□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□

□	□	D	□
•J	Q »
□	□□□ □
a □ □ D o a o d
D D □ D □ □ □ □
□ a o o
C D D □ D □ D D
con con
GLASILO SLOVENSKIH GOSPODINJ IN DEKLET
□	Doa □
□	□ □ □
□	a a □
□	□ □ □
□	a a a
□	□ a □
□	O 0 Q
d □ a o pod ona
:
Stev. 10.
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1911.
Leto II.
li naše matere, žene in dekleta.
Smisel za umno gospodinjstvo se vedno
Eilj širi med Slovenci. Kolikor bolj na-eduje naš narod,, tem živahneje se ora razvijati gospodinjstvo, ker brez njega ne more biti uspešnega napredka ; Domači hiši.
Prospeh vsakega naroda je odvisen od žene, matere in gospodinje, kajti cela družina se suče v prvi vrsti le oirog matere. Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne, vai'čne gospodinje, ki ■es po starem pregovoru podpirajo tri igle pri hiši. Družina in hiša, ki ima slabo, potratljivo in neveščo gospodinjo, nora propasti. Onemogočen je pa tudi ;moten in kulturni napredek naroda, ti nima dobrih gospodinj, kajti gospo-linjstvo je osnoven steber, na katerem toni sreča, blagostanje in moč posa-fflcme družine, pa tudi celega naroda. [ Skrbna gospodinja, verna in razuma mati je prva in prava vzgojite-jica ljudstva; le narodi tedaj, ki skrbe a vzgojo spretnih gospodinj in dobrih tater, morejo duševno ter telesno prostati in z jasnim, brezskrbnim oče-K>m zreti v bodočnost, kajti napredek im je gotov.
Živo potrebo po gospodinjskih šo-ih so pravočasno umevali tudi važni altorji med Slovenci, kajti c. kr. kmetijska družba je že pred 12 leti itanovila gospodinjsko šolo v ljub-anskem Marij anišču in deželni dbor kranjski prireja leto za stom več gospodinjskih tečajev.
Ker pa ni vsaki gospodinji mogoče »ha j a ti gospodinjsko šolo in obisko-ati tečaje, kajti večini manjka potreb-ega časa in časih tudi denarja, bila iprepotrebna strokovna knjiga, ki bi
služila šolskemu pouku; objednem pa bila tudi gospodinjam, ki ne morejo v šolo, pravi svetovalec.
Veselje mora tedaj navdati vsako slovensko gospodinjo in mater, kajti taka knjiga, in sicer v vseh ozirih kar najpopolnejša, je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne««v Ljubljani. — Knjiga ima naslov: »Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. L i d v i 11 a P u r -gaj, prednica šolskih sester in voditeljica gospodinjske šole v Ljubljani.«
Knjiga je sestavljena na podlagi najzanesljivejših teoretičnih in praktičnih izkušenj, kajti izšla je iz krogov, ki so vzor veščega gospodinjstva. Pisateljica, dolgoletna upraviteljica velikega zavoda z obsežno ekonomijo in istočasno učiteljica in voditeljica gospodinjske šole, ima za sabo preobilo teoretičnih in praktičnih izkušenj, ki jo skozi in skozi usposabljajo za sestavo te prepotrebne strokovne knjige.
Knjiga obravnava izključno vse panoge, kjer mora biti dobra gospodinja doma, kakor n. pr. živinorejo, sadjarstvo, mlekarstvo, vzgojo otrok, šivanje in urezovanje oblek, vrtnarstvo, perutninarstvo itd. ter je opremljena tudi z mnogimi nazornimi slikami. Knjiga ima tudi dodatek, ki se tiče zdravilstva in postrežbe bolnikov; ta dodatek je spisal dr. Fran Dolšak, praktični zdravnik v Ljubljani.
Knjiga je vsestransko tako dovršena, da si dobre, v vsakem oziru izvedene gospodinje brez nje kar misliti ne moremo, kajti na podlagi dolgoletnih izkušenj napisana navodila bodo slovensko gospodinjo rešila iz vsake zadrege in knjiga ji bo ob kočljivih ter važnih prilikah pomagala kot izkušen, zaupen svetovalec,
Pred natisom se je knjiga predložila deželnemu odboru in pregledali so jo najveščejši strokovnjaki, ki so podpirali pisateljico s svojimi izkušnjami in nasveti in jo vzpodbujali k vztrajnemu delu.
Deželni odbor je dovolil za izdajo te knjige tudi izdatno podporo ter na ta način omogočil, da je založništvo nastavilo obširni knjigi zelo nizko ceno, ki znaša samo 2 K 20 vin. za broširan in 2 K 80 vin. za vezan izvod. Po pošti velja knjiga 30 vinarjev več. Knjiga je opremljena z mnogimi lepo izvršenimi slikami, med njimi so one, ki predoču-jejo notranjost človeškega telesa, več-* barvne. — To dragoceno knjigo naj si za mal denar nabavijo vse naše gospodinje, matere, žene in dekleta. Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške Buk-i varne« v Ljubljani.
