Leopold Slanek: \f(*fjg(*]| 
Pustni narodopisni prizori Iz Prleklje. -
2. prizor: 
Fašenki prideio (orači, riisa). 
Pred hramon pr Klujčovih (pred-
podnon). 
Dekla: Gleete, gleete, orači gre jo! 
Micika: Kak po snegi orjejo! 
Drašek: Orači! 
Deca; Orači gre jo! Juhuhuhu! 
Hlapec: Pa kelko jih letos le je! 
(Harmonika.) 
Orač: Diijo! Diijo! Diijo — diip! 
Guni, pje, guni, poči malo z bičon! 
Gunjač: Diijo! Diijo! Hu, kak je 
letos hujdo oranje. U — diip! Gi-
dran, diijo! 
Gospodinja: To so ti pravi orači, 
ka majo muziko sobo. 
Dekla: Gej ste te teko podjajnčja-
kov, belih pa rdečih, vkup nabrali, 
ka ste se lehko vsi oblekli? Leki ste 
jih po celi vesi diklinan slekli... 
Drašek: Kake čake majo na glavi! 
Tilika: Pa lorfe! 
Hlapec: Pjebi, kunja sta nekšna 
slaba viditi, kak žmetno vlečeta. Pa 
kak sta zosrana z blaton! 
Japec: Toti kun j pa je tak lepo 
opleteni po homoti s pantli kak na go-
stiivanji. 
Virt; Orač, ka pliiži, je že tudi 
nekšni zmantrani viditi. 
Hlapec: Kilavi še je za plug! 
Virt: Pje, pliižno železo bi moga 
kovači nesti, ka bi ti ga sklepa pa 
bi bole rezalo. 
Hlapec: Ne vidite, ka majo leseni 
plug? He, gej pa je črtelo? 
Gospodinja: Orač pa tak poka z 
ledrnim šiircon kak kakšni mesar. 
Orač:, Diijo! Diijo! Mi van orje-
mo za debelo repo! 
Vsi: Mi van orjemo za debelo repo! 
Gunjač: Ka bi mali tak debelo re-
po kak tikvi. Juhuhuhu! 
Muzikant: Tikvi pa kak repo, he-
hehe! 
Hlapec: Hante, hante, babo s ko-
šon majo tudi sobo! E že maš kaj 
notri ? 
Maškara s košon: Mi, orjemo za de-
belo repo! Dajte nanj debele jajca, 
debele klobase, meso pa krofle! 
Gunjač: Meso, krofle, gibance, kva-
senice, krapce! 
Gospodinja: Le tosen hodi, pje po-
birač! 
Hlapec: Pjebi, gleete, branovlek se 
vau je odšpiča. Pa ogrance mate na-
<5pstk zašpičene! Pjebi, vi ste orači 
bole s tega spodnega kunca! 
Orač: Diijo! Diip! Oha! Cruk! 
Crukšte! Humi! Vrag ali, 'šimel, e 
mo te le moga z otikoj zravnati? 
Humi! 
Virt; Odsebe ga bole ravnaj! 
Hlapec: Ksebi! Ksebi! 
Korani 
- K sporedu v radiu 8. t. m. 
Micika: Ka pa te ovi tan seja? 
Maškara s korbecon: Repo sejan, 
debelo repo van sejan. 
Hlapec: Hehehe! Same pleve ma v 
korbeci, pleve! 
Orač: Zaj pa mo obrnili na vrateh, 
poti pa bi malo gutnili, či še gej ma-
te kako nindro. Ali pa mate že vse 
bersnate polovnjake? 
Gunjač: Vroče je pa orači žedni 
gratajo. 
Hlapec: Ja, neke nan je že s kapov 
nateklo, za kunje bi že bilo, samo da 
se nan je nesreča prpetila: eno spr-
talečno kure je prletelo pa je vse 
spilo... 
Orač: Eh, vode je povsodi zadosti 
na sveti. Pravijo, ka človeki na rit 
pa na zobe viin gre ... 
Gunjač: Za kunje prosimo malo si-
na, smo jin že dugo nej polagali. 
Hlapec: Malo sečke še visi v hakri 
na pavučini, pa ne ven, či du mogli 
vse pojesti... 
Gospodinja: Le hote, orači, tosen v 
senco pod kap, krofli so glih pra-
ženi. 
Virt: Hlapec, pa ročko jin okoli 
daj. 
Hlapec: Se nemrejo piti, da majo 
lorfe gor... 
Orač: Le sen s pijačo, ka mamo še 
gnes dosti dela. Celo ves moremo zo-
rati za debelo repo, vse potoke no 
žlake preorati... 
Gunjač: Od hrama do hrama 
orati,.. 
Maškara s korbecon: — pa debelo 
repo posejati... 
Maškara s košon: — pa klobase, 
jajca no peneze pobrati... 
Muzikant: — pa si coj luštno igra-
ti... Juhuhuhu! 
Orač: Eha, kunja, kaj sta zaj tak 
siona! Nah si dajta! 
