PoStnina pavšalirana. Glasilo „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani". __V Leto XXIV- Izhaja dne 25. vsakega meseca. Štev. 5. Urejuje M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. VSEBINA : Glavna opravila. (J. Okorn.) — Čebela in njeno življenje. (M. Humek.) Kako čebelarimo v Ameriki. (M. B. Miklavčič.) — Panji in čebelarsko orodje. (M. Humek.) — Beseda o čebelni paši. (M. Levstik.) — Čebelni voh in izbira plemenjakov. (Ivan Dolinar.) — Nekaj o medici. (J. Kosi.) — Opazovalne postaje. (J. Verbič.) — Iz organizacije. — Drobiž. m OE^ SfLTNICE (umetno satje) izdelujejo iz vposlanega voska bratje Markelj, Vrhnika. Iz 1 kg pride 13—14 satnic za A.-Ž. panj, na druge mere pride razmerno več. Vosek mora biti v kosih in popolnoma čist, brez vsake primesi in goščave na spodnji strani. Cena za izdelavo: 20 K za 1 kg ali 30 dkg voska za delo in odpadek. Razpošiljajo se satnice za A.-Ž. panj. Cena za 1 satnico K 8'50, za manjšo mero razmeroma manj, za večjo mero primerno več. Kupujemo čisti vosek in suhe voščine po dnevnih cenah. SD T □K? Satnice (umetno satje) Kdor želi satnice iz svojega voska, naj pošlje čisti vosek brez vsake primesi. Za izdelovanje računam 15 K za 1 kg satnic, ali pa 30 dkg voska za odpadek in delo. Sprejme se tudi da se tukaj kuha in spreša. voscina, Satnice razpošiljam, dokler bo kaj zaloge, po vsaki meri. — Cena po dogovoru. Kupujem pa žive čebele v kra-njičih in roje. Kdor jih ima naprodaj, prosim, da mi javi. Kupujem tudi vosek in voščine. Ambrožič, čebelarsko-trgovska tvrdka v Mojstrani. Naprodaj i? upoštevanje! Zaradi ogromnih tiskarskih stroškov ne objavljamo več ,malih naznanil' brezplačno, ampak smatramo vsako tako objavo kot insérât, ki ga bomo primerno zaračunali ! Naprodaj 'e 1 eksP-pan'na devet ' okvirov, pripraven za prestavo v Žnideršiča. Dalje prodam v maju prvce iz Žnideršičev po ca. 2'50 kg teže. Cena po dogovoru. Val. Jakelj, žup. v pok., Lahoviče, p. Komenda. imam 16 prvovrstnih panjev s čebelami v navadnih kranjičih. živeža imajo dovolj, da jih ne bo treba krmiti. Cena po dogovoru. Janez Pire, Kompolja št. 15, pošta Videm, Dobrepolje. Prodam nekaj plemenjakov v kra-. __njičih in nekaj praznih, novih panjev z okvirji (dzieszonizirani kranjiči). Cena po dogovoru. Baltazar Medved, Loka pri Zidanem mostu. Prodam stiskalnico za( _ umetno satje 20X25, cena 450 K. — Pločevinasto emajlirano točilo 22X23, cena 550 kron. Ročni mlin, cena 450 K. — Vse v dobrem stanju. — Jože Bradač, M. Lese št. 8, pošta Krka pri Zatični. Prodam 50°—600 kg fin., točenega ' ajdovega medu à 35 K kg, Ivan Titan, nadučitelj v Kupšincih, pošta Murska Sobota. Vsled odsotnosti lastnika se proda lep razložljiv čebelnjak in 24 novih A.—Ž. panjev, dalje 3 velike pločevinaste posode za med z lesenimi oboji. Pojasnila pri blagajniku čebelarskega društva v Jugoslovanski knjigarni. Naprodaj imam 15 komadov izdelanih A.-Ž. panjev na žle-bičje, fino in natančno po meri izdelanih. Cena 520 K za komad. — V mesecu maju pa prodam 40 do 50 rojev prvcev. Cena po dogovoru. Ivan Repe, mizar in čebelar ha Jesenicah, Gor. Štajerskim podružnicam. Društvo ima v zalogi v Celju 100 novih vzorno izdelanih A. Ž. panjev. Kdor jih potrebuje, naj se obrne na poštnega ravnatelja g. Mimika v Celju. Čebelarsko orodje je na razpolago pri blagajniku čeb. društva v Jugoslovanski knjigarni po cenah označenih v ceniku samo ob sredah in sobotah dopoldne. Ob drugih dnevih se priračuna 10% za zamudo časa. * Originalne platnice. Društvo je založilo krasne originalne platnice za vse letnike »Slovenskega Čebelarja«. Cena platnicam za en letnik 25 kron, z vezavo vred 30 kron. f: if 30 A.-Ž. panjev S kompletnih in malo rabljenih za-menjamo za roje. — Dogovor pismeno ali osebno. , M Bratje Markelj, Vrhnika. 1 i feč iT^kCJp^. Najfinejši med lastnega pridelka, garantiran če-belni pitanec od zdravih čebel, razpošiljamo po 4 kg čiste vsebine s pločevinasto posodo vred za 250 K iranko. Bratje Markelj čebelarstvo, Vrhnika. kakor tudi vse druge posamezne dele izdeluje in razpošilja Franc Grauf, čebelarsko mizarstvo Mežica, Koroško (Slovenija). SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI. Letnik XXIV. V Ljubljani, dne 25. maja 1921. Štev. 5. Glavna J. O k o r n Junij. Točenje medu, vzgoja in izmena matic i. dr. Deževno aprilovo vreme je zelo zadržalo razvoj čebel. Upajmo, da nam bosta maj in junij prizanesla in nadomestila izgubo na živali, ter tudi napolnila prazno posodo. Ako bo vreme količkaj ugodno, nam bodo prevešeni panji vsaj deloma napolnili medišča, da bomo v drugi polovici meseca rabili točilo. Pri točenju se držimo sledečih pravil: 1. Točimo vedno samo zrel, to je vsaj do polovice pokrit med. 2. Ne oberimo panjev popolnoma, ampak pustimo jim najmanj en meden sat v medišču. 3. Prepričajmo se, če so vsi panji zdravi. # Po glavni paši nastopi po večini daljša ali krajša brezpašna doba, ali pa deževje. V panjih, ki v tej dobi nimajo zadosti medu, preneha matica z zaleganjem, dostikrat pa čebele vsled lakote celo iztrgajo in použi-jejo zalego. Temu pa je vedno kriva čebe-larjeva grabežljivost. Kakor hitro čebele iztrgajo in použijejo zalego, jih tudi z izdatnim krmljenjem ne spravimo kmalu v prvotno stanje. Zato čebelar, (če ga sploh smemo tako nazivati), ki pri točenju čebele popolnoma »pomolze«, navadno kmalu dočebelari. Pri točenju pa se moramo tudi prepričati o zdravstvenem stanju čebel. Morda ie kak panj gniloben, a tega pri prevešanju še nismo opazili, dočim to pri točenju z lahkoto doženemo. Ko ometamo čebele, natančno preglejmo vsak satnik, če se je vsa zalega izlegla, I opravila. — Ljubljana. (če je preteklo najmanj 24 dni, odkar smo prevešali). Kakor hitro zapazimo na sat-niku posamezne neizležene celice z udr-timi in preluknjanimi pokrovci, vzemimo vžigalico in jo vtaknimo v neizleženo celico. Če se, ko potegnemo vžigalico iz celice, vleče iz nje vlečljiva rujava tekočina, imamo opraviti z gnilobo. Panj je okužen, moramo ga zvečer zažveplati, roki pa takoj, ko smo okuženi panj zaprli, temeljito razkužiti z dobrim milom in lizolom. Ko smo panj zažveplali, zakoplj.emo mrtve čebele v zemljo, satovje pa z okvirji vred sežgimo. Okuženi prazni panj in orodje, ki smo ga rabili, razkužimo na ta način, da ga izžgemo z bencinovo svetilko. Med gnilobnih panjev je tudi okužen, torej ga ne smemo uporabljati za krmljenje čebel. Z a vsako drugo uporabo je pa popolnoma dober. Ako o bolezni nismo dobro poučeni, prenehajmo z vsakim delom in pojdimo, ko smo si dobro razkužili roke, k naprednemu sosednemu čebelarju in mu natančno