Nekaj o šnlvereinu in še kaj. Govor dr. Gregoreca v drž. zboru due i'2 sušca 1889. (D.ilje.) Visoka zboraica! Med aem.ško-liberalaimi aolakimi aadzoratvi ua Štajarakem pa aa Korošketa ia med takozvanim aemškiai šulvereiuom vlada zelo koamato prijateljstvo. Temu dovoljujejo toliko uplivanjr aa aaše javao šolstvo, da bomo Sloveaci vaelej ia povsod ugovarjali. (Zelo resaičao! aa deaai.) '"&¦* Sedaj imajo Nemci tri šulvereiae, aararei5: aemški aulvereia aploh, aemaki aulvereiu za Nemce ia katoliški aemški šulvereia. Sledaji je aajmlajši, drugi se je rodil iz prvega, ta je pa pravi iu pravcati ia aajatarši liberalai nemški aulvereia. Ker Jude ali Žide kot ude vaprejema, židovaki denar silao rad pobira, židovake šole podpira, imeaajejo ga neke vrste listi (aatiseaiitaki): ,,pojudeai ali požidovljefli aemški šulvereia". Ne umešavam ae pa v oao domačo borbo Nemeev in Judov. Hočem Ie statistioaib podatkov prečitati, ker v glavi avojej ohraniti jih ue maram. (Veselost.) L. 1886 je nemški šulvereiB 9 čiato judovskih šol vzdrževal (poslauec dr. Steiaweader: To ai res!), aa eeveraem Oeškem podpiral 113 aol, v katerih je bojda poleg 192 kraoeaih bilo 3073 judovakih otrok. Glej list ,,Vaterlaudu 1. 1886, št. 311. - (Živabea ameh aa levici. — Poslaaec dr. Weitlof: To je aeumnoat! — Poslauec Vošajak: To ai neumaoat, ampak je-li res, to je vprašaaje!) To kaže, kako pojudeu je aemaki aulvereia! To šolako druatvo so oauovali takrat, ko se je iiemškim liberalcem poljubilo, v avatrijske pokrajiae vua zatrobiti klaverai glaa: nemštvo je v aevaraosti ia sedaj ima acmški šulvereiu aalog le domišljeBO atraaao veat razglaševati, pomagati ia od aikogar zatirano aeinštvo pogiaa rešiti. Po aekem izreku goap. dr. Sturraa, ki je tukaj gotovo dobro poučea, ima nemški šulvereiu biti: Baarodaa obramba vaeh aemških liberalcevprotiaestrpljivosti Slovanov ia nemških koaservativcev". Td pa je ravao toliko, kakor reči: požidovljeni a^ški šulvereia je društvo bojevaiško proti ae_|kim koaaervativcem ia zlaati proti aam Slomtnom. Poaledaje dopričuje aam skoro vae ajeg^vo dosedaaje delovanje. Njegova djanja za reše^aje aeništva, ki ga uihže ae zatira, aestavljajo ae zveidaoma iz ptizadevauj, mogoče veliko aicer jako zaaičevaaili českih otrok ia še bolje zasrauiovauili sloveaakib, večiuoaia viuičarakih faatičev pobrati, materi Slaviji \zeti in materi Gennaaiji, ki tudi ui brez otrok, v krilo zapbati. Da bi tako tej maogo poaebaega veselja delali, tega bi jaz ae liotel trditi. (Poalaaec dr. Weitlof: Jaz tudi ae! — Zivaliua veaelost. — Poslaaec Vo.