(o j j. >r
VESTNIK
SOKOtSKIH lUP CEHE IN KRANJ
LETO VII.	CELJE, 20. JANUARJA 1937	ŠTEV. 1
Zdenko Verstoväek:'
Sokolstvo in razna nova stremljenja
TEHNIČNI DEL
M. Prelog: Vadbene ure za deco obojega spola S. Burja: Vadbena snov Jože Prestor:
Župne proste vaje moške dece za leto 1937 Rastko Poljšak:
Župne proste vaje moškega narašč. za I. 1937 Stanko Burja:
Župne proste vaje članov za leto 1937 OBJAVE Iz župe Kranj
Izvajanje Sokolske Petrove petletke v župi Kranj Iz župe Celje
NAROČNINA ZA 10 ŠTEVILK V LETU DIN '20-I Z H A J A	MESEČNO
Urejuje in izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina
z
I
M
A
za telovadne blazine, fotelje, otomane, divane, žimnice, blazine itd vedno na zalogi pri
VILKO MASTERL
PREDILNICA ZA ŽIMO
STRAŽIŠČE PRI KRANJU
Zahtevajte ponudbe!
Vzorci brezplačno!
Poslužujte se tvrdk, ki inserirajo v Vestniku!
SAVINJSKA POSOJILNICA V ŽALCU
REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
Ustanovljena leta 1881
nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje - Hmeljarji! Nalagajte denar pri domačem zavodu!
Račun poštne hranilnice št. 10.994	Brzojavi: „Posojilnica“	Telefon št. 2.
■■■ —--------- - BLAGAJNIŠKE URE	~-
Ob delavnikih od 8. do 12. in od 14 do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure
Magnezijo v kockah — Fotografske aparate — Fotografski materijal vse to dobite po ugodnih cenah v drogeriji »
Sanitas"
CELJE - LJUBLJANA, TVRŠEVA ULICA 5
=========== ali pa v TRBOVLJAM
Telovadne potrebščine
t. j. majce, čevlje, hlače in žoge za odbojko in hazeno!
Velika izbira
otroških
vozičkov
in
dečje opreme
27048 z?
VESTNIK
LETO VII.
LETO VIL	ŠTEV. 1
SOKOLSKIH ŽUP CELJE IN KRAN
CEt_JE, 20. JANUAR 1937
K
Zdenko Verstovšek:
SOKOLSTVO IN RAZNA NOVA STREMLJENJA
Sokolstvo kot živ pokret s težnjo, da preobrazi človeka ne samo telesno, temveč tudi duhovno, mora brezpogojno določiti tudi svoje stališče do drugih pokretov, ki skušajo reševati isti problem, pa četudi v nasprotnem smislu. Mi si moremo biti na jasnem o vrednotah, ki jih prinašamo mi; to pa moramo le, ako jih primerjamo z vrednotami, kakor jih prinašajo drugi. Sokolska ideja ni stroga norma ali mrtva beseda, ona se je rodila iz življenja in obstoja radi življenja. Življenje pa je izpostavljeno stalni spremembi, nam prinaša vsak- dan nove probleme, ki jih ni mogoče reševati po nekih aprijorističnih mrtvih formulah, nego s spoznavanjem stvarnega stanja, kateremu se moramo prilagoditi. Zato je vprašanje naše vsakokratne kulturne orijentacije za nas življenjsko vprašanje, ki se ne da rešiti v naprej, temveč ga je treba vedno znova reševati po prilikah, ki se ravno pojavljajo okrog nas, in to zlasti danes, ko je svetovna vojna zapustila neizmerno opustošenje v življenju človeštva. Stari družabni red, ki je omogočil, ali mogoče celo izzval to strahovito katastrofo, je v očeh mnogih ljudi izrekel s tem sam sebi smrtno obsodbo. Kar je bilo popreje aksiom, predstavlja danes težak problem, kar se po nekod čuva kot svetinja, se v drugem kraju preganja. Nikoli ni človeštvo gledalo s tako nesigurnostjo v bodočnost kot sedaj. Vse to potrjuje mnenje onih, ki govore o duhovni in moralni krizi človeštva. Jasno je, da Sokolstvo kot kulturno vzgojna organizacija z nacijonalnim, slovanskim in človečanskim programom ne more biti ravnodušno proti vsem navedenim pojavom.
Tak pojav je italijanski fašizem. V kratko ga hočem analizirati, akoravno je težko odgovoriti na vprašanje, katere gonilne sile so ta sistem ustvarile. Fašizem odklanja vsak filozofski sistem. »On se ni rodil na zeleni mizi iz neke doktrine, nego iz potrebe po delu in je tako sam postal delo«. Tako pravi sam Mussolini.
Fašizem ni imel niti časa ustvariti si svojo ideologijo in to radi borbe s komunizmom in socijalizmom na eni, in z branitelji ter pristaši starega sistema liberalne demokracije na drugi strani.
Za to borbo ni rabil nikake abstraktne doktrine, temveč močan političen realizem makijavelističnega kova, ki italijanskim državnikom ni bil tuj. Dogmatizem in mrtve šablone so fašizmu tuje, on hoče ostati čim svobodnejši. Mussolini sam je vtelešeni fašizem. Vpliv nanj je imel v veliki meri sloviti francoski mislec in socijalni revolucijonar Sorel in preko njega Niče. Dobro je ono, kar razvija življenjsko silo, slabo ono, kar jo zmanjšuje. Fašizem odklanja tudi krščansko moralo. Celo ideologijo je končno razvil Gentile (službeni italijanski fašizem), naslanjajoč se na Hegelovo filozofijo. Na ta način se je mogel fašizem predstaviti kot višja stopnja v razvoju duha in kulture. Äko je bil liberalizem za pravice človeka in državljana, za osebno svobodo in čim manjše vmešavanje državne oblasti v življenje poedinca, je mogel fašizem izpovedati vsemoč države, absolutno podrejenost poedinca nacionalni celoti. Ako je liberalizem v svrho zaščite pravic in svobode človeka izgradil parlamentarno demokracijo, jo je mogel fašizem sedaj brezobzirno rušiti. Te pogrešne prepostavke fašizma (Hegelova filozofija i. dr.) za nas niso sprejemljive, ker gre le za sredstva in orodje v svrho dosege vsemočnih ciljev države. Zato je tudi jasna zunanja delitev fašistične hijerarhije, ki bazira na vodstvu enega človeka, kateremu se mora podrediti vsak po-edinec. V zvezi s tem je v gospodarstvu izgradil korporativni sistem in v vzgojnem pogledu — kar nas najbolj zanima — poenotenje celokupne vzgoje. (Uniformiranje vzgoje.) Na videz je tukaj dana neka sličnost s Sokolstvom, vendar je ta le zunanja, ker preveva fašistično vzgojo čisto drug duh. Temelj je tam železna disciplina, ki se ne kaže samo na zunaj, temveč tudi na znotraj, vse more in mora misliti le to, kar misli in ukazuje vodja.