razlložimo celo stvar. Njegova dolžnost je, da nam pri delu (razkuževanju panja) pomaga, oziroma da nam da natančna navodila, po katerih se moramo strogo ravnati, V drugi polovici meseca nam hočejo boljši in močnejši A-Ž panji rojiti, posebno če paša ni izdatna, Ako nočemo rojev, takim panjem izmenjamo matice z ¡stoletnimi vzgojenimi v vzgojilniku, ali pa pustimo, da jih pr©ležejo sami. Če zapazimo pri dobrem plemenjaku zaležene matičnjake, tedaj mu, uničimo matico in ga pustimo toliko časa v miru, da začne mlada matica peti, Ko se to zgodi, panj pregledamo, mu porežemo vse m a t i č n j a k e , ki jih lahko porabimo za prašilčke, ali pa jih vcepimo panjem, katerim hočemo izmenjati matice. Takim panjem moramo uničiti matice, matičnjake pa jim vcepimo šele tedaj, ko se zavedajo brezmatičnosti. Čez 10 ali 14 dni te panje pregledamo, če so matice sprašene. Čebelar, .ki čebelari v večjem obsegu na med, si mora v tem mesecu vgojiti večje število dobrih mladih matic, ki jih potrebuje za izmenjavo in prezimovanje, V ta namen lahko uporablja prazen A-Ž panj, ki ga razdeli v štiri enake, popolnoma ločene dele. Vsak tak oddelek obljudi z drujčki ali pa narejenimi roji. Močnemu A-Ž panju, kateri ima zaležene matičnjake in je vrhutega dober medičar, vzamemo sat z zalego in zaleženim matičnjakom ter ga s čebelami vred damo v pripravljeni vzgojilnik. Poleg tega dodamo takemu pra-šilčku en meden in en prazen sat, v katerega nalijemo nekoliko vode. S smotreno vzgojo matic nam je uspeh in cilj, da si vzgojimo dobre medičarje, zagotovljen. Pa tudi čebelar, ki čebelari v kranji-čih, ima v tem mesecu obilo posla s spravljanjem in oskrbovanjem rojev. Od rojev, ki jih ogrebemo koncem meseca, ne pričakujmo uspehov. Najbolje je, če jih vrnemo izrojencu. Poleg skrbi za roje pa moramo posebno paziti na izrojence, če so oprašili matice. Najbolj zanesljivo je, če jih natančno pregledamo. Brezmatične izrojence naveznimo na močne prvce, ki nam bodo ob dobri jesenski paši napolnili naklado, v najslabšem slučaju pa obvarovali satovje pred molji, dcčim na kak drug način ne dosežemo veliko. :l I^OS."**.! I: Čebela in njeno življenje. M. V. Prebavila. Organe, ki sprejeto hrano prebavljajo. imenujemo pri živalih prebavila. V obče je to cevast kanal, ki se začenja v ustih in konča koncem zadka (zadnica). V širjem pomenu besede mu tudi lahko rečemo črevo. Navadno je ves prebavni organ veliko daljši nego život dotične živali in zaradi tega v telesni du,plini mnogokrat zavit. Čebelno črevo meri 35 mm, matično 39 mm, trotovo pa celo 47 mm. Že na črevesu čebelne ž e r k e (ličinke) razločujejo anatomi tri odseke. Sprednji del tvori ozko. cevko, ki dovaja hrano v srednji najobširnejši odsek (želodec), kjer se hrana prebavlja. Zadnji odsek je pa odvajalni kanal za neprebavljene ostanke (blato). Čudno pri čebelni žerki je le to, da srednji in zadnji odsek nista v zvezi med seboj, ampak loči ju tanka kožica. Zato žerka pač hrano sprejema in prebavlja, a H u m e k — Ljubljana. (Dalje.) neprebavnih ostankov ne odvaja iz sebe, ampak jih kopiči v srednjem delu (v želodcu) vseh 5—6 dini, ko se razvija. Šele tik preden se zabubi, poči mrenica med srednjim in zadnjim odsekom in vse nakopičeno blato žerka naenkrat iztisne iz sebe skozi zadnji odsek. Prebavni organi odrasle čebele so dokaj bolj razviti, vendar se pa istotako lahko ločijo v tri bistveno različne dele, in sicer v ozek dovajalni kanal z zbirališčem za nektar, v srednje čre-v o ali želodec in z a d n j i del, kjer se nabira in kopiči blato in druge nepre-bavne snovi in odvajajo iz života. Ustna votlina prehaja v ozko cevko, ki tvori grlo. Skozi vrat in oprsje noter v zadek vodi požiralnik. Ta se v sprednjem delu zadka razširi v kroglast jako raztezen mehurček, ki ga imenujemo golšo (medni želodček). Po grlu in po- žiralniku se dovaja hrana, ki se v golši nabira, oziroma shranjuje za poznejšo prebavo. (Primerjaj golšo pri kuralh!) šele1 srednji del prebavnega organa je pravi čebelni želodec, ker je tako ustvarjen, da prebavlja hrano, ki jo čebela iz Prebavila odrasle čebele. m = usta Kd = grlo Sp = požiralnik Hb = golša V = zaklopnica Md = želodec Dd = tanko črevo Ed = blatnik A = zadnica H = sečnice Rd = rektalne žleze tiste snovi in sokovi, ki jih čebela potrebuje za vzdrževanje in delovanje lastnega života. Kakšne kemiške preosnove se vrše pri prebavi, je še popolnoma neznano. V tretji odsek čebelnih prebavil spada tanko črevo in pa prostorni b 1 a t- gclše spušča vanj. Golša pa ne prehaja kar naravnost v želodec, ampak vmes se nahaja nekaka lijaku podobna zaklopnica (ventil), s katero čebela samovoljno zapira prehod iz golše v želodec. Širji, glavičasti konec te zaklopnice moli namreč v golšo, tanjši, cevast in pravokotno zavit konec pa je vtaknjen v želodec. V normalnem stanju je zaklopnica zaprta in iz golše ne more niti trohica hrane v želodec. Ko pa hoče čebela hrano prebavljati, začne glavica, ki moli v golšo, delovati kakor se-salka in tekoča hrana (nektar, med, sladkorna raztopina), ki je tudi lahko pomešana s cvetnim prahom, teče v tankem curku v želodec. Drugi konec zaklopnice, ki moli v želodec, pa zabranjuje, da hrana nikakor ne more nazaj v golšo. Starejši prirodoslovci so mislili, da pripravlja čebela krmilni sok, ki z njim prehranja zalego, v želodcu in da ga potem po potrebi spušča skozi prej opisano za-klopnico in skozi golšo, požiralnik, grlo in usta v celice. Novejši raziskovalci (dr. Zander, Schiemenz, Metzger i. dr.) pa to odločno zanikajo, ker so dognali, da iz želodca na noben način ne more hrana nazaj v sprednje dele. To pot namreč zapira zaklopnica med želodcem in golšo. V želodcu se tvorijo torej neposredno le n i k. V tanko črevo se iztekajo tudi mnogoštevilne sečnice (Malpighijeve cevke), ki izločajo iz krvi in odvajajo iz telesa razne nerabljive snovi. (Primerjaj ledvice pri sesalcih!) Blatnik je vrečasta cev z jako razteznimi stenami. V njem se nabira, zlasti v zimskem času, blato, ki ga zadržuje čebela ob ugodnih razmerah lahko celo do 6 mesecev. V blatniku je tudi šest podolgastih žlez (rektalne žleze), ki najbrže tudi odvajajo škodljive snovi iz života. Prebavila čebelne žerke. m = usta, R = goltna guba, Vd = požiralnik, Md = želodec, H = sečne cevke, Ed = zadnica. Končno moramo omeniti še nekatere druge žleze, ki pripravljajo za redno delovanje posameznih organov, pa tudi za prehranjevanje mladega zaroda potrebne snovi in sokove. (Primerjaj n. pr. žleze slinavke in mlečne žleze pri sesavcih!) Čebelna ličinka ima samo eno žlezo, ki izloča pajčevinasto nitko, iz