□□ицппцаардпапииа
Kuhinja
1пппппппппг|ппп
Ovseni kosmiči v goveji juhi. V]
vrelo govejo juho stresi za vsako osebo po eno polno žlico ovsenih kosmičev (Haferflocken), ki jih lahko kupiš v večji špecerijski trgovini ali drogeriji, ter jih kuhaj četrt ure; potem pa zlij v skledo, ki si vanjo ubila ter zmešala celo jajce.
Ovseni kosmiči kot močnik. V 1 liter osoljenega kropa stresi tri polne žlice kosmičev in jih kuhaj četrt ure. Nato jim prideni polovico na drobne kocke zrezane in v 4 dekagramih surovega masla zarumenele žemlje in če hočeš tudi žlico smetane. Ko je jed še par minut vrela, je močnik gotov.
Zdrobni žiičniki. Najprej vmešaj poldrug (1У2) dekagram masti z rumenjakom debelega jajca. Nato napravi iz beljaka sneg in ga na rahlo primešaj rumenjaku, ter končno primešaj še 10 dkg pšeničnega zdroba. Sedaj pa takoj vzemi žlico, jo pomoči v juho in z njo zajemaj po pol žlice testa in ga spuščaj v juho, ki mora vreti. Testa ne smeš prav nič pustiti stati, ker bi sicer postali žiičniki trdi in malo okusni. V 20 minutah so kuhani.
Krompir na juhi. Skuhaj olupljeni na tri kose zrezan krompir in ga osoli; ko je že skoraj kuhan, odcedi krompir-jevko in krompir zalij z govejo, svinjsko ali koštrunovo juho, pusti prevreti in daj na mizo.
Dušena zelena s smetano. Kuhaj zeleno v slani vodi, pa ne premehko; shladi jo ter zreži na listke in potem na rezance, naloži jo v kozo, na vrh prideni nekoliko surovega masla, par žlic juhe, kisle smetane, popra, soli in malo stolčenega oreška (Muskatnuss), duši zeleno mehko ter jo daj h gjovejemu mesu, pečenki itd. na mizo.
Zdrobov jabolčni sok. Olupi štiri preeej debela jabolka, zreži kar je dobrega, deni v lonec, nalij poldrug liter vode ter kuhaj pol ure. Ko so jabolka mehka, vodo odlij ter prilij osminko litra zdroba, dobro zmešaj ter vodo, katero si prej odcedila, zopet prilij in kuhaj še četrt ure; potem razbeli za orehovo velikost masla in zabeli v loncu, ali namesto da bi zabelila, postavi nezabeljenegra na mizo z mlekom.
Krompir s sokom. Olupljen, opran in na debelo zrezan krompir nalij z vodo, da je vode še enkrat toliko kakor krompirja. Kuhaj krompir pol ure; na vsakih pet krompirjev prideni dve veliki pesti z jajcem in vodo zasukane moke in pusti, da vse skupaj vre še četrt ure; zabeli s surovim ali kuhanim maslom, z zdrosko ali na masti zaru-menjenimi drobtinami. To je za opoldne ali za zvečer.
V smetani zakrknjena jajca. V plitvo s surovim maslom pomazano skledo ali kozo deni štiri žlice kisle smetano in ubij štiri cela jajca tako, da padejo drug poleg drugega. .Tajca povrh osoli, potrosi s pestjo drobtin z zrezanim drobnjakom ali z zrezano sar-delo ter peci v pečici 20 minut, da se do dobrega zakrknjejo. Na mizo jih postavi v posodi, v kateri si jih pelda.
Shajam prepečenec (Zwiback). Najprej raztopi v štirih žlicah mlačnega mleka 2 dkg droži in kepo sladkorja, postavi to na gorko, da vzhaja. Medtem stopi v treh osminkah litra gorkega mleka 5 dkg sladkorja in nekoliko soli in mu primešaj 5 dkg surovega masla. Nato vlij to mleko in droži na 1 kg moke v skledo, dodaj štiri rumenjake, sneg treh beljakov ter malo stolčenega janeža, vse pa najprej zamešaj z moko in tako napravljeno testo zgnetaj pol ure. Ko je zgneteno, ga stresi v skledo, ki je znotraj pregrnjena s čistim prti-čem in potresena z moko ter ga postavi na toplo, da vzide. Čez dve uri pogneti testo še enkrat in ga razreži na козе, 10'
ki so za drobno jajce veliki. Iz teh kosov napravi za pedenj dolge isvalke; vsakemu svalku pa stakni konca, da se ravno dotikata. Iz svalkov narejene obročke potem naloži na pleh s staknjenim koncem navzdol in s hrbtom navzgor, tako da se drug drugega dotikajo in napravijo dolgo iz kosov sestavljeno štruco. To štruco postavi zopet shajat, shajano pa pomaži z razte-penim jajcem in speci v vroči ocčici. Ohlajeno štruco razreži na kose za mezinec debele, jih položi na pleh in po-peci po obeh straneh lepo rumeno. Ti prepečenci so posebno zdravi za otroke, ki bolehajo na želodčnih boleznih; jedli jih bodo radi pa tudi odrasli, če jih daš k čaju.
