k. il 177- 1. aUftr. (•■• s* ra«f«WtM*a	. v
■k Travnika ■ k»ki tadi
ritjNiij« it M ^Ullli >Mbrb'ft U v (mUtiuImi jaafk«.
* , V Gorici, v
11. junija 1869,
Plača a* a* vaak a natiaaa vrata I aaM.,£a aa aaaaai)« aaaia aakrtt aa~
liaaa, 6« dvakrat, 8 aaM., <a IriknM, 10 a. v. a. ,—. r«»rk tac* »Mk krat 30 a. aa l|aMpalj.
a oliv i na.
likaj« vtak>iML
fr* lat« SO o. Uer	jnk
J* fWa a ............"
a^ »a l/J I.
TEČAJ NI.
„ 1/91.1 ff. U a.. a^M.LftnJ Narajllaa p(.«a ia rfltoarfftsdf
U8T «8.
aa paliljaja vralaUtva. ' •
Paaanai liati aa pradajaja » OmM v kakvaralai K. 8akar-jav| aa Travaf-, ka po ftaaUav.
Dogodki v LtJublJaiJ okolici.
*M*kor ae
CI^a.1
le
njegovo surovost
o&tuM.iaftia faaa«tislmlsaaplUi: lom več naj bi za« .faaiaaK 4eW »neredi saseraes* In prrfmilQcnoetl In-uij U n ai a« dajala prilika, d* M kaset svojo ad-. rovoet. Oe>ne »ovoje s»o*e strasti krotki:'oni,' ki al.la^. teli gen oi jo poeeboo prisrojujejo, kako s4 tkufa ameraoMI tirjati od krnela?	^ . M su. '.;.fj\V
a. Čudno>, nekaj ee vJKvo; slasti daataikl, Wi bi ae vendar morali ogibali aU»|»0lMlčaa jpristrahosti, udeleltyajo ravno aaprav, ktere Ifiiiatvu vellsjo kot po ^ litične demonstracije ljubljanske svojMne (eHqde,) Vendar naj te bo tema, kakor bodel Ma dalje p* ae mora vprašati, ali sinejo c. kr. Častniki, kterih di nihče napadal, proti neuikiroieainj ljudem rabiti gola orožja in ali smejo brezobzirno po ljudstvu a aabljami udrihati? od kodi ao imoli pravico kaj taoega storili? kdo jim ie to zan kazal ? kako so prišli e. kr. častniki do tega, da M ueohrušeae ljudi—ko bi se tndi hotelo prisnati, da ao so vedli demonstrativno — najprvo razmesnrill, potom Iastuoro6oo sgr»bili, na asestni magistrat peljali in tako poHoijsko sluftbo opravljali ? — Al| je bilo konečno potrebno, da jo inadarjnorija, čo ae jo ie morala vtikati, tako brezmerno*rabila orodje? ali jo bilo a. eelo neoboroftenega- odpastnik* Jakoba Bod so bili ie dvakrat v stegna aabodlj, le ns^^^^Bnn konečnoje ba^onot- v prsi aariuiti?
JPodUjitek. Zastava a«|a.
Sp. France Zakrajaki.
Solnce sije znad planine, I budi slovenske sine j Ponosi to znad gori Že zastava tam vihri.
Oj, 'sastava, znamnje sveto, Kak okč te gleda vneto, Žalnoradostno h reč. Vzburkano kipi n tč.
Kaj me gledaš tak sumljivo?
Oj, prcuebaj, proaini živo; Iteoi, reci: Ti bi moj ! Saj to čntim, da som tvoj.
Vem, da hudo vratna čreda
Gor po volčje v tebe gleda, V prah podreti te, Želi, I aramolno uničiti.
Zato v dvomu zreš v planjave, (Tlo na sine maja o Slave; Ker to marpiado Črti, Ki vtajil je svojo kri.
U zastavo vzemi jpk.e,
Našo radost, naše stoke, Da zvestč te branili Č'mo ko vredni vitezi.
A ko umna straia stati
Ti na strani, te var'vati IIoč'mo svobodni vseh zmot, Ne ko mačji, gadji rod;
Da za vero, dom, Ceaarja - Vnetim sveti lepša zarja, 1 pod širno Avstrijo Srečni dni nam zasvetč.
Kmetje šo se pa Jančji gori sami krotili in našali lurnarjem, ktere so imeli popolnoma v svo/ih rekah : organi javne varuoaii pak rabijo brez vso obsirr ■mati proti neoborožuiiim državljanom in plačevalooiHi davkov svoja orodja, ki jim jib jo država dala v rokol
4. Kako lo, da župan ljubljanskega mosta, če ft, že — daalravno je poznal inltljouje kmečkega ljudstva^*, dovolil turuarskl izlet, vendar, ko jo izvedel, kaj SO Je na Jančji gori godilo, ui storil, kar je bilo treba, da Id prišel v okoin dogodbaiu, kakoršne so se tal i bog godi* lo pred kazinom !