Gunjač: Zaj pa pobermo svoje ha-
le pa gremo dale... 
Virt: Pite še, orači! Za repo more 
biti fajhtna zemlja. 
Gospodinja: Pite, orači! 
Orač: Diijo! Diijo! 
Muzikant: Juhuhuhu! 
Vsi: Zbogon, Bog van daj debelo 
repo! 
Hlapec: Van tiidi! 
Dekla: Se žedni ste bili, ka ste roč-
ko ravno posušili; je še mujvati ne-
de treba. 
(Ženske odidejo v kiihno.) 
Gospodinja: No, eni so že srečno 
odišli. Zaj pa se le zasučmo po 
kiihni! > 
Micika; Krofli so jin ali šli po 
guti! 
Gospodinja: Moremo jih flisik pra-
žiti, vači mo jih vse sproti pojeli, še 
tople. 
Virt: Kaki žmah te majo letos? 
Jaz sen še najnč nibjenega nej vii-
stah meja. 
Tilika: Hm, kak so dobri! 
Deca: Dobri! Dobri! 
Micika: Dozdaj so še vsi lepe ven-
ce meli! 
Dekla: Lani so bli tudi dobri! 
Micika: Pa predlajnskin ... 
Gospodinja: Tisti kaj smo jih t6 
na fašensko nedelo za poskiišno de-
lali, so se nan ali nikak nej hteli po-
srečiti. 
Dekla: Te venda mela nej bla za-
dosti suha... 
Virt: Ja, tisti krofli bi skoro perje 
meli — 
Gospodinja: Eh, tak za nič so pa 
nej bli, se si jih rad poja. 
Micika: Culi, mati, ka pa mo te za 
obid meli? 
Gospodinja: Viš, se resen! Kloba-
se pa rebra, en lejpi falat more kii-
hat djati. Ena pa naj krumpiš olupi 
za zos! Gnes more vsakši sit biti, pa 
či glih bi jemi lamp gor poča ... 
Dekla: Moški majo pre gnes go-
dovno, te si žiher prvoščijo... 
Hlapec: Ve ženske pa mate iitr go-
dovno, na pepelnico! 
Japec (prleti): Mati! Mati! 
Hlapec; Mati, kobila je, epa, v 
blati, 
dajte mi mleka, 
ka mo viin vleka; 
dajte mi sira, 
ka mo jo viin stira! 
Deca: Mati! Mati! 
Gospodinja: Ka te pa že je saena 
sila? 
Japec: 2e pa gre jo! 
Deca: Fašenki gre jo! 
Micika: Gleete, riiso ženejo, riiso! 
(Piskulice, orglce ali harmonika no 
boben.) 
Tilika: Hote gledat, tosen po na-
šen pUngrati že gre jo! 
Dekla: Jezoš, kak je riisa velka, 
tak kak kakšna gambela. 
Hlapec: To je velka riisa. To je 
kun j! 
Drašek: Oča, kak je te to nareje-
no? Povejte, no! 
Virt: Ne vejš? Spoder pod ponja-
vo sta dva Čeha skrita, eden drži me-
tlo, to je rep, ti drugi pa drog pa 
pisker gor, to je glava kunja. 
Gospodinja: En Čeh pa toto stra-
šilo na štriki okoli guni, vidiš? 
Micika: Jezoš, kak sta tisti dvi 
lorfi poleg grdivi! 
Dekla: Kaj majo letos zeno mu-
ziko coj: piskulice, orglce ... 
Hlapec; Pa boben. Vite, ka majo 
na kropjačo svinski mehir napeti pa 
s kihačoj gor tučejo ... (hehehe). 
Virt: Lani sen v Ovsenjakovcih 
vida tako veko riiso, ka je tak nevar-
no gobec odpirala pa vodo špricala v 
lidi. - •*. •• -x:it. •• - ' 
6 i 

Gospodinja: Keri te toti sojo? Na-
ši ali liidski? 
Dekla: Jaz trufin, ker je ti prvi, 
ka guni riiso ... 
Cunjač no igrci pojejo: 
Belo Riiso vodimo, < 
konjon srečo prosimo. 
Ovsa ji ne davlemo, 
z meglo jo napajamo ... 
Micika; Gleete, kak riisa miga z 
glavoj! 
Virt: Bržčas je že lačna pa žedna. 
Deca: Riisa! KUsa! Riisa! Kiisa! 
Gospodinja: Eta deca, kak to lapa 
no cojavle! 
Hlapec: Kak le suha rebra kaže! 
Pjebi, se de van vkiip padnila! 
Virt: Ciili, kaj te toti gambeli jesti 
pa piti davlete? 
Gunjač: Vse je, kaj je od mesa pa 
do kroflov, pije pa vse, kaj je ne 
voda... __ 
Vsi: 
Velko Riiso vodimo, 
konjon srečo prosimo. 
Ovsa ji ne davlemo, 
z meglo jo napajamo ... 
