke« je tedanji hrvatski ban, Tomašic, začel zasledovati, kaj ta stranka pravzaprav hoče. Ponovno se je razgovarjal tudi z Radičem samim, ki mu je tolmačil njen program. Ban Tomašic je službeno poročal v Pešto in na Dunaj, da nova stranka ni prevratna, čeprav obsoja militarizem in zahteva uvedbo referenduma po švicarskem vzoru. Že se je delalo na tem, da v zvezi s hrvaško-srbsko koalicijo pomaga tudi kmečka stranka v saboru izvršiti nekatere reforme v upravi in gospodarstvu. Toda fevdalni reak-cijonarji ter klerikalni krogi so nadaljevali s svojimi denuncijacijami na Dunaju in v Pešti ter končno osumili celo bana samega, da ni nič manj nevaren od Radiča. Da se teh očitkov opere, se je ban Tomašic odločil Št. Radiča zapreti, čeprav sabflr še ni bil razpuščen. Radič je izjavil šefu policije, da se ukloni samo oboroženi moči. Pozneje je izginil neznanokam ter ostal skrit celih šest tednov, dokler niso bile izvršene nove volitve, pri katerih je bil ponovno izbran za saborskega poslanca. V prihodnjem pismu se bomo seznanili z nadaljnim razvojem »Hrvatske pučke seljačke stranke« do izbruha svetovne vojne v 1. 1914. Alb. Prepeluh. Maš pokret, Osmo pismo. Pred vojno Hrvatska - Slavonija še ni pozmala splošne in enake volilne pravice, kakor v obče nobena dežela, ki je bila pod skrbstvom Madžarske. Volilci, kolikor jih je bilo, so volili poslance v hrvatski sabor v Zagrebu, ki je imel nekaj več delokroga kot bivši deželni zbori avstrijski, ker je bila tafco-zvana »banska Hrvatska« v nekaterih rečeh precej avtonomna. Poslance v državni zbor v Pesti pa je volil izmed sebe sabor. Pred 1. «1910. hrvatski kmet in delavec nista imela volilne pravice. Volilno pravico so imeli predvsem uradniki, duhovniki, veleposestniki in druga inteligenca svobodnih poklicev, od kmetov pa samo nekateri večji davkoplačevalci in starešine hišnih zadrug, ki tam deloma še dandanes obstoje. Med delavci sploh ni bilo voliicev. V vsej Hrvatski - Slavoniji je bilo komaj 48.000 voliicev. Umljivo je tedaj, da je novo osnovana »Hrvatska pučka stranka« imela spočetka komaj 3 poslance v saboru, med njimi pa vedno njenega predsednika Štefana Radiča. Pod pritiskom mad-žaronskih banov, ki so bili večinoma le politični eksponenti Peste, )e bila večina v saboru madžaron-ska, ker jo je izvolilo odvisno mad-žaronsko uradništvo. Druga inteligenca, ki je bila zastopana v saboru, je bila deloma hrvatske, deloma srbske nacionalistične miselnosti. Leta 1905. pa so se poslanci iz Hrvatske in avstrijske Dalmacije sešli na Reki. Plod tega sestanka je bila takozvana »reška resolucija«, ki je dosedanjo naeijonalistično hrvatsko politiko usmerila v opor-tunistične, Pešti prijazne vode. V saboru je nastala takozvana hrvat-sko-srbska koalicija, ki je postala polagoma vladna stranka. Proti takšni politiki sta vstala tedaj tudi brata dr. Anton in Stjepan Radič in 1. 1905. izdala brošuro »Hrvati i Magiari«, v kateri to politiko hrvatske gospode proglašata za nedemokratično in neljudsko. Odločno pobijata kabinetno politiko gospode, ki hoče dobiti oblast v deželi s pomočjo v Pešti vladajoče madžarske gospode in ne od svojega naroda, to je jedra njegovega: hrvatskega kmeta! Čeprav toraj kmečki ljudje večinoma niso imeli volilne pravice, je vendar to novo kmečko-ljudsko gibanje bilo mnogim v strah. Posvetna in duhovska gospoda je novo stranko tihoma tožila madžarski vladi v Pešti in na cesarskem dvoru na Dunaju. Obtoževali so jo, da je panslavistična in republikanska, da je nevarna dinastiji in monarhiji, a Radič sam, da je v službi Srbije, Rusije in Francije. Pod pritiskom tega novega političnega in so-cijalnega pokreta je bila končno vlada prisiljena 1. 1910. reformirati volilni zakon in volilno pravico razširiti. Pri nastopnih volitvah je i »Hrvatska pučka seljaška stranka« i dobila že 16.000 glasov in 9 zastop-jnikov v saboru. j Že prej, 1. 1908., se je vršil v Pragi drugi slovanski kongres, ki so se ga udeležili sami slovanski poslanci iz posameznih držav, med njimi tudi Št. Radie. Tejga leta je Avstrija proglasila aneksijo Her-ceg-Bosne, a Bolgari svojo neodvisnost od turškega sultana. Politično obzorje v Evropi se je zobla-čilo in nastala je velika napetost med Avstroogrsko in Nemčijo na eni, ter med Srbijo in Rusijo na drugi strani. Že tedaj je pretila zaradi avstrijske aneksije Bosne izbruhniti svetovna vojna. Radič se je napotil iz Prage naravnost v Pe-trograd in Moskvo, kjer je imel več ' javnih predavanj in zaupnih razgovorov z vodilnimi osebnostmi teda- Delo naših poslancev v deželnem zberu. Predlogi na predsedstvo skupščine. Predlog inž. Franc Zupančiča za zgra-1 predlagamo ditev ceste vezalke na deželno cesto So- visoka skupščina skleni: Oblastvenemu dražioo—Loški potok iz vasi Globelj. Vas Globelj v Občini Sodražica iz nujnih ozirov domačega gospodarstva potre- odboru se naroča, da kar najvestneje prouči maše gospodarske razmere do Češkoslovaške in ojjozori našo delegacijioju^sp- | buje cestno zvezo z deželno cesto, hi vodi j d; trgovinska "pogajanja s Češki ' iz Sodražice v Loški potok, ob kateri ima-' - v ----11 : jo vaščani v Globelju svoja zemljišča. Ker i te zveze ni, morajo gubiti mnogo časa in j dela. Potrebno je, da se zgradi iz vasi Globelj cesta vezalka do omenjene deželne j ceste, kar bi ne bilo predrago in kar je že dolgoletna zahteva teh vaščanov. Bila bi že davno 'uresničena, da ni bilo vojske. I Predlagam, da Oblastna skupščina skle-1 ne, da se ta cesta-vezalka čimpreje zgradi. Ljubljana, dne 28. februarja 1927. Inž. Franc Zupančič in tov. * * * Nujen predlog Janiko Bukovca in tovarišev, da oblastna skupščina varuje interese ljubljanske oblasti pri sklepanju tr-j govske pogodbe z Češkoslovaško, j Dne 26. februarja 1927 so pričela v Beo-! gradu trgovinska pogajanja z Češko-slova-, ško. Od nekdaj je prebivalstvo ljub-ljan-' ske oblasti stalo v ozkih trgovinskih zvezah z Češkoslovaško. Naravnost življen-skega pomena pa bo bodoča trgovinska na vsa za nas važna gospodarska vprašanja, osobito pa gori spomenjeni panogi našega kmetijskega gospodarstva, ki jih naj kar najbolje zaščiti in doseže možnost izvoza v Češkoslovaško. Ljubljana, dne 28. februarja 1927. Janiko Butkovec in tov. Predlog Ivana Pipana in tovarišev za uspostavitev cest Šujca—Polhovgradec in Sora—Ločnica, vsled znanih lanskoletnih vremenskih katastrof so ceste Šujca—(Polhovgradec in Sora—Ločnica popolnoma raztrgane in za vsak promet nesposobne. 2e itak popolno obubožani prebivalci poplavljenih krajev trpe veliko pomanjkanje, ker niti onega ne morejo vnovčiti, kar jim je še ostalo, in to vsled pomanjkanja prometnih zvez. Zato predlagamo, visoka skupščina skleni: 1. Naroča se oblastnemu odboru, da takoj popravi cesti Šujca—Polhovgradec in pogodba z Češkoslovaško za naš kmetijski sora—Ločnica, narod. Največji vir dohodkov je 'bila pred j 2. Oblastni odbor naj poskrbi potrebna vojno prašičereja, zlasti na Dolenjskem, pa sredstva, da se popravijo tudi vse druge ; tudi na Gorenjskem in Notranjskem. Naš ViSie(j poplav uničene ceste. kmet, kajžar, osobenik in delavec se je pe- j oal z prašičjerejo na ta način, da je z lahlko krmo vzrejal mladiče in iste prodajal ko so dosegli težo 40 do 120 kg. Taka reja prašičev je bila najplodonosnejša in dohodke je pri tem imel ffrdi najrev- Ljubljana, dne 28. februarja 1927. Ivan Pipan in tov. * * * JC .......Predlog Janko Bukovca in tovarišev za nejši. Dober kupec za take prašiče je bila dograditev deželne ceste Sv. Kriz-ntia-Češika. Po letu 1918 se ta kupec ni več boj—Mirna. oglašal v naših krajih, in zato je tudi zgo- Bivši deželni odbor dežele Kranjske je raj omenjena dobičkanosna prašičjereja pričel z gradbo deželne ceste Sv. Krnsko ro prestala. Tihaboj-Mirna V letu 1914 se je x grad-Znano je, da češkoslovaška tudi danes do te ceste prekmilo m je ostal de te potrebuje veliko množino takih prašičev, »te "^^^f^SSfpoS • i___________ _________,• ne more z vozovi ao zeiezmsKe pasi. je ker je tam takozvana »uzenarska« indu- vsa oUoUca veliko goerod-Msko strija prav rnoanora^rta Izvoz naših per- Mirna, trpi vs b.ez vr,ld. šutarjev otežkooajo ceskolovaški carinski -m ni mogoče spraviti na že- ■ in veterinarski predpisi iezniško^postajo, ali pa vsled prevelikih Drug važni izvozni predmet_nase kme- n0Btakf ! tajske produkcije v češkoslovaški je vino. transportnih stroškov do postaje, j Do sedaj je bil izvoz naših vin nemogoč, VIed tega predlagamo: vsled visokih prevoznih stroškov, carin in Oblastna skupsčina skleni: vsled konkurence italijanskih vin, ker si Oblastni odbor naj ukrene vse potrebno je Italija zagotovila posebne ugodnosti za da se bo pričelo takoj s končno dogradi- izvažanje vina v Češkoslovaško. tvijo te ceste. Da se možnost za popolno osiguranje Ljubljana, dne 28. februarja 1927, razvoja teh dveh važnih gospodarskih pa- nje caristične Rusije. Na poziv kne- nog omogoči, Janko ttuKovec in rov. - rosttra mani »GGCEEastufiaMH. aarmama s Obča vinska kriza, ki grozi uničiti eksistenco vinogradarjev je splošno znana in je dosegla vrlunec s tem, da se kljub zadnjemu najmanjšemu vinskemu pridelku poslednjega desetletja celo ta malenkosten pridelek ne more vnovčiti. Z utemeljenim strahom gleda naš vinogradnik v bodočnost, v negotovosti kaj na- Tako propada letno ogromno narodno premoženje naše oblasti, katero bi se ob dobri volji dalo rešiti z naravnost neznatnimi prispevki. Zato stavimo predlog : Skupščina skleni: 1. Nabaviti nemudoma dovoljno potrebno množino zanesljivega cepiva za vso Rusija. stane ob event. prirastku normalne koli- i oblast, katero naj se razdeli vsem veteri- čine vina. Glavni vzrok te krize tiči brez dvoma v premalem izvozu vin iz te oblasti, in o naravnost uničujočem dovozu vin v našo oblast iz oikoliških pokrajin, ki se je pojavil zadnja leta. Največ se uvozi in iztoči takozvanih dalmatinskih vin, precej sumljive iprovi-nijence, ki se toči po nizkih cenah. Po izjavi poznavalcev razmer in strokovnjakov pa je nemogoče, da hi bile vse te množine vina pristno dalmatinskega izvora, .ker v preteklem letu tudi v Dalma- narjem na deželi brezplačno. 