Tudi nemški nacijonalni socijalizem je zelo sličen fašizmu. Tudi on zahteva brezpogojno podreditev poedinca skupnosti. Najvišji moralni zakon mu je nacijonalni egoizem, pojem človečan-stva pa le neka meglena in prazna abstrakcija. Tudi ta sistem je v bistvu cezarističen. Kar je v Italiji Mussolini, mora biti v Nemčiji Hitler; kult vodje se je razvil tudi tukaj. Vendar se pokažejo med obema sistemoma neke bistvene razlike. Weimarska republika je pokazala dovolj moči, da obvlada prevratne poskuse komunizma Da nacisti stalno govore o tej opasnosti, je stvar njihove močne zunanje propagande, ki jih naj prikazuje kot rešitelje evropske kulture. V Nemčiji tudi liberalizem ni bil nikoli tako močan kot v Italiji (Mazzini, Garibaldi, Cavour i. dr., ki so izvršili ujedinjenje, dočim je bila v Nemčiji to zasluga konservativnega Bismarcka in pruskega militarizma). Weimarska Nemčija je smatrala poraz v svetovni vojni kot poraz fridericizma in ravno tukaj je nacijonalni socijalizem počel svoje delo, da z novo ustvarjeno romantiko o poklicu nemške rase ustvari svoj tretji rajh, svoboden in močan. Rasna ideologija je o.ia gonilna sila. ki naj v opreki do krščanskega socijalizma osreči narod. Zato so njemu
tuji liberalizem, parlamentarna demokracija, kapitalizem in marksizem, ki so vsi židovskega porekla. Iz stališča nacijonalno-soci-jalistične ideologije je nemogoče vsako sodelovanje med raznimi narodi in rasami. Mednarodna zajednica je mogoča le med narodi iste rase. Iz tega vidika kritizira tudi Društvo narodov in pozdravlja izstop Nemčije iz njega. V obrambo svoje rasistične idiologije se nacijonalni socijalisti sklicujejo na antropologijo, rasno politiko in socijologijo. Uradni antropolog nacijonal-soci-jalizma prof. Günther razlaga to njihovo teorijo kratko tako: Človeštvo se deli na številne rase, katere so neenake in različne po telesnih in duševnih osobinah. Evropa ima 7 takih ras: arijsko, mediteransko, alpinsko, vzhodno baltiško, dinarsko, valeško in sudetsko. Najvišja je arijska, stvoriteljica vseh velikih kulturnih vrednot. Ostale rase igrajo le podrejeno vlogo. Naloga rasne politike je torej, da deluje v pravcu ohranitve, širjenja in izboljšanja te aristokratske rase. Ne morem se izčrpno baviti na tem mestu s kritiko teh teorij, vendar moram takoj ugotoviti, da rasna teorija sploh ni točno ustanovljena, niti ustanovljen točno pojem rase same. Sam pogled na like kot Kanta, Nitzscheja, Mozarta, Bethovna, Bismarcka i. dr. nam kaže, da ti niti zdaleka ne sličijo onemu tipu, kakor so ga antropologi ugotovili kot človeka severne rase. Ideologi tretjega rajha tudi mirno preidejo dejstvo, da severna rasa stalno pada in izumira in so si ustvarili svoj svetovni nazor, ki ga je podrobno opisal Alfred Rosenberg v svoji knjigi »Mitos 20. stoletja«. Ta knjiga vsebuje nekako kulturno filozofijo nacijonal-socijalizma. Ako pravi Rosenberg, da je pojem človečanstva zanj le prazna abstrakcija, mu moremo mi odgovoriti, da je njegova »rasna duša« še mnogo večja, hujša in meglena abstrakcija. Pojem človeka in njegove osebnosti je jasen za vsakega, tudi primitivnega človeka, kar se o pojmu severne rase in njene rasne duše ne more trditi. Kako to, da se nacijonal-socijalistična ideologija kot najdovršenejši izraz rasne duše severnega človeka ni rodila v Danski, Švedski ali Norveški, kjer je po priznanju nacijonal-socijalističnih antropologov severna rasa najbolj čista? Kako to, da ravno ti narodi stojijo po svoji ustavi tako daleč od načel nacijonal-socijalističnih? Kako to, da se je ta pokret pojavil najpreje v Bavarski, kjer je severna rasa najslabše zastopana? Kako so ravno Anglosäksi, ki tudi pripadajo severni rasi, od nekdaj nosilci idej liberalizma in parlamentarizma? Končno je upoštevati, da so ravno največji nemški duhovi kot Leibnitz, Kant, Lessing, Herder in sam Goethe izpovedali misli, katere so v najstrožjem nasprotju do nacijonal-socijalizma in da ima ta pokret največ sorodnosti z italijanskim fašizmom, ki se je rodil v narodu, ki ima menda najmanj nordijske krvi. To rasistično gledanje na svet vendar predstavlja nevarno orožje v rokah nacijonal-socijalistov proti drugim narodom in rasam. Ono tvori v notranjosti gonilno silo proti židovstvu, na
zunaj pa nudi utemeljenost njihovim imperijalističnim težnjam. Tudi Hitler zastopa to rasno politiko (knjiga Mein Kampf). Po njem je bila zgodovinska napaka cesarja Viljema v tem, da je delal kolonijalno politiko, ki ga je nujno dovedla v nasprotje z Angleži in končno do propasti Nemčije v svetovni vojni. On se ne odreka imperijalistični ekspanziji, le drugam jo usmerja, na evropsko celino, kjer leži bodočnost Nemčije. Samo ona država je močna, ki ima velik teritorij. Potrebni prostor za razširjeno nemško raso naj dajo manj vredne rase, predvsem Poljaki in Rusi. (Ost. Raum Politik).	Dalje.
TEHNIČNI DEL
Til. ‘Prefog
VADBENE URE ZA DECO OBOJEGA SPOLA
46. ura
Osnova:
Delajte nekaj minut, kar vam je drago!
Posnemalne vaje iz življenjske skupine: »Drvarji«. Stopanje in ročkanje na lestvi navpično. Podajanje, metanje in lovenje medicinke na razne načine.
Skoki z odrivanjem na gredeh ali drugih zvišenih predmetih.
Igra:	»Zbijanje kija z žogo«, ki jo mečemo ali
brcamo.
Delajte nekaj minut, kar vam je drago!
Poženimo deco po telovadnici s poveljem »Trčečim korakom napredi«, na znak s piščalko celi obrat, kar dvakrat do trikrat ponovimo, na kar sledi »Voljno!«. Deca je prišla v pravilno razpoloženje, se razbeži, razkriči, plazi po tleh in po orodju, in vse to ji napravlja ugodje, kar je gotovo pokazala že 29. ura. Po nekaj minutah preidemo k naslednjim vajam.
Posnemalne vaje iz življenjske enote: »Drvarji«.
Ä) Piščalka da znak za mirovanje. Danes bomo drvarji! Zberite se pri gospodarju! (Stečejo k vaditelju).
Sekire na ramena! (Dvignejo desne roke, kot bi držali roč sekire).
Gremo navkreber v gozd! (Začnejo korakati za vaditeljem z močnejšim dviganjem nog).