6. Na debelo ss nolovljalo kmetje in tirajo pred Hodn^jo ler zapirajo; gW(i turnarjov in vojakov, pek« i ki ao vendar v l.julilaui in Vevčah Jjudj prvo napadali, ae ne ališi nič euaoog*. Pravica Urja, da se mori; vnem z into moro!" ^Zanesljivo sloer upanjo" — ko^r, i čujo ho sporočilo 0da bodo za pričeta preiskavama i nepristransko vedela poiskati, kako se je vrli! dogodek, ki ima tako žalostne nasledku, ki je vso deželo tako hudo tznemiril in ki bo mnogim osebam prinašal naj. mučnejšu preiakavauja, obsojen j a iu morebiti dolgoletna' zapore, vendar mislimo, da smo, morali »se to pov-darjati in priporočiti pozornosti, | se Je bati, da b*. ' nomškutarska ljubljanska svojbina, kakor je te že stori-{la pri drugih prilikah, tudi sedaj v uemAih časnikik /jej v porabo prepuščenih resnico krivo sasakava-jla in vso krivico valila na Slorepea in njih ro dileljo, in tako sa svoje, politične namena rabila talip, kega obžalovanja vredno dogodbo. Cesuraka vlada, U ho to, kar se je t. m. dogpdilo, gotov? breji predsodkov sodila, se bojda, no. bo gbouvljala VevŠkema ^ljubljanskemu prebivalstvu, ^ati spričevalo, da .m proti vsemu, zbadanju zabavljanju in velikim alofcrapUii in žaloalnemu razaajanju Črne strasti oboalalo čudovito ' ' zmerno in da je s tem svojim .lepim obnašanjem .!«ar, branilo, da ni prišlo do aploine ljudske vstaje," kj bij lahko imola navedke, kterih si ne more nihče nsprej misliti."	1.	' "■
Ogled i>o svetu. Avstrijska-ogerska država.
■ Z Dunaja. Nameatni kralj Egiptovski, Istnail S^jd-paša, jc zapustil Dunaj 7. t. m. in sc podal v Berlin; pozneje pojdo menda tudi v Pctrograd. Nal- cesar mn jc podelil veliki križ reda sv. Štefana.
Line. Zvonec pred vsemi noricami nosi te dni, kar so je zgodilo 5. t. m. v LIncu. Linški škof, prč. g. Franc JoSef Rudigičr, je spisal lani 7. septembra pastirski list, kteri se jo imel brati a prižnic 13. sept Ali še predno je hil razposlan, našla je sodnija v njem ne vemo kaj apodtikljivega z ozirom na nove verake postave od 25. maja 1868 ter dela pastirski list v prepoved. Mislilo sc je izprva, da bo s prepovedjo vse opravljeno. Pa, kakor ae kaže, ao je namenila' tudi škofa za njegov dozdevni vpor zoper državno postave kaznovati. ObdolŽen jo motenja javnega miru. Treba jo bilo sodnijakega preiakavanja in izpraševanja.^ ro postavah pa mora priti obdolžcnec v tacih primerljejih pred preiskovavnega sodnika.'Ali obdolžcncc je tukaj — škof; škofov pa pimnjo soditi navadne sodnije. Po v občnem cerkvenem pravu in po členu XIV. konkordata avstrijskega bi »c morala noslniiti za škofe posebna sodnija. Krog tega i len a XIV. konkordat^se suče vsa ta zadeva. Vsled tistega g. osnovnih državnih postav, ki zapoveduje, da so pred postavo vai državljani enak-, trdijo mnogi, da člen XIV. konkordata nf« ma več moči, tem manj, ker ni bila posebna sodnija za škofe nikdar soatavljena, in tako je razsodila to stvar tudi naj viša sodnija ua Dunaj i ; drugi pa in njimi tudi škof Linški trdijo, da člca XIV konkordata
je fe zmirom veljaven, ker ni bil nikdar doloČnO tn postavno odpravljen. Opirajoč mu lin to mnenje poče . nrisiiati škof Kudigior oblasti e. k. deželne sodnijo LiliŠko in ae jo določno branil, iti prod. prelikovamega Hodnika, kamor je bil trikrat povabljen, trdeč, da je pripravljen iti, pa le pred pristojno sodnijo. Potem ko ao je poskusilo, pregovorili ga x lepa, da bi-šel, in ae jo on stauovituo izgovarjal, da mu vest in dolžnost toga ne pripustilo, ter večkrat zagotovil, da le, če ga m silo odpeljejo, ao vda: odpeljali so ga preteklo sabo-to, f>. t. in. ob 1 »j4 u. pop., rcH a lilo. O poldne Je bil nrišel k njemu mestni žtipun, kot načelnik policije, In, ker ni bil nič opravil, poftlje poznoje luostnčga tajnika z dvema policijskima stražnikoma. Tajnik fte V zadujo ftkofa trikrat povabi, naj bi šol Ž njim, in, ko tudi tu poskus nič no zda, dotakne ae ga polioijaki mol, kakor da bi ga hotol odpeljati. Temu znamenju posililo«! i ho (kof radovoljno vda, veli narediti brž v pričo «1\l-Ii duhovnikov iu nazočih uradnih oaeb protokol, da so mu sda godi, inreohlcčo ae tako, kakor kedar au v cerkev polje, iu stopi v to pripravljeno najeto kočijo. Mestni tajnik sede v kočijo, pol. stražnik k kočja-žu. Da no bo hotel v tunini ji nič odgovarjati, to ho jo že naprej vedelo. Dal je tudi tam avoj protest na protokol, bil pa sicer s predsednikom in sodnikom jako prijazen iu se odpeljal v svoji kočiji domu. Tje iu nazaj gredč je Ijuclntvo po navadi blagoslavljsl.