ŠBjak: No, zakaj pa veadar delate tako?) Na to misel mi je pokazal žlahtui zarodaik iz Veroae, vitez Caraeri, ki je aedavao tukaj djal: Ni Nemcu na koriat druge, to je: aaa Slovaae, sposobae delati za koakureaco ž njim. Ta misel pripada meuda aajpametaejšim, katerih je kedaj ta gospod tukaj izpovedal ali kje drugod aapiaal. (Veaelost.) Zastopaiki aemškega šulvereiaa uam pogoato zatrjujejo, da je to zgolj šolako, a ae ob eaeai tudi političao društvo. Toda goapodje aaj tako zatrjujejo sto ia tisočkrati, mi Slovaai jim veadar ae verujemo, dokler moramo čitati, kako baš ti gospodje na javnih zborovaujili aemakega šulvereiaa o šolstvu aajmauje, o politiki aajveč govorijo, saj je celo prodacdaik aemškega šulvereiaa, g. poslauec dr. Weitlot, laui v Trutaovi javuo govoril, kako bode treba osaovati veliko opozicijo v toj visokej zborBici državaega zbora ter priatavil, da boče tudi oa priatopiti, ako bode ta opozicija služila aemškoaarodaim avrbaai iu kračeaa aa aemako ime. Goapoda! To so same političue reči ia torej bi že umestao bilo, da bi goapodje aaa, vaaj v tej visokej zboraici, dalje ae Badlegovali, češ: aemški šulvereiu ui celo bič političao, aaipak izmed vseb. skromaih aajakromaejše šolsko društvo. Vere itak ae bi Ba.šli. Gospod predaedaik uemakega šulvoreiaa potoguje se rado ia vrlo za svoje učitelje. To je livale vredao, in bilo tudi aadejati se, aaj posluje že več let po miloati aemškega šulvereiaa kot državui aadzoraik ljudskih šol. (Veaelost). Zelo prav je tedaj ia umestao, ako se poteguje za svoje učitelje. Toda svoje zamorce belo oprati, tega ue niore. Privoščim mu torej prav iz srca, ako umeje čez razae ia številne aodaijske obsodbe teh učiteljev, ki aiso vsled prizivov bile popravljeue, apretao zdrkaiti, češ, ,,aekoiiko aeumaosti so ugaajali šulvereiaaki učitelji ia vsled tega bili preatavljeai". Privoščim mu to veaelje. Veduo bolj reana je reč zaatrau šulvereiaskega učitelja v Sevnici. Goap. dr. Weitlof pravi, da je ta učitelj ločea od svoje žeae ter da ae živi v razmerab, zaradi katerih bi se mu moglo kaj očitati ali grajati. Obžaljujem, da sem priailjea tukaj ugovarjati vsled poročil aedavao mi poslanib. Po teli gospod učitelj od avoje žeae sodaijaki ai ločea. Marveč jo je aa Salcburškem zapuatil ia ae z aeko deklo preaelil v Sevaico. Dekla mu je porodila otroka, (Veselost aa levi!) čegar rojatvo je leto dui prikrival ter ima zaradi tega sedaj sitaost a c. kr. uradi. Mialim, da sedaj gosp. dr. Weitlof utegae veudar aekaj pri tem učitelji aajti kaj graje vredaega! (Poal. dr. Weitlof: Jaz 8em tukaj veadar-le aedolžea! — Zivahua veselost, aa levi.) Odgovarjam: Južaoštajarski Sloveaci smo še zmeraj toliko kriatjaai in še aiamo po aekaj morali, ki po čeaaikih dubti, tako popačeai, da bi takšujih razmer ae zmatrali kot graje vredaih. Nam so naravDoat grajljive, aemoralae in pohujšljive. (Dobro, dobro, aa desaici!) Dostavljam še, da na šulvereiaski šoli v Sevaici še zmeraj bic ne učijo kršcaaskega aauka. (Poalaaec dr. Weitlof: ker ga župaik učiti aeče!) ia otroci ae vdeležujejo se verakih vaj. Težko bode kje drugod v Avstriji aajti šole, kjer bi otroci tako brez vsega verskega pouka ostajali. To je meai aov dokaz, da vlada zelo kosmato prijateljatvo med nemškim aulvereiBom ia šolakim aašim aadzorstvom. Sicer bi to že davao moralo aemški šulvereia prisiliti, da se aataačao ravaa po šolakih zakoaih, ki tudi krščaaaki aauk v ljudskili šolah učiti zaukazujejo. (Ualje prih.)