Pot je ozka! (Uvrstijo se v red — po eden v gotovi razdalji korakajo za vaditeljem).
B) 1.
Med potjo pobirajte predmete! (Predklon na levo — z levo roko se dotaknejo tal).
Sekire na levo ramo!
Pobirajte predmete z desno roko ! (Predklon na desno —• dotik tal z desno).
Preskočite oviro — deblo — kamen! (Poskok).
Smo na mestu! (Se ustavijo).
Sekajmo drevesa!
Obsekavajmo drevesa (odsekavanje vej)!
Žagajmo debla!	j*
Cepljimo polena!
Žagajmo polena z malo žago!
Drvarji posedejo k počitku, recimo v hladnem vremenu krog ognja, zapojo, na kar lahko sledi idejni razgovor.
Gibe za podiranja dreves, obsekovanja vej, žaganja debel, cepljenja polen in žaganja polen z malo žago izvajajo izraziteje in natančneje, kot v skupini Ä).
Zvlečite debla (sotelovadce) na kupe! (Tla morajo biti seveda čista!).
Prikazal sem vaditeljem primer življenjske enote, ki vadbo prostih vaj pri deci izdatno poživi, če se izvede enota v do-voljni živahnosti. Takih enot pa imamo veliko, vaditelji dece, pripravite si jih in jih pridno uporabljajte, zlasti pri nižji deci 1
Ti gibi so natančno opisani v župnih prostih vajah, objavljenih v 4. št. »Vestnika« let. 1935.
Stopanje in ročkanje na lestvi navpično.
A)	1. Stopajte navzgor in navzdol s prijemom na iestvine!
2.	Gor hitreje, dol počasneje !
3.	Gor počasneje in z odročevanjem proste lehti, dol navadno in hitreje.
4.	Gor s stopanjem na vsaki drugi klin — dol s stopanjem snožno in menoma s spuščanjem (ročkanjem) soročno (vedno samo na en klin).
5.	Isto, a s četrtega klina seskok nazaj, nato s petega klina.
6.	Kjer sta 2 lestvi skupaj — po eni poljubno stopanje gor drug za drugim, zgoraj prehod na drugo lestev in po drugi dol.
B)	1. Na dveh lestvah tekmovalno: Kdo bo s poljubnim stopa-
njem prvi na vrhu? Gori se počaka! Spuščanje (ročkanje) menoma v visu raznožno z oklepanjem lestvin v narteh in oprijemom na Iestvine. (Navzdol se na napičnih lestvah ne tekmuje, ker se nekateri korajžneži radi spustijo iz višine ter se lahko dogodi nesreča.
2.	= !., a da stopajo na vsak drugi klin pri tekmovanju, oprijem na Iestvine.
3.	= 2., a da se spuščajo (ročkajo) soročno.
4.	Kdo bo prišel do vrha z najmanjšim številom korakov ? Hitrost ni važna!
5.	Drug za drugim s poskoki enonožno po eni lestvi gor, zgoraj preidejo na drugo lestev in se spuščajo (ročkajo) menoma v visu raznožno z oklepanjem lestvin v narteh in z oprijemom na lestvine.
6.	= 5., a z enonožnimi poskoki z nasprotno nogo, spuščanje
(ročkanje) pa je soročno.
Podajanje, metanje in lovenje medicinke na razne načine.
Medicinko, to je polnjeno žogo, poznate vsi! Polnjene žoge so v prodaji drage, dražje od zračnih. Za nujne potrebe si eno ali dve oskrbite na cenen način. Nogometne (kakšne na pol obrabljene) žoge napolnite z afrikom ali tudi samo s senom ali s slamo, za silo bo že! Za manjšo deco naj bo polnjena žoga lažja in manjša! Na polnjeno žogo moramo deco sistematično navajati, drugače se nam pri igrah zgodijo nezgode, če ne drugačne — izvinjeni prsti.
A) Deca stoji v dveh vrstah s čelom k sebi v prav majhni oddaljenosti.
1.	Vrsti si podajata žogo v hitrem tempu v obeh smereh (od večjih k manjšim in obratno).
2.	Vrsti se malenkost oddaljita in si mečeta žogo s poljubnim metom. Tu se opozori na pravilen prijem polnjene žoge in na priteg na prsi, kar se mora veliko vaditi.
3.	Žoga se meče vedno više.
B) Isto, le da sta vrsti v še večji oddaljenosti, in da se meče žoga še više. Meče se naj enkrat s spodnjim, drugič z zgornjim zamahom!
Skoki z odrivanjem na gredeh ali drugih zvišenih predmetih.
Za odrivišče postavimo dve gredi, ki tvarjata širšo eno samo ploskev, primerno bruno, močni zaboj, klado i. t. d., mesto običajne deske. Višina naj bo 20 -40 cm! Zvišano odrivišče pri skokih nam predvsem služi za jačanje prožnosti mišičevja in kit krog kolenskega sklepa.
A)	1. Natekoma in s poljubnim odrivom enonožno na zvišanem
odrivišču skočite čim više!
2.	Vadi z odrivom določene noge (desno in levonožno)!
B)	1. Ponovi poljubne skoke z odrivanjem določene noge (me-
noma desno in levonožno)!
2.	Odriv poljubno, let z uleknjenjem in vzročenjem.
3.	Odriv poljubno, let z uleknjenjem in odročenjem gor.
V V V V V
A A A A A
4.	Odriv poljubno, let s skrčenjem prednožno.
5.	Odriv poljubno, let z raznoženjem.
6.	Odriv poljubno, let s striženjem z nogami.
7.	Odriv poljubno, med letom ploskni na razne načine!
Vaje 2—6 se izvajajo tudi poleg poljubnega odriva z odrivom desno, nato levonožno.
Igra: »Zbijanje kija z žogo, ki jo mečemo ali brcamo«. Ä) Igralce postavimo v primerno velik krog. V sredini stoji kij, pred katerim je postavljen igralec, ki čuva kij.
Igralci mečejo veliko zračno žogo proti kiju, ki ga brani čuvaj (z vsem telesom), Komur se posreči zadeti kij, da ga prevrne, menja s čuvajem.
Dobro je, če si igralci podajajo žogo med seboj in s tem čuvaja begajo. Častno je, kdor je dalje časa ali večkrat čuvaj.
B) Isto, samo, da igralci žogo brcajo in je ne smejo prijemati!
(Dalje.)
S. 'Burja
VADBENA SNOV
5. ura
Bradlja dobočno. Osnova: meti prednožno, zanožno, raznožno: vsed — sesed.
1.	Na koncu bradlje iz vzpore stojno znotraj: z odrivom pred-koleb — z zakolebom vsed zanožno snožno na desno Jestvino zunaj — preprijem za telo — sesed prednožno snožno not — z zakolebom vsed zanožno snožno na levo lestvino zunaj — preprijem za telo — ponavljati do konca bradlje.
2.	Začetek kakor v 1. vaji — z zakolebom vsed raznožno za rokama — preprijem za telo — sesed prednožno sonožno not — z zakolebom vsed raznožno za rokama — ponavljati do začetka bradlje.