Krompir z mlekom. Skuhaj krompir ter ga olupi, zreži na zrezke ter nalij nanj toliko mleka, da bode pokrit, na vrh deni košček surovega masla in nekoliko soli; deni ga v pečico, da se na vrhu nekoliko zarumeni, premešaj ga ter daj takoj na mizo.
Zelena v solati. Skuhaj oprano zeleno, pa ne premehko, olupi jo ter zreži na listke, osoli ter jo zabeli z oljem in kisom, potresi malo s stolčenim poprom in daj jo za prikuho na mizo ali ji prideni kuhanega na listke narezanega, z oljem in kisom zabeljenega krompirja.
Pesa za solato. Skuhaj oprano rdečo peso do mehkega, ko jo devaš kuhati, ne reži ji korenin, ker se izcedi sok. Kuhano odcedi, olupi, jo zreži na krhalnjiku ali z nožem, osoli, potresi s kumno ter zabeli s kisom in oljem. Daj jo ža prikuho na mizo.
Zdrobov kipnik. V treh osminkah litra nekoliko osoljenega mleka skuhaj 5 dkg pšeničnega zdroba (grisa). Ko se shladi, mu primešaj 5 dkg sladkorja, dva rumenjaka, nekoliko drobno zrezane vanilije in limoninih lupinic. Ko je vse dobro premešano, zamešaj na rahlo še trd sneg dveh beljakov. Nato namaži s surovim maslom podolgasto pekačo (model) ter nanjo stresi zdrob, ki ga v pečici polagoma peci pol ure. Pečenega obloži povrh s kupčki mezge (zalzna) ter ga postavi na mizo.
Kako zak'.ati in pripraviti domačega zajca (kunca). Kunca primi za ušesa, drug naj ga drži za prednje in zadnje noge, potem mu prereži žilo na vratu za levim ušesom, da mu kri odteče. Še gorkega obesi za zadnje noge na klin z glavo navzdol, mu previdno prereži kožo pri členkih zadnjih nog, potem ga pa oderi, pričenši pri zadnjih nogah in repu ter mu kožo potegni čez glavo. Pri členkih prednjih nog, pri ušesih in ustih si moraš pomagati z nožem. Nato mu prereži trebušno mreno ter pazi, da z nožem ne zadeneš črev. Iz trebuha mu poberi čreva in drob ter glej, da se žolč ne razlije; pljuča, srce in jetra (če niso ikrasta) shrani in jih porabi kakor kurji drob. Končno kuncu odreži pri prvih členkih noge, ga dobro operi ter položi za šest do deset ur v mrzlo vodo, da izgubi svoj duh.
Kunec v paradižni polivki. Kunčeva bedra, hrbet in pleča položi v kozo in
prideni eno drobno in zrezano čebuljo eden do dva paradižnika, za drobn jajce surovega masla in nekoliko soli Tako pripravljeno duši, da se zarumeni in zmehča. Nato mu prideni žlic moke in ko se je tudi ta zarumenila prilij polovico litra gorke juhe, vode al peteršiljevke. Ko juha nekoliko povre poberi iz nje kosce mesa, jih odberi oc kosti in položi na krožnik, po vrh рг skozi sito precedi polivko. Zraven da krompir v koscih ali ajdove žgance makarone, pražen riž ali polento.
Ocvrt kunec. Zreži bedra in hrbe mladega kunca na kose, osoli jih, pc tresi s poprom, povaljaj v moki, v ras tepenem jajcu in krušnih drobtinah te ocvri na razbeljeni masti ali maslu Zraven daj solato.
Jesen je tu. Listje rumeni in odpa da. Mrzla gosta megla se vlači zjutraj leno in zaspano po naravi. Drevesa in grmičevja so slekla svoja zelena oblačila in stoje gola. Vse se poslavlja oc solnčno jasnih gorkih dni in se pripravlja za mraz, za zimo, za počitek in spanje. Dolga in mrzla je noč. Po lepem jasnem dnevu se kaj rada prekmalu prikrade slana, uniči in pomori cvetje Zato treba spraviti na varno cvetlice lončnice, ki si jih posadila po gredicah. Roženka, limonka, begonija, belargo nija, rožmarin, fuksija, nekaj vrst nageljev ne prenese slane, zato jih varno in skrbno presadi in spravi na kraj, ki si ga namenila za prezimovanje. Dalije gladiole in kane pa lahko pustiš še toliko časa, da jim odpade zelenje po sla ni. Prav hude slane pa tudi te ne nre neso.
Pripravi gredice za hyazinte, tulpe žafran in narcise. Namenjene gredic pognoji s preležanim gnojem, pomeša z drobnim peskom (mivko) in prav do bro zrahljaj. Čas za saditev je drug polovica oktobra, cel november in zače tek decembra, če je lepa jesen. Petršil in zeleno presadi v klet v pesek. Para dižarje potrgaj pred slano in ti dozor na solnčnem oknu.