Ia Ijubljune. DeŽelui poglavar, gosp. Gonrad pl. KybosfoId, jo noklieau ua Dunaj, da pove vse, kaj in kako jo v Ljubljani iu ua Kranjiikom vsled Vevftkih dogodkov. V saboto ju bil že v lleču. Sprejelo ga je Nj. veličanstvo, in ministru notranjstva je neki \ cele uro stan reči na Kranjskem razlag^,
—	Deželni odbor je razposlal z ozirom na žalostno dogodbe od 28. pr. m. prav moder razglas županom. no Kranjskem, v kterom jih resno opominja, naj bi skrbeli v svojih občinah za red in ubranili vaakorino
silovitost-, „s silovitostjo "—pravi razglas--,,----se ne
doBOŽe nikjer In nikoli nobena pravica."
—	Ker je mestno starešinstvo vladi o uudanjih dogodkih podalo nekako aporocnieo •), ktera preko«u-jo, kar se tiče sprevračanja in pačenja Kranjskih razmer, v8e, kar so jo v tem oziru po slovenstvu sovražnih časnikih bralo, jo tudi deželni oillot- po živahni do-bati sklenil, pokloniti ministerstvu svojo spomenico, v ktori je pran stan reči na Kranjskem razložen.
—	G. Fid. Terpinec, poslanec okraja Ljubljanskega in Vrhniškega v doželu. zboru, se jo poslanstva odpovedal.
Ie Trsta. V soji mestn. starešinstva od 1. t. m. je. govoril gosp. Nabergoj tako-le:
»Štejem si v dolžnost, spregovoriti danat o stvari, ki zadeva naj važnejšo državljanske pravice, .in to o 10, ki bo je dozdaj gledo okoličanov popolnoma zanemarjal.
Slavni gosp. Župani Pri nastopu Vaše častitljive službo ste izdali manifest, ki so ga navdušeno Sprejeli vsi trezni meščani, ne tako pa okoličani, onf so ga sprejeli prav mrzlo. Zakaj to ? Zato ker Jemanifeat bil pisan v njim nerazumljivem jeziku. Vprašam Vas, gospod žopan: Ali se mislite šo zanaprej tako obnašati proti okoličanom ? Ali nam nočete biti pravični kakor meščanom, in poravnati, kar je dozdaj napačnega bilo v veliko nezadovoljnost okoličanov ? — Juz gojim veliko zaupanje do Vas, ker sem prepričan, da hočete vso Vnšo moči žrtvovati za blagostanje pro-bivnlcov, ki «te jim na čelu, toroveč, ker ste svobodoljubni mož in ain napredka. Vi botlcte gotovo z radostnim srcem pozdravljali Vašo podložne, ako bodo hodili po poti, ktero današnji dan tirja, to jo, po poti svobodo i napredka; to pa bo mogoče lo potom, ko bode-te vsem enako pravični, potem, ko sc ne bodo več delalo ovoro z domačim (loltalnim) absolutizmom, kakor ae je v preteklosti delalo. Živo Vam priporočam, da izpolnite svojo dolžnost proti vsem tistim, ktere zastopate,
") Poileduje „Novice" U iiiaolimi »pil ii»r«Lno iipodb*j»jo.
brez razločka; drugači bi Vas vtegnila prihodnost ob voditi.
Od Vaa, čast. gospoda, se nadejam, da boste enakopravni in d* boste {»odpirali naš« pravično zahte-vanj«. Ponosno bodo gledali narodi na Vas, ako bodo-to hodili po poti pravioe. Potem bo Še le mogoče ohraniti red med našim ljudstvom- in ponoviti toliko zaže-ljeuo in potrebno spravo. — Prava sloga bo vladala le lam, kjer ho prebivalci tistega kraja pnpravljeui, med soboj deliti slabo I dobro, nikoli pa tam, kjer . bi bn sam hotel bitl.gospoilaCVHl drugi pa moralibfti njegovi, hlapci!"	jjaMLi oili li V *
Gledč na posebno Važnost to. zudevo ie rekel župan, da odgovori g. NaWgoju drngi pot. Opazil pa je žo tisti dan blizo to-le: Občina Tržaška jo ona sama občina, lo samo italjanaki je nradui jezik, jez ao ne bom mogel odpovedati atari navadi, ki jo je žo posvetila zgodovinska pravica; pri vsem tem bom preudar-jal, kar je razložil g. N; če su pokaš«, da so pritožbo njegovo resnične, zagotovi jam, da ne bom nezvest načelom, ki Jih trdim.