3.	Iz vzpore stojno znotraj bradlje : |z odrivom predkoleb — zakoleb — s predkolebom premah prednožno z d. čez 1. lestvino — premah zanožno z 1. s Vi obratom v d. v sed prednožno snožno (po obratu) na d. lestvino — presed prednožno snožno na levo lestvino zunaj. — (Takoj po pre-mahu z d., ko začenjaš premah zanožno z 1., preprimeš z
1.	roko na d. lestvino, nato pa z desno na 1. lestvino za telo. Nagnjen moraš biti povsem na d. leht.) — sesed pred^ nožno snožno not — z zakolebom zanožka v d.
4.	Iz vzpore stojno znotraj bradlje: z odrivom predkoleb — z zakolebom vzpora ležno za rokama raznožno — opora na ramenih sklonjeno raznožno (istočasno, ko se spustiš na ramena, potisni komolce ven in se v pasu zlomi!) — ponavljati povrat v vzporo ležno raznožno — predkoleb — zanožka v d.
5.	Ponovi »lovenje« in »kdo bo prej stal na bradlji« iz 1. ure!
6 ura
Bradlja doprsno. Osnova : kolebanje v opori na podlehteh — vzpiranje z zakolebom.
Iz kolebanja v opori na podlehteh:
1.	Z zakolebom opora na podlehteh ležno raznožno — vzpora ležno raznožno — v predkolebu premah prednožno z 1. čez d. lestvino — premah zanožno z d. v stojo na tleh.
2.	Z zakolebom vzpora ležno raznožno — opora na ramenih sklonjeno raznožno (skloni se močno naprej!) — povrat v vzporo ležno raznožno — v predkolebu vsed prednožno snožno na levo lestvino zunaj — presed prednožno snožno v d. not s Va obratom v d. s preprijemom 1. na sprednjo lestvino — sesed odbočno v d. nazaj.
3.	Z zakolebom vzpora v sed raznožno za rokama — prepri-jem za telo — sesed prednožoo sonožno not — zanožka v d.
4.	z zakolebom vzpora — v predkolebu vsed raznožno pred rokama — sesed prednožno sonožno not v zakoleb — prednožka v d.
5.	Ponovi iz koleba v vzpori: prednožka — zanožka!
Jože 'Prestar
ŽUPNE PROSTE VAJE
MOŠKE DECE ZA LETO 1937
I.	sestava
I.	1. — 3. Z velikimi čelnimi krogi ven odročiti, h. gor.
4.	Drža.
II.	1.	Stoja izstopno naprej z d.,	poklek na 1. — zlehtmidrža.
2.	Drža.
3.	Vzravnava na I. s prisunom leve v stojo spetno — z lehtmi drža.
4.	Drža.
IIL 1.	Skozi priročenje predročiti, h. gor.
2.	Skozi priročenje odročiti,	h. gor.
3.	Roki v bok, h. gor, palec zadaj.
4.	Drža.
IV. 1.	Prednožiti z I. visoko.
2.	S V2 obratom v levo na prstih d. noge odnožiti z levo visoko (I. noga gre skozi prinoženje).
3.	Prinožiti — suniti	dol.
4.	Drža.
Vaja se še trikrat	ponovi.
II.	sestava
I.	1.	Desno prednožno skrčiti visoko — zaročiti, pesti, h. ven.
2.	Suniti z d. nazaj v stojo zanožno z d. — skozi priročenje vzročiti, h. zadaj.
3.	Zib v vzročenju
4.	Zib v vzročenju.
II.	1. Stoja izstopno naprej z d. — odročiti, h. zadaj.
2.	Predročiti, h. ven.
3.	V2 °br. v 1. v stojo odnožno z d. — odročiti, 1. z lokom dol, d. radi obrata sama preide v odročenje, h. zadaj.
4.	Z levo	drža,	z d. veliki čelni	krog	dol in sp.,
III.	1.	vzpora	čepno	med rokama in	sp.,
2.	zib v počepu.
3.	S poskokom vzravnava v stojo razkoračno v stran — odročiti, h. gor.
4.	Drža.
IV.	1.	S poskokom	stoja spetno —	priročiti.
2.	— 4. Drža.
Vaja se še trikrat ponovi.
III.	sestava
Odročiti, h. gor.
Drža.
Vzpora čepno med rokama.
Drža.
Vzpora ležno za rokama.
Drža.
Vzpora čepno med rokama.
Drža.
I. 1. 2.
3.
4. II. 1.
2.
3.
4.
III.	1.	Vzravnava — skrčiti odročno spred (podleht pred
nadlehtjo), h. gor.
2.	Drža.
3.	Prožiti v stran, h. gor.
4.	Drža.
IV.	1.	V2 obr. v 1. v stojo zanožno z d. — predročiti, h. gor
— d. z lokom dol, leva radi obrata sama preide v predročenje.
2.	Drža.
3.	Prisun	z	d.	—	priročiti.
4.	Drža.
Vaja se še trikrat ponovi.
'Rasfko T?ofjšak
PROSTE VAJE
MOŠKEGA NARAŠČAJA SOKOL. ŽUPE CELJE ZA LETO 1937
Godbo sestavil Radovan Gobec
(Nastop k vajam je v troredih)
Bazstop
I.	1. Prvi: stoja izstopno z d. v stran —tretji: stoja izstopno z 1. v stran — vsi: skozi predročenje vzročiti, dl. not.
2.	Prvi in tretji: prisuniti z 1. oz. d. — vsi: odročno skrčiti, podleht nad nadlehtjo, dl. dol.
3.	Prvi: stoja izstopno z d. v stran — tretji: stoja izstopno z 1. v stran — vsi: suniti v stran gor, dl. gor.
4.	Prvi in tretji: prisuniti 1. oz. d. — vsi: z lehtmi drža.
II.	1. Prvi: stoja izstopno z d. v stran —tretji: stoja izstopno z 1. v stran — vsi: s čelnimi loki gor odročiti, dl. dol.
2.	Prvi in tretji: prisuniti 1. oz. d. — vsi: priročiti.
3.	in 4. drža.
I. vaja (izvaja se štirikrat)
I.	1. » e « Predročiti, dl. not.
»na« Priročiti.
2.	Izpad	z 1. v stran — odročiti, dl. dol.
3.	Odgib	— 1. vzročiti, dl. not — d. drža.
4.	Odgib	— 1. odročiti (s čelnim lokom not) — d.	vzročiti.
II.	1.	Vzravnava in Vz °br- v 1. v stojo zanožno	z	d.	—
vzročiti, dl. not (d. s čelnim krogom ven).