Prezimovanje mačeh, nekaterili nageljev, marjetic, ne dela nobenih te žav. Vendar jih ni dobro pokriti z rast linskimi odpadki, ker v mokri dolg zimi segnijejo nežne korenine pod s gnito odejo. Zato so najboljše smrekol veje. Pokriti se ti ne mudi (če ni sneg pred hudim mrazom. Nageljev, zgod njih binkoštnih pa sploh pokrivati 11 treba, pač pa one bele polne, ki cvet v juniju in ktere je treba presaditi jeseni, pokrij z gnojem, pa ne prede belo.
Ako hočeš razmnožiti potonke, sto ri to v jeseni, tako da razdeliš šope i jih posadiš na odločena jim mest Najlepši so posamezni šopi na vogljil gredic. Če hočeš razmnožiti ozirom presaditi šmarnice, stori tudi sedaj i
jlja isti način z razdelitvijo korenin, ka-Itor pri potonkah.
Če hočeš, da ti bodo jagode rodile ■prihodnje leto prav obilno, potrgaj jim rse dolge vlačnice in presadi korenine 10 cm vsaksebi. Pokrij jih tudi precej ta debelo z gnojem.
Endivija prenese prvo slano, ven-■r jej pa večkrat škoduje, zato je do-ko, da jo spraviš v klet v pesek za poznejšo rabo.
Za prvo rabo pa naredi takole, ikoplji precej globoko in tako dolgo i široko jamo, da spraviš vanjo endi-'ijo, kolikor si jo namenila za prvo ra-)o. V to jamo nasadi endivijo druga oleg druge. Pokrij jamo z deskami, »vrhu pa še odeni s starimi žaklji. Raki jo pred ono spravljeno v kleti.
Priprava krme za prašiče.
Največjo korist pripisujemo praši-em kot domači živali le zaradi tega, er je vsesnedec in ni preveč izbirčen v ikusu različnih krmskih predmetov. Nadalje vemo, da žre prašič sirovo in kuhano, zeleno in suho krmo. Znano nam je toraj, da on vse požre kar mu pride pod rilec, manj znano nam pa je, aii on tudi vse, kar včasih v tej naglici požre, s pridom porabi in prebavi. Ako prašič krmo prehitro požira, ne da bi jo dosti pregrizel in zmešal s slino, se lavžita krma ne more popolnoma pre-laviti. Vsled tega je dolžnost naših gospodinj, da polagajo prašičem krmo v lakšni obliki, da jo zamorejo dobro prežvečiti in zmešati s slino, katera je pri prebavi nujno potrebna. Napačno je misliti, da prašič redko krmo, katero jkoraj le popije, dobro prebavi. Saj s slino skoro v dotiko ne pride. Prežvekovalci krmo še enkrat prežvekajo in jo zopet zmešajo s slino. Prašič pa tega ne dela. Zato je obračati pri izreji prašičev veliko skrb na pravilno pripravo krme. Prašičem naj se poklada tudi »olj lahko prebavljiva in tečna krma, lia jo lažje prebavijo, ker nimajo tako dolgih črev kakor goveja živina. Ako ima krma po prebavnih organih daljšo pot, potem se tudi boljše izrabi in popolnejše prebavi. Prašič nima toliko oddelkov želodca kot goveja živina. Ako se prašičem polaga težko prebavljiva krma, ne smemo pripisovati slabe prebave samo prašičem, temveč tudi tistim, j<i pokladajo takšno krmo. Gospodinja, ki pozna prebavne organe prašičev, si bo znala pomagati s tem, da izbira za prašiče lahko in težko prebavljivo krmo in zadnjo z raznimi pripomočki spremeni v lahko prebavno. Ločiti mora tudi mokro in suho krmo. Krma postane lažje prebavljiva, ako se jo poprej skuha oziroma močno popari. Nekaj krme se mora tudi zaradi tega kuhati ali pariti, da se uničijo škodljive snovi, bodisi da so plesni-re ali nagnite, ki kot take morejo škodovati prašičem. Nekatere vrste krme
tudi lahko prašiče zastrupijo. Ako krmo kuhamo ali parimo, je gledati na to, da to kuhanje oziroma parenje preveč ne stane, ker bi to prašičerejo le podražilo. V nekaterih krajih naše dežele vidimo še danes vzidane kotle, pod katerimi je treba cel popoldan kuriti, predno je kuhana krma. To pa izvira od napačnega uzidavanja kotlov, kateri so veliko preveč obdani z zidom. Le malokateri zidar razume to delo iz gospodarskega stališča. Kaj je zidarju mar, koliko zgori drv pod kotlom in kako se skuha krma. Njegova stvar je samo, da delo hitro opravi in zasluži denar. Nekateri zidarji so celo tako trmoglavi, da kotla za prašiče nalašč nočejo tako urediti, kakor bi bilo bolj pametno, bolj gospodarsko in tudi bolj pripravno. V tem oziru je velika težava kaj pametnega doseči, ker si gospodarski in zidarski nazori popolnoma nasprotujejo. Ako bi bili naši zidarji bolj iznajdljivi in gospodarski, potem bi nam lahko uzidavali navadne kotle tako, da bi se v njih krma hitro in dobro skuhala, ker pa ni upanja, da to dosežemo, smo se začeli posluževati takoimenovanih brzoparilnikov, katere izdeluje tvrdka Alfa Separator na Dunaju (glej sliko). V teli parilnikih
se krma spari popolnoma v teku 30 minut. Ti parilniki so še mnogim gospodinjam neznani, vendar so zaradi svoje pripravnosti jako priporočljivi. Kotli so pregibajoči, tako da se brez vsake težave lahko krma spravlja iz kotla. Največ pa je vredno pri teh parilnikih, da se porabi malo kuriva, kar je za današnje čase upoštevanja vredno, ko se les lahko porabi ali proda.