2. Za vršitev cepitve izplačati veterinarjem gotove procente ali prispevke tako, da bi isti zamogli to delo vršiti zelo po ceni, odnos no v ubožnejših slučajih brezplačno. 3. Izposlovati uravnavo študija veterinarskega naraščaja tako, da bi veterinarski kandidati v času glavne sezije cepitve (meces maj) prekinili za nekaj tednov pouk, in bi bili prSdeljeni živinozdravni- i ugodno zaključila. Tudi med našo j državo in Rusijo se vodijo neofici-Rusija- se zaveda teh angleških j jelna pogajanja. Češkoslovaška je intrig in njena diplomatska aktiv- j že itak priznala Rusijo de iure. Ru-nost na zapadu postaja živahnejša.' munski časopisi vsled tega silno Baš te dni odpotuje v Pariz ruska. napadajo Jugoslavijo in Češkoslo-delegacija z Rakovskim na čelu, da j vaško in kličejo Italijo na pomoč, se reši vprašanje predvojnih dol-' naj še predčasom zlomi slovanski gov. Pogajanja se bodo najbrž j blok, ki preti Rumunijo izolirati. Mmmnm poUltlSiMi SLS v vladi. Popolno zakonodaj- om na deželi v pomoč in hitro izvršitev ciji ni bil pridelek obilen, in postoji sum- tega velikega dela. Naravno, bi se mora-[no avtonomijo bo dobila Slovenija nja, da je mnogo tega vina spačeno, od- lo kandidatom to tudi materijelno orno-nosno z dodatkom vode in sladkorja, ali gočiti. celo drugih kemikalij, ponarejeno. T . , , . , „_ , ____ Tako pančenje vin 'je pri nas tem bolj Ljubljana, dne 28. felAuarja 1927. Ivan Urek in lov. mogoče, ker so vinotočja brez vsake kontrole. Je pa isto ne samo v silno gospodarsko škodo producentov, temveč enako v zdravstveno škodo konzumentov. Vsled tega stavimo v smislu čl 2., točka 3. in 6. zak. v obl. samoupravah predlog: Skupščina iMeni: 1. Nujno nastaviti potrebno število kle-tarskih nadzornikov, ki naj vestno iin redno vrše kontrolo vseh vinotočev, zlasti v večjih centrih. 2. Uvede naj se za razpečavamje panča-nih vin najstrožjo kazen z zaplenitvijo blaga in takojšnjo izgubo točilne ali obrtne pravice. 3. Do budžetne možnosti nastavitve kle-tarskih nadzornikov in njih poslovanja naj se s tem poslom poveri okrajne kmetijske reterente za njih okoliše, kateri naj vsako sumljivo vino takoj pošljejo določenemu preiskovalnemu zavodu. Ljubljana, dne 28. februarja 1927. Ivan Urek. in tov. V letu 1926 je poplavila Sava, Sotla in njuni razni pritoki v brežiškem srezu vsa najrodovitnejša polja in travnike, ki leže v ravnini, umazala, zasula in odnesla pridelke ter s tem učinila ogromno mnogo-milijonsko škodo. Najtežje prizadete so vasi, ki ileže z celimi domovji prebivalstva v poplavljenem ozemlju, in je voda v devetkratni poplavi udrla v hiše, hleve, kleti in uničila tudi one pridelke, ki so bili že v shrambah. Neštetim posestnikom -je bilo uničeno vse i že prihodnji teden. Novi veliki župani. Velika župana v Ljubljani in v Mariboru sta od stavljena. Na mesto dr. Baltiča je postal veliki župan v Ljubljani dr. Vodopivec, na mestu dr. Pirkma-jerja v Mariboru pa dr. Schaubach. Postave, po kateri se morajo ravnati veliki župani, so pa ostale prav tiste, kakor so bile prej. Napredna fronta. Pretekli teden je objavilo »Jutro« dva članka o sodelovanju naše stranke s samostojnimi demokrati. Obe stranki naj bi na polju in domovju. Brez vseh sredstev namreč napravili znano »napredno je ostalo prebivalstvo v že itak zadolženih ironto« proti klerikalcem, verjetno domovih. Obljubljalo se je podpore in po-! pocj vodstvom dr. Žerjava. Na to moc, do rudejstvitve tega pa še do danes -ni prišlo. V smislu čl. 2., točke 13. zakona v obla- stnih skupščinah stavimo naslednji predlog:- Skupščina skleni: . . . , . .. „ , i. Pod vzeti energične korake, da ji iz- cev samostojni demokrati. S tem pa »Jutrovo« povabilo naj odgovorimo na kratko sledeče: Res je, da smo mi ravno tako nasprotniki klerikalcev, kakor so nasprotniki klerikal- i-oči država v namen pomoči poplavljen- j ni rečeno še nič drugega kakor to, I cem nabrane odtegljaje javnih nameščen- j da mi in samostojni demokrati po- -ir , i . • v. , ,;ev v Polnem znesku, ki se je odtegnil K+ike klerikalpev nočpnio Edini in Vsako leto pogine v naši oblasti ogrom-' istim na teritoriju te oblasti I,1, KieriKdicev nočemo, i^aini in na množina svinj na rdečici in to kljub 2. Z tem in ostalim denarjem, ki se je ,slozni smo S1 torej le V tem, cesar temu. da imamo proti tej bolezni popolno-; zbiral v ta namen, naj se nujno priskoči- nočemo. To je pa za skupen nastop ma sigurna sredstva v cepitvi. v |m pomoč vzdrževanja in prehrane prha-: premalo. Za skupen nastop- pa je raK^^^itSlo^i^?: 3' brŽSkega lSreZa' ^treba ^osti v tem, kaj hočVo, njerejcev ne omisli te sigurne zaščite svo-j 'M u b -1 j a m a , dne 26. februarja 1927. torej V pozitivnem smislu, ne samo jih živali proti tej morilki. Ivan Urek in tov. Iz zunanfe politike Balkan. Vodja makedonskih komitov Pro-tegorov se je te dni nudil v Rimu. Gre predvsem, da se organizira na pomlad vpad komitov v našo državo. Komiti se zbirajo v A Ibaniji in so oboroženi z italijanskim orož-_ jem. Beograjska »Politika« je od-'' krila do/kument, kjer Anglija daje nasvete grški zunanji politiki. An flija se postavi popolnoma na grško stran in ji obljublja, da bo zastopala njeno stališče v jugosloven-skem-grškem sporu. Bolgarija želi s pomočjo Anglije in Italije povečati svojo vojsko in si olajšati re-paracijska plačila. Italija in Anglija zasledujeta z vsem tem samo en načrt, izolirati našo državo in napraviti iz nje svojo kolonijo. v negativnem. V tem pa, kaj da hočemo, se naša pot silno oddaljuje od poti samostojnih demokratov. Dokler so bili samostojni demokrati na vladi, so jasno dokazali, da so Nanking-Šangaj, ker hoče prere- h;,,imigi in zastopniki nasilja do zati vsa pota do Šangaja. Do sedaj! skrajno^1- V tem oziru so popolno-so prodirali Kantonci od juga proti jraa enaki klerikalcem, ki so ravno jših vesteh pa se' te§a ministra Maksimovica, ki je severu, po novejših zbira v Vladivostoku Kitajska. Revolucionarni duh na Kitajskem se vedno bolj in bolj širi. H Kantoncem je pristopila nova pokrajina Anhvai, tako je sedaj na strani Kantoncev okoli 250 milijonov Kitajcev. Zmagoviti revolucionarni armadi se je pridružil tudi vojska, ki namerava tudi od severa^ prijeti svojega nasprotnika. Položaj Šangaja je nevzdržljiv, kar je vprašanje le nekaj dni. kantonska svoie nasilne metode začel baš po Anglija. V Angliji je na krmilu konservativna stranka, ki je nesmrtna sovražnica Slovanov. Vedno bolj in bolj se pojavlja nasprotje dveh svetov vzhoda in zahoda, nasprotje med kapitalizmom in novimi soci-jalnimi .pokreti. Na eni strani je denar, na drugi ideja bratstva med narodi. Anglija še naprej zbira okoli sebe finančno slabe države, da .jih, če bo treba, pošlje v boj proti Rusiji. Zadnje čase si skuša pridobiti Poljsko, nastopa kot posredovalka v nemško - poljskem sporu, na Balkanu pomaga italijanskemu imperijalizmu, vse z namenom, da oslabi položaj Rusije in njej prijaznih držav v Evropi. Ru- general Li-Pao-Čang z 15.000 mož- sija bi morala vezati nekaj svojih mi. Kantonska konjenica je na ne- moči na /ahnd in niena mt-niia n ri PP-vladi, branili in zagovarjali. Mi smo pa odločni nasprotniki batina-štva in nasilja, pa naj prihaja to nasilje nad nas od »liberalne« ali pa od »klerikalne« strani! Cilj vse liberalne in klerikalne politike je nadalje ta, da se kmete in delavce na vekomaj obdrži na vrvici, da ostanejo kmetje in delavci na vekomaj pokorni sužnji in hlapci pokvarjene gospode. Mi pa hočemo i____ vse nekaj drugega. Mi hočemo, da j iaže. se ravno najširša plast naroda osvo-' bodi vsakega jerobstva, duševnega] in političnega. Mi hočemo kmete in' delavce duševno in politično tako dvigniti in izobraziti, da bodo lahko sami odločali o svoji usodi na podlagi lastne presoje in brez vsakega strahu pred posvetno in duhovno gosposko, brez strahu pred bajonetom in »hudičem«, in brez strahu pred vsako pokvarjeno gospodo. To so stvari, ki jih ža-libog velik del slovenskih šola-nih ljudi (»inteligenca« je ne- Poglavje o dnevnicah. Zadnje dni je bilo kar veselje za brati, kako se »Slovenec« in »Domoljub« trudita, da bi opravičila višino dnevnic za člane oblastnih skupščin. Gospoda, ki ima v oblastnih skl^ščinah večino, je prišla na sijajno misel, da morajo ljudje, ki stanujejo v mestu, zato dobivati iste dnevnice kakor zastopniki z dežele, ker morajo hoditi ven med ljudi, da izvedo, kaj ljudje hočejo! Kaj za te gospode ni pošte? Ali so njihovi volilci sami analfabeti, ki jim ne znajo pismeno sporočiti svojih zahtev? To vendar ni in ne more biti opravičeno, da bi ljudje, ki imajo n. pr. v Ljubljani svoja stanovanja in doma svojo hrano in še celo mesečno plačo brez vsakega odbitka povrh, morali prejemati toliko, kakor res potrebuje poslanec z dežele, ki mora stanovati v hotelu za drag denar, ki mora plačati hrano v gostilni itd! V Karlovcu so določili za one, ki stanujejo v mestu, znatno nižje dnevnice kakor pa za zastopnike z dežele! Zakaj je razlika, in sicer opravičena razlika, mogoča v Karlovcu, pri nas pa ne?! Tukaj so klerikalci pokazali na popolnoma nedvoumen način svojo velikansko ljubezen do kmeta! Govor tov. Puclja, ki ga objavljamo na drugem mestu, je označil Slovenec z besedami »žalosten dan za Janeza Puclja«. Nekoliko-drugače pa je označil ta govor za grebški »Jutarnji list«, čegar beograjski poročevalec tudi ni ravno na glavo padel. V »Jutarnjem listu« beremo: »Opaženo je, da je ta govor eden od najmočnejših udarcev, ki ga je namerila seljaška stranka na današnjo vlado. Ta govor je smatrati kot sklep seljaške stranke, da ne bo sodelovala z nobeno stranko, ki podpiše današnji režim. Po tem govoru so vsi prepričani, da radičevci ne bodo reševali današnje vlade.