2.	Predklon — prisun d. — priročiti, dl. gor.
3.	Vzklon — čep — predročiti, dl. not.
4.	Vzpora čepno med rokama.
III.	1.	Vzpora	ležno za rokama raznožtio.
2.	Zasuk trupa vi. — 1. odročiti, dl. dol (pogled za 1. roko).
3.	Odsuk in vzpora ležno za rokama.
4.	Zasuk trupa v d. — d. odročiti, dl. dol (pogled za d. roko).
IV.	1.	Odsuk	in vzpora ležno za rokama.
2.	Vzpora	čepno med rokama.
3.	Vzravnava v stojo spetno — skozi predročenje vzro-čiti, dl. not.
4.	Skozi odročenje priročiti.
Sestop
I.	1. Prvi: stoja izstopno z 1. v stran — tretji: stoja izstopno z d. v stran — vsi: predročiti ven, dl. not.
2.	Prvi in tretji: prisuniti d. oz. 1. — zaročno skrčiti, dl. not.
3.	Prvi; stoja izstopno z 1. v stran — tretji: stoja izstopno z d. v stran — vsi: suniti gor, dl. not.
4.	Prvi in tretji: prisuniti d. oz. 1. — zaročno skrčiti, dl. not. II 1. Prvi: stoja izstopno z 1. v stran — tretji: stoja izstopno
z d. v stran — vsi: suniti naprej, dl. not.
2.	Prvi in tretji: prisuniti d. oz. 1. — vsi: priročiti.
3.	in 4. drža.
III.	1. 2. 3. 4. IV. 1. 2. 3. 4. drža.
II.	vaja (izvaja se štirikrat v trojicah)
I.	1. Zasuk trupa v d. — odročiti, dl. dol (pogled za d. roko).
2.	Odsuk — priročiti.
3.	Zasuk trupa vi. — odročiti, dl. dol (pogled za 1. roko).
4.	Odsuk — priročiti.
II.	1. D. prednožiti — zaročiti, dl. not.
2.	D. prinožiti — priročiti.
3.	L. prednožiti (visoko) — predročiti not, dl. dol (dotakniti se prstov noge).
4.	L. Prinožiti — priročiti.
III.	1. Vzpora čepno zanožno z d.
2.	Vzpora čepno zanožno z 1.
3.	Vzpora klečno desnoročno — d. zanožiti — 1. vzročiti (1. leht, trup in d. noga v eni črti).
4.	Drža.
IV.	1. Poklek na levi s predkorakom desne — zaročno skrčiti,
dl. not.
2.	Vzravnava s prisunom d. v stojo spetno — 1. suniti gor — d. prožiti nazaj.
3.	Levo prednožno skrčiti — 1. zaročiti — d. vzročiti.
4.	Desno prednožno skrčiti — d. zaročiti — 1. vzročiti.
V.	1. Stoja izstopno z d. naprej — predročiti, dl. not.
2.	V2 obrata na peti d noge v stojo odkoračno z d. — vzročiti not (d. skozi priročenje, roki se skleneta).
3.	Počep odnožno z 1. odklon vi. — z lehtmi drža.
4.	Vzklon in vzravnava v stojo odkoračno z d. — z lehtmi drža,
VI.	1. Počep odnožno z d. — odklon v d. — z lehtmi drža.
2.	Vzklon in vzravnava v stojo odkoračno z d. — z lehtmi drža.
3.	Poluzasuk na 1. — predklon — predročiti not (v stoji drža, roki sta še sklenjeni).
4.	Vzklon in odsuk — vzročiti not.
VII.	1. Poluzasuk na d. — predklon — predročiti not.
2.	Vzklon in odsuk — vzročiti not.
3.	V2 °br. v d. na 1. nogi v stojo prednožno z d. — predročiti, dl. not (1. leht z lokom na 1, tu se šele roki razkleneta).
4.	Prisuniti d. *— priročiti.
Vlil. 1. Prvi: odročiti dol z 1., d. v bok — tretji: v nasprotno stran — drugi: odročiti dol (prvi in tretji se sprimeta za hrbtom drugega — drugi položi d. roko na hrbet prvemu in 1. na hrbet tretjemu).
2.	Prvi: stoja izstopno z 1. naprej ven — tretji: stoja izstopno z 1. nazaj not — drugi: korak z 1. na mestu — lehtmi drža.
3.	Prvi: stoja izstopno z d. naprej not — tretji: stoja izstopno z d. nazaj ven — drugi: korak z d. na mestu — z lehtmi drža.
4.	Prvi: prisuniti 1. — tretji: prisuniti 1. — drugi: z nogama drža — vsi: priročiti.
Bazstop (kakor na začetku)
III.	vaja (izvaja se štirikrat)
I.	1. Stoja odkoračno z d. - predklon - predročiti, dl. nazaj.
2.	Vzklon — priročno skrčiti, podleht pred nadlehtjo, dl, naprej, pesti.
3.	in 4. počasi vzročiti (ta takt predstavlja dviganje bremena).
II.	1. Počep odnožno z 1. — zmerni odklon na d. — 1. odročiti,
dl. dol. — d. priročno skrčiti, vzklopiti nazaj (temeljna postava za met krogle) pogled za 1. roko.
2.	V2 °br. v 1. v stojo zanožno z d. — d. suniti naprej gor,, sklopiti, dl. dol — 1. zaročiti, dl. gor.
3.	Vzpora klečno z d. (predstavlja start).
4.	Vzpora čepno zanožno z desno, ki mora ostati lahko pokrčena — zmeren predklon (teža telesa je sorazmerno razdeljena na lehti in nogi).
III.	1. » e « Vzravnava in vzkok na d. nogo -- d. predročno napcgniti — 1. zaročno napogniti, pesti.
»na* Poskok na 1. (poskoka se izvajata na mestu) — položaja lehti menjati.
2.	Izpad z d. v stran — odklon v d. — odročiti, d. dl. gor, pest, 1. dl. dol, odprta, pogled na 1. roko (temeljna postava za met kopja).
3.	Vzklon in vzravnava s V2. obr. v 1. na 1. nogi v stojo zanožno z d. — predročiti gor z d , odpreti, dl. dol. — 1. zaročiti, dl. gor.
4.	Drža.
IV.	1.	Počep predkoračno z desno	(obe	sta	pokrčeni)	—
poluzasuk na d., predklon — d. zaročiti ven, dl. nazaj — 1 se opre v viličastem prijemu na d. koleno, pogled na d. roko (temeljna postava za met diska).
2.	Drža.
3.	Vzklon, odsuk in vzravnava na d. s V2 obr. v 1. v
stojo odnožno z 1. — d. odročiti gor, dl. dol (gre po najkrajši poti) — I. odročiti	dol,	dl	dol	(met	diska,
z lehtmi povdariti).
4.	Prisuniti 1. — priročiti.
Sestop (kakor med prvo in drugo vajo)
IV. vaja (izvaja se štirikrat)
Kar je pisano za »prvega*, to izvaja »tretji« v nasprotno stran. Telovadci so odšteti od d. na levo.
I.	1. Prvi: poklek na d. (koleno ob peti leve) — vsi: predro-
čiti ven, dlan gor.
2.	Drža.
3.	Prvi: vzpora klečno sonožno — drugi: predklon — opreti se z rokami na hrbet, z d. na prvega, z 1. na tretjega.
4.	Drža.
II.	1. Prvi: desno zanožiti — drugi: vskok na hrbet klečečih
telovadcev, v predklonu drža.