Oparjena krma je povsod naenkrat enako parjena in jo prašiči veliko rajši žro, kar je naši gospodinji v veliko veselje. Ti kotli so tudi za pranje vporabni.
Vsa nadaljna pojasnila, daje brezplačno tvrdka sama.

Gospodinja in sadjarsivo.
Brezalkoholne sadne pijače. Malinovec in drugi s sladkorjem vkuhani sadni sokovi so sicer tudi brezalkoholne pijače, ki se pa vsled svoje gostote ne vživajo same, ampak močno razredčene z navadno studenčnico ali kako kislo vodo. Imamo pa tudi brezalkoholne sadne pijače, ki jih pijemo nerazredčene, kakor vino ali pivo in o napravi takih sadnih pijač bo govor v naslednjih vrsticah.
Vsak saden sok ima kot najvažnejšo sestavino večjo ali manjšo množino sladkorja (sadni sok poprečno 8—10%, grozdni sok pa 15—20%), kar se spozna lahko že po okusu. V vsakem svežem takem soku je pa tudi kolikor toliko raznih glivic, ki se pri primerni toplini (15—20° C) takoj začno razmnoževati in razkrajati sladkor v dve glavni sestavini in sicer v alkohol in v ogljikovo kislino. Alkohol ostane v tekočini in jo dela opojno (vpijan-Ijivo), ogljikova kislina pa povečini vhaja v podobi plina v zrak. Ta pojav imenujemo kipenje. Ko saden sok po-kipi, t. j. ko razkroje kipelne glivice sladkor v alkohol in ogljikovo kislino, se tekočina očisti in vino je gotovo, Izraz brezalkoholno vino, ki se sliši tu in tam, je torej nesmisel, ker dokler je saden sok sladek in ni pokipel, nima še alkohola in torej ni vino. Ko pa postane potom kipenja vino, nikakor ne more biti brezalkoholno. Pojma se torej izključujeta: kar je vino, ni brezalkoholno in kar je brezalkoholno ni vino.
Umevno je torej iz povedanega, da če hočemo narediti brezalkoholno sadno pijačo (ne pa vino), ni treba drugega, kakor da zabranimo kipenje. To pa dosežemo edino le na ta način, da 1. kipelne glivice, ki se nahajajo v vsakem svežem sadnem soku, uničimo, in 2. pijačo neproduS-n o z a p r e m o , da se ne morejo za-trositi vanjo glivice iz zraka, kjer jih je vedno dovolj. Na teh dveh opravilih sloni vsa umetnost pri napravi brezalkoholnih sadnih pijač.
Glivice uničimo najlažje z ra z -grevanjem (steriliziranjem) kakor je bil o njem govor že večkrat v teh sestavkih in sicer tako, da pijače kuhamo ali pa samo razgrejemo do gotove stopinje toplote.
Edina posoda, kjer moremo ne-produšno zapreti brezalkoholne sadne pijače, je steklenica. V sodih in sploh v velikih množinah se težko zamašijo tako dobro, da bi zrak ne prodrl do njih prej ali slej, zlasti, ker se v velikih množinah ne morejo tako hitro uporabiti, ko je posoda načeta.
Najboljše brezalkoholne sadne pijače se dado pripraviti iz jabolk in hru-šek, ali pa iz mešanice obeh teh sadnih plemen. V naših razmerah sploh ne pride v poštev nobeno drugo sadje.
Tam, kjer izdelujejo sadno vino, ima gospodinja najlepšo priliko pripraviti si tako pijačo na prav enostaven način. V snažno pomite steklenice
natoči mošta, ko teče iz stiskalnice. (Proti koncu je skoraj popolnoma čist, sicer se mora pa precediti skozi kako gosto tkanino ali filtrirni papir.)
Steklenice takoj zamaši z novimi prekuhanimi zamaški, ki jih je treba pritrditi z motvozom, da jih pri kuhanju ne vrže ven zračni pritisk. Tako s svežim, precejenim moštom napolnjene in zamašene steklenice postavimo v primeren železen lonec, ki se zalije z vodo in postavi k ognju. Ko voda okrog steklenic vre kake četrt ure, je mošt v steklenicah dovolj razgret, da so v njem uničene vse kipelne glivice.
Precej, ko se steklenice z moštom popolnoma ohlade, jim pomočimo vratove v raztaljen parafin in delo je dovršeno.