katere spre-de mešiček, ko se zabubi. Dorasla čebela ima pa več raznih žlez. Vsa tri čebelna bitja imajo enako razvito žlezo slinavko, ki se nahaja deloma v glavi, deloma v oprsju. Skupen iztok je med prijezičnikoma na sprednji strani jezičkcve korenine. Ta žleza izloča neko nevtralno slino, ki omaka jeziček, da more pri nabiranju nektarja prarvilno delovati. Druga žleza, recimo ji ustna s 1 i -n a v k a , je posebno razvita pri mladih če- belah in pri matici, pri starih čebelah in pri trotu pa neznatna. Nahaja se v glavi nad zgornjo ustno. Izteka se v usta na zunanji strani zgornje ustnice. Najobširnejša in najvažnejša je pa goltnažleza.kijo imajo samo delavke. Ta žleza izpolnjuje vse praznine v glavi okrog možgan in okrog drugih organov. Svoj iztok ima takoj zadaj za usti v grlu. Kakor trdijo najnovejši anatomi, pripravlja čebela s to žlezo krmilni sok, kar je jako verjetno, ako pomislimo, da jo ima samo čebela in da je proizvajanje tega soka, kakor je bilo že prej omenjeno, v prebavnih organih (v želodcu) nemogoče. Najbrž deluje pri izločanju krmilnega soka (čebelnega mleka) tudi še kaka druga žleza, zlasti ustna slinavka. (Dalje prihodnjič.) Kako čebelarimo v Ameriki. Piše M. B. Miklavčič, čebelar v Janesville, Minn., Sev. Amerika. (Konec.) Priprava k točenju. Nekoliko pred končano pašo gremo okrog vseh čebelarstev in z zato prirejenim dvigalom dvignemo medišča iznad matične rešetke, odstranimo zgornje plodišče in matične rešetke položimo tako, da so naravnost na spodnjem plodišču. Na matično rešitko poveznemo prazen panj ali prazno medišče, kakor ga že hočemo imenovati. V to medišče potem preložimo okvire odvzetega plodišča, iz katerih pa še poprej ometemo čebele pred panjevo žrelo, tako da je potem matica za stalno v prvotnem plodišču. Prazno medišče je pri tem opravilu jako potrebno, ker sicer bi pri ometanju čebel morali postavljati okvire okrog panja in s tem privabili rpparice, obenem pa tudi zgubljali čas, Ko smo s spodnjim medi-ščem gotovi, položimo nazaj še ostala medišča, ki smo jih prvotno odvzeli iznad matične rešetke. Čez dvajset dni, ko je vsa zalega izležena nad matično rešetko in ako med tem ni bilo izdatne paše, je med zrel za točenje. Par dni preden začnemo točiti, položimo v podvrhno medišče desko z begalni-co, tako da nam ni potreba ometati čebel raz satje ob času točenja. Ob času glavnega točenja rabimo do dvesto takih begal-nic. Ako begalnice sistematično rabimo, nam ni treba omesti niti enega okvira, iz-vzemši v slučaju, da je bila matica v me-dišču. V tem slučaju čebele ostanejo v me-dišču;, ker se nočejo ločiti od zalege in matice. Pri točenju medu so potrebne tri moške osebe. Ena oskrbuje točilo, snaži okvire in medišča in loči belo in črno ter slabo satje in sklada vsako posebej nazaj v medišča ter jih zlaga vsake vrste v posebno skladalnico. Druga oseba odpira satje z soparnim nožem. Tretja oseba pri-važa na samkolnici med za točenje. Vsaka oseba mora opravljati le nji določeno delo, Vse deflo se vrši jako hitro in sistematično, vsaka kretnja mora nekaj napraviti. Točilo je na osem satov; žene ga strojček na gazolin. Med iz točila teče s pomočjo sesalke v velik čeber, kjer se čisti skozi sito. Iz čebra pa ga ločimo v razne posode, v katerih se potem razpošilja odjemalcem. Ako je cb času točenja toplo vreme, da se med preveč ne zgosti, ga iztočimo po 4000 do 5000 funtov na dan. Seveda je pri tem potreba ljudi, ki razumejo svoje opravilo. Kako hranimo satje. Vse satje hranimo v mediščih. Črno satje zložimo po osem mediišč eno na drugo. V vsako medišče s črnim satjem d!ene-mo po tri ali štiri Molove1 jagode. Na sklade med mediščem potresemo nekoliko mehke moke (?) z namenom, da zrak ne more priti do satja. Na vrh medišča pod pokrov denemo nekoliko bombaža in na ta bombaž vlijemo malo porcijo zato pripravljene kemične tekočine2, koje moreči plin, ki deluje navzdol med satjem uniči ne le vse molje, marveč tudi njih jajčeca. Jako važno pri tem opravilu je to, da imamo medišča skrbno zložena. Pod skladalnico mora biti ravna podlaga in čez njo položen papir. Ravno tako je važno položiti časnik ali kak drug papir pod pokrov. Ako so medišča dobro napravljena (v tem oziru moramo dati priznanje našim čeb. tovarniškim podjetjem), tedaj je to opravilo jako lahko in tudi hitro; muka pa je, če bi bila medišča vegasta. Bello satje, oziroma medišča z belim satjem pai zložimo v velike skladalni-ce, in ako nismo pustili med njimi kakega čufiega satu, (črno imenujemo vse satje, ako je bilo v njem le količkaj zalege), tedaj se nam ni bati, da bi se v njem zalegli molji. Krmljenje čebel za zimo. Krmljenje čebel se mi zdi eden izmed najbolj neprijetnih poslov, a ker se tudi to 1 Kaj je to, mi ni znano. Ko poizvem, objavim. Op. ur. a Kakšne, poizvem pozneje. Op, ur. opravilo vrši sistematično, ne traja dolgo. Kadar gremo pokladat na zunanja čebelarstva, peljemo seboj s tovornim avtomobilom vse, kar rabimo pri tem opravilu in sicer; velik kotel za razgrevanje vode, veliko posodo za mešanje hrane, piitalnike, sladkor in med in še nekatere druge potrebne stvari. Pitalniki so leseni in so enako dolgi in široki kot panjovi in drži vsak 50 funtov (?!) hrane. Napravljeni so tako, da imajo dva predala in med predali vhod do hrane. Da pa čebele ne vtonejo v hrani, položimo čez njo zato prirejene plavajoče deščice (prav na enak način kot jih rabi Žnideršič). Pitalniki se lahko rabijo od spodaj panja ali pa zgoraj. Ako ni preveč mrzlo vreme, jih rabimo zgoraj. Isti pokrov, ki služi za kritje panja, se rabi obenem za kritje pitalnika. Ko pridemo na zunanje čebelarstvo, najprej z zato prirejeno tehtnico stehtamo vse panje in na vsak panj zapišemo številko, ki znači, koliko funtov hrane potrebuje. Ko stehtamo vse panje, pa izračunamo, koiliko hrane bo treba pripraviti za vse čebelarstvo. (Mi imamo sedaj sedem zunanjih čebelarstev in v vsakem čebelarstvu čez sto panjev in imam v mislih le posamezno čebelarstvo). Hrano za krmljenje napravimo takole: en del medu in dva dela sladkorja raztopimo v dveh delih vode. Za polnjenje pitalnikov imamo posebne posode (vrče), ki imajo znotraj označene številke funtov. Čebelar, ki krmi, ima dva taka vrča in vsakokrat, ko napolni divai pitalnika, si mora zapomniti 'številki dveh drugih panjev tako, da ve iznova napolniti svoja vrča. Vse opravilo pri krmilje-niu enega čebelarstva se opravi v sedmih ali osmih urah. Priprava za zimo. Priprava za zimo je po mojem mnenju jako težak problem za severne čebelarje. Poskušali so že več načinov, a do danes se je izkazal še najboljši in najcenejši