2.	Prvi: drža — drugi: vzklon - odročiti, dl. dol.
3.	in 4. Drža.
III.	1. Prvi: povrat v klek snožno — zaročno skrčiti, pesti, dl.
not — drugi: seskok v stojo spetno na tleh — odročiti gor, dl. gor.
2.	Prvi: vzpora klečno odnožno z 1. — odklon v d. — odročiti, dl. dol (z d. roko se opira tal) — drugi: odročno skrčiti, podleht nad nadlehtjo, dl. dol.
3.	in 4. Drža.
IV.	1. Prvi: vzklon — povrat v poklek na d. —zaročno skrčiti,
dl. not — drugi: vstop z d. na stegno 1. noge prvega tel., z rokami se opre na glavi klečečih tel.
2.	Prvi: z nogami drža — z 1. oprijeti drugega tel. za boke, d. drža — drugi; vstop z 1. nogo na stegno d. noge tretjega tel.
3.	Prvi: d. suniti v stran, dl. dol, v ostalem drža — drugi: vzklon in odročiti, dl. dol.
4.	Drža.
V.	1. Prvi: zaročno skrčiti, dl. not — drugi: seskok v stojo
spetno na tleh, zaročno skrčiti, dl. not.
2.	Prvi: vzravnava na d. v stojo spetno — suniti v stran gor, dl. naprej — drugi: čep — suniti v stran gor, dl. naprej.
3.	in 4. Drža.
VI.	1. Prvi: stoja izkoračno z 1. naprej ven, roki v bok — drugi:
vzravnava, se opre z rokami prvega in tretjega tel. za rame.
2.	Prvi: prime drugega tel. za d. nogo, z d. drža — drugi: naskoči v vzporo na ramenih prvega in tretjega tel.
3.	Prvi: z nogama drža, z 1. roko pomaga počasi dvigati noge drugega v prednos — drugi: počasi dvigniti nogi v prednos.
4.	Prvi: desno suniti v stran, dl. dol — drugi: doseže vodoravno višino v prednosu.
VII.	1. 2. 3. Drža.
4.	Prvi: s prisunom 1. stoja spetno — priročiti — drugi: seskok in priročiti.
VIII.	1. 2. 3. 4. je kakor pri drugi vaji VIII. takt.
Takoj po vaji odkorakajo.
Stanko 'Burja
ŽUPNE PROSTE VAJE ČLANOV ZA LETO 1937
K vajam nastopamo v dvojnih redih, oddaljenost med značkami je 190 cm. Krajnika v vsaki četverici stojita na značkah. Razstop v globino vzamejo četvorice med pohodom. Telovadci so prešteti od desnega krila proti levemu na 1., 2., 3., 4. telovadca. Takt 4/4, mera: zmerna, temeljna postava: stoja spetno - priročiti.
Bazstop
je opisan samo za 1. in 2. telovadca, 3. in 4. telovadec izvajata obratno.
I.	1. Prvi: stoja izstopno v stran z d. — odročiti z d., dl. dol
drugi: odročiti z d., dl. dol.
2.	Prvi: s prisunom leve stoja spetno — z d. priročiti. — drugi: z d. priročiti.
3.	in 4. kakor 1. in 2.
II.	1. Prvi in drugi: stoja izstopno v stran z d. (na značko) —
odročiti, dl. dol.
3.	Vsi: priročiti.
4.	Drža.
I. sestava
I.	1. Predročiti, dl. not in spojeno
2.	zib počepno — zaročiti, dl. not in sp.
3.	zib počepno — predročiti, dl. not in sp.
4.	zib počepno — z bočnim lokom dol vzročiti, dl. naprej in sp.
II.	1. stoja odkoračno z d. — predklon globoko — predročiti
dol, dl. gor, dotik tal in zib in sp.
2.	zib predklonu in sp.
3.	vzklon — s predročenjem odročiti, dl. naprej in zib in sp.
4.	zib v odročenju in sp.
III.	1. V2 obr. v 1. na peti 1. in prstih d. v vzporo čepno zanožno
z d. — priročiti pred obratom in sp.
2.	vzpora čepno zanožno z 1. in sp.
3.	s prisunom d. vzpora ležno za rokama, križ ulekniti in sp.
4.	vzpora čepno med rokama in sp.
IV.	1. s predročenjem vzročiti, dl. naprej in sp.
2.	s	predročenjem zaročiti,	dl. gor	—	prednožiti z 1.	in	sp.
3.	s	predročenjem vzročiti,	dl. naprej —	z 1.	zanožiti	in	sp.
4.	s predročenjem priročiti — z 1. prinožiti.
Vaja se izvaja še trikrat.
II.	sestava
I.	1. Izpad v stran z 1. — z I. vzročiti z odročenjem, pest, dl. not, z d. odročiti, pest, dl. gor — pogled na d. roko.
2.	Drža.
3.	Zaročno skrčiti, hrbti ven, pogled naprej.
4.	Suniti z 1. v stran, dl. gor, pogled na 1. roko, z d. gor, dl. not. IT. 1. Z 1. vzročiti, pogled gor in sp.
2.	s	čelnimi loki na d. priročiti in	sp.
3.	s	V2 obr. v 1. na petah,	poklek	na	d.	—	s predročenjem
odročiti gor, dl. spred, pogled gor.
4.	Drža.
III.	1. Predklon zaročiti ven, dl. gor in sp.
2.	vzklon in vzravnava na 1. v stojo zanožno z d. — predročiti gor ven, dl. dol, pesti odpreti, pogled na roke in sp.
3.	s prenosom teže telesa v stojo prednožno z 1. — upogniti not d., h. gor in sp.
4.	stoja izstopno nazaj z I. (na značko) — upogniti not z 1., h. gor, prožiti z d. (v predročenje gor ven) h. gor in sp.
IV.	1. V2 obr. v 1. na peti 1. in prstih d. noge v stojo odnožno
z d. — s čelnim lokom dol vzročiti, dl. spred in sp.
2.	V2 °br. v 1. na peti 1. in prstih d. v stojo zanožno z d. — s čelnim lokom na d. predročiti gor ven z 1., d. predročno gor ven, skrčiti not, h. gor.
3.	S prisunom d. stoja spetno — priročiti.
4.	Drža.
Vaja se ponovi še trikrat.
III.	sestava
I.	1. Levo odročno napogniti gor (podleht navpično nad nadleht)
d!, spred, .pogled na 1. roko in sp.
2.	upogniti gor (roka nad ramo) dl. spred in sp.
3.	podleht zavrteti pod nepremično nadleht, h. spred in sp. prožiti v stran, h, spred, konec giba poudariti in sp.
4.	z 1. priročiti — pogled naprej.
II.	kakor I. 1„ 2., 3., 4. samo z d. lehtjo.
III.	1. Z odročenjem vzročiti, dl. spred in sp.
2.	s čelnimi loki not, d. pred 1., priročiti, h. spred in sp.
3.	odročno napogniti gor, dl. spred in sp.
4.	upogniti gor, dl. spred in sp.
IV.	1. podleht zavrteti pod nepremično nadleht, h. spred in sp.
prožiti v stran, h. spred — vzpon spetno.