Podžupan Hermet izprosi vši ai besedo, opominja č. g. Nubcrgoja, naj hj h« držal mestne ustave (statuta), češ, da s tcin, da so vido on, kakor da bi Idi poslanec vso okolice, ^irilastuje si pooblaščenjje, kterega nima; spodbija daljo očitanje, kakor du bi bilo starešin-hLvo krivično in absolutistični* (svojevoljno gospodujoče), rekoč, da saj ni ravnalo z nikomur drugače, nego po ustavi, iu du naj no bi interpollavec, v tem, ko ae opira ua pravioe, zahteval privilegijev.
Nabergoj odvrne nekaj na to, obrnjen proti podžupanu Ilermet-u.
Župan ga povabi, naj bi soatavil avoj predlog, ali N. pravi, da, kar Je rekel, je le priporočba.
Na to govori še enkrat podž. Ilermct »podtikajoč se nad tem, da se jo bil Nabergoj, ko je v drugo govoril, proti njemu, a ne proti predsedniku obrnil. Trdi dalje, da pravica mora biti za mesto in za okoli-co;*l1Hte okolica da no.more tajili sto-iu stoletnih zgo-■ idoviatkihtftraviCf ki jih ima mesto, manjšina da ne gre, ' da bt st^vnirala zoper, večino r- manjšina podpihnjpna ' po tujcih ssuscituta da imporlazione foraatiera). *)
—	Mestno zastopstvo, kot ({dtelni odbor, je sklenilo poslati na Duna; pismo, v ktercm ao opominja ministorstvo, iiaj bi bo rešila lanaka pritožba zarad oko-ličnoga batalijona Tržaškega. Zahtevalo se je namreč
- lani, naj bi so bataljon razpustil. Gospodje v mestno-dožclnoin zboru trdijo, da po novi vojni postavi ne sme biti več okol. batalijšn. Čuden pa je aosebno ta razlog, du jo batalijon meščauom nevaren po tem, . kar. so je godilo na Kranjskem. Kaj si-neki še vso omislijo ti prekuiUcnci 1— Pomcnljivcjšo bi bilo v isti zadevi, če je res, kakor pravijo, to, dajse je tudi voditelj name-Btnifitva, g. tml. Mflring, potegnil zarazpuščenje batalijona.
—	Pravil telovadskega društva „ Južni Sokol " ni hotela vlada potrditi, Češ, da govorč o politiških znamenjih. -
—	• Tabor pri Frnetilf-u (med Občinami in Sežano) bo 20. t. m., ako osnovalni odbor dovoljenje za časa dobi, če ne, p* Prvo nedeljo julija. Ako bi so imel odložiti, oznani se to popfej po slov. časnikih.
Ogersko. Poalanška zbornica v Pešti je do brezkončnem razgovarjanji vendar enkrat, odobrila svojo adreso, in aioer vlsdi prijazno.
—	Grof Iletblen praša v časniku v Dipl. Woch." vojno državno mio&eratvo: Kako je to, da, kedar na-slanejo v cislajtanskjh deželah, kakor na Čeakem ali
•) Uravo, brnvi»al«<r, f o»p. Hermet I Dobro, dt «te r»«©J«li »roje miili; idej ko Jo VB,M «.	in okoličani k.J Ji- J. Mo riti. _ prav čudim optiko Je prldjal upwr>iku (« tje »CillMba**. 0« pravi, da ni Ireba, da bi anettaa goapoaka z okoličani občevala po elo-venaki, Ui, da aaj inajo bolje lt«Uanski, ko alqvra»ki. V doka« temu navaja to-le. Ko je Ho ia fteirtpaaki tabor, je M pr .občil tudi on UJluo") prrvod taberakega programa ia lAoliJani da »o aega/i raji po ilalijanaki pieeUvi, nfjjo po alovcnakem iivirniku. — JCnabili, da Je V kltri mandnjar rea ti»te dai „CilLadliio-a kupi), Da aa*i>(J<i programa Kolovo ne, marveč, da Je bral. kaka ae J« aCkl." KOper lal.or rapeučJI. 8iecr pa „C>Uu. aam ae ve, tuj pile, kajU par dni pred tam »rjnim »poročilom «e je togolil, da J« po okolir.i prava puvode<i| tidega liala ^Jnri-je a puio, ki Je bd valod ov»4 <f prapovad djau. Po Um Ukem ni varjalao, da bi Mi okoličani Trlaiki r«UuWJ«.. v—,CiUadino"-e.
Vr.

o« Kranjskem, kake ho matije, pošilja one ogeraka Au-mrje ljudi ipijrit ? T?, da uo more biU po toljl madžarskemu narodu.
,	Vaaaja rfažela.
Spanjako. Ustavodajavui sbor v Madrid J je izvolil za začasuega vladarja (p regenta "J Sorrano-a a naslovom „ visokost."
Dopisi.