« Tako izgleda »nesrečni dan« v resnici, katoliški (?) Slovenec« naj pa le mirno naprej katerih krajih zasedla železnico j vzhodu bi morala odnehati moči na zahod in njena akcija na kaj drugega in nima s šolsko iz- i ob razlbo nič opraviti!) še ne razume. Dopisi. Gorenjski predal. Dovoli, tov. urednik, po dolgem času nekoliko prostora v »Kmetskem listu«. Vedi, da gorenjska še ni bila tako ponosna kakor sedaj, ko ima tri klerikalne poslance in še povrhu ministrstvo za gradjevine. Že več ko en mesec sedi v vladi naša proti korupciji besneča SLS," pa se slabo obeta. »Slovenec« pravi, da bodo cestni odlbori mogli dati Vs za blej- Vsak pravi slovenski kmet je naročnik »KMETIJSKE MATICE«! ■■■■■■■■■■»■■^■■■»»■■»■imuhmiimjvmriai«jaiiiimrimmnupjv^j«»: vmmotiaimif mm**. »ktkmxaeammmtmmzirmvbmi<- amev" ■ - --------- ski most. 200.000 Din je pustil biv- f Poljanska dolina pri Črnomlju. klerikalni cestni odbor* dolga, Nihče se še ni pobrigal za naše gozda j pa še tretjino za blejski most, j spodarske naprave. Zlasti je zane- pa bode 600.000 Din na cestnih do-kladah. Kmetska para bode že plačala, saj iz strahu pred hudičem tudi glasuje za SLS. V Begunjah se je ustanovila sirarska zadruga. Si-rarski dom neobhodno potrebujejo, pa se je nekdo našel, ki pridno pobira za orlovski dom. Seveda tega je bolj treba kakor pa sirarne. Res dobro mora iti v Begunjah, da bodita kar dva teatra Vprašamo kmetsko ljudstvo, kje pa je dom, da se bode iz njega denar dobil? Naše mnenje je, da je sedanjega teatra za Begunje dosti. Kako z lahkoto bi se gradila sirarna, ko bi bili za to tako vneti, to tembolj, ker je Slovenec zopet kmetijski minister, ki lahko nekaj da. Le tako naprej, drugo leto mesto 53 rube-žev, ki jih izkazuje »Uradni list«, največ radi visokih davkov, jih bode 530. Potem bodeš že ti ubogi kmet čutil, ikje je hudič. V Pod-homu in Podkorenu se novi najmlajši sirarski zadrugi krasno razvijata. Le s korajžo po tej poti naprej. — V Zasipu se je poročil naš vrli tovariš V i d i c iz znane kmetske »Mostarjeve« družine, z gospico Španovo iz Podhoma. Vrlemu kmetskemu paru naše čestitke! — Na Boh. Beli se je ponesrečil pri vožnji drv posestnik Go-gala, ki je na poškodbah v bolnici preminul. Zapušča ženo in 8 otrok. Nesreča je tem večja, ker mu je zadnje dve leti povodenj napravila ogromno škodo. Če gremo iz Boh. Bele v Ribno, tudi tam dosti novic. Ni še minulo dobro leto, pa so se zgodili trije umori vsled pretepov. Eden na Koritnem, drugi na Beli, tretji v Ribnem. Žalostno tako poročilo, ali tudi k temu moramo pristaviti svoj lonec. Ako bi bili naši fantje medsebojno prijatelji, ako bi bili včlanjeni v društvih kmetskih fantov in deklet, bi taki žalostni slučaji izostali. Na drugi strani pa naj se oba tamošnja gg. župnika bolj pečata s verskimi stvarmi, kakor pa s politiko in bo mnogo bolje. Priporočamo obema gg. župnikoma, da dasta več strogo cerkvenih naukov, posebno zapovedi, ne ubijaj in ljubite se med seboj in brez politike, nič ikaj beri in kaj voli, in bode tudi umorov in pretepov manj. — Enako nam poročajo iz neke župnije, da se je g. župnik pri izpraševanju žena tako daleč zapletel v politiko, da bode imelo pri tem opravka sodišče. »Slovenec« je od dne 20. februarja prinesel dopis iz Radovljice, v katerem ostro napada one, ki so gradili most s svojim denarjem. Kar čuditi se je takemu napadu. Pripomnimo le toliko, da se z novim mostom ni mudilo radi Lesc, Pretrga, Radovljice ali Lancovega, pač pa le po našem mnenju radi neke družbe. — Zraven v tem dopisu je bil tudi napaden g. župan Dežman iz Lancovega, obče spoštovana oseba, seveda zato, ker je pomagal tudi graditi most drugim — političnim — kakor pravi dopis, seveda pri novem Avsenekovem, pa ni nobene politike. Končam naj g. urednik. Se pa še drugič oglasim in poročam o uspehih oblastnih gorenjskih poslancev in ministra. A. marjala naš okraj gospoda od SLS. Skrbela je za vse drugo, le za nas nič. Strahovali so naše ljudi s peklom in hudičem in jih v takem strahu držali samo za glasovalno mašino. Toda danes je kmet in delavec že toliko zaveden, da se pekla in hudiča, ki ga klerikalci kažejo, ne boji več. Zato so si ustanovili svojo kmetsko stransko, ki ima take voditelje, da jim lahko vsi zaupamo. Mnogo potrebuje naš Okraj. Železnico, zadruge vsake vrste, vodovod, zdravnika, lekarno, elektrarno, tovarne itd. Klerikalci, ki imajo večina poslancev, se seveda za to ne brigajo. Koliko davkov se je iztirjalo iz naših krajev, toda za nas se ni napravilo nič. Nobeden drug nam ne bo razmere izboljšal, kakor naša Slovenska kmetska stranka in njen voditelj Ivan Pucelj, kateremu kličemo: Živio. Druge gospode ne maramo. Ž Gorenjskega. — Blejski most. Kakor je domačinom in ostali javnosti znano, je lanska povodenj odnesla tudi most na cesti Lesce — Bled. Na tej najprometnejši točki tujskega prometa so zasebniki zgradili na svoje stroške most, od katerega seveda pobirajo mostnino, kar je tudi popolnoma opravičeno. Lepo priložnost, da pokaže, kaj zna, pa ima sedaj minister inžener Ser-nec, ki bo gotovo uvidel, da je tem mestu državni most nujno potreben. Cestni odbori ne morejo toliko prispevati v ta namen, ker so kmetje toliko večino pri volitvah v naših 1 ves prodec za betoniranje (okrog krajih, ker ob času volitev Obljub- 500 kub. m) brezplačno. - Vne- Ija zlate gradove, bi bila tudi"nje dolžnost, da se pobriga, za revno ljudstvo, a njej je le za mandate — za kmeta pa — deveta briga — po volitvah. Zatorej prosimo mi samostojni potom naše organizacije naše merodajne, da nam kmetom kolikor mogoče pomagate. — Ako zasledujemo naše časopise se vidi, da deljo je imela krajevna organizacija SKS svoj redni občni zbor. Potrjen je bil zopet celokupen prejšnji odbor. Navzoča sta bila tudi g. minister dr. Kukovec in g. dr. Ra-potec iz Maribora, ter sta nam podala izčrpno poročilo o politični situaciji. Navzoči so navdušeno odobravali izvajanja govornikov, ker ima vsak stan svojo zadrugo ali sta nam dokazala, da ni več'daleč zbornico, potom katere doseže, če, čas, ko se naša kmetska organiza-m kaj prav, le ti kmet si toliko ne- Icija v Sloveniji združi s stanovski-umen, ko tisčis roko v klerikalno mi tovariši cele države. Nič ne po-malho, a iz nje ne pride za tebe maga, če naši politični nasprotni- mčesar kaj boljšega, a iz Radičeve in Pucljeve torbe smo dobili in še bomo vsaj drobtine — dobre so_ dokler ne dobimo še kaj več, bodimo s tem zadovoljni. V klerikalno torbo moramo pa le dajati. Saj vedno kričijo z prižnice, dajte za popravo sem, dajte za zvonove tja itd. Nikoli pa ne slišimo, to in to se je kmetu pridobilo za poboljšek pri gospodarstvu potom SLS. — Kaj se —! — Zato pač vera peša! ki še tako vpijejo in zabavljajo po svojem časopisju, ker naša poštena in pravična stvar mora zmagati. Na pustni torek pa nas je obiskal listič »Središki sršen«, kateri pa je v svoji zbadljivi naravi daleč prekašal svoje tovariše iz prejšnjih let. Videlo se mu je že na prvi pogled, da je dobil druge gospodarje, ki so ga poslali med nas. Bil je celo tako nesramen, da je zahteval 5 dinarjev, prej predno je šel v hišo. Ko pa je to dosegel, se je spravil nad nedolžne ljudi in jih obgrizel do kosti. Druge pa, kateri bi bolje zaslužili, da jih malo opika, je pustil popolnoma pri miru, ali pa jih je celo Sv. Peter na Medvedovem selu. V zadnjem »Slov. Gospodarju« si je neki zaplotnik izbral mene za tarčo ter spušča pušice name. Poživljam Te, značajni mož, da imenuješ , . , . , , - svoje ime, da se o osebnih zadevah S, , 1 Je tako zloben' da mtl osebno pogovoriva Videl bom tudi ; bokola 111 Pustl1 P" miru. Pevovod-ali se izplača, izročiti Te sodišču' ^ 1s,ok- Vf^kega. zbora, kateri je z — Janko Otorepec. (Op uredn • Kivehkmu zrtvami m mnogim trudom tej zadevi izjavljamo, da g. Janko ?p£avi1 zbor,na tako stopinjo, da Otorepec ni pisec dopisa v našem lahko z usPehom nastopa kjersibo-listu št. 6.) j ie obklal tako nesramno, da te- Iga ne bi spravil skupaj največji Središče. Cenjeni g. urednik.' podlež. Značilno je, da se klerikal-že itak z raznimi dajatvami preob- Ker vemo, da ste radoveden člo- cev ni upal dotakniti, demokrate pa loženi. — Jako zamotana je tudi za- vek, ki imate radi novosti, katere je z malimi izjemami vse vprek deva radovljiškega mostu, o kateri se godijo po svetu, zato Vam poši- hvalil. Mogoče želi jajce znesti v bomo o priliki povedali kaj več. ljamo par novic iz našega trga. — ' klerikalno gnezdo. Ko so to njego-Žiri. Dne 18. februarja smo vo- Po dolgem prizadevanju občinske-) vo početje izprevideli tisti, ki so ga lili občinsko starešinstvo. V odbo- 8a odbora smo dobili električni tok poslali, so se zbali, da bi bil lahko ru ima SKS 2, SDS 6 in takozvani iz Fale, kar je velike gospodarske nad njihovim ljubljencem progla-radikali 5 članov, klerikalci pa 12. važnosti. Oblastvena komisija je na- šen kontumac, pa so sklenili, da ga Zaradi ljubega miru smo dali radi- pravo odobrila ter izrekla ugodno raje na ražnju živega