2.	in 3. Drža.
4.	Spon — zasuk dl. naprej in sp.
V.	1. stoja izstopno z 1. naprej — predročno not upogniti not,
d. nad 1., z rokami se dotikaš ramen in sp.
2.	1/2 obr. v d. na prstih obeh nog v stojo odkoračno z l. — prožiti naprej in sp. odročiti, dl. spred in sp.
3.	predklon globoko — predročno not upogniti not, d. nad l., z rokami se dotikaš ramen in zib v predklonu in sp.
4.	z zibom vzklon — prožiti naprej in sp. odročiti, dl. spred in sp.
VI.	1. zaročno skrčiti, pesti h. ven in sp.
2.	zasuk trupa vi. — suniti v stran in sp.
3.	vzročiti, dl not in sp.
4.	zaročno skrčiti in sp.
VII.	1. odsuk trupa — suniti v stran, dl. spred in sp.
2.	vzročiti, dl. not in sp.
3.	zaročno skrčiti, dl. not in sp.
4.	s prisunom 1. stoja spetno — prožiti nazaj in sp.
VIII.	1. z zibom čepno vzravnava — predročiti, dl. not in sp.
2.	Vj obr. v d. v stojo zanožno z 1. — odročiti, dl. spred, z d. z lokom do), pesti odpreti in sp.
3.	s prisunom 1. stoja spetno — priročiti.
4.	Drža.
Vaja se še enkrat ponovi.
Sestop
je opisan samo za 1. in 2. telovadca, 3. in 4. telovadec delata obratno.
I.	1. Prvi: stoja izstopno v stran z 1. — 1. odročiti gor, h. gor,
d. odročiti dol, h. gor — drugi: odročiti gor, h. gor 2 Prvi: s prisunom d. stoja spetno — vsi: z lehtmi drža.
3.	Prvi: stoja izstopno v stran z 1. —«z d. odročiti gor, h. gor —- drugi: stoja izstopno v stran z 1. — predročiti ven, h. gor.
4.	Prvi in drugi: s prisunom d. stoja spetno — z lehtmi drža.
II.	1. Prvi: stoja izstopno v stran z 1. — s predročenjem ven
zaročiti, dl. zadaj — drugi: zaročiti, dl. zadaj.
2.	Prvi: s prisunom d. stoja spetno — vsi: z I. predročiti ven, h. gor — d. predročiti gor ven, h. gor.
3.	Drža.
4.	Vsi priročiti.
O___ B	J	A	V ____E
IZ ŽUPE KRANJ
IZVAJANJE SOKOLSKE PETROVE PETLETKE V ŽUPI KRANJ
Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. je savezna uprava na svečani seji v Beogradu proglasila oživotvorenje S. P. P. Celokupno Sokolstvo, tako savezna uprava, župe, društva, čete — ter tudi vsak poedinec, so se s tem javno obvezali, da hočejo v dobi petih let posvetiti z vso ljubeznijo vse svoje sile delu za razmah in prospeh Sokolstva, v čast mlademu kralju Petru II. in v korist domovini.
Zamisel o tem velikem in koristnem petletnem planu je vzniknila v onem delu naše domovine, ki je v jugoslovenski zgodovini posebno podčrtan — v župi Sarajevo, se razlila kmalu po vsej zemlji — in smo jo z vso resnostjo in vso ljubeznijo sprejeli tudi mi. Brez posebnih okrožnic in dopisov so naša društva takoj pristopila k izdelavi podrobnih načrtov.
Župna uprava se je zavezala izvajati delo v S. P. P. s sledečo obvezo :
1.	V organizaciji župe in edinic se mora uvesti strožja disciplina in gledati na to, da se pritegnejo v upravo kolikor mogoče mlajše moči.
2.	V to svrho je treba poglobiti delo na idejni in narodni vzgoji. Pripadniki se bodo vzgajali k požrtvovalnosti, ker sebič-nežev v Sokolu ne potrebujemo. Jugoslovenska in državna misel mora priti pripadnikom Sokolske organizacije v meso in kri.
3.	V propagandne svrhe bo vplivala župa na svoje edinice, da pomnože število slavnostnih krojev za članstvo na 800 in za ves naraščaj in deco. V tej dobi bo razvila župa svoj prapor.
4.	Za gospodarsko osamosvojitev in medsebojno pomoč se ustanovi sokolska zadruga.
5.	Ustanovitev socijalnih odsekov.
Edinice so se obvezale, da izvrše:
Bled: 1. Plačilo dolga, 2. ureditev telovadišča, 3. pomnoži-tev slavnostnih in telovadnih krojev.
Blejska Dobrava: 1. Razvitje društvenega prapora, 2. popravilo telovadišča, 3 popravilo telovadnega orodja, 4. nabiranje prispevkov za gradbo Sokolskega doma.
Bohinjska Bistrica: 1. Plačilo dolga na Sokolskem domu v znesku Din 40.000.—.
Dražgoše: 1. Zgraditev letnega telovadišča, 2. pomnožitev prosvetnega dela.
Gorenja vas Poljane: 1. Nasaditev gabrove žive meje okoli sokolskega doma in ureditev letnega telovadišča, 2. prosvetni odsek izvede vsako leto 1 narodno igro in 1 predavanje, 3. dvorana Sokolskega doma se okrasi s slikami nacijonalnih delavcev,
4.	naraščaj ima letno 1 štafeto, tehnični odbor letno 1 akademijo in 1 plavalno tekmo, 5. poskušalo se bo vse, da se postavi dom na lastne noge in se reši dolga.
Gorje: 1. Poravnava stroškov za dekorativni opaž dvorane, 2. poravnava novega poda, 3. nabava 50 novih stolov in poravnava tega računa, 4. izpopolnitev kulis, 5. po možnosti odplačilo delnega dolga, 6. po možnosti naprava nove predsobe in hodnika pred dvorano.
Jesenice: 1. Povečanje števila članstva — skupno s Hrušico — od 378 na 500, 2. pretvoritev odseka na Hrušici v samostojno edinico, 3. postopna uvedba mlajšega članstva v vodilno društveno delo, 4. poglobitev sokolske miselnosti med članstvom z rednimi sokolskimi predavanji za članstvo in naraščaj,
5.	uvedba mlajšega članstva v sredstva in metode uspešne sokolske propagande, 6. povečanje števila slavnostnih krojev do
6.	septembra 1941. na najmanj: za člane 120, članice 30, moški naraščaj 30, ženski naraščaj 30, žensko deco 25, moško deco 25,
7.	izvršitev raznih del v telovadnici in na telovadišču, 8. vsako leto bo društvo skušalo usposobiti za delo v telovadnici 6 vodnikov, 9. vsako leto odplačilo vsaj Din 10.000.— od dolga, 10. po-
večanje članov zadruge najmanj na 140, 11. ustanovitev društvenega sklada za sokolsko propagando še v tem letu
Koroška Bela-Javornik: 1. Povečanje števila slavnostnih krojev na 40, 2. izbolšanje higijenskih prilik z napravo parketi-ranih tal v telovadnici, 3. razširitev sokolske knjižnice na najmanj 1.200 zvezkov.