8 Tominsltaga 4 junija— Dnevi 81. m^ja, 1. In 2. junija t I so hili za uuše kraje veseli dnevi: imeli ■ amo meti n umi gospoda deželnega plavana, grofa Paoe-ta, ljubljenca milega. Bil je Ž njim tudi dotelnl odbornik gom» dr. Deperia. NJiš o. k. okrajni glavar, vr|l gospod Winkler, ho je bil »obal gospodoma naproti do Kanala ter ju je spromljul potujoča skoz KpzarŠČO, M od rej oo, Bv. Lucijo, Tomi o, Poljubili LJubiu, Ppdm»-lec, Knožo, Grahovo, ifudajužno (Gbloke), potem' SkO* Ztikoje«, Bukovo, Orehuk, Zakrit. Cerkno, dalje poleg reke Idrije skoz soseske Ravno, ŠL Vilko Goro Pra-pctuo (TribuŠo), Hlap, slednjič gori ua Vrata do Cb povana, od kodor sta so vrnila tretji dan na Gargar domu v Gorico. Ho tla sta gospoda osebno oglodati in »spoznati zgoronjo, ho vero-izhodno stran naše Goriško dežolo in zlasti prepričali so o costah, v kakiuoin stanu ho, o cestah, ki so delajo skos Bačko, Idrijsko in Čepovansko dolino. l>a »o so lotili teb cest šo le v drugi polovici devetnajstega stoletja, da so te dolge, zanimive dolino našo deželo dosihmal lo kako kozje poti imele, d.i ho bilo od Hredilča deželo (Gorice) in, rekel hi, od vsega uvela malo da ne ločeuo in zaprte, jc očitno znamenje, kako malo se ju poprojŠuji čas za naa skrbelo, akoravuo smo hI prizadevali, da smo svoje davke nntunčno iu o pravom času plačevali.
Potovanje jo bilo težavno, ali mikavno —mikavno, ker Hi popotnik no more teleti lepših gorskih krajev, ko ho ti nafti, mikavno pa Ae a.isubno za anlapotovav-ca, ki sta prišla k nam—ni dvomiti—is tega blagega namena, da bi nam kaj* pomagala Gosp. det glavar, priznnvši važnost cestnih črt, izrekel je, da je prav zadovoljen, da delo tako lopo mapredtOo. Kajti v nadaljevanje Bačke ceste se dela h krstu v občinah Kncži, Grahovem in Oblokah (v kratkem ae bodo po-prijoli dola tudi v Stržiščl io Pod Brdom);—oa drogi strani se nadaljuje cesta ob Idriji ter se dola ob enem na Št. Viški Gori, Prapetnem (SpDduii TribuŠi) in na Slapu. Nar več delajo občine Same. Pa tudi z načrtom in speljavo teh gorskih cest je bil zadovoljen g. glavar. V tem ozirn Hi štejem v dolžnost, povdariti t<i zasluge Audreja Šorli-a iz Žabič-a, kteri vodi dela na BaČki cesti, in zasluge Gregorja FilipiČa iz Ravuioe, kteri je večidel Idrijsko ccnte načrtal. To sta dva moža, ki sla sicer prosta kmeta, za kteri ms bi pa imeli izučoni inženirji prav malo pometati. Drugod izdelujejo učeui inženirji drage cestno načrte—pa ne cest; pri nas Filipič ln Šorli ne delata načrtov, tem več pa oo-brc in nedrage ceste.
Da sta bila popotnika povsod prijazno sprejeta, razume bc žo Bamo; saj naši do^ri gorjani, ki so zvesto vdani svojemu cesarju, znajo Častiti tudi može, kterim je v vodstvo izročena osoda njihova. Povsod so prihajali poklanjat se popotnikoma občinski zastopniki in gg. duhovni. tistih Županij, koder sta potovala, pa tudi iz sosednih, in povsod so je .odmevalo mod gorami Btreljanjo z možnarji. Kaj svečauu jo bilo sosebno grmenje topov na pečini Šebrcljski, moleči breg Idrije kakor nepremagljivi trdnjavi. V Toininn je poklonil zuani pevski zbor popotnikoma vence iničuib pesem. V Cerknem ju jo sprejel z zastavami okinčan slavolok % napisom: „ Dobro došli!" in - živili"!— Izmed mnogih napitnic, s kt,crimi se jo nazdravljalo imenitnima gostoma povsod, kjer sta bila pri obedu ali večerji, naj navedem tft ncklcro kot pomenljive.