spečejo. Naj-kalom župana, podžupan je naš od- kritiko o napravi omrežja in hišnih brž je to postna jed, katera bode lični pristaš Ivan Kavčič "(Petrom), instalacij, kar je dokaz, da je od- njim sedaj ravno prav prišla. Do-Demokrati imajo 3 svetovalce, kle- sek, ki je celo zadevo oskrbel, za- ber tek! rikalci nič — Kmetijska podružni- d?l na solidne in zanesljive podjet- Hudič v Brežicah. Te dni se jepo-ca je že dobila izplačano podporo v nike. Samo to je škoda, da niso kazal hudič tudi v Brežicah. Ravno znesku 30.000 Din, ki nam jo je transformatorja vsaj 2 leti poprej ko je prišel v Brežice, ga je prijelo nakazal še naš minister Pucelj, za naročili, morebiti bi takrat pravo- na stran in v skrajni sili jo je zavil kar smo mu vsi iz srca hvaležni. Za časno dospel. Podjetje je last obči- blizu postaje na stranišče. Tam ga ie ta denar bomo nakupili semena, ne. Občinski odbor je tudi sklenil, pa opazil neki železničar, ki je hi-orodje in druge prepotrebne stva- da se izgradita v tekočem letu dva tro vrata zapahnil in sedaj je hu-ri onim članom, ki so bili po po- betonska mosta črez potok, ki teče dobec ujet. Ljudje pa prihajajo od plavi najbolj prizadeti. skozi trg, kar bode tudi velike go- blizu in daleč povpraševat, kakšen r , . spodarske važnosti. Povzdignilo da je in nekateri bi radi plačali vi- Iz okraja Rogatec. Metuljavos.pri bode ^ lgd Piripravljalna S0kJ0 vstopnino, da bi ga videli. Hu-zivini: že v zadnjem >Kmet listu« .-dela so fe Vsteku/Ne sJmo dobec paPnoč dan Jilo vpije, naj je bilo tiskano, da se precej daleč m na hvalevrodno defstv j Pst da bo ^ v Pišece in v siri ta bolezen pri zivmi. Tudi v na- ,,a _ „„„—n; A___I ' šem (šmarskem srezu) je bilo že I mnogo teh slučajev. Dobijo se pa zdravila, res učinkovita proti tej bolezni, le draga so, za nas kmete, zlasti sedaj v teh malih dohodkih. Za 300 kg težko živinče mora biti 12 kuglic, kar stane v naši lekarni ena 13 Din.— Dobijo se pa drugod po 10 Din ena, in tudi se že najdejo reklame od raznih lekarn, da se dobijo ta zdravila za polovico ceneje. — Ker je kmet skrajno po potreben v mnogih ozirih pomoči, je tudi nujno potrebno, da se pomore, da se dobijo cenejša zdravila, za tiste pa, ki nimajo še toliko za kaj dobiti denarja, da si rešijo edino živinče, naj bi se takim podelilo brezplačno. — Stranka SLS, ki ima Shodi In sestanki. Seja okrajnega odbora SKS za j Gaberje. Preteklo nedeljo, dne radovljiški okraj se vrši dne 13. 20. februarja se je zbralo v restav-marca ob 3. uri popoldne v gostil-! raciji gosp. Šribarja v Gaberju pri ni Legat. K tej seji so vabljeni tudi Celju več starih odličnih pristašev vsi drugi naši pristaši, ker se ob enem vrši občni zbor krajevne organizacije za občino Lesce. Kalobje. V nedeljo, dne 20. marca se vrši seja krajevne organizacije »Slovenske kmetske stranke« pri tovarišu Vugatu. Ker je seja zelo važna, se vabite polno številno. Razpravljalo se bode radi občinskih volitev. — Predsednik- »Slovenske kmetske stranke« z na- , menom, da si ustanovimo svojo stanovsko krajevno organizacijo. Po daljšem posvetovanju smo izvolili sledečo načelstvo: Predsednik: Jo-kob Brumen, Sp. Hudinja št 7; tajnik: Anton Kajtna, Lisce-Gaberje št. 20; blagajnik: Jakob Šribar, Gaberje št 67; zaupnik: Jakob 0mladič, Sp. Hudinja; odborniki: Jurij Razširjajmo misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta! okmmmca "v i1 mirnimi—Jiif rtfifnfitMrtirinnur nmrMumnrmfttaT^iifim«! nnmn.i i 'mirimtvtni—r-r.-faTirifTintr i, t , .m., m-ritfim^amautmmmmkaoarniiamtmr Ojsteršek, Košnica št. 26; Andrej Vaš, Zg. Hudinja št. 21; Anton Špi-ljak, Lisce št. 25; Josip Špiljak, Lisce št. 25; Valentin Lednik in Res-nik Anton, Zg. Hudinja. Ta mlada krajevna organizacija se je ustanovila za občino Celje in okolico z trdnim namenom, da se krepko podpira in organizira naš kmeoki pokret ter zbere vse dosedanje pristašev v svoje okrilje, omahljive in nevedne v politiki podučuje ter našo kmetsko idejo med kmetskim in delavskim ljudstvom za blagor vsega delavskega in kmetskega stanu razširja in poglobi. Prihodno nedeljo, dne 6. marca sklicuje ravno na istem mestu (restavracija J. Šribar, Gaberje) ob 10. uri dopoldan svoj prvi občni zbor, na katerega uljudno vabimo vse naše somišljenike in tudi druge tovariše, kateri so k naši ideji pristopni, da se pogovorimo v nadaljnem delu te mlade organizacije. Iz Rogaške Slatine. Dne 20. februarja je imela tukajšnja krajevna organizacija SKS za Slatino in okolico svoj občni zbor. Zbor je o tvoril preds. Španiček ter. v temperamentnem govoru slikal celi politični položaj naše organizacije. Poročal je o političnem in gospodarskem stanju. Blagajnik poroča o delovanju organizacije in njenih prispevkov. Skupne imovine je imela krajevna organizacija 1072 Din dohodkov, izdatkov pa 1114 Din. Diferenco poklanja predsednik organizacije, ker se s tem krijejo izdatki, se izreka na predlog tov. Madrele vodstvu in blagajniku absoJutorij. Tajnik poroča, da so se reševala važna vprašanja, predvsem pa dela na gospodarskem polju. Na razne oblasti in ministrstva je bilo vlože- nih 66 prošenj, med temi je bilo rešenih na priporočilo tov. poslanca Kelemina 58 prošenj. K stranki je sedaj na novo pristopilo 58 tovarišev kot odgovor na račun rovanja proti naši stranki od strani znanega Perkoviča iz florijanske fare. Za izprazneno mesto na Slatini (upravnika pošte) smo priporočili kot domačina tov. Alberta Gabriča, kateri je tudi imenovan ter vodi posle po predpisih. — Po poročilu tajnika se je izvolil na občnem zboru krajevne organizacije SKS sledeči odbor: Predsednik: Krištof Španiček; podpredsednik: Jože Kert; tajnik: Franc Verbov-šek; blagajnik: Anton Šiberl; odborniki: Beno Maderle, Anton Ka-menšek, Alojzij Župevc, Anton Se-kirnik, Jože Terčič, Miha Gabrič; zaupniki sledečih občin: občina Sečovo: Franc Janžek, pos.; občina Tekačevo; Štefan Koruznjak, pos.; občina Sv. Mohor: Jože Berce, pos.; občina Trojica: Franc Stra-šek, pos.; občina Brestovec: Jože Nerat, pos.; občina Rajnkovec: Jože Čoh, pos.; občina Nimno: Franc Šaligo, pos.; občina Katarina: Anton Kos, pos.; občina Plat: Janez Vehovar, pos.; Slatina okolica: Anton Jurše, pos.; delegati: Anton Kamenšek, Štefan Koruznjak in Franc Verbošek. Vsi navzoči so radostno sprejeli novo izvoljeni odbor, v katerem se jasno vidi, da so vsi izvoljeni stari odborniki, kateri imajo med ljudstvom zaupanje in ugled. Naj se dviga zeleni prapor pred našo najmočnejšo organizacijo SKS na Slatini, zavedajoč se našega gesla: za pravico, enakopravnost in poštenje. — Živeli odborniki, živel kmečko delovski pokret. tako ljubeznive besede o združitvi zapadne cerkve z vzhodno cerkvijo, da se kaj takega ni slišalo od strani sv. stolice zadnjih tisoč let. Omenjal je zmote, ki so vzrok ne-sporazumljenju na vzhodu in dostavil, da včasih tudi katoličani ne znajo pravilno ceniti svojih ločenih bratov. Ločena krščanstva na vzhodu, je rekel, so kakor od zlatonos-ne stene odtrgani kamni, ki ostanejo zlatonosni, tudi sami, ker vsebujejo toliko dragocenega, dobrega in krščanskega, da niso vredni le vsega spoštovanja, ampak tudi vseh simpatij. Prav isti čas je pa prinesel »Vestnik srpske crkve«, organ srbskega pravoslavnega duhovniškega uidruženja, oceno o knjigi, katero je izdal dr. Peter Grabič, profesor bogoslovja v Makarski, za 700-let-nico smrti sv. Frančiška Asiškega. Ocena se glasi: »Katoliška cerkev je na zelo svečan način proslavila 4. oktober, dan, ko se je izpolnilo ravno 700 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, moža, ki je s svojim svetim življenjem, žarko ljubeznijo do onih, ki so v bedi in ki trpe, kakor tudi s prostovoljnim siromaštvom, vršil, pa tudi sedaj še vrši velik vpliv na zapadni krščanski svet. Jubilejsko izdanje knjige »Nova revija«, katero je izšlo v frančiškanskem samostanu v Makarski, služi na čast uredniku in njegovim sotrudnikom. S svojo neoporečno tehnično opremo se knjiga na mah prikupi. Obsega celo vrsto dokumentovanih in lepo napisanih člankov o življenju in delu sv. Frančiška, o frančiškanskem redu, znamenitih možeh tega reda itd. V začetku knjige je tiskana papeževa enciklika, prevedena na hrvatski jezik, ki je bila poslana vsem katoličanom povodom onega slavlja. Proslava tega jubileja ni bila omejena samo na 4. oktober, ampak je bila podaljšana do konca leta. V tej nesrečni povojni dobi duhovne krize in butanja je dobrodošla ta proslava katoliške cerkve, ker je milijonom katoliških vernikov povzdignila srce in pogled na svetlo podobo sv. Frančiška Asiškega in na njegovem izgledu pokazala mnogim, premnogim pravo pot življenja.