Kovor-. 1. Zgraditev letnega telovadišča, 2. povečanje tehničnega dela ter ojačenje nacijonalne in državne zavesti med narodom.
Kranj . 1. Skrb za vzgojo dece in naraščaja, povečanje skrbi za mladino, da ne bo podlegala tujim vplivom, da bo prišla dobro pripravljena v sokolski ideji v članstvo. 2. vzgoja vsega članstva v načelih jugoslovenske narodne in državne skupnosti,
3.	posvečala se bo posebna pažnja, da si članstvo nabavi slavnostne kroje, katere mora dobiti tudi naraščaj, 4. podpora in živahnejši stiki z edinicami kranjske tehnične skupine, 5. navajati članstvo, da samo krije stroške pri nastopih in tekmah, da bo pripravljeno ne samo fizično ampak tudi materijelno žrtvovati. V tem pogledu se bo navajalo članstvo k štednji, 6. pritegnitev akademske mladine k sokolskemu delu in osnovanje ustanov, da se revnim odpomore pri študiju, 7. vzgoja telovadcev za pred-njake. Izpopolnitev prednjačkega zbora, 8. pritegnitev mladih in starih sil, da bodo zmožne voditi društvo v tehničnem, prosvetnem in upravnem oziru, 9. strelski odsek bo sistematično naobra-ževal naraščaj in članstvo v strelskih vrlinah, 10. glasbeni odsek ima nalogo, da znatno pomnoži zbor in orkester, 11. pridobitve lastnega letnega telovadišča. Narodni dom mora priti v sokolsko last.
Kranjska gora: 1. Postavitev lastnih, čeprav začasnih prostorov, 2. prostori ne bodo samo omogočili redno telovadbo, temveč bodo tudi omogočili oživitev pevskega in dramskega odseka.
Ljubno : 1. Zgraditev letnega telovadišča, 2. napraviti prizidek doma, ki bo služil kot čitalnica in garderoba.
Naklo: 1. Ustanovitev javne knjižnice, 2. po možnosti del letnega telovadišča izpremeniti v vzoren sadovnjak.
Pobrežje: 1. Nakup 300m3 sveta za postavitev Sokolskega doma.
Podnart: 1. Zgraditev letnega telovadišča.
Predoslje: 1. Zgraditev letnega telovadišča.
Radovljica : 1. Zgraditev gorskega okrevališča za sokolsko mladino.
Rateče - Planica-, i. Storilo se bo vse, kar bo v moči, v interesu Sokolstva, naroda in države.
Selca: 1. Razvitje članskega prapora, 2. ureditev letnega telovadišča, 3. po možnosti zgraditev Sokolskega doma.
Smlednik- Trboje: 1. Preskrba obleke in hrane otrokom revnih članov, 2 zgraditev letnega telovadišča.
Sovodenj: 1. Povečati tehnično delo, 2. pospeševati med narodom jugoslovansko zavest, 3. po možnosti razširitev in izpopolnitev Sokolskega doma, 4. pospeševanje socijalne akcije, 5. pristop k sokolski zadrugi naše župe.
Stražišče: 1. Preureditev Sokolskega doma s prizidkom stranskih prostorov in preureditev gledališkega odra in vhoda, 2. razvitje naraščajskega prapora.
Škofja Loka: 1. Pobiranje »Petrovega dinarja«, za socijalne svrhe, 2. izpopolnitev telovadišča, odkup sveta in zgraditev lastnega kopališča, 3. zgraditev strelišča, 4. nabava plinskih mask za vse članstvo, naraščaj in deco.
Tržič: 1. Razširitev Sokolskega doma in ureditev telovadnice, da bo odgovarjala novejšim načelom.
Železniki: 1. Renoviranje Sokolskega doma.
Žirovnica-Breznica: 1. Zgraditev Sokolskega doma, 2. pritegnitev novih članov v naše vrste, 3. pojačenje jugoslovanske, sokolske in nacijonalne zavesti,
Brezje - Mošnje: Izboljšati položaj na sokolskem vzgojnem in gospodarskem polju.
Iz navedenih izjav naših edinic in izjave župe se jasno razvidi glavna misel, ki nas je vodila pri sestavi teh načrtov. Priznamo, da je to naš minimalni načrt in. da bo vsako posamezno br. društvo, četa -— pa tudi vsak posameznik mnogo, mnogo več opravil v teh petih letih za prospeh in procvit Sokolstva, kakor pa je izjavil in podpisal.
Sestre in bratje ! Na nas samih je, da v dobi teh petih let zgradimo s svojim delom dostojen dar, ki ga bomo poklonili kralju Petru II. ob nastopu vlade.
Na delo! Zdravo!
IZ ŽUPE CELJE
Župni obči tečaj za članice. V času od 28. januarja do vključno 10. februarja se bo vrši! v Celju 14 dnevni župni prednjački tečaj za članice. Kakor so bili bratje, tako bodo tudi sestre skupno nastanjene v Sokolskem domu in tam oskrbovane. Tečaj bo vodila s sodelovanjem članic župnega tehničnega odbora savezna prednjačica s. Tončka Štiftarjeva. Ni malo edinic, kjer bi se telovadba ženskih oddelkov močno dvignila, ko bi imeli sposobne prednjačice. Tem edinicam se nudi sedaj ugodna prilika, da napotijo v tečaj sestre, ki imajo veselje do dela, majnka jim pa strokovne podlage. Pričakujemo, da bo tečaj za članice enako dobro obiskan, kakor je bil tečaj za člane.
Proste vaje ženskih oddelkov Sokolske župe Celje. Prva prosta vaja za ženske oddelke je razposlana po okrožnici vsem župnim edinicam ter bodo celotne proste vaje za ženske oddelke objavljene v naslednji številki Župnega Vestnika.
Ustanovljena leta !88t	Lastna hiša Narodni dom
Celjska posojilnica d. d. v Celju, Celje
Glavnica in rezerve nad Din 16,500.000’—
Podružnici: Maribor, Šoštanj
NA DROBNO! Pooblaščena knjigarna NA VELIKO!
Franc Leskovšek, Celje, Glavni trg 16
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, umetninami in muzikalijami Prodaja monopolnih zvezkov in tiskovin Pošt. hran. rač. Ljubljana 16.143
-—— Sokolske potrebščine --------------
sukno kakor tudi že gotove kroje, šajkače, telovadne majce, hlače in čevlje ter vse druge sokolske potrebščine nudi po nizkih cenah trgovina
—— Miloš Pšeničnik, Celje
FRANJO DOLŽAN, cehe, za kresijo s™
kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave
Se priporoča vsem bratom in bratskim edinicam v slučaju potrebe za c. naročila Prevzemam vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in solidna
OGLAŠUJTE
v ŽUPNEM VESTNIKU
Zvezna tiskarna v Celju
Strossmayerjeva lil. 1 se priporoča Sokolskim
društvom za naročila lepakov, vakil in vsek drugih tiskovin
LASTNA K N JIOOVEZNICA