Prav na tak način si lahko ohranimo vinski mošt, dokler hočemo, ne da bi se le količkaj spremenil.
Tako pripravljene pijače nimajo prav nič alkohola, a so kljub temu tako trpežne, da imajo čez leto in dan ravno tak okus kakor sveže iztisnjen mošt. Kvečjemu se utegne pripetiti, da dobe tu in tam malo okusa po kuhi. Ako se hočemo temu izogniti, razgrej-mo vodo v loncu med steriliziranjem samo do 70° C in pri tej stopinji toplote vzdržujmo sok kake pol ure. Seveda moramo imeti v tem slučaju pripraven toplomer, da merimo z njim med steriliziranjem toplino v loncu. Vsled tega je treba pri tem delu precej pazljivosti in je sploh težko pričakovati od naših gospodinj, da bi na tak način sterilizi. ale brezalkoholne sadne pijače. Iz lastne skušnje pa lahko trdim, da ima sadni sok steriliziran v vreli vodi prav dober okus in za navadne domače potrebe ni treba imeti opravka s toplomerom.
Malo bolj nerodna je naprava brezalkoholnih sadnih pijač v majhni meri za domačo potrebo, ako moramo nalašč v ta namen sadje drobiti in stiskati (prešati), ker je zlasti majhna stiskalnica prešibka za to vrsto sadja in je pri izdelovanju majhne množine jabolk in hrušk razmeroma veliko dela, a malo vspeha.
Zato nujno priporočam, da vsaj tiste gospodinje, kjer doma izdelujejo sadno vino, ohranijo nekoliko steklenic sladkega mošta za kako posebno priliko in potrebo.
Na opisan priprost način pripravljena pijača ima samo to slabo stran, da se vsede na dnu vsake steklenice precej gošče, to tudi tedaj, ako smo sok precedili še tako dobro. Kdor hoče imeti popolnoma čisto pijačo, brez vsake gošče na dnu, mora potem, ko se je sčistila, steklenice odmašiti, čist sok pazljivo odliti in z njim znova napolniti osnažene steklenice. Te potem zamaši, zaveži in zopet razgrevaj nekaj časa v vroči vodi pri 70° C.
Opisana brezalkoholna pijača je pri nas, žal, še jako malo znana, dasi-ravno je nje priprava tako priprosta in je zlasti poleti zelo krepčilna. Za bolnike in otroke pa sploh razven vode ni boljše in zdravejše pijače. Po drugih U-
deželah in državah že zdavna ohranjujejo sadne sokove v velikih množinah in je v tem oziru nastalo v novejšem času mnogo tovarn, ki se pečajo z izdelovanjem takih sadnih pijač.
Da se iste pri nas ne morejo prav vdomačiti, je vzrok ta, ker smo vse preveč navajeni na alkoholne pijače in nimamo niti smisla niti pravega okusa za sladke naravne sadne sokove.
Druga velika ovira pri napravi brezalkoh. pijač je pa ta, ker se iste ne dajo shranjevati v velikih množinah v skupni posodi, n. pr. v sodih, kakor vino ali pivo. Kakor že prej omenjeno, ohranijo trajnost in nespremenjen okus samo v dobro zaprtih steklenicah, a se morajo takoj uporabiti, ko se od-pro.
^□□□□□□□аапарапаа"5
°_mlekarstvo jj
□папаааааапаппапа
RAVNANJE Z MLEKOM.
Gospodinja, katera pozna sestavo mleka, ve, da je isto izpostavljeno ved-nim nevarnostim. Saj je ni na svetu stvari, katere bi se toliko porabilo kot mleka, ni ga pa tudi živeža, ki bi se tako lahko pokvaril, kakor mleko. To pa menda vsled svoje sestave in popolnosti kot hrana, ki je najlažje prebavljiva in ima vse redilne snovi, ki so za življenski obstoj nujno potrebne. Kakor je zdravo mleko okusno in redilno, tako je pokvarjeno mleko škodljivo, celo lahko tudi strupeno in ima zoprn okus. Ako je mleko le nekoliko pokvarjeno, je že lahko škodljivo, posebno otrokom.
Dolžnost vsake vzorne gospodinje je, si prisvojiti toliko znanja v mlekarstvu, kolikor je za njo kot gospodinjo, še več pa kot mater nujno potrebno. Ako pridno prebiraš »Našo gosp.«, ne bode ti treba posebnega truda, in znanje v mlekarstvu bode z lahkoto pridobljeno. Zamisliti se moraš samo v sestavo mleka in takoj ti mora biti jasno, da nimaš opraviti s kakšno navadno tekočino, temveč z različno sestavljenimi snovmi, ki so v vodi raztopljene in se v raznih okolščinah tudi spreminjajo, akoravno tvorijo tudi tekočino kot voda ali olje, ki nista tako izpostavljena nevarnostim.
Nekatere osebe imajo celo gnjus do mleka, kateri vsikdar izvira od uživanja pokvarjenega mleka. Kdor je ke-daj okušal sveže in zdravo mleko, takoj po molži, in tudi mleko, ki se je v kratkih urah pokvarilo, ta bode razumel, odkod izvira ta gnjus do mleka.