« Potom izobrazbe do blagostanja. Prijazni glasovi iz zapadne in vzhodne cerkve. Kmalu bo preteklo 1000 let, odkar traja veliko sovraštvo med za-padno (rimskokatoliško) in vzhod-1 pozdraviti prijazne glasove, ki pri-no (pravoslavno) cerkvijo. Slova- i hajajo zadnji čas v javnost od obeh nom sovražne vlade so netile ta razpor. Za našo državo bi bilo uso-depolno, ako bi se razpor med krščanskimi brati, namreč med katoliškimi Slovenci in Hrvati in pravo-; Pri tej priliki je izrekel sv. oče slavnimi Srbi, nadaljeval. Zato mora vsak Jugoslovan z veseljem strani. Papež je imel nedavno nagovor na zastopnike zveze italijan-' ' ske katoliške akademske mladine.! Vedno in vedno srečamo ljudi, češ kaj mi je treba izobrazbe, saj te ne rabim pri obdelovanju svoje zemlje. Hvala Bogu, da je takih kmetov pri nas vedno manj in manj in s smotrenim delom bi se dalo tudi tem prepričanje, da le izobrazba vodi do blagostanja. Najlepši primer za to nam je Danska. Tudi na Danskem so prvotno vladale razne meščanske stranke, katere so se brigale le za to, da se je njim dobro godilo, dočim se za kmeta niso brigale. To so bili kakor pri nas klerikalci. Naposled se je začelo daniti, kmet se je začel s pomočjo poštene narodne inteligence izobraževati v svojih visokih ljudskih šolah. Uspeh se je pokazal po nekaj letih. Dandanes ni Danska samo najbolj izobražena, ampak tudi gospodarsko je na veliki stopnji in blagostanje je tam doma. Le poglejmo v čem koristi izobrazba. Vsi kmetski pridelki gredo potom prekupčevalca v svet. Naši sejmi so polni italijanskih trgovcev, ki kupijo od našega kmeta živino, katero za masten dobiček prodajo naprej. Tako stanje je tudi v drugih stvarih in še dobro, da pride kakšen prekupec, ker dru-' gače leži blago doma. Če bi pa naš kmet razpolagal z gotovo izobrazbo, I bi si znal sam pomagati. Le poglej-[mo spet na Dansko. Leta 1903 so 1 prodali potom svojih zadrug kmetje ' 55 % vse svoje živine sami v Angli-! jo in drugam, leta 1909 so že dosegli '66%, leta 1923 pa celo 81%. Lep ! napredek in tudi lep dobiček, ki so ga kmetje sami spravili v svoj žep. Isto je s prodajo masla; 1.1903 so prodali kmetje potom svojih zadrug 81% vsega masla kar so ga pridelali sami, leta 1909, 84% in 11923 že 86%. Tako je tudi v drugih 'panogah kmetijstva. Leta 1909 je dalo po svojih zadrugah 18% vseh | kmetov preizkusiti mleko svojih l krav, koliko maščobe ima vsakih ■ 14 dni, da bi dognali katera krma da največ maščobe in katera pasma I je najboljša, leta 1923 je dosegel procent takih naprednih kmetov ;nad 27. Ni čuda, da je potem razvoj i kmetskega gospodarstva tako zelo VSI bralci lahko dobijo po spodaj označeni izvanredno nizki ceni vse vrste obutev, osebno ali po povzetju. Vposlati je treba številko noge ali pa odtis stopala, širokost in višino noge, ter navesti obliko amerik. ali šimi. Vrsta in oblika ter cene istim so: Pozor I Moški čevlji, amerilkanska oblika, visoki, črn boks.....Dim 176.— Moški čevlji, šimi (špičasti) oblika, visoki, črn boks .... Din 180,— Moški čevlji, šimi (špičasti) oblika, nizki, črn boks .... Din 160.— Ženski čevlji, šimi (špiča9ti) oblika, visoki, črn boks .... Din 175.— Ženski čevlji, šimi (špičasti) oblika, nizki, črn boks .... Din 141.— Ženski čevlji, šimi (špičasti) Oblika, s špango, črn ševro ... Din 132 — Ženski čevlji, amerikanska oblika, ivisoki, črn boks .... Din 166.— Ženski čevlji, aimerikanska oblika, nizki, črn boks . , . . . Din 138.— Žensiki čevlji, amerikanska oblika, nizki, črna teletina . . . Din 100.— Fantovski visoki čevlji, črn boks, od 31—35.......Din 106.— Fantovski visoki čevlji, črn boks, od 36—39 .......Din 135.— Fantovski polčevlji, črn boks, od 31—35.........Din 90,— Fantovski polčevlji, črn boks, od 36—39 ......... Din 120,— Detajlna prodaja Car! Pollak d.d., Dekliški visoki čevlji, črn boks, od 26—30 ........Din 100.- Dekliški visoki čevlji, čm boks, od 31—35........Din 115.- Detkliški polčevlji ali s špango, od 26—30........Din 70,- Dekliški polčevlji ali s špango, od 31—35........Din 90.- Otroški čevlji, od 18—21..............Din 32.- Otroški čevlji, od 22—25 ..............Din 40,- Otroški čevlji, od 26—80 ..............Din 58,- Za rujave čevlje je treba doplačati in sicer: Za moške in ženske visoke..............Din 15.- Za moške in ženske nizke..............Din 10.- Za fantovske in dekliška visoke . . . .........Din 7.- Za fantovske in dekliške nizke ............Din 5- Za otroške....................Din 4'.- Dunajska c. 23. hmniniiiiiiin*1 i hiiih h 1 i i i i w w mi nmiwwiin n ' iiiiiii»iwiu»ipwiiiiiihiihwi mi iiinii napredoval, ko vsak kmet z razumom dela in računa, kaj se mu najbolj izplača in kaj ne, kaj mu nosi dobiček in kaj zgubo. Tudi mi bomo morali stopati po poti danskega kmeta. Najpreje izobrazba, ki vzbuja zanimanje po novih stvareh, veselje do dela in poizkuševanja. Naša »društva kmetskih fantov in deklet« imajo ta cilj, le žalibog, da jim sredstva tako primanjkujejo. Pri naših pristaših pogrešamo eno in to požrtvovalnosti. Res da so težki časi, da ne more vsak dati večje vsote, toda nekaj malega bi si le lahko odtrgal, saj mu bo to obilo koristilo. Znan je izrek, da je treba za vojno tri stvari in sicer: denar in denar in zopet denar, mi pa pravimo za napredek je treba izobrazbe, izobrazbe in zopet izobrazbe. Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge ! Novicc in razno. Novi ravnatelj državne kmetij- ske šole na Grmu inž. Anton P o d-g ornik je nastopil svoje mesto, dne 3. t. m. Želimo mu, da bi v težkih razmerah in pomanjkanju, ki ga zavod sedaj preživlja, dosegel čim več uspehov. Novi veliki župan ljubljanske družba z o. z. v Ljubljani. Prvi oblasti g. dr. Fran Vodopivec je v zbor upnikov 12. marca, terjatve je plačila bodo vršile vse finančne delegacije, okrožne in okrajne fi' nančne uprave, davčni uradi, Poštna hranilnica in pooblaščene banke. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke »Jadran«, izvozna in uvozna soboto 5. t. m. prevzel svoje posle. Stranke bo veliki župan sprejemal vsak torek in petek od 10. do 13. ure izvzemši praznike. Objava. Veliki župan mariborske oblasti, gospod dr. Fran Schaubach, je z današnjim dnem prevzel posle mariborske oblastne uprave. Stranke bode sprejemal vsak, torek in petek v času od 10.—13. ure. Za Predsednika upravnega sodišča v .Sarajevu je imenovan Slovenec g. dr. Ferdo Prenj, priznan finančni strokovnjak in dolgoletni predsednik slovenskega kluba v Sarajevu. Za našega konzula v Celovcu je imenovan dosedanji sekretar poslaništva na Dunaju Niko Miroševic. Polniilijardno notranje posojilo. V finančnem ministrstvu se izdeluje zakonski predlog o notranjem posojilu 500 milijonov dinarjev, ki naj bi izključno služilo za graditev in popravo cest. Posebna svrha tega posojila je, da se ž njim olajša brezposelnost in spravi v promet denar, ki radi splošne gospodarske krize leži v bankah. Most v Tacnu pod Šmarno goro zaprt. Pretekli teden so pričeli z dviganjem nagnjenega deželnega mostu čez SavO v Tacnu. Do dovr-šitve teh del ostane promet preko mostu zaprt. Carine prost uvoz čilskega solitra. Na predlog generalne direkcije carin je ministrski svet sklenil, da se od čilskega solitra ne bo pobirala uvozna carina dotlej, dokler ne stopi v veljavo zakon o splošni carinski tarifi. Mariborska porota je pričela v pondeljek, 7. t. m. s pomladanskim zasedanjem. Oprostitev oksport rži 46 odstotkov, eksport ječmena 24 odstotkov. Rusko žito eksportirajo šefi ai v 17 držav, v prvi vrsti v N^m-či:o, Holandsko, Anglijo, Italijo, Dansko in Severno Afriko. Na svatbi ustreljen. Iz Varšave poročajo: V selu Dobrowski se je poročil premožen kmet. Okoli polnoči se je pojavilo med veselimi svati par maskiranih s puškami oboroženih mož. Dejali so, da so prišli zato, da bi se nekoliko pozabavali. Kmalu nato je hotel eden od njih plesati z nevesto. Vsled tega je nastal prepir, tekom katerega je bil ženin ubit, nakar so možje s krinkami pobegnili. Policija je ugotovila, da gre za tri od neveste zavrnjene snubce. Nečloveški sin. Iz Varšave poročajo: V Biskupicah je umoril neki odpuščeni kaznjenec Dunjec, ki je pravkar odsedel večmesečno ječo, ker je pretepel svojo 60-letno mater, svojega 70-letnega očeta in svojega svaka s sekiro, svojega brata in svoje sestre pa je smrtno nevarno poškodoval. Divjak je bil aretiran. Drama dveh zaročencev. Sveto-zar Vučic v Tesliču je v letošnjem p red pustu hotel poročiti svojo zaročenko Anko Maličevo, toda njeni starši niso pristali, ker da mora najprej starejša hči od hiše. Po dogovoru s svojo zaročenko je Sveto* zar nedavnega večera z dvocevko ustrelil najprej Anko, ki se je ta koj zgrudila mrtva, nato pa še sebe. Ker se mu je tresla roka, je strel odnesel Svetozarju pol desne rame in je fant še pri življenju. Grozno rano pa bo težko prebolel. | Ciklon v loirskem ozemlju. Tej dni je besnel v loirskem ozemlju i silen ciklon, ki je povzročil na 15 km širokem in 80 do 100 km dolgem pasu med Toursom in Vo-uvrayem ogromno škodo. Oiklon je odnašal strehe in ruval drevesa. Draga kri. V neki varšavski bolnici je ležala na smrt bolna neka gospa Kerschbaum. Zdravniki so ugotovili, da jo je mogoče rešiti samo s pomočjo prenosa krvi. Njen mož, bogat Žid, je objavil v varšavskih listih inserat, v katerem je ponujal 1000 zlotih za kozarec krvi. Oglasilo se je takoj 32 mož. Vsled velike konkurence je sklenil žid Kerschbaum, da priredi licitacijo. Pri licitaciji je zmagal bogo-slovec Mendel Komandor, ki je prodal svojo kri za 700 zlotih. Prenos krvi je bil izveden, toda gospa Kerschbaum je kljub temu umrla. Ženski polki v poljski armadi. Kakor sovjetske republike, ki so uvedle prve ženske bataljone, pričenja sedaj Poljska. Pilsudski je sklenil, da ustanovi v poljski armadi ženske polke. V poljskem vojnem ministrstvu se je vršila že pred par dnevi pod predsedstvom Pil-dudskega konferenca v to svrho. Ženske se bodo uporabljale samo v zaledju, prostovoljno pa bodo lahko vršile službo tudi v fronti. Cerkveni tat v spovednici. Ko je odprl te dni cerkovnik v neki pariški cerkvi vrata, je opazil, da so bili izropani vsi nabiralniki. Ko je preiskal vse kote, je našel v eni od spovednic možakarja, ki je bil navidezno zatopljen v molitev. Cer- kovnik je poklical policijskega stražnika, ki je zbudil možakarja prav hitro iz pobožne molitve in ugotovil, da ima opravka s po-i beglirn kaznjencem in nevarnim ta-,tom. ' Shod budhistov v Moskvi. Te dni se je vršil v Moskvi pod vodstvom oficijelnih zastopnikov sovjetske Rusije »prvi shod budhistov«. Doslej se udeležujejo shoda delegati, ki so jih izvolili budhistični kongresi Rusiatov in Kohnukov, pričakujejo se pa tudi odposlanci iz Tibeta, Mongolije in specielni delegati iz Leningrada. Zborovanju predseduje Agran Dorjev. Zbor sklepa o pravilih za vodstvo bud-hizma v sovjetski Rusiji. V svojem otvoritvenem govoru je poudarjal Dorjev potrebo reorganizacije stare forme »čistega budhizma«, ki bi j se dal prilagoditi zahtevam sovjet-iske države. j Železnice ne sprejemajo novih uslužbencev. Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja: Po do-loSbi prometnega ministrstva je direkcijam državnih železnic radi bližnje reorganizacije železniške službe sprejemanje v železniško službo brez izjem zabranjeno. Prošnje za sprejem se bodo brez navedbe vzroka odklanjale. Radi sprejema v železniško službo naj se torej do nadaljnega nihče ne obrača na ustanove prometnega ministrstva. Dobra vinska letina v Bolgariji. Lansko leto so pridelali v Bogariji okrog 2,000.000 hektolitrov izvrstnega vina. Take dobre letine ne pomnijo dolga leta. Toda, ker je bil silno slab izvoz, so cene vinu zelo padle. To je imelo za posledico, da so pričeli piti na vse pretege, da le spravijo vino izpod nog. Veselice, popivanje in rajanje se vidi povsod. Seveda pa sledi temu tudi večkrat pretep. V neki vasi pri Plovdivu je bilo ob priliki takega pretepa 16 ljudi ubitih in 36 ranjenih. Ulica milijonarjev. Najbogatejša ulica na svetu je seveda v Ameriki in naravno v Newyorlcu. To ie znamenita Park Avenna. V razikošnih palačah ob tei ulici žive sami mili-ionarii. To družine ontrosijo na leto 280 milijonov dolariev. M let v ieči. 11. maia 1889 ie sodišče v italiianskem mestu Avel-linu obsodilo 21 letnega fanta Noe Sarno na dosmrtno ječo, ker ie umoril lastnega očeta. Mladenič se ie pa v ječi tako dobro in skesano obnašal, da so ga te dni po 39 letih ječe izpustili na svobodo. Iz ječe je prišel že kot star mož. Cigani — ljndožrci. V Moldavi na Slovaškem je bilo nedavno aretiranih več ciganov, ki imajo, kolikor je doslej ugotovljeno, na vesti devet umorov. Preiskava ie spravila na dan, da so cigani štiri ali pet žrtev spekli in požrli. Do te ugotovitve je -prišlo po naključju, ker komisija ni mogla najti vseh kosti umorjenih. Cigani so končno priznali, da so ljudi požrli, povedali so tudi, kateri niihovi tovariši so se pojedine udeležili. Vsled tega so bili vsi ti liudožrci, kakor tudi ženske, ki so obed pripravile, aretirani. Vsega skupaj sedi sedaj v zaporu 26 ciganov — liudožrcev. Razburjenje proti Angliji. Angleško pismo v Moskvo je razburilo duhove čez mero. V nedeljo so imeli v vseh glavnih mestih Rusije velikanske demonstraciie proti Angliji. Moskovska erarniziia ie vložila pri vladi posebno spomenico, kier pravi, nai se Britaniia zaveda, da je garnizija pripravljena za pohod. PODLISTEK. Ivan Albreht: Andrejev priboljšek. Andrej je služil pri Martinčevih že leto in pol. Življenje pri Martinčevih je bilo prijetno; kafti oče Mar-tinec je bil moder mož in mati Mar-tinka je pazila na to, da je bilo vse v redu pri hiši. Ob času vstajati, ob času k počitku, samo žlica je bila tako bolj majhna. Je namreč vedela mati Dartinka, da človek ni za nič, če se enkrat prenajč. Lenoba in druge take slabe lastnosti ga začno obhajati. No, lenoba je pa vseh gr-dob grdoba. Seve, volar Andrej je bil drugačnih misli. Pri kosilu in pri južini se j je podvizal, kar se je dalo. Hitel je J tako, da je kar strigel z ušesi, pa mu je bilo le še vedno premalo. Zlasti nerodno je bilo zjutraj. Vstajati je bilo treba pred peto, poleti celo ob štirih, potem pa ni bilo do šestih nič za pod zob. »Spak,« je mislil Andrej, »čez leto in pol bi lahko bilo malo pri-boljška!« Rekel seve tega ni. Zdelo se mu je namreč, da beseda ne bi prav nič zalegla. Kajti mati Martinka tudi sama zase ni iskala priboljškov. Živela je kakor spokornica; kajti leta, ko človeka obhajajo izkušnjave, so njej že zdavnaj odbežala. Bližal se ji je že šesti križ. Ker ni bilo njeno telo nikoli blagoslovljeno z rodovitnostjo, ni imela svojih otrok. Zato je s posli ravnala bolj materinsko. Svarila jih je vsak korak, pazila na dekle in sploh imela v mislih njihov blagor. Le žlica, žlica je bila tako majhna, da Andreju nikakor ni moglo v glavo, kako je mogoče s tem živeti. Leto in pol, pa je že Andrej tako suh in dolg in prekljast, da se Bogu usmili. Večkrat je že premišljeval, kako in kaj bi ukrenil. Mislil je že, da bi šel služit drugam, pa je težko, kadar se človek enkrat hiše privadi. Naposled jo je le iznašel. Lepa grahasta čopka je imela blizu drvarnice, čisto zadaj za Ustnikom, skrito gnezdo. Andrej je kuro čisto slučajno opazil, kako je lezla tja. Šment, Andrej počasi za njo, prav lepo previdno, da se živalica ne prestraši! Srečne oči: gnezdo je bilo polno jajc! »Prav kakor nalašč,« si misli Andrej. »Jajčka so lepo skrita. Le nosi, čopkica, le nosi! Vsako jutro si privoščim eno ali dvoje. Počasi bo že!« Smuknil je dve jajčki v žep. Bilo jo še zgodaj zjutraj. Mikalo ga je, da bi ju kar tako izpil, kar sveži, pa si je premislil. Bolje bo, če ju ubije v kavo, bo več zaleglo. Ko je dobil kavo, ki je bila precej črna, se je razveselil. Seve, mle- ko pošilja mati Martinka v mlekarno. Pravi, da ni dobro preveč mleka, ker je človek zasluzen po njem. No, sladkor pa že celo ni, da bi ga človek kupoval. Zobem škoduje— je rekla mati Martinka — in pa želodec zapacka. Zato je kava bila črna, komaj za znanje pomešana s kapljico mleka. Pa si je mislil Andrej: »Le dajmo! Sladkor škoduje, jajčka so pa dobra za zdravje!« Tako se je veselil Andrej, pogledal previdno okrog sebe in hitro ubil obe jajčki v kavo. Mesto beljaka in rumenjaka je iz vsakega jajčka štrbunknilo v skodelico napol godno pišče. »O ti vražja smola,« je zarentačil Andrej in hitel s kavo na Iužo; »Zdaj pa vidim, da mi nikakor ni namenjen priboljšek!« In je bila Martinka skrbna gospodinja in je s svojim budnim očesom vedno videla na vse strani. Zato je tudi opazila, da je nesel volar Andrej kavo na lužo. Šla je pogledat in opazila dvoje negodnih pi-ščet. »Križ božji,« je vzdihnila, »kaj si pa imel v skodeli?!« »Kar ste mi dali,« je nejevoljno odvrnil volar. »Kaj, piščeta v kavi da sem ti dala!? — Meta, Lenka, hoj, križ božji, deklini, kje pa tičita?k Dekli sta prihiteli na gospodinjin krik in začudeni poslušali zgodbo o piščetih. »To sta se morali nekaj pregrešiti, da smo dobili tak čuden opomin. To je narejeno —« Pri tem je gledala mati Martinka tako resno, da se Lenka, mlajša dekla, ki jo je imela Martinka najbolj rada, ni mogla več potvarjati. Vsa zardela je priznala, da ima na skrivaj Andreja rada in da je mislila na to, ko mu je nalivala kavo. Morda je zdaj prišlo to zavoljo te grešne misli — Mati Martinka se je čudila, še bolj pa se ie čudil Andrej. Šment, kje bi si bil mislil, da ga ima tako brhko dekle rado!? Po temeljitem razgovoru je Andrej dobil drusro kavo. Bila je bolj bela in korenjaški kos kruha je bil zraven. Nato ga je poklical v »kamro« oče Martinec, ki mu je povedal, da se z Lenko lahko vzameta, da ne bo pohujšanja. Andrej je lovil sapo. Mislil je že, da bi povedal, kako je bilo s pi-ščeti, a oče Martinec je dejal: »Saj se ti ni treba bati. Če bosta pridna, bo po moji in ženini smrti vse vajino. Samo greha ne delaita.« Seve, Andrej ie bil pripravljen. In ie kmalu dobil priboljšek: mlado ženo, ki je skrbno gledala na to, da ni bila žlica več premajhna... Maščevanje komitov. Iz Štipa po-r čajw: V bližini sela Dvorišia so našli te dni umorjena kmeta j r&ja in vnim.pogojem razmeroma do pre-vrsilo pri nae gospodarsko zboro- o-išniega blagostanja. G. Deželak vanje in posvetovanje glede poživ- i- t aške°-a nas je navduševal za l,enja delovanja naše mlekarske in Trmet zadružno delo in dam je po-sirarske zadruge. Mlekarska zadru- -0*al o vzolednem kmetijskem žara je v našem kraju in v naših raz- družni štvu v Švici. Na predlog čla-merah nekaj 'povsem novega in se n, obustne skupščine g. Deželaka mora vsled tega boriti še z velikimi težkočami in deloma celo s predsodki ljudstva. Vendar ima ta gospodarska ustanova vse naravne pogoje za obstoj in ker ima — kot edina enaka organizacija v laškem okraju — tudi pijonirske namene ie posebno velikega gospodarskega • mena, da se zadruga ohrani in da F.e ji pomaga s primerno podporo do • ""ešne^a razvo;'a. Vodstvo zadru- ■^"baia v zanesljivih in stro-vnveščih rokah tolminskega nas ljenca g. Stucina. — Naš kmet je ubožen in ima dohodke edino iz reje živine. Vendar pa se tudi reja v^lov in klavne živine spričo današ-niih gospodarskih prilik le slabo splača in je vsled tega zboljšanje naših dohodkov in našega gospodarstva iskati edino v — mlekarstvu. Hmeljarstvo, katerega se na-eravajo mnogi kmetovalci kot zad-rre rešilne bilke oprijeti, je tudi le ■>krajno nezanesljiva in negotova stvar. — Mlekarska zadruga se je obrnila na okr. zastop s prošnjo za nika v zmoto, da pripisuje biranje živali slabi krmi in ne pojavu met-Ijavosti. Dostikrat je celo strokovnjaku težko ugotoviti bolezen s klinično preiskavo živali. V takem slučaju se s pridom noslužimo mikroskopa (drobnogleda), ki nas pouči o obstoiu iajčec metulja v nika znižati na 10 dinariev za kapsulo — kot sem se v Murski Soboti prepričal. Vsako' obolelo govedo dobi 4 kapsule distola na 100 kg žive teže. Ta obrok se razdeli na 4 dele za 4 dni zdravlienja. le pri breji in zelo obnemogli živini je večja previdnost na mestu in se ta rok nekoliko podaljša. Nikakor pa ne poslušaite maza-čev, ki svetu jejo kot lek terpentin, žganje, napeljavo traka, vam govorijo o »žabci«, »vovčiču« itd. Ves v ta namen izdan denar je proč vržen. Mogoče i® na tudi da se bolezen i''Lož bi pe nai v bodoče vršilo pri blatu. Mikroskop ie seveda dra^a j Drj enj ;n živali kl;ub zdravljena« več speciielnih gospodarskih j stvar in si ga živin ozd ravnik le ^ro^a^ani. da bi se na ta način po- \ redkokdaj more nabaviti. Navadno uxil,o lindstvo o vseh novejših sred- . pa ima živinozdravnik priliko, po-'•Mh 7n potrebno povzdigo kmetij- služiti se mikroskopa v bližnji bol-stva in predvsem živinoreje. 