način prezimovanja v kleteh. Ako je mogoče pripraviti v klet suh, svež zrak in ako ga je mogoče regulirati z ozirom na vremen- * ske izpremembe tako, da imamo vedno okoli 45 stopinj Fahrenheita 13° C), tedaj imamo navadno s prezimovanjem vsaj deloma dober uspeh. Pri nas sriio skušali in še skušamo s prezimovanjem čebel v slamnati koči, a do danes še nismo dosegli povoljnih rezultatov. Minnesota je dežela dolgotrajne in navadno precej mrzle zime in zato jako neugodna za neizkušene čebelarje. Lansko leto je baje v Minnesoti umrlo 25 odstotkov panjev. Na našem čebelarstvu pa smo izgubili samo 4 odstotke. Iz tega sklepam, da je dobra klet še najboljša. Klet bi namreč morala biti samo za čebele, ker sicer bi jih vznemirjali, kar bi nedvomno škodovalo. Čebele spravimo v klet, kadar se pričenja mrzlo zimsko vreme. Žrela jim popolnoma odpremo tako, da zamorejo iztrebiti iz panjev vse mrtve čebele. I Pripomba. Več cenjenih čebelarjev me je prosilo, da bi jim pojasnil, oziroma opisal ame-riškp. čebelarstvo. Nekateri izmed njih bi tudi radi prišli V Ameriko kot čebelarski pomočniki. Ker mi vsled pomanjkanja časa ni lahko vsem odgovoriti, sem spisal površen spis za »Slov. Čebelarja« z namenom, da bo ta ali oni imel pred seboj vsaj površno sliko ameriškega čebelarstva. Površen spis je to, kajti če bi hotel cenjenim čitateljem podati popolno sliko ameriškega čebelarstva, bi moral spisati veliko knjigo, kar pa bi zahtevalo preveč dela, dasi bi tako knjigo slovenski čebelarji živo potrebovali. Tisti, ki se zanimajo za ameriško čebelarstvo, bodo v tem spisu našli površen pregled celoletnega obratovanja; videli bodo razloček med njihovim in velikim ameriškim trgovskim čebelarstvom. Tisti pa, ki žele priti v to deželo kot čebelarski pomočniki, pa bodo razvideli iz tega spisa, da je tukaj treba trdo delati, pa ne samo z rokami, marveč tudi — z glavo. Ako kdo izmed cenjenih čitateljev želi kakega nadaljnjega pojasnila, naj kar vpraša v »Slov. Čebelarju« in jaz mu bom drage volje tudi v »Slov, Čebelarju« odgovoril. Panji in čebelarsko orodje na "razstavi. M. H u m e k — Ljubljana. Poleg živih čebel in čebelnih produktov bo brezdvomno vsakega čebelarja posebno zanimal oddelek praznih panjev in čebelarskega orodja. Vse te mnogobrojne in silno raznovrstne predmete bi lahko razdelili v dve bistveno različni skupini. V prvo skupino bi bilo uvrstiti vse tiste panji in čebelarsko orodje, ki nima praktičnega pomena, ampak je zanimivo le kot zgodovinska ostalina iz minulih časov. Nekateri predmeti se pa lahko sprejmejo na razstavo tudi kot kaka posebnost (kurioziteta) ali pa v dekorativne isvrhe, V drugo skupino bi bilo uvrstiti vse panji in čebelarsko orodje, ki je dandanes v rabi in ki je več ali manj potrebno in primerno zahtevam racionelnega ¡čebelarstva. Vsi za to skupino namenjeni predmeti, posebno pa panji, ne bi imeli namena obiskovalcem razstave pokazati v kakšnih panjih čebelarimo, ker to vidijo v sku- pini za žive čebele, ampak pokazati bi morali kakšen mora biti izdelek, da je opravilo s čebelami kolikor mogoče preprosto, hitro in lahko in pa uspešno. Pri teh predmetih bi se moralo torej gedati predvsem na kakovost materiala in na natančno, namenu primerno, solidno izdelavo. Izmed panjev bodo dobrodošli v kra-silne svrhe ali pa kot kulturno zgodovinske priče razni žlambcri (votla debla, »panji« v pravem pomenu besede), ki so prirejeni za čebdno stanovanje. Razen tega pa pletari iz slame in drugega materiala, prav stari kranjiči zlasti Janševe mere, kak prvotni mobilni panj, najsibo kakor-šnegakoli sistema itd. Na razstavo bi na vsak način sodil tudi kak izviren tipičen stari kranjski čebelnjak. Še bolj zanimive bi bile pa zbirke starega čebelarskega orodja. V tem o žiru posebno opoizarjamo vse starejše čebelarje, naj nabirajo in zbirajo vse, karkoli morejo v tem oziru dobiti v roke n. pr. stare ma-tičnice, pitalnike, ogrebače, loyilnike za roje (verše), čebelarske kape, kadilnike, pipe, nože, izpodrezače, krošnje, stiskalnice za vosek, kako prvotno točilo itd, itd. V razstavo novejših sedaj uporabnih čebelnih panjev spada predvsem večje število vzorno izdelanih kranjičev normalne mere, gorenjskega in dolenjskega tipa in pa vzorno izdelanih A-Ž panjev prvotnega sestava in tudi s poznejšimi izpre-membami (n. pr. na 10 satnikov, z žlebič-jem, z ameriško izletailnico itd.). Le-sem spadajo potem lepo izdelani vzorci drugih sestavov in kake morebitne novosti, ki morajo biti pa kolikor toliko preizkušene in lepo izdelane. Glede modernega orodja, ki se dandanes uporablja v čebelarski praksi, ne bomo mogli veliko nuditi, ker pri nas nimamo tozadevne obrti. Zato bo treba zainteresirati v tem oziru inozemske tvrdke, ki se bodo gotovo rade odzvale, ako prometne in druge razmere ne bodo preveč neugodne. Kar pa moremo izdelati doma, to vse spada v. večji množini in najboljši kakovosti na razstavo. Posebno poučne bi bile kompletne zbirke vsega čebelarskega orodja za čebelarski obrait v A-Ž, panjih. Take zbirke bi obsegale izključno samo najpotrebnejše predmete, brez katerih ni mogoče izhajati in bi se na razstavi prodajale. Na razstavo bo treba pripraviti tudi vzoren razpoložljiv čebelnjak, ki bi bil primeren za prevažanje v nepreoddaljena pa-rišča, kompleten čebelnjak na vozu, prazen voz za prevažanje čebel, razni stalni čebelnjaki in paviljoni, ki bi obenem služili kot prodajalnice, točilnice, prostori za demonstracije itd. V ta oddelek spadajo tudi razni napajalniki, prazni valilniki in prašilnilci za matice, opazovaflniki, ¡prazna posoda za med, lični topilniki, velike stiskalnice za vosek, remeljci za satnike, razne potrebščine za izdelavo panjev, satnikov itd. itd. Nikakor ne bi smeli pogrešati v tem oddelku vzorno urejene opazovalne postaje. asssE Beseda o čebelni paši. M. Levstik — Celje. Če se k polni skledi vsede več ljudi, bo poprej prazna, nego če se jih vsede manj, to je vendar jasno. Če se v istem kraju število panjev precej pomnoži, bo donos povprečno pač manjši, nego je bil v časih, ko še ondi ni bilo toliko čebel. Trdijo sicer, da cvetje ob ugodnem vremenu in času takoj zopet nadomesti po čebelicah odvzeti med, toda tako naglo to vendar-le ne gre. Drugače bi se živalca pač ne trudila od cveta do cveta, ampak bi kar pri istem obsedela toliko časa, da bi imela dovolj zaloge za zimo. Res je tedaj: večje število panjev zahteva tudi več paše, ako hočemo isti uspeh. Le tedaj, če je šjtevilo panjev pašnim razmeram primerno, bo donos medu tudi zadovoljiv. Neoporečna resnica je, da je še mnogo krajev v naši domovini, ki bi lahko