Med slavnostnim obedom pri gosp. dekanu Joramu v Cerknem, ko jc bila družba prav prav'vesela, vzdigne gc gostoljubni g. gospodar ter spregovori blizo tako le: „ Če ima kak mož otroke od dveh žen iu če ima enako rad uno in te, Čo za vse enako Bkrbi, pravijo ljudje: To je dober, pravičen, moder mož, in otroci njegovi ga spoštujejo in ljubijo. Jez poznam enega taccga očeta v naši deželi, ki ima veliko, prav veliko
q5 _	. ' "S:
otrok; enim je mati italijanska narodpqst^^rugim elo~S^ venska; ujih oče pa jo moder in pra^tfen^top-.rakvbi-: Ijubozujivo za oboje; otrooi to dobro vedo, zato i apen Štujojo, zato Častijo, zato prisrčoo ljubijo svojega AčetSb Tu oče , gosptida moja, ui nikdo drugi, nego visoko.-.' Častiti naš dužolui glavar; p\jino tedai ua njegovo zdravijo 1 Zivio"! Potein povzame besedo^gospod glavar:-1— gos|H>darju je bil žo poprej napil —- v 4j~ugo tako-le: „ Potovajo po krasnih teli krajih sem zadel na ljudi krepko postave iu bistrega uma, prave sinovo planin, ki jih obdujHjo. Taki Htanoviivoi niso nutvarjani gotovo uo za roliHtvo, vredni so marveč, da hm Jim blagostanje množi HoHebuo h tcui, da ho jim ceste naredč, ohčeiiju primerna pot odpre, tar da ho jim ustauovijo šole. Nadf-/ jamo »e, da h» to doHožo po prizadevunji tistih mož, ki so |ioklic.ini, da prebivavec teli krajev vodijo in vlaUa-ju Pil bom torej ua zdravjo stsnovavcev okrajev To-umskega iu CerkljauSkegu" I Na to vstane g. okrajni glavar Wiukler iu uiipije dr. Deperin u tako:,, M »lot" jo uaš deželui glavar,—-pruv resnično ju to opazil goap. ilekau Joram ju Imli v tem uahajaiiio dokaz njegovo modrosti, da ni jo izvolil /..» popotnega tovariša tako izvratnega uioža, kakoršen jo gosp. dežolui odbornik dr. Dnperis. On je tudi zdaj sam videl in spoznal našo razmero iu potrebo Preverjeni Mino torej, da bftdc v odboru io zboru iložoluom uašn interesne z njemu laatno zgovornostjo zastopal. Vabim Vas tedaj, gospoda, plj-iiui na zdravje gospod dr. Doporis-u "I Goip. dr. J)e-' poriH jc nazdravil poslcdojič slogi med italijanskimi in slovenskimi prcbivavci naše dežele. Ni treha mi pravili, h kakim navdušenjem so bilo sprejeto vso te nupitnioc.
Tako hiiio slavili prihod prvega deželnega glavarja grofije Goriške. Naši ljudj>j so pokazali o tej priliki. kako navdušeni so za uhUviio napravo, pa tudi hvaležnost svojo do svojega dobrotnika, kajti za dobrot-nika imajo dožolnega glavarja, kot dobrotnika visoko častč in ljubijo grofa Puce-ta.	,
Iz okolioe Goriške tf. junija. Prav iz srca si go
vorila, _Dom.tf, moni (in z mano vrod marsikomu drugemu, ko si v 21. li^tu povzdignila glas za zboljšanje corkvonega petja pri prvj maši v veliki cerkvi Goriški. Res nekako Čudno ju Šo z«Jlo po Btarom'je ondi slovensko petje pri prvi maši. Gode in |M>je se (pa kakč po je!) skoraj bi rekel vedno ouo iu tisto, kar ne dč do bro no ušesom, pa tudi v srcu no vzbuja pobožnih čutil. Jaz mislim, da bi so dalo to prav lahko popraviti in premiroditi, kor orgauist jo gotovo Bposoben ; čc niso povci zmožni, najuojo se pa drugi. Gotovo se najde v mestu dosti slovenskih mladenčev, ki so pripravni za potjo. — Pa ne samo petje, ampak tudi šo kaj dru-zega, bi bilo želeti, da bi ho popravilo in prenaredilo, slovenskim ljudem v korist: zakaj Slovcnci, ne samo mestni, ainpak tudi okolični, obiskujejo obilno to cerkev. Kedar namicČ, prev/.viŠeni nadškof, na voliko noč in na dan vsoh svetnikov, po veliki peti maši delč papežev blagoslov (žegen), sc to lo v italijanskom jezika Ijnd-hLvu naznani. Velika večina zbranega ljudstva pa jo Hlovenskih kmetov iz okolice, in šo cclč od deleč pridejo ; gospode pa jc prav malo. Kadar duhovnik bere, vlečejo ljudje' bosede na ušesa, pa nič ne razumčjc. „Kaj jo poprej tam gor pred utar jem pravu? saj uisem nič zastopu," sc poprašujojo, kedar iz cerkve pridejo. „I)omovluaa je o tem že enkrat spregovorila, pa iijeu glas jo ostal lo „glas vpijočega v puščavi".
Še nekaj bi rad povedal. Binkoštni praznik je bi-Ia ravno taka. Prodno so prvzv. nadškof začeli birmavati, pride en duhoven iz sakristijo botro in birmanee opominjat,' kako bo morajo pri bv. birmi zadržati iu je k njimi nokaj molil, pa le v laškom jeziku. Gospojski ljudje, kar jih je bilo, so ga razumeli, (gospodje bo navadno poHcbej pred vel. altarjem) in se tndi tako ravnali. Doli po cerkvi pa so bili »koraj sami kmetje iz okoliČ-nih vasi ; ti ga niso čisto nič razumeli, kar potrjuje to Ie: Ko je duhoven ukazal pred neko molitvico poklek -niti rekoč: nAdesso inginocchiatcvi tulti!", so gospodje pokleknili, Slovencev pa nobeden, ker niso umeli, kaj jim jo rekel; Še čo je kteri klečal, je vstal, misleč, da mu nkazujo vstati.