1 niči ali pa pri bližnjem znancu, zdravniku. V Ljubljani pa imamo s^dai veterinarsko bakterijološko V se o imenovani bolezni fym mnogo govori nre-" ^iše. je vseeno z o7irnrn obsec bolezni potrebno. Ap živinoreici skalno on^7ar:aio nevarnost, da se p^avoča^no po-73 zdravljenje sumljive in živine. Zborr s^aln^ 'o^r»re-živinozdravriake vede ima-mrj riomoS razpolago sredstva, ki v r«oe+ku bolezni sigurna poma^a-;o Wl«čiio bolezen navadno hidi ?e v fini^orn stadiju, le v tretiera starin bei^zni ni dosti upanja na nonob rierle postanka in razvoja se interesenti ponovno opo-m^:a.io na tozadevni poučni članek v »^ti.etovalcu« z dne 15. novem- postaio, kier ima zlasti ljubljanska •koPca priliko, da dajo posestniki preiskati blato sumliivihJživali. Za niu ponovi in to tedai, če se distol ni dajal v predpisanih obrokih in v določenem roku. V izjemnih slučajih pa tudi ni izključeno, da se bolezen ponovi vsled okužen^a su},e krme z ličinkami metlja;a. V takšnih primerih je vrlo dobro, da se sumljiva krma popari pred krirlie-njem z slanim kropom. Sploh '"e sol strup za metljaie in se priiperr^a. podporo. Le-ta pa je bila odklonje-1 Kr?, 1926. Temeliem izkušenj, do-la z motivacijo, da okraj nima sred- r>ri zatiranju bolezni v ;tev. Raditega se je zadruga potem Pr^-murju, dodam še sledeče: ibrnila s prošnjo na Velikega žu-; Glede p,ostanka bolezni se je aana m na ministrstvo, ki bo goto- 11(mtrwilo. da ie okužba živine moro vpoštevalo izredno važnost in bo tudi s suho krmo iz mokrih •azumelo tudi važnost, ki jo ima geprav ie Običaina okužba ve-•azvoj mlekarstva v naših siromaš- zana na mokro pašo? svežo krmo lih hribovitih krajih na Štajerskem. | ;n vodo ,z močvirnatih tal. Nadalje Nadejamo se vsled tega, da naša !prinisuieio mno?i živinoreici mrša-. ^rošnia ne bo zaman. — Ob priliki v^st svoje živine letošnji prazni in ega zborovanja je predaval kmet. ■ slabi krmi, ki obstoji, kot v Prek- -roi^avo zadostuje množina blata pokladati živini sol kadar io krmi-v v-likosti lešnika ali oreha, pač i mo s krmo iz močvirnatih tal cm-pa dohro. da se preišče komadič j roma predno se živina žene na intraneta opoldanskega in večer-1 cikužbe sumljivo močvirnato ali po-ne-a blata. Tudi s preiskavo krvi plavlieno pašo. Na liter pitne vode — a to le v bakteriološki postaji — se da v ta namen največ 5 gramov 'e možno, bolezen ugotoviti. . soli. Seveda zadostuje cenena ži- pn obolelih brejih telicah in kra-. vinska sol. <-ah se je v približno polovici sluča- j Končno še par besed o tem, kako iev primerilo, da je krava, odnOsno bolezen v bodoče preprečiti. Ne-telica zvrgla. V mnogih slučajih varnost, da se bolezen v jeseni zo-zvrženja zaostane trebilo, kar ima pet pojavi, je tem manjša, čim manj — če se isto ne odstrani pravočas- bo padavin' in poplav. Korenito pa no in strokovnjaško — nadaljnje !se zi0 iztrebi z drenažo, osuševa-kvarne posledice za žival. jnjem močvirnatih pašnikov, regu- Glede zdravljenja metliavosti se lacijo potokov, rek itd. Ker se sled-živinorejci opozarjajo na dobro nje na mah ne more zgoditi, se živinorejcem priporoča, da se ogib- preizkušeni preparat »distol«, s ko-jim se bolezen, ako še ni preveč napredovala, sigurno ozdravi. Posebna živinozdravniška komisiia je v Skoplju preizkušala tudi francoski preparat »fužer žinu« in ugotovila iste ugodne rezultate kot z distolom. Cena francoskega preparata mi ni točno znana, baje je cenejši kot distol. A tudi cena distolu se da z posredovanjem živinozdrav- ljejo paše na močvirnatih tleh, da živini ne pokladajo sumljive zelene krme in da preparirajo tudi sumljivo, posušeno krmo na naveden način. Obneslo se je tudi polivanje okužbe sumljivih travnikov in pašnikov z apneno vodo in sicer 800 do 1000 kg apnenega beleža na hektar površine, ker uniči tako ličinke meti jaja kot baje tudi polže- prenosilce. Ponekod tudi z uspehom pobirajo in uničujejo polže, v kojih se zabubijo ličinke meltjaja, kajti brez polžev tudi metljaj nima razvojne možnosti. Gnoj, ki vsebuje jajčeca metljaja, se ne sme vporabliati na mokrotnih travnikih in pašnikih. Metljaje vsebujoča jetra je treba uničiti, k večjemu veljajo še v prekuhanem stanju kot pasja hrana, ker so ličinke metljaja prilepljene na spodjem delu bilj-ke, se priporoča tudi, da se pase živina na sumljivih pašnikih le v redkih krdelih in ne v številni čredi, da bi žival ne bila prisiljena, popasti travo do golega. Lažje in ceneje je, bolezen odvračati kot jo zdraviti. F. K., živinozdravnik. Navodila za odmero davkov v letu 1927. V poslednjem času se ponavljajo časopisni napadi na finančnega delegata v Ljubljani, češ, da je izdal davčnim oblastvom tajna navodila, da naj izterjujejo davčne zaostanke z vso ostrostjo, da morajo za leto 1927 odmeriti davke v dosedanji višini. Z ozirom na to objavlja finančna delegacija uradno, da je izdala letos eno samo okrožnico z dne 11. februarja 1927, št. I A 821, ki se glasi dobesedno: »Da bo priredba osebnih davkov tudi letos pravočasno končana, naročam naslovom: 1. Da predpriprave za priredbo dohodnine za davčno leto 1927 tako pospešijo, da bodo mogli sklicati cenilne komisije za cenilne okraje manjšega in srednjega obsega že meseca maja 1.1., za cenilne okraje večjega obsega pa najkasneje julija t. 1. Do teh terminov je odmeriti rentnino po napovedi. Izkaze o številu stavljenih odmernih predlogov naj mi naslovi predlagajo točno na dan 1. in 16. vsakega meseca izza dne 16. marca 1927 in sicer na dosedanjem obrazcu. , Proti predpisu dohodnine za leto 1927 vložene prizive naj naslovi inštruirajo in obravnavajo tako pravočasno, da jih bo imela delegacija od oblastev manjšega in srednjega obsega koncem avgusta, od oblastev večjega obsega pa najkasneje koncem oktobra t. 1. že v rokah. 2. Zaradi pravočasnega dokončanja priredbe davka na poslovni promet in davka od zaslužka telesnih delavcev opozarjam naslove ponovno na v tukajšnjih odlokih z dne 1. decembra 1926, št. I A 6799 in z dne 6. oktobra 1925, št. 2201 odrejene termine in sicer za davek na poslovni promet 30. april, davek na ročno delo pa 15. marc. Hišnim poslom, ki so zaposleni izključno v zasebnem gospodinjstvu, naj naslovi v smislu drugega odstavka točke 4. razglasa delegacije z dne 6. oktobra 1925, štev. 2201/1, »Uradnega lista« št. 318/95 z dne 12. oktobra 1925 uradoma izločijo eno tretjino ugotovljenega letnega zaslužka kot odškodnino za čezurno delo in davek odmerijo le tedaj, če ostanek presega 5000 dinarjev. Delegat ministra financ: Dr. Šavnik 1. T/ * * * Zopetna oddaja državnih sub-vencijskih mrjascev v mariborski oblasti. Ker se je posrečilo zasi-gurati zopet nekaj sredstev v gornji namen, se bo tekom meseca maja oddalo nekaj državnih sub-• vencijskih mrjascev ob običajnih pogojih. Kdor se za to zanima, naj se prijavi pri okrajnem živinorejskem referentu (uradni veterinar 'ali ekonom) radi podrobnih informacij. Ondi dobi tudi predpisano i tiskovino za prošnjo (zavezno pismo). Prošnje morajo biti najkasneje do 15. aprila vložene pri glavarjih; na poznejše se ne more ozirati. Dvodnevni kmetijski tečaj pri Šmarje Ci ob Pesnici, ki se je vršil dne 8. in 9. februarja, je v vsakem oziru uspel prav dobro. Kmetijska družba nam je poskrbela dva predavatelja, obl. kmet. ref. g. inž. Zi-danšeka in srezkega kmet. ref. g. Zupana. Prvi je prav zanimivo predaval iz svojih lastnih izkušenj o travništvu, o hlevih in gnojničnih jamah, o živinoreji ter je eno uro posvetil tudi hmeljarstvu, za katero je tu precej zanimanja. Drugi predavatelj je govoril o sadjereji in vinoreji. Prvi dan je štela udeležba 100 udeležencev; za drugi dan so radi predavanja o svinjoreji in pe-rutninstvu bile vabljene osobito gospodinje. Drugi dan je došlo polovica žen in deklet. Ob sklepu tečaja nas je posetil še priznan kmetijski strokovnjak, ravnatelj vinorejske šole v Mariboru, g. Žmavc ter nas v enournem, poljudnem in s primernim humorjem upletenim predavanjem poučil o raznih boleznih in pogreških vina. Tečaj je otvoril in sklenil s prisrčno zahvalo gg. predavateljem naš šolski upravitelj g. M. Vanda. Izredno lepa udeležba, mnoga vprašanja udeležencev za pojasnila so dokaz, da naši kmetovalci resno streme po nadaljnji kmetijski izobrazbi. Zahvaljujemo •se .gg. predavateljem in Kmetijski družbi s prošnjo, da se nas še večkrat spomnijo s takimi tečaji. ! Sejem krzna se ponovno vrši ' dne 21. t. m. na velesejmu v Ljub-1 ljani. Zadnji tak letošnji sejem meseca januarja je bil zelo ugoden | in so oni lastniki kož divjih živali, ki so jih zaupali v prodajo Lovski zadrugi ali Velesejmu, svoje blago prodali povprečno za 100 Din pri koži dražje kot sicer raznim prekupcem. Kdor ima še takega blaga, naj ga nemudoma pošlje v Ljubljano na velesejem. Za kupce je poskrbljeno. Živinski sejem v Ljubljani. Živinski sejem, v sredo 2. marca je bil zelo dobro obiskan. Prignanih je bilo 113 volov, 56 krav, 7 telet, 474 konj, 6 žrebet in 87 prešičkov za rejo. Prodano: 62 volov, 30 krav, 6 telet, 91 konj, 4 žrebeta in 74 prešičkov za rejo. Cene: voli I. do 9, II. do 7.50, III. do 6.50; Meta: 10 do 11.50, krave debele 5 do 6, krave klobasarice 