Deca: Juhuhuhu! 
Drašek: Riisa, velka kiisa! 
Deca: Riisa! Riisa! 
Deikla: Eta deca, ne derte se teko, 
se te še patiko dobli kak kuri! 
Gospodinja: Fašenki, nate krofle! 
Hlapec: Jajca pa so že notr v 
krof lih (hehehe)! 
Dekla: Klobase pa so se nan v 
rafunki obesle ... 
Virt: Ročko piti jin daj, gvišno so 
žedni. 
Gospodinja: Odkud pa te ste da-
leč? 
Gunjač: S svete dežele ... 
Dekla: Pa ste ravno peški prišli? 
Hlapec: Pa ovači ste vsi zdravi pa 
van nič ne fali... ? 
Gunjač: Ci mate kakšne ibržne 
krone, ka jih ne bi vedli bekslati... 
Hlapec: Krone pa smo skoz iiikno 
vse na svilo napelali, pa v venec 
zvezali, zaj pa jih nemremo narazno 
vzeti... 
Gunjač: Te pa nan celi venec daj-
te, ka mo roženkranc molili, gda mo 
cajt meli... 
Vsi: 
Belo Riiso vodimo, 
konjon srečo prosimo, i 
Ovsa ji ne davlemo, 
z meglo jo napajamo ... 
Hlapec: Kaman te zaj grete? 
Gunjač; Po cejli vesi smo že bili, 
zaj pa mo riiso v potok za vašin hra-
mon vrgli, 
Tiliika: Hodmo gledat! 
Deca: Hodmo! Rusa! Riisa! Ju-
huhuhu!^1 • »t- i -
Dekla: -Le Vsi k potoki! 
Micika: Riiso do v potok vrgli! 
Hlapec; Gleete, pisker pa metla sta 
že v vodi! 
Gospodinja: Zaj te vidimo, keri »o 
bili za maškore! 
Micika: Duklovi! 
Dekla: Sračjakovi! 
Japec: P je, Tunček! 
Drašek; Jankec, sen hodi! 
Maškore (pojejo): 
Smo Riiso v vodo stirali, 
konjon srečo sprosili; 
Basist zagrebške opere Gregor Radev 
je pel 19. t. m. v našem radiu razne hr-
vaške samospeve. Kar posebno zajame 
poslušalca ob njegovem petju, je volu-
minozni in zveneči glas ter vzorna izgo-
vorjava, Zraven tega dobro obvlada pev-
sko tehniko, zato ga občutimo po glasu 
kot močno osebnost. Njegova človeška 
dobrodušnost, širina in šegavost, ki veje-
jo iz petja, dajejo njegovemu prednaša-
nju toliko svojstvenega, da Je le malo 
pevcev s temi vrlinami. Med pesmimi, 
ki so nam posebno ugajale, naj imenu-
jemo Tajčevičevo »Pričo«, Matzovo »Da 
zna zora ..., Magdaleničevo »Medjimur-
sko« in Lhotkovo »Lulo moja«. Pevec 
je zapel tudi Gerbičevo »Pojdem na pre-
jo« in jo prav dobro prednašal, seveda 
pa se mu je poznalo, da ne obvlada slo-
venskega jezika, ker je Hrvat. Na vsak 
način pa je njegov nastop v radiu zelo 
poživil spored in vodstvu smo hvaležni, 
da nas je seznanilo s hrvaškim umetni-
kom iz zagrebške opere. Ker še marsi-
zaj bomo pa pobirali, 
ka mo žmetno nosili... 
Gospodinja: Le hote zaj, se ste že 
dobili to svojo! 
Virt: Drugo leto te pa! 
Drašek; Mi pa se hodmo juhat na 
gUmlo! 
Deca; Juhat! Juhat! Juhuhuhu! 
kakega izmed najpomembnejših ne po-
znamo, nam ho zelo ustreženo, če nam 
jih bo naša kukavica tekom časa pred-
stavila drugega za drugim. Tako bomo 
spoznali vse člane zagrebške opere, kar 
nam bo zelo dragocen pripomoček za 
presojo zagrebških moči in za primer-
javo z našo opero. 
Korenčanove, Sladoljev in Prek so 
koncertirali 20. t. m. Prek je spremljal 
na kitari sopranistko in tenorja, ki sta 
si izbrala spored Iz Mendelssohnovih pe-
smi. Ni dolgo tega, kar smo slišali peti 
Sladoljeva iste pesmi skupaj z baritoni-
stom. Med enim in drugim sporedom je 
prešlo še premalo časa, da bi ponovitev 
Istega komponista spet zanimala. Morda 
bi bila v nekem pogledu upravičena, če 
bi pevec še bolj dognal podajanje. Da 
ima Sladoljev prijeten »radijski« glas, 
smo na tem mestu že napisali, prav ta-
ko kot to, da je njegova slovenščina po-
trebna, zboljšanja. Od zadnjega nastopa 
sem ni bilo opaziti nikakršne izpremem-