Prosimo tedaj, da bi so to vzelo v premislek in preudšrck.	En slovenski kmet i* okolice.
#
Iz KavklM} (ua Krasu) ($. I. m. Veselo zvonJen|e '' j»,> trikrat na dno ecli proioklt teden iu v saboto Iadi streljanju i moinarji ju' naznanjalo nenavadno sveča* noat, ki smo jo imeli dauss (v oeduljo 6jf>) v naši \ikarijatni eorkvi. Vineatili smo uovo, okusno nurejs-110 podolio Matere Božjo (izdelano ua Tiruljskem)- 18 \ belo obledenik deklet ae jo monjavulo o svečanem prcuesenji iz g. vikarijovu hiše. Blagoslovili ao jo prč. /josp. dekan Devinaki,< mona. Jak. Dolijak; za pridigarju jo liil povabljen izvrstni govornik O. Jan* Stara It 1 >. J. iz Oorioo. Pozneje je bila tudi prooesija s sv. ItoAujiiu Telesom. — 7.x stalno so zložili naši pobožUl-suacdjo, toda na) vedo zaslužonjo pri teiu Imajo lisi g. vikar MaL Nardin, ki so vsi vuoti zu zaliAaojo vele Itožjo ; njun so Imamo zahvaliti xu marsikaj lepega v ■■ »Ai ieilni eorkvi: za popravljen jo vol. altarja, za orgle itd. Umetnik pri altarji jo Jak. Špik iz Bukovega. *)
Jan cm l*ijntH.
Oomn^ii novioar.
(I'ot!avilov). Pročasliti O. ,/ernnj Veterina, profo- | a«»r bogoslovji v samostanu na Koaiaujovioi, bivši, pro-vinoijal l.t d., so iz kima od včhkoga predsednika (Ue-neralaj KrančiAkanakcg l roda p. n. 0. Bernardina a Portu Koinulinn prejeli čailoo nalogo, da bodo namesti njih obiskovali samostanu Bor*takega redu v okraji-m av. Vcnceslava, namreč, 17 samostanov na češkem in tforaiskem. Potem pa bodo imoli zbor (kapilclj) iu vodili, tudi obnavljeujo volitev v tej ftkrajini Kmalu so podajo na pol, naravuoat v Prago ; vso opravilo uleg-nn trajati 7 tednov.
preminit* v Stfo) (r« «'• f- AntlrtJ I, ni trn, dok. fom. •
tla« ca
((lorihina g. Melhijora }>l. l\egl~na) je obsodila u ui dan c a doielua aodnija v Trstu zarad včliko izdajo za (> let v težko ječo- To obsodbo je zdsj Indi tiša dež. aodnija potrdila.
(„ (Jo»pmlarwki lint ") ao glasi spremenjeni naslov novega kmetijuk. časnika Goriškega (namesti „ Kmčti-ški Prijatel"). Prvi list jo prišel na avetlo 10.
K.np6ljslta in obrtnljdlcii Kbornioa v GorloL
Posnetek i« zapisnika seje od 0. junija L L, v kleri se jo zbornica vsled postavo 29. junija 1868 konati-tuila (uravnala).
Nazoiih 18 zbornikov.
C. k. namc8tniŠtveni svetovavec, gosp. Feliks baron Pino, kot pooblaščenec c. k. miniaterstva za tr-govstvo, jo pričal sejo s tem le ogovorom:
„ Dovolile, častiti gospodje, da o priliki, ko ae novoizvoljena zbornica odpira, apregovorim in Vas nar popred-pozdravim
„ Področje kupčijskih zbornic je jako važno; one imajo namen, dn pospešujejo sosebno trgovslvo in obrtnijiitvo iu sploh narodno blagoatanje; one ao vara* ' hinjo postavljene po postavi in lasluih pooblaščevavcih, da čuvajo pazljivo nad vsem, kar bc godi, da so vstavijo za časa škodljivim uplivom, ali da škodo popravijo, pa da se aame lotijo vsega, česar tirja napredek In rodovitni njega razvoj".
Vas, čč. gospOda, v visoki tej nalogi podpirati, bode si c. k. vlada neprenehoma prizadevala, in jez sem pripravljen. Vaše želje pri vis. c- k. vladi vsak čas razodevati in interesse Vašo goreče zastopati."
„ Tfeta zadeva naše dežele, ki soga stanovavcem do živega,' namreč železnica Predelika, je do tako y ugodne stopinje doapelu, da ao smemo za trdno zanašati, da bode v prihodnji aejni dobi državnega zbora žc rešena, in sicer tako, da bo ustreženo pravičnim ] Acljam naših ljudiu.