Vse mleko se ne more sveže porabiti takoj po molži, temveč ga je potreba nekaj časa shraniti, da je na razpolago ob vsakem času. Glavna naloga gospodinje bodi, mleko ohraniti toliko časa sveže in zdravo, dokler ga porabi kot hrana. To ni tako težko doseči, še manj pa razumeti.
Prvi pogoj za ohranitev zdravega mleka je snaga. Ta je predpogoj vsega ravnanja z mlekom. Ako snage ni, se o zdravem mleku še govoriti ne more še manj pa o ohranitvi mleka za dal časa. Nesnaga je tudi tista nesrečni copemica, katera nikdar nima niru in se še danes marsikatera gospodinj« spodtikava v svoji nevednosti na njej Vse gorje v mlekarstvu povzroča na vadno le nesnaga. Skoraj vselej, kadai se gre za kakšno mlečno napako, od nese nesnaga največji del. Tukaj mora vsaka gospodinja brezpogojno pripo znati, da ne zadostuje snaga samo piJ mlečni posodi in shrambi, temveč tudi v hlevu pri živini in molži. Nič ne pol magajo zračni prostori, snažne in pol cinkane latvice, ako so krave nesnažne Kakor se prašiča ne lovi za rep, ampak za glavo in noge, če ga hočemo prijeti, ravno isto je s snago v hlevu pri rnoln zni živini. Nujno potrebno je torej za^ četi s snago v hlevu, katera olajša vse poznejše ravnanje.
Staje v hlevu za krave naj bodo.tan ko prirejene, da se gnojnica hitro odj teka, gnoj naj se zmiraj sproti spravlja iz hleva ter skrbi za suho steljo, ki vso mokroto popije.
Ako se krave vsak dan krtačijo in pred molžo vime previdno osnaži, mora ostati mleko zdravo in okusno. Predi molžo naj se vime obriše s snažno cunjo ter nato takoj prične molzti. Medj molžo se ne sme kidati gnoja ali krmiti s suho krmo, ker se preveč prašh Tako se mleko navzame lahko že plinov od gnoja ter prahu od krme. ki plava po zraku in pada v mlleko. Tudif oseba, katera molze, naj si zmiraj pred molžo umije roke ter pripne snažen predpasnik, ne pa kot je običajno na-* vada, da ima dekla za molžo najbolj umazani predpasnik, kar jih ima v svoji posesti. Nočem reči, da bi moral predpasnik biti bogve kako lep in drag; snažen, lepo opran naj bo, pa bo prav* Gospodinja! tvoja dolžnost je, da oskrj biš za molžo snažne predpasnike. Tegaii se tudi ne bodeš branila, ako razumeš, kakšno ulogo igra snaga pri molži in po molži.
Po vsaki molži se mora mleko takoj precediti, da se nesnaga, katera jc pri molži neizogibljiva od mleka izločil Skrbeti pa je za dobra cedila. Navadna cedila, ki jih imamo na kmetih, ne odgovarjajo popolni vporabi. Cedila, ki imajo okrogle luknjice, so slaba, ker nesnaga rada skozi smukne. Boljša so ona z mrežo, ki križem leži. Najboljša? so seveda cedila, ki imajo dva žična vložka, med katera se lahko dene vata, na kateri ostane vsa nesnaga. Te vrste cedila imenujemo Ulandrova cedila in se dobivajo pri tvrdki Alfa Separator na Dunaju. Ta tvrdka izdeluje tudi molžne žehtare (glej sliko), ki so jako pripravni. Imenujemo jih encenberške žehtare. Še bolj priporočljivi so pa oni, kateri imajo na pokrovu že pritrjeno cedilo, tako, da se v cedilo molze in so mleko sproti precedi. To je seveda najboljše, ker se nesnaga, katera pride na katerikoli način v mleko, na cedilu že-
JiUra ulovi in se ne more v roleku raz-Hpiti kot pri odprtih žehtarih. Pomisliti moramo, da je ravno v raztopljeni lesnagi, ki je težko od mleka ločiti, nešteto glivic, ki se pri krvni gorkoti akoj po molži jako hitro razmnožijo, le je mleko zelo nesnažno, ni nič čud-lega, da se mleko skisa preje, predno ga dekla prinese iz hleva. To velja po-eetao še za lesene žehtare, ki se zelo Шо popolnoma osnažijo. Vedeti je jstreba, da se mlečni sladkor pri krvni orkoti po vplivu mlečnokislih glivic, [atere so po nesnagi zašle v mleko, razcepi. in povzroči mlečno kislino in ski-
ije mleka. Ako je ta kislina že mo-razvita, ni mogoče na noben način ka obvarovati skisanja. Razvoj mlečne kisline se omeji, ako nleko takoj po molži, ko je prece->, ohladi. Najpriprostejši način hla-a je, ako postavimo molzni žehtar rfzlo vodo. Seveda se mora to hla-e vršiti v zračnem in snažnem pro-u. Posoda, v kateri se mleko hladi, sme biti pokrita, da morejo plini iz >de, drugače dobi mleko zopern ms.