prere-dili dokaj več panjev čebel, kakor jih prerode sedaj. Toda mnogo pa je zopet krajev, kjer paše primanjkuje, posebno jesenske in se morajo torej panji prevažati v ugodnejše kraje na pašo, da si nabero dovolj zaloge za zimo. Vprašanje je tedaj: je-li mogoče zboljšati pašo v takih krajih, kjer je mnogo čebelarjev in paša bolj slaba? Z mirno vestjo smemo trditi: d a ! Šlo bo sicer bolj počasi, toda pomagati se da prav gotovo. Presodimo najpoprej, kakšne pašne razmere bi bile našim razmeram najbolj primerne. Najbolje bi bilo pač za čebele in seveda tudi za čebelarja, ako bi bila od pomladi do jeseni nepretrgana paša. V tem slučaju bi se panji ob ugodnem vremenu veselo razvijalli in dobro pašo pač lahko s pridom izkoriščali. Komaj sneg skopni, že se v prisojnih hribovskih gozdih razcvete v r e s j e. Panji donašajo dokaj finega medu in se veselo razvijajo. Kmalu potem, meseca aprila in maja, cvete sadno drevje. Ako so tedaj panji že dovolj razviti, imajo čebele zopet prav izdatno pašo. Med se že kopiči in zadelujje. Za sadnim drevjem pride — akacija. Blagor čebelarjem v tistih krajih, kjer raste mnogo te trnjeve rožice, ako namreč ne pozebe. V malo dneh je satje zalito in že je treba pridho vrteti točillo, da se napravi prostor za nov donos. Nato se razcveto travniki, ki dado v mnogih krajih dokaj fino- duhtečega medu. O Kresu se razcvete \1 i p a. 0 vrednosti lipe glede medu soi mnenja različna. Tudi jaz je ne cenim preveč. Petintrideset let že čebelarim, mnogo let tudi v takem kraju, kjer je zelo< mnogo lip, ampak samo v enem letu se mi je dozdevalo, da so toliko nanosille, da se je lahko sodilo: to so nabrale na lipi. Za lipo pride na vrsto pravi kostanj. Na kostanjevem cvetju nabero čebele vedno mnogo, prav tako, kakor na akaciji. Pač pa je kostanjev med grenek in ga kupci ne ljubijo preveč. Toda, če se pomeša z boljšim medom in pusti db pomladi, se nevšečni duh izgubi in blago se prav lahko: proda. Ob ugodnih letih nastopi sedaj paša na jelki. Tedaj je včasih toliko tistega temnega medu, da čebeile ne vedo' kam z njim, Ta med se jim pač docela odvzame, ker ne sodi za zimsko zalogo. Nato zacve-te otava. Včasih ni prišla ta paša do posebne veljave. Ali, ko so jeli gnojiti travnike z umetnimi gnojili, se je prikazala v otavi tista nizka, rumena deteljica v tako velikanskih množinah, da so ponekod travniki kakor pozlačeni. Tu dobe čebele prav obillo in zelo finega medu. Dostikrat dobe ravno ob tej paši bogato zimsko zalogo. Končno pride na vrsto naša ljuba ajda. Prijatelji! Se še spominjate, kako je bilo, ko smo še kot otroci hodili v šolo ob toplih jutrih proti koncu, avgusta? Kako radi smo tedaj obstajali ob obsežnih njivah, na katerih je blestela ajda v razkošnem rdečkasto-belem cvetju! Kako smo vsrkavali tisti nepopisno prijetni vonj, kako smo se čuditti čebelicam, ki jih je bilo toliko na ajdi, da so se češulje uklanjale pod njihovo težo! In njihovo zamolklo brnenje se nam je zdelo kakor prijetna, sladka godba. Kaj ne, da je marsikomu postalo mokro v ustih, ko je pomislil, da nabirajo te srčkane živalce sladki med, ki ga dobimo v jeseni in da daje ta duhteča cvetka tiste blažene, z maslom zabeljene žgan-ce, ki so se kar tresli in svetili, ko jih je mamica prinesla na mizo! Toda časi se spreminjajo in marsikaj z njimi. Še se beli ajda po širnih poljanah, toda manjka ji tiste lju,bke rdeče barve, nima več tistega božajočega vonja in češulje se ne uklanjajo več pod težo čebeli. V jeseni ni več medu kakor včasih, ko so ga morali medičarji odvažati kar cele težko obložene vozove in na mizo prihajajo še vedno sicer dobri žganci, pa ne več taki, da bi nam mokro postalo v ustih, če bi se spomnili na nje. — Našo staro domačo ajdo, ki je dajala nekdaj dandanes naravnost neverjetne množine medu, je izpodrinila tujka, siva ajda, ki daje sicer večji, pa slabši pridelek in le prav malo medu. V goratih krajih daje precej paše tudi jesensko vresje, katera paša pa ne pride vselej prav. Tedaj je namreč*dostikrat že tofiiko hladno vreme, da ostane mnogo čebel zunaj. Seveda je čebelna paša malokje v tolikšni izbiri in tako lepo po vrsti. V mnogih krajih pa je vendar-le tako in tam se čebelarjem pač dobro godi. Ali kjer te ali one izmed naštetih glavnih paš ni, tam se naj skrbi, da se tozadevno obrne na bolje. Ko bi vsi čebelarji dosledno delovali na zboljšanje čebelne paše, prav gotovo bi se pokazali že v kratkih letih lepi uspehi. Poskusimo to dokazati. Pomladnega in jesenskega vresja, potem borovničevja, ki daje včasih tudi prav obilo medu, se mnogo po- kosi za steljo. Kjer je mogoče steljo dobiti drugače, naj se vresju in borovničevju prizanaša, posebno po prisojnih bregovih, kjer rado in cbillno cvete. Košnja v gozdu že tako ni priporočljiva, ker u,niči mnogo mladih drevesc. Paša na sadnem drevju se prav lahko pomnoži z najintenzivnejšim pospeševanjem sadjarstva. Zato pa, kjerkoli imamo primeren prostor, kar sadno drevo tjekaj, to bo hasnilo nam in čebelam! Saj te nam bodo povrnile naš trud ne-le z medom, ampak tudi s tem, aa bodo posredovale cbilnejo oploditev cvetja, da bode rodilo drevje tem bolje. Glede akacije lahko trdimo, da je to drevo pri nas še pastorka. V bližini mest uživa sicer zaslužen ugled, ampak na deželi se malokdo zmeni za njo, še nevolja je, če kje zrase po sili. Toda to neznansko skromno drevo zasluži večje spoštovanje in čebelarji bi morali gojiti poleg sadnega drevja posebno še tudi akacijo. Na vsaki groblji, na produ, ob potokih, po bregovih in lazéh, kjer ne uspeva nobeno drugo drevo, bo akacija prav rada rasla. Zraste tako naglo, kakor menda nobeno drugo drevo in daje prav dober íes za kurjavo, za kolje in posebno za ko-larska dela. Sedaj, ko nam gre za kurjavo tako trdo, je popolnoma prav, da se tudi iz tega vzroka spomnimo akacije. Drevo ne dela mnogo sence, je čedno v svojem mičnem zelenju; in naravnost krasno v svojem prelepem, blagodišečem cvetju. Kadar akacija cvete, tedaj imajo čebellice raj. Zatorej čebelarji, na noge! Že prihodnjo spomlad nasadite akacij — kjer zanjo ni premrzlo, seveda — ne bo vam žal. Pri mestih prav radi sade akacijo v drevorede. Škoda samo, da porežejo potem vsako leto veje, češ, da &o tako oskubljena drevesa lepša. Toda meni se zdi tako početje ravno tako nespametno, kakor rav-1 nanje tistih gosposkih okrutnikoiv, ki svojim cuckom porežejo uhlje in rep in trdijo, da so tako popravljena revčeta lepša. Najlepše je, če sme akacija rasti po svoji volji. Potem cvete — samo če ne pozebe — naravnost bujno in to duhteče cvetje je naslada občinstvu in veselje .