Dopisi. Kranjsko. Iz Ljubljane. Okrajna učiteljska skupščina. Letošnja okrajna učit. skupščina slovenskib šol ljubljanskih se je vršila dne 16. junija v telovadnici I. mestne šole. Ker je c. kr. okr. šol. nadzornik A. Maier zaradi živčne bolezni na dopustu, vodi konferenco c. kr. deželni šolski nadzorn ik gospod Frančišek Levec, ki vse prisotne toplo pozdravi, osobito pa mestnega župana Hribarja. Med zborovanjem vstopi tudi cerkveni zastopnik v ces. kr. mestnem šolskem svetu, stolni kanonik dr. Andrej Karlin. Na predlog nadučitelja Dimnika se soglasno volita za zapisnikarja Marija Grošelj in Vendelin Sadar, za overovatelja pa Al. Kecelj in Janko Likar. Predsednik prebere po prezenčni listi a) člane, ki jim je dolžnost, udeležiti se konference in imajo pravico voliti ter smejo voljeni biti; b) ki imajo samo posvetovalen glas. Ker je okrajni šolski nadzornik Maier danes odsoten, odpade nadzornikovo poročilo. Predsednik preide tedaj takoj k uradnim razpisom. Na željo prisotnega mestnega župana prebere nadučit. Dimnik svoje ad 9 dnevnega reda označeno poročilo: »K oliko je lj ublj ansko ljudsko šolstvo v zadnjem času napredovalo in česaje treba, da bi napredovalo tudi v p r ihodnj e ?«*) Poročilo je zbrano učiteljstvo med poročanjem in koncern poročila splošno odobravalo. Predsednik preide k podrobni razpravi, ker se k splošnemu poročilu nihče ne oglasi ter prebere prvo resolucijo: »Ker so razmere v kranjskem deželnem zboru take, da ni upati, da bi se v bližnji bodočnosti v deželnem zboru povišale plače, se visoka vlada naprosi, da naredbenim potom poskrbi učiteljstvu povišanje plač.« Predsednik ne priporoča resolucije, ker bi bilo vsako glasovanje brezuspešno. Dežela plačuje učiteljstvo in država ji ne more ukazovati, da bi takoj in po njeni želji plačevala učiteljstvo. Vlada samo lahko posreduje, a ukazovati ne sme. Poročevalec priporoča § 14., s katerim se da jako veliko nemogočega mogočim narediti, na kar mu predsednik pojasni, da deželni vladi ni omenjeni § 14. na razpolago. Učitelj Režek pravi, da se naj resolucija, če že na drug način ni' nikakor mogoče, vsaj v toliko izpremeni, da se vlada še enkrat in to pot z vso močjo zavzame za povišanje učiteljskih plač. Po predsednikovem pojasnilu, da je dež. šolski svet z znanim nasvetovanim 25% povišanjem storil, kar mu je bilo mogoče, in da bo tudi v prihodnje se vedno zavzel za povišanje, se oglasi mestni župan Hribar k besedi. Njegovo mnenje je sledeče: Vsako glasovanje v tem oziru bi bilo res brezuspešno, s § 14. tudi ni nič, ker se ne razteza na deželni zbor, deželni šolski svet je pa tudi storil, in vem, da bo storil, kar mu bo mogoče, zatorej naj se nikar še enkrat ne sili v to. — Najumestneje bi pa bilo, če učiteljstvo v svojih uradnih konferencah deluje na to, da naj država plačuje učiteljstvo. Če nadzoruje šole, naj tudi plača učiteljstvo. Dežele same ne morejo vsega brez državne pomoči vzdrževati. Res, prvikrat bo morda brezuspešno, drugič morebiti tudi. A vendar če država vidi, da učiteljstvo vseh dežel ne miruje, in da je nazadnje vendar najbolj umestno, če vzame učiteljstvo v svojo režijo, naredi konec vsemu in podržavi šolo. Stvar se je že pred časom razmotrivala, a padla, ker se je reagiralo na posamezne stranke. Učiteljstvo je kolikor toliko odvisno od posameznih strank, v državnem zboru so iste v večjem pomenu, zato je veliko koristneje za učiteljstvo, če je odvisno od kake večje kakor pa manjše struje. Do izdatnega pobotjška se pride le na ta način. Sam s svojo stranko je vedno za korenito izboljšanje, a kaj pomaga najboljša volja, ker zaradi znanih razmer v dež. zboru isti ne pride do nikakega uspešnega in rednega dela. Edina rešitev je tedaj glas v okr. konferencah: Država plačuj učitelj stvo ! Poročevalec na dana pojasnila umakne svoj predlog glede § 14.