2.50 do 3 Din kg živa teža. Konji po kakovosti 500 do 4000 Din komad, prešički za rejo 175 do 300 Din. Kupčije so bile živahne. Inozemstvo ni kupovalo. Poljedelska razstava v Pragi. Kakor vsako leto priredi tudi letos Poljedelsko udruženje Češkoslova-ške republike v dneh od 14. do 22. maja znano poljedelsko razstavo v Pragi. Cilj razstave je nuditi splošno sliko razvoja poljedelstva in razvoja poljedelsko-industrijskega v celi republiki, delovati k nadaljnjemu napredku poljedelstva, posredovati direkten stik izdelovalcev s konsumenti in podpirati raz-množitev produkcije. Razstava je razdeljena na številne skupine in sicer: rastlinstvo in poljedelstvo, sploh gospodarstvo, živalstvo, poljedelska industrija, poljedelski stroji, zadrugarštvo itd. Poleg tega {bodo prirejene še razne posebne : razstave itd. Posetniki te razstavte imajo na čls. železnicah 33% popusta. Koliko smo pridelali sladkorja? Naše sladkorne tovarne so izdelale 7.001 vagona sladkorja. Od te celokupne množine odpade na sladkorno tovarno v Vel. Bečkereku 1535 vagonov, na tovarno v Novem Sadu 1399 vagonov, v Crvenki 1304 vagone, v Osjeku 696 vagonov, v Čupriji 579 vagonov, v Belem Ma-nastirju 561 vagonov, v Beogradu 547 vagonov in na tovarno v Usori 380 vagonov Licencovanje bikov. V času od 7 marca do konca maja se vrši toletno licencovanje bikov po vseh okrajih mariborske oblasti. Ker je licencovanje bikov najvažnejši oblastveni posel na polju povzdige živinoreje, je treba zanj zainteresirati tudi širšo javnost. Namen licencovanja je sledeči; Iz celotnega števila bikov se odberejo oni, ki po zunanjosti in po poreklu povsem odgovarjajo namenu zbolšanja govedoreje. Samo lastniki teh bikov dobijo dopustnico in s tem dovoljenje, da jih smejo vporahljati za splošne plemenske svrhe proti primerni odškodnini. Pripuščanje nelicencovanih bikov je prepovedano in se kaznuje z denarno globo 10 do 250 Din. Zato je potrebno, da prižene vsakdo svojega nad 1 leto starega bika v pregled in morebitno li-I eenoovanje. Da se olajša onim požrtvovalen im kmetovalcem, ki drže dobre plemenske bike, za občo blagostanje prevzelo breme, so določene denarne nagrade. Kot častno' priznanje za vzgojevalce najlepših bikov so določene diplome ministrstva za kmetijstvo in pohvalnice velikega župana. ;Ob priliki licencovanja se vrši povsod tudi kratko strokovno predavanje o smernicah za povzdigo živinoreje. Naj se zanimajo za to prireditev tudi oni gospodarji, ki sami nimajo bika. Največje važnosti je li-| cenpovanje bikov tudi za vsa občinska predstojništva. Med glavne naloge občin spada tudi skrb za zadostno število licen-'ciranih bikov. Štajerski govedorejski zakon z dne 17. aprila 1896 določa v tem oziiru sledeče: »Ako ne zadostuje v občini broj spuščalnih bikov, katere imajo zasebniki v splošno vporabo, dolžna je ista, da preskrbi za nabavo in vzdrževanje še potrebnih bikov.« S tem imajo občine velike izdatke, k katerim še pridejo stroški za naknadno licenciranje takih občinskih bikov. Zato naj pridobi vsaka občina čimveč zasebnikov za držanje bikov, katerih je treba na vsakih 80 — 100 krav najmanj ipo enega. Licencovanja se vršijo po podrobnem sporedu, katerega sestavi okrajni odbor, odnosno srezki poglavar. Ta spored se objavi po vseh občinah. * * * »GroLdni sukač« • brošurica s podobami v barvotisku o najhujšem živalskem škodljivcu vinslke trte (seneni črv in kiseijak), ki jo je po nalogu vinarskega ui sadjarskega ouseka Kmetijske družbe v Mar .boru priredil direktor Andrej Žmavc, je izšla in se je poslala na ogled vsem merodajnim oblastim in ustanovam, da na to vele-poirebno navodilo za zatiranje škodljivca opozarjajo naše vinarje, v brošuri je točno in jasno" povedano vse, kar je treba o grozdnem sukaču vedeti in kauo je postopati, da se obvarujemo milijonske š.to de, ki nam jo sicer tako majhna živalca vsako leto povzroča. S tem izdanjem si je Vinarski in sadjarski odsek stekel veliko zaslugo in se bodo na njem bogato okoriščali vsi vinarji, ki bodo posvečali temu važnemu vprašanju potrebno pozornost po navodilih.v knjižici. Naročila sprejemata ein brošurico razpošiljata navedeni odsek •im direkcija srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Cena s poštnino vred: pri skupnih naročilih (najmanj 10 komadov) samo po Din 2.50 za komad, pri po: sameznih naročilih pa po Din 5.—. \ s. ki pošiljki se priloži položnica z navedbo zneska zanjo. Ker je brošura označen,, s tekočim številom »1« in časom izda.ija »februar 1927«, se nam s tem obeta izda-nje še nadaljnjih takih strokovnih razprav. KMETSKI HRANILNI IN POSO Brzojavke .Kmetski dom". Telefon št. 591 BaCun postne hranilnice 5». 14257 rc®. zadr. Z ItCOmef. 2av. v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. t, pritličje Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje Kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. vloge na knjižice Obrestuje 6% čistih brez odpovedi VeCJe stalne vloge ln vloge v tekočem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Uradne ure: Vsak delavnik od 8.-12.1/. in od 3. — 4.1/,. Pooblaščeni prodajalec sreik državne razredne loterije. Podružnica v KAMNIKU na Glavnem trgu. .-•Ki blizu Prešernovega spomenika «s« vodo. Najboljši in najtrpeSnejši šivalni stroji za čevljarje, sedlarje, obrt g in industrijo so edino " » ADLER « cilinder flahštep in levoročni stroji. - Najnižje cene. - Ugodni plačilni pogoji, tudi na obroke. $ te I |Večletna garancija. TrSj.! JOSIP PETELINC LJUBLJANA. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj .DUBIED Vabilo Posojilnice za sodni okraj velikolaški in okolico, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v nedtljo, 27. marca ob 9. uri dop- v posojilniški pisarni v VELIKIH LflščAH št. 28. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev obrestne mere za leto 1927; 5. Volitev načelistva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši po smislu § 36. pravil •pol ure pozneje brez ozira na zastopane deleže in navzoče zadružnike drugi občni ztbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom. Načelstvo. Zoper slabokrvnost, slabo prebavo In oslabelost vsake vrste rabite Hoževarlevo aromatllno ŽELEZNATO TINKTURO Najboljše in najcenejše okrepilo od duševnega in telesnega dela izmučenim. Vi\ steklenica 20 Din. Ker je porabiti za uspešno zdravljenje 3 steklenice po vrsti in radi cenejše poštnine, razpošiljam v zabojih po 3, 6, 8 in 12 steklenic. Izdeluje in razpošilja samo LEKARNA MR. STANKO HOČEVAR, VRHNIKA šfc 30. V zalogi vsa druga zdravila! DrevesniČarska zadruga v Dorfarjih pošta Skof]a Loka Je začela z oddajo visokodebelnih SADNIH DREVESC. jablane: Pisani kardinal, jakob Lebel, bobovec, šampanska reneta in več drugih plemenitih vrst. Hruške: Vinske moštnice, rumenke, tepke in razne druge vrste. Cena jablanam je: I. vrsta 10 Din, II. vrst« 8 Din, III. vrsta 5 Din za komad. Cene hruškam: I. vrste 12 Din, II. vrste 10 Din za komad. Vse cj>ne veljajo z ovojnlno vred franco kolodvor Škofja Loka. Manj kot 30 komadov drevesc se ne razpošilja. —Naročila sprejema zadruga Ježakovo hranilno in zdravilno olje za živino" je najboljše sredstvo za okrepljenje zahirane živine, o čemur govori že več sto po-hvalnic. - Naročite za poskušnjo vsaj eno rečko od 5 kg za Din 125'— pri tvrdki M.Te2ak, Zagreb, Gunduličeva 13 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših ••aah is samo na debelo t Premog, domači in inozemski ca domačo kurjavo in industrijske »vrhe. Kovaški premog vseh vrst. Koks, livarniški, plavžarski in plinski. Briketi. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Miklollleva cesta 15/1. GMM DIDfTfl pizif! Motorna brizgalna 60 m9 na uro do 60 metrov vtsočine. Moior: 4 cilindre z 22/36 HP. Vse auto • brizgalae 30 - 40 % ceneje kot konkorončni izdelki dobavlja zastopstva Renault I. URL Iiiijstl t. 22. V PRAGO] f na li. MEBHARODHI KLIUJfl ki se vrši od 20. do 27. marca 1927 odpotujejo posetniki lahko že 10. marca 50% popust pri osebnih in brzovlakih na jugoslovanskih in čehoslovaških železnicah. legitimacije u Miji tri CefioslaT.iconzDlat f UIIU1II. Ireil. BrcMpijiuili ii ;nmil.Qi IJOEUMi, longresBi trg 3. Pušenje je strup! Vsakdo se more odvaditi ali omejiti zdravju škodljivo kadenje z uporabo dr. Rascher-jevih Putech-tablet. Zavoj po 30 in 42 Din v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah ali pri »Aurori« k. d., Kamenim 188 (Srem). Kmetsko dekle, staro 28 let, e kuhinjsko šolo, vajeno vseh del na posestvu in gospodinjstvu, z doto 500.000 K, želi poročiti primernega lanta z dežele, ki ima ali bo imel svoje posestvo. Samo resne ponudbe, po možnosti s sliko, poslati upravi »Kmetskega lista« pod šifro »Pomlad« Najboljše in zato najcenejie kupite edino le pri Modra gallca. Vsem odjemalcem modre galice nudimo jza bližajočo se sezijo najboljšo modro galico, 98 -99%, JJpo ceni Din 7*20 franko Ljubljana, proti takojšnjemu naročilu, javite koliko galice rabile. EK0R0N, osrednji gospodarski zadragl v Ljubljani r. z. z o. z. « pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško triko* perilo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje v Ljubljani ob vodi, bllsu Prešernovega •pomanlka. Na veliko tri malo I PRODAM ca 1000 U-ItgramoT lepili orahov ia dva vagona aladke. zdrave krme. Andrej Jaršič, Makole. CELJSKA POSOJILNICA Stanja hranilnih vlog nad Oln 65,000.000*- V LASTNI PALAČI NARODNI DOM V CEUU Stanj« glavnica In rezerv nad Oln 4,000.000-- Sprejema Hranilne vloge. — Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje In prodaja devize In valute. Podružnici: MARIBOR — ŠOŠTANJ.