čebelicam, Tovariši čebelarji, ki imajo stik z mero-dajnimi veljaki v mestih, trgih in kopališčih, lahko s primernimi željami in nasveti mnogo dobrega store za povzdigo čebelne paše. Na travo za seneno košnjo se ne more glede paše mnogo vplivati. Dobro pa je, da se seneni zdrob vsako leto raztrosi po senožeti. Ako se obenem tudi gnoji s hlevskim gnojem ali gnojnico, bo bujno rastel in cvetel regrat, kar bo doibro za čebele in za seno. (?) Lipa je že od starodavnih časov Slovanom sveto drevo. Je pa tudi zares lepa, v primerni starosti naravnost veličastna, zato naj ne bc slovenskega doma, kjer bi ne rastla vsaj ena drcbnolistnata lipa. Četudi čebele ne naberejo mnogo na njej, ljubijo jo neznansko, daje jim mnogo prahu, a >N O "O E o •Oi 0> C tn w J3 '3 >o J5 O .a '3 M .S. •o a. J3 '3 V) .2. J3 "3 > o & « > 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg pridobil porabil dkg dne C» Ljubljana (305 m)....... Vič pri Ljubljani . ...... Krtina pri Dobu (305 m) . . Škofja Loka (349 m)..... Javorje (700 m)........ Olševek pri Kranju..... Dolenja vas pri Cerknici ( (555 m).........( Sv. Gregor p. Ortneku (736 m) Kočevje (460 m) Novo mesto (180 m)..... Rožni dol pri Semiču (375 m) Struge p.Dobrepoljah (416 m) Leskovec pri Krškem (202 m) Sv. Peter pri Mariboru (250 m) Formin pri Moškanjcih (211 m) Ormož............. Sv. Duh na O str. vrhu (536 m) Sv. Lovrenc na Poh. (442 m) Ojstrica nad Dravogr. (981 m) A. Ž. A. Ž. A. Ž. A. Ž. A. Ž. A. Ž. A, Ž. A. Ž. A. Ž. A. Ž. A. Ž. 90 18 8 100 5 80 150 20 30 19 10 115 70 147 41 70 130 160 15 10 50 86 140 90 20 30 40 40 67 70 165 80 115 14 130 60 80 30 35 50 36 45 40 50 85 290 105 65 87 12 210 220 80 50 65 20 43 100 70 54 80 395 190 75 134 55 60 190 190 246 220 170 72 185 150 153 235 620 290 250 74 40 200 190 10 80 220 40 40 12 70 80 12. 29. 10. 13. 12. 12. 11. 12. +20 + 22 +22 + 17 + 18 +26 + 15 +24 + 20 +20 + 18 + 13 — 2 — 4 — 2 — 2 — 2 +6 + 2 + 4 — 1 — 1 + 8 + 8-7 + 7-4 + 7'5 + 5'1 + 9'8 + 6-4 + 13 + 105 + 115 + 6'2 + 6 23 22 25 15 15 20 14 25 8 26 12 18 12 25 26 24 22 10 12 12 15 15 9 10 6 12 13 16 15 11 12 8 12 15 9 10 8 11 3 3 4 3 4 4 2 5 3 3 3 3 1 4 2 7 16 11 13 19 13 16 20 13 22 16 16 18 8 18 13 5 8 19 15 6 9 8 8 9 5 3 8 5 6 8 4 10 3 3 16 16 4 10 8 10 9 3 8 9 7 9 3 8 6 8 12 9 14 9 6 7 5 13 15 24 11 12 9 18 22 6 24 24 27 12 5 28 11 17 14 28 Sv. Lovrencna Pohorju. Vsled Ojstrica nad Dravogradom, neugodnega vremena je mnogo čebel otrp- 16. jn 17. aprila je padlo 60 cm snega. Kljub nilo. Nek čebelar je izgubil na ta način tri, zasenčenju, žrel je mnogo čebel izletelo in panje. pomrlo v snegu. Iz organizacije. .4 Čebelarski shodi na Štajerskem. Dne 5. in 6. junija čebelarski tečaj v Vojniku pri Celju, od 8. do 12. ure predpoldnem in od 2. do 6. ure popoldne v šoli in pri čebelnjaku g. Brezovnika. — 12. junija ob 1. uri popoldne pri Sv. Lovrencu na Pohorju pri čebelnjaku g. Jagera. — 19. junija ob 2, uri popoldne v Prvencih pri Sv. Marku niže Ptuja pri g Zeleniku. — 26, junija ob 9. uri predpoldnem v Slovenjem Gradcu; kraj se določi pozneje in objavi v drugih časnikih, — 29. in 30. junija poučni tečaj v Selnici ob Dravi od 8. do 12. ure predpoldne in od 2. do 6. ure popoldne v šoli in pri bližnjih čebelnjakih. — Kdor še v tem letu želi predavanja, naj se v najkrajšem času oglasi, ker so do danes (3. V.) že vsi primerni dnevi do sredine avgusta oddani, Ker sta 15. in 16. avgusta dva praznika zapored, se takrat lahko vrši še en dvadnevni tečaj; interesenti se naj takoj oglasijo pri podpisanem. Jurančič. Občni zbor čebelarske podružnice v Horjulu se je vršil izjemoma šele 5. maja 1921 vsled bolezni in smrti dosedanjega predsednika Josipa Pristov. Občni zbor se je vršil pri novem čebelnjaku Franca Vrhove na Lesnem brdu. — Podružnica šteje 17 članov. Lansko leto je štela sicer nekaj več, a odpali člani pa so bili cuker-čebelarji in prav je, da so zapustili podružnico, kajti podružnici je bil ta nezdravi pojav cuker-čebelarjev v kvar. Blagajnik poroča, da je imela podružnica minulo dobo 1538 K prejemkov in 1516 izdatkov. Ostane v blagajni 22 K. Sklene se prirediti skromno čebelarsko veselico, da se okrepi blagana. zlvoli se nov odbor: predsednik Vrhove Janez, posestnik, Lesno brdo; namestnik Bastarda Andrej; tajnik in blagajnik Anton Urbančič; odbornika Nagode Josip in Železnik Anton. Ustanovni občni zbor čebelarske podružnice za občine Dol, Dolsko, Ihan in Kresnice bo dne 26. jun. t. 1. ob 3. uri popoldne pri g. Jemcu na Petelinjem pri Dolskem. Udeležite se ga vsi prizadeti člani! S seboj pripeljite čebelarje, ki še niso organizirani. Čebelarska podružnica na Vrhniki je priredila 10. aprila čebelarsko predavanje ob 10. dopoldne pri čebelnjaku g. Antona Markelj. Ob krasnem vremenu se je zbralo lepo število čebelarjev z Vrhnike in okolice. G. Antona Markelj je otvoril predavanje in na to prevzel besede predavatelj g, Okorn, ki je nam razumljivo in s slikami razložil čebelne bolezni, med njimi je opisal tudi grižo, ki se je tu pri nas že večkrat in tudi letos pojavila in uničila mnogo plemenjakov. Potem smo pregledali nekaj A. Ž. panjev. Pokazal nam je veliko zanimivega in koristnega. Nato je še predavatelj odgovarjal na razna vprašanja, ki so mu jih stavili čebelarji. Ob 12. uri se je g. Markelj zahvalil predavatelju za predavanje in potem shod zaključil. Pri Sv. Gregorju je bil 1. maja t. 1. enodnevni čebelarski tečaj. Predavatelj g. J. Okorn nam je zbranim čebelarjem, katerih nas je bilo kljub slabemu vremenu tako dopoldne kakor tudi popoldne lepo število, povedal mnogo poučnega, koristnega in potrebnega. Uvodom tečaja, katerega je otvoril podružnični tajnik, nam je opisal g. predavatelj zgodovino slov. čebelarstva in pomen čebelarstva v narodno - gospodarskem oziru. Dalje nam je obrazložil načine čebelarjenja, t. j. čebelarjenje za kupčijo in v A. Ž. panjih na med, oskrbovanje čebel v splošnem, važnost odbire matic. Popoldne so se izvajale s sodelovanjem čebelarja Adamiča praktične vaje, in sicer vlivanje umetnih satnic (medsten), zbiranje okvirjev ter pritrjevanje satnic v okvirje. Pri tem nam je dal g. predavatelj nekatera navodila, kako se kuha vosek, ker te 'vaje v dvorani, kjer se je tečaj vršil, ni bilo mogoče praktično izvesti, istotako tudi ne na prostem ali pri čebelnjaku, ker je preveč deževalo. Praktičnim vajam so sledila navodila, kako se naseli A. Ž. panj, kako se opravlja v prvem letu, o pripravah za zimo, združevanju rojev, pred in po glavni paši ter o prevešanju. Pri sklepu tečaja nam je g. predavatelj opisal in ocenil pomen čebelarske organizacije vobče. Petrič. Predavanja