**) K drugi resoluciji: »Ljubljansko učiteljstvo naj se radi neznosne draginje v raestu, kakor so sedaj kateheti, uvrsti v I., oziroma II. plačilni razred« — govori zopet župan : Tudi to sodi pred deželni zbor. Gotovo je umestno, da se ljubljanskemu učiteljstvu pomaga. Treba je pa stvar tako izvesti, da učiteljstvo na deželi ni prikraj- ¦*) To poročilo smo že priobčili. Uredn. **) Kaj pa § 55. drž. šolskega zakona? Ali tega vlada ne pozna ? Njena dolžnost je, da temeljem tega § preskrbi učiteljem boljše gmotno stanje. Uredn. šano,*) kar bo pa le mogoče pri temcljitem premenu dosedanjih prejemkov. Gotovo je, da ljubljansko učiteljstvo pri znani visoki stanarini in neznosni draginji ne more izhajati, zato mu želi, da se mu skoro odpomore. Tudi predsednik omeni, da je po drugih kronovinah učiteljstvo v glavnih mestih izdatno bolje plačano kakor po deželi. Predlog se soglasno sprejme. Tretjo resolucijo: »Mestni šolski svet izposluj zopet božične počitnice!« pojasni župan Hribar, da sta obč. svet in mestni šol. svet že enkrat stopila pred deželni šolski svet v tej zadevi, a brezuspešno. Mestni šolski svet ne odneha in zopet potrka ista na vrata. Razlogov ne navaja. Znano je pač vsakemu, kaj ima mladina v istem času in kaka mora biti zaraditega pozornost pri pouku. (Konec.) Štajersko. Uradna učiteljska skupščina za okraj Rogatec se je vršila dne 18. julija v nemški šoli rogaški. G. predsednik, Janez Dreflak, jo otvori ob 8. uri zjutraj. Za svojega namestnika imenuje g. učitelja Kita od Sv. Križa tik Slatine. Zapisnikarjem sta bila izvoljena gg. K. Wretzl in Ferner, oba učitelja nem. šole v Rogatcu. Prvo točko je tvoril učni nastop iz petja. Vodil ga je učitelj Ferner v zadovoljstvo navzočnikov. Nato je razlagal g. Druzovič pomen petja za šolo in ljudstvo. Priporočal je novo metodo tega predmeta in jo tudi utemeljeval v svoji razpravi. Razgovora se je udeležil ravnatelj mariborskega učiteljišča, g. Schreiner. Stavki g. referenta so se soglasno sprejeli. Kot druga točka dnevnega reda je bilo vprašanje: »Preiskovanje duševnega obzorja učencev prvoletnikov.« To je jako zanimivo in ptepričevalno obravnaval gosp. ravnatelj Schreiner. Prinesel je s seboj table, iz katerih se je razvidelo, s kakšnim uspehom so se že taka preiskovanja na drugih šolah vršila. Za svoje predavanje je žel burno odobravanje. Zanimivo je bilo poročilo g. predsednika. Nato je sledilo podavanje: »Kaj je na večrazrednicah ukreniti, da se zagotovi uspešno, vzajemno delovanje učiteljstva ?« O tem je poročal g. Sotošek iz Žetal. Poročilo je bilo sestavljeno na podlagi izkušenj, ki si jih je poročeval nabral v šol. življenju. Stavki so bili vsi sprejeti. Potem so prišla še različna poročila, kakor o šolskih vrtih, o uporabi učit. knjižnice itd. Konec so tvorile nekatere volitve. *) Ta zahteva se raore in srae izvesti samo na ta način. Drugače to nikakor in nikoli ne pojde! Uredn.