»Kupčijsko in obrtnijske razmero oa Goriškem ponujajo dobrotni Vaši delavnosti širok prostor, in jez ne morem bolje sklenili logu svojega kratkega ugovora, uego^t \oščilom, da hi Vaše nevtrudljivo prizadevanje imelo v vsakem oziru io v kratkem čaau srečen vspeb".
mJ Nn umeril«, ila tiaa dopi« okraj Idi; [»nmiiijl njo nara ta pol proalora.	Vr.
'„fl tem bodi seja začela? prOdsednifttvo naj vzame po fi 12. narsUrejši ad tegaal. zbor«, gosp.A-
lojai- Bregaat". - -..........- " " — ; ii«" fi'iJ;/Z
Goap. Bregant *e odpoič prpdsedoišlva i a p repa-■li ga s dovoljenjem vaeh pričujtičih gosp« ttektorju barona ftilter-j«.	■'./
Goap. baron Rilter; sklice vaje ae oa šf\jal program/ povabi abor, naj bi si izvolil predsednika in podpredsednika.	, • L.
Na lo ae prebere dotična določba postave, ae Izreče, dajo pri 18 glaaovaveih absolutna veči aa 10 glasov, ter se začno glasovanjo z listki za Izvolitev pred- . sodnika; ko se pregledajo listi,, pokate se, da jo iz-voljeu s 17 glasovi goap. b<$mn Utktor Hitler. Novoizvoljeni predsednik, go*p, baron Hitler, oagovori »bor-, nike tako le:
, II Vala Vaui, gospodo, jm Zaupauje, k j ste ml ga izkazali, in s kterim so čutim visoko počeščonega; hodilo zagotovljeni, da ai boni na vao moč prizadeval, ds Vam zšdoauin'; kar bom le tnogcl, storim, da o v-aaki priliki pospešim trgovsko in ohrtnijsko Intcrcaao te naše ilctolo. Blagovolilo me podpirati z Vašimi dobrimi aveti in neutrudljifiui Vašim, sodelovanjem. "
, V tem, ko liomo vaovkozi edino lo nt. hlagošla njo naših vulUeev merili, smemp se za gobovo zanašati tudi podporo vis. o. k. yl«de in. yrednega pjenega zastopnika, 10 pričujočega gosp. barona pl. Pino-ta, In poteui takem bode nsše delovanje gotovo koristno ia dobrotno naši domovini, nam taotn tako dra^L "
Slednjič ae jo volil šo podpredsednik in je Izvoljen a 17 glaifrvi gosp. Andrej 1'aMletit, l^tori ao je tudi z malo beaedami zbornikom zahvalil. S tem Je bila aeja koočapa.,
Naj den deriarl : Blizo 12 let je od (effa/.kar jp pri, cerkvi na Go-. rici pri Ljahljani (blizo Vrhnike^ nek ^eleznlčai delar vec, menda ko ao ondot železnico c^ola^l, aekaJ denana našel. Najdenega denarja je vgč ko jO, pa ^anj ^oi0 goldinarjev. V..	.•;/ ,-t
Kdor ga jo zgubil, naj se v /rankiraaem piana pri go*p. vikarju s LibpHuipri Kobaridu na Ooritken (Libnšioa, Poat Karfrait) ^|flaai. Povedati pa mora v pismu, koliko denarja je sgubil, kak denar je bil in fl 6em zavit. •) • , u '. * ■ —-- 'rV,-.: -
Bertai kura 9. t m. MetUlI. 62^0; narodno posojilo, 70:70; London 124:30; adžjo arebra 122:10; cekini 6:86. .	j. : i,';,
Pravo soln^no-rožno (arnlčno) platno lekarnika 0. Gftlleaili a
e Milanuf v ulici iferavrgli (lekamica-24)
Ta oblii (flašter) je naj boljši pomoČek, da s«, odpravijo 2«l]i ip trda kaia; da ae ozdravi va«l|e Ml aofah, kedar sb spotjene; dober je tudi proti ItaiifM očezoai in ojtlri koti; i njim ae zdravijo rano, otoke, •pekli»o, rovmataične belszai (protia) hi potika, Maj, tpahki ia o4ffle ozobliae, tadi p^aiaii stara holočiao ia zlasti v bodri b. — Že brž prvi dan, ko se začne rabiti ta oblit, čuti se precejšnja polajiba, io, če ga dalje u potrebuješ, ozdraviš ža trdno. —
NB. Viiifcetttf dvojoatemu kosu tega aolnčno-rožnega platna je pridjan poduk, kako naj'se Ž njim dela. Sa tem poduku je podpis lekarniks 0. Oaueaui ia suhi pečatni vtisok - O. OalUani, Milano.
En dvojnat kos platna velja M) eoldov a.v. tjf* V Goriol ae dobiva v lekarnici pri Pootooi-u, kjer je zaloga vaakoršnih zdravil iz domačib 151 vnanjih dežel.
•) PraaU*. 4m bi ludi dragi al»v«ieki &iniki to panaUaalK.