in tečaji. V juniju bodo sledeča predavanja in tečaji: 5. junija enodnevni praktični čebelarski tečaj v Škofji Loki. Začetek ob 9» uri dopoldne pri čebelnjaku oo. kapu-cinov. Dnevni red: Od 9. do 10. ure: Narodno- gospodarski pomen čebelarstva — Janšev panj — A. Ž. panj. Od 10. do 12. ure: Zbijanje okvirov, pritrjevanje žice in satnic, vlivanje satnic — čebelarsko orodje. Od 2. do 4. ure: Obljudenje, preyešanje, točenje medu, pregledovanje kranjičev (izrojencev). Od 4. do 5, ure: Vzgoja in izmenjava matic (praktično). Od 5. do 6. ure: Oskrbovanje čebel v splošnem. Tečaj je v prvi vrsti namenjen začetnikom sledečih podružnic: Selce, Poljane, Medvode, Škofja Loka. — 19. junija ob 9. uri zjutraj ustanovni občni zbor čebelarske podružnice v Videm-Dobrepoljah v tamošnji Zadrugi: Letna opravila. Ob 3. uri popoldne v Predolah pri čebelnjaku g Kastelica: Poletna in jesen- ska opravila. — 26. junija ob 9. uri zjutraj v Vodicah pri čebelnjaku g. Franc Jereba, vulgo Rebov, Vodice št. 39: Čebelarjenje v kmetskih in A. Ž. panjih. — 29. junija. Enodnevni čebelarski tečaj v Prevaljah pri čebelnjaku g. Fran Mežnarja na Castellu pri Lešah. Začetek ob 9 uri zjutraj. — 10. julija ob 10. uri dopoldne v Črni pri Prevaljah v tamošnji ljudski šoli: Uspešno čebelarjenje v A. Ž. in kmetskem panju. — Čebelarji, udeležite se predavanj v obilnem številu! V Trbovljah bo v nedeljo dne 5. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne poučno predavanje pjri čebelnjaku g. Hanka na Doberni. K najobilnejši vdeležbi vabi odbor. Drobiž. Pripomnja glede trgovine s čebelami. V 4. številki letošnjega »Slov. Čebelarja« na 57. strani je P. Angelus zatrdil: »Na dobrem glasu bo naša čebela po vsem svetu vedno ostala, ako bodo le čebelarji vestni in prodajali le dobro blago.« Te besede so me spomnile zanimivega dogodka s potovanja, ki naj ga tu objavim v prvi vrsti v premislek vsem onim, si so kakorkoli udeleženi pri če-belni trgovini. Na Bavarskem sem nekoč prišel do samotnega selišča sredi travnikov. Na oknici poleg vrat je bilo s kredo zapisano: »Mleko in med.« Ker so me zanimale gospodarske razmere, zato sem stopil v hišo in sem si naročil kozarec mleka. Prijazna gospodinja mi je rada vse pojasnila, o čemer sem jo vprašal, in mi je razkazala tudi živino. Nazadnje sem jo prosil, naj bi mi pokazala še mlečno klet. Radevolje mi je ustregla in me je peljala vanjo. Preden je pa vstopila, je sezula čevlje in jih je pustila zunaj. Ko je odprla vrata, sem se zavzel nad nenavadno snago. Prostor, oprava, posoda: vse je bilo izredno čisto in v najlepšem redu. Zato se je žena zunaj sezula, da bi v kleti česa ne ponesnažila, jaz sem pa šel notri s prašnimi čevlji, da me je bilo skoraj sram. (Najbrž je šla po mojem odhodu brisat sledove mojih stopinj.) Menda se ji je moja radovednost zdela nenavadna, zato me je vprašala, od kod da sem. »S Kranjskega,« sem ji odgovoril. »Kranjsko, Kranjsko,« je ponavljala, zamišljeno gledajoč v tla. Hipoma se ji obraz zjasni in veselo vzklikne: »Oh, to je tam, odkoder so kranjske čebele — lisičice! O, te so pa hude! Moj mož si jih je naročil dva panja. Pojdite, da jih vidite!« In moral sem za zgovorno ženo pred uljnjak, da bi tamkaj videl svoje »rojakinje«. Mož si je bil torej naročil kranjskih čebel, pa je dobil vse kaj drugega. Kranjice niso »lisičice« in ne hude. Obžalovati je, da lahkomiselni ljudje za hipen neznaten dobiček prav po nepotrebnem jemljo dobro ime našemu poštenemu blagu in odganjajo kupce, ko bi bilo vendar lahko mogoče pošteno postreči vsem naročnikom, da bi nas v prihodnje iskali, ne pa se nas izogibali. Trgovino s čebelami bi bilo vsekako treba urediti, in sicer tako, da bi vsak naročnik res dobil kranjice, če si je kranjic naročil. Morda se te ureditve prilično poloti Slovensko čebelarsko društvo? F. Štupar. Čemerika. Gospod Štupar piše: Izpolnjujoč svojo obljubo sporočam, da čemerika že bujno raste po košenicah ob Cesti dveh cesarev. Ponekod je je toliko, kakor bi bila nasejana. Ko pridete na koncu Opekarske ceste čez Mali graben in zavijete na desno, kmalu opazite velike množine podleska (gladko, svetlo, tem-nozeleno listje), ko ob cesti nehajo hiše, se pa začne čemerika (rebrasto, svetlozeleno liste). Če greste po cesti do konca, pridete do kolibe, ker sta pred 100 leti počivala ruski car in avstrijski cesar, tam zavijete na desno in pridete na cesto na Vič, ali pa pred cesto zavijete na desno in pridete po neprašni poti nazaj v Ljubljano. Ta pot je za dveuren izprehod, s kolesom se pa hitro prevozi. Priporoča se, to pot storiti večkrat, ker je res zanimivo opazovati posamezne razvojne stopnje v prirodi — Zdravi! Čebelarska razstava v Osjeku. Dne 24. do 30. junija t. 1. bo v Osjeku v Slavoniji kmetij-sko-industrialna razstava, kjer bo poseben oddelek tudi za čebelarstvo. Društveni odbor želi, da bi se tudi naši čebelar^ v čim večjem številu udeležili te razstave. Ker pa je to za posameznika zaradi prevelikih stroškov skoro nemogoče, je odbor naprosil g. Strgarja, da bi on zbiral predmete, ki jih kdo želi razstaviti in jih potem skupno odposlal na razstavo. Polovico stroškov za prevoz tja in nazaj bo moral nositi vsak razstavljalec sam, polovico prevzame pa društvo. Kdor se hoče torej s kakim predmetom udeležiti te razstave, naj se nemudoma obrne do g. Janeza Strgarja, trgovsko čebelarstvo v Bitnjah, p. Boh. Bistrica, ki mu bo dal vsa potrebna pojasnila. Želeti bi bilo da bi prišlo na razstavo nekaj naših kranjičev, A. Ž.-panjev, čebelarskega orodja in po možnosti tudi čebelnih produktov. Iz Beograda. Po navdušuqočem članku za čebelarjenje v Srbiji v novemberski številki, sem se začel živo zanimati za če-belne pašne razmere v tem kraju. Ker sem dobil jako zadovoljive informacije, sem se začel pripravljati na odhod že januarja. Za po-šiljatev sem pripravil štirideset kompletnih A. Ž. panjev z dodelanim satovjem tudi v me-diščih. Prvi transport, obstoječ iz 6 panjev, je odšel 14. marca; ti so prišli ravno o pravem času za pašo na sadnem drevju ter so se tako opomogli, da sem bil primoran odvzeti vsakemu par satov medu ter jih nadomestiti s praznimi. Danes (25. aprila), ko to pišem, sem jih pa že celo prevesil in tako pripravil za akacijevo pašo, ki se^začne že 1. maja. Drugi transport (34 panjev) je došel 11. aprila, ko je paša sadnega drevja že minila in je nastopilo obenem tudi deževno vreme, kar je vzrok, da so se čebele bolj slabo razvijale in na ta način ne bom mogel izkoristiti popolnoma akacijeve paše. Z gotovostjo pa pričakujem, da jih spravim na višek, ker so se začeli zopet lepi dnevi, vsaj za lipo, ki jo je tu zelo mnogo ter je vsled tega prav izdatna paša, kar sklepam tudi iz tega, ker je na etiketah medenih steklenic po izložbah skoro povsod napisano »lipov med«. Kar se tiče temperature, je zelo ugodna; noči imajo po 8 do 10° R. Podnevi pa je v senci okolu 15° R. A. Kastrevc — Beograd. Izreden slučaj. Solčava je v solnčnih krajih, kjer je resje, za čebele ugodna. Sploh je pri naših gorjancih pozimi, ako je solnčno in tiho, tudi toplo, tako da čebele imenitno iz-letavajo. Tako ima naš župan Urban Plesnik p. d. Robnik v takem kraju čebelnjak, da je pri pregledovanju in snaženju osmim panjem vzel medu do 40 kg. Pregledoval jih je še pred Veliko nočjo in mi rekel, da so bili tedaj težji in bolj zaliti kot pa v jeseni pri vzimovanju. Ko bi ne bilo nastalo to snežno vreme, bi bil imel roje že pred tremi tedni. Kljub temu, da je bilo pri njegovem čebelnjaku še do 35 cm snega, se je dne 12. aprila, ko )e solnce posvetilo, spustil en roj iz panja. K nesreči se je pa v tem trenutku solnce skrilo in začelo tako snežiti, da so vse čebele kar pred čebelnjakom popadale ter je padlo nanje 1 cm snega, ki jih je čisto pokril. Čebele je spravil s snegom vred v dva panja in zanesel na toplo. Vse so sicer lepo oživele, vendar pa pozneje onemogle; matica je bila še nadalje živa. Kako bomo zanaprej čebelarili, Vam pišem pozneje, ko bom videl, kakšen bo konec spomladi. Pri nas sneži in deži. S čebelarskim pozdravom Anton Herle. Prvi roj je imel g. Vidic v Retečah dne 21. aprila. Dne 1. maja ga je imel g. dr. Tavčar r.a Visokem, dne 2. maja je bil roj v Ločnici, dne 3. maja v Selcih, dne 5. in 8. maja pri g. Jemcu na Petelinjem pri Dolskem. Od 8. maja dalje se je pa kljub slabemu vremenu (od 15. apr. do 6. maja) začelo splošno rojenje. Mizarje, ki izdelujejo A. Ž. panje, opozarjamo, da ima tvrdka Fel. Stare v P r e -serju, p. Radomlje, v zalogi večjo množino lepo vžaganih remeljcev za satnike in še nekaj posameznih delov od A. Ž. panjev. Tega blaga pa ne oddaja na drobno, ampak le vse skupaj, ker se več ne peča z izdelovanjem panjev. Remeljcev za okvirje se dobi v vsaki množini. Uredniška listnica. G. L. K, — L. Glede čebelnih uši poglejte v 3. štev. letošnjega letnika na str. 46. Ako je satje splesnilo samo na oglih m ob spodnjem robu in ako je sicer še lepo, ga dobro presušite in dajte močni družini. Sami ne morete odstraniti plesnobe, razen ako do-tična mesta izrežete. Če je pa satje močno plesnivo in tudi sicer staro, ga pa vrzite med voščine. Še enkrat opozarjamo, da naj se vsakemu pismu na uredništvo, kjer se zahteva pismen odgovor, priloži frankovan zavitek ali dopisnica, sicer ne moremo odgovarjati. I Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Čebelarsko društvo za Slovenijo«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani. Cenik «čebelarskega orodja in potrebščin, ki jih ima v zalogi blagovni oddelek Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani, Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo (poleg stolne cerkve). Tek. Cena štev. Predmet K v 1 A.-Ž. panj na 10 okvirjev najnovejšega sestava: kompleten z vsemi pritiklinami..........'......... 520 _* 2 Sipa!nik> lesen za A.-Ž. panje na 9 in 10 satnikov.............. 68 — 3 Zaklopna kožica2................. .......... 74 — 4 Garnitura za zbijanje satnikov (korito za žaganje remeljcev in kalup za zbijanje) 18 — 5 Ščetica za ometanje čebel...... .................. 20 — 6 22 — 7 Nož za izpodrezovanje satja ...................... 22 — 8 Pitalnik za A.-Ž. panj3 ............................ — — 9 Čebelarska kapa.......................... 50 — 10 Kadilnik (meh) za proizvajanje dima.................... ■ — — 11 Matičnice K 4'20, boljše za razpošiljanje................. 8 — 12 Ravnalec (priprava za vravnavanje satnikov v A.-Ž. panju).......... — — 13 Šilo za vrtanje luknjic........................... 2 60 14 Odvijač za vijake........"..................... 4 — 15 Spone za rokave............................. — — 16 Stiskalnica za satnice 25 X 40 cm...................... — — 17 Kompletna garnitura za vdelavo satnic (dvojni topilnik za vosek, cevka za pri- lepljanje brez kolesca)....................... 50 — 18 Kolesce za vtiranje žice samo....................... — — 19 Vilice za odkrivanje satja......................... — — 20 Nož » » » ......................... — — 21 Stojalo za odkrivanje satja......................... — — 22 Sito za čiščenje medu........................... 52 — 23 Točilo za med, leseno, domačega izdelka .... ............. 550 — 24 Točilo za med, pločevinasto, za 3 okvirje 27 X 41 cm............ — — 25 Priprava za pritrjevanje kvačic (jeklena šablona in zabijač): a) za remeljce 22 mm širine..................... 54 — b) za remeljce 25 mm širine..................... 54 — 26 Žica za pritrjevanje satnic, 1 dkg...................... 1 60 27 Zapahi za žrela: a) kovinski (Heidenreichov sestav).................. — — b) leseni (Trinkov sestav)..................... 6 — 28 Matična rešetka: a) prirezana za A.-Ž. panj............s.......... 22 — b) v celih kosih a m2........................ 200 — 29 Žična mreža za okenca (pocinkana) a m2.................. 120 — 30 Satnice 39 X 23 cm a kg.......................... 120 — 31 Remeljci za okvirje: a) za A.-Ž. panje zgornja letva 25 X 12 mm ) spodnja letva 25 X 10 mm > a........... 1 — stranska kraka 25 X 8 mm J c) za razne druge panji 25X6—7 mm a m............. • — — Eusfcol. Sredstvo za pomirjenje čebel in razkuženje panja. (Gori dolgo in je po- rabno brez kadilnika.) Cena za zavitek z 9 koščeki ......... 5 — 32 Kovinska garnitura za A.-Ž. panj:1 a) 6 palic 40X8 mm (nepocinkano železo) a K 3'50......... — — b) 2 nosilca za matično rešetko a K 4'80.............. 9 60 c) 2 tečaja za vratica a K 5"50................... 11 — d) 4 tečaji za bradi a K 180.................... 7 20 e) 2 kosa mreže za okenca..................... 20 — f) 4 zapahi za okenca p. Strgar a K 3'-*-.....:........ 12 — 4 — h) 80 kvačic iz železne žice..................... — — i) 1 kljukica za vratica....................... 1 40 j) vsi potrebni vijaki........................ — — k) kos matične rešetke 33 X 25 ................... 22 ' Glej »Slovenski Čebelar« 1920 str. 76. — 2 Glej »Slovenski Čebelar« 1919 str. 80. — 3 Predmeti, ki nimajo označene cene, se še izdeljujejo, ozir. so še na potu. — 4 Kovinske potrebščine za A.-Ž. panje na. drobno 15% dražje nego v ceniku. * Ta cena velja le za naročnike, ki panj blagajniku proti nakaznici plačajo in ga pri mizarju vzamejo. Predmeti brez cen bodo v kratkem zopet na razpolago.