I V nekaterih krajih opazujemo tudi flavado, da oseba, ki molze, mleka ne lese iz hleva preje, predno ni opravlje-io vse delo v hlevu. To ne sme biti. Po molži se mleko precedi ter takoj od-trani iz hleva; v poletnem času se moli tudi takoj ohladiti. [ Izpolnivši navedene pogoje, smo krili velik korak v našem gospodinjstvu. To zahteva tudi vzor in red naše mlade gospodinje, ako se hoče pokarati vsestransko razumno, t Ne smeš misliti, da smo sedaj z ivnanjem mleka že pri kraju, da so izpolnjeni že vsi pogoji, ki jih zahteva noderno mlekarstvo. Nikakor ne. Pre-Ino govorimo o nadaljnem ravnanju, e predvsem potrebno imeti snažno posodo, v katero se mleko naliva. Vso lefno posodo je pomiti z vročo vodo, »katero se lahko prida nekaj sode, nafto se izplakne v mrzli vodi, in obriše t s suho prteno ruto, ali pa osuši, ker Itlmgače lahko začne rjaveti. Kadar je fcolnčno vreme, naj se posoda osuši na ■olncu. Solnčna svetloba uničuje gli-■ce, katere pokvarijo mleko. I Vsa mlečna posoda naj bo iz poiskanega pleha, ki mora biti močno IMnjen, drugače začne rjaveti in kva-Ti mleko.
Odločno se mora grajati navada, ki je še precej udomačena, da se mle-
čno posodo rabi za vse potrebe. V kuhinji za razne jedi, kot posodo za do-našanje krme prašičem, za prenašanje raznih pijač itd. To ne gre. Mlečna posoda spada v mlečno shrambo in se ima rabiti izključno le za shranitev mleka. Nadalje opazujemo v mnogih krajih, da se mlečna posoda ne pomije takoj po porabi. Latvice se razpostavi-jo muham, da se pridno pasejo po njih, ravno isto je z molznimi žehtari, šele pred molžo se površno malo izplaknejo in hajd molzti. Ravno isto je z latvi-cami. Po vseh obrobkih se še držijo ostanki mleka, kateri dajo povod takojšnjemu skisanju mleka. Tukaj je mlečna kislina v polni meri razvita. Ko se nalije mleko v latvice, katero je še gorko, vpliva kislina na mlečni sladkor, da se razcepi in postane tudi mlečna kislina. Mleko se je skisalo v najkrajšem času in to se našim gospodinjam nerazumljivo zdi.
Mlečna shramba.
Pri nas na Kranjskem je težko govoriti o pravilnih shrambah za mleko, ker imamo večina le majhna posestva, kjer se pridela malo mleka. Kakor hitro nastopijo na majhnih posestvih namesto običajnih volov dobre krave mle-karice, tedaj bode tudi potrebno večjo pozornost obračati pravilnejšim shrambam.
Pravilna shramba za mleko mora biti svetla, zračna, hladna in ne pre-vlažna. Svetloba uničuje bakterije, svež zrak ovira razvoj škodljivih bakterij, suh prostor ovira en del razvoja škodljivih bakterij ali glivic.
Kaj ne, to so lepe pobožne želje mlekarstva, vendar ne nemogoče. Gospodinja, ki ima več mleka in dosti prostorov na razpolago, naj odloči en prostor, če tudi majhen, samo za mleko. Tu mora vladati največja snaga, Tudi posode ali vzidanega malega bazena za mrzlo vodo, kjer se mleko hladi, ne sme manjkati. V krajih, kjer se ima vodovod na razpolago, se to lahko naredi, da sveža voda pri enem koncu priteka, na drugem odteka. Gospodinja, ki mora shranjevati mleko v jedilni shrambi, naj pazi vsaj na to, da izpolni v kolikor je mogoče navedene potrebne pogoje. Predvsem pa mora paziti, da ne daje v to shrambo stvari, ki gnjijejo ali močno kislo dišijo. Razkroj gnjilih stvari povzroča smrad in razvoj škodljivih bakterij, ki mleko lahko popolnoma pokvarijo. Mlečna shramba mora imeti betoniran tlak, da se lahko pomije. Okno mora imeti mrežo, tako gosto, da muhe ne morejo skozi. Nič ni tako neokusno, kakor mlečna shramba, v kateri je veliko muh. Nadalje mora biti shramba tako narejena, da lahko prihaja svež zrak in odhaja slab zrak s pomočjo ventilacij, katere morajo biti zamrežene, da nimajo miši in podgane dohoda. V taki shrambi se človek prijetno počutij tembolj še, če je svitla in pogostokrat pobeljena. Apneni belež pomori gnezda bakterij.
Z vso odločnostjo pa naj nastopijo gospodinje proti običajnim zaprtim mlečnim omaram. Že beseda »mlečna omara« pove, da je to shramba edino samo za mleko. Navadno pa se imajo tudi v njej druge reči, ki ne spadajo mlečno omaro.
Pomisliti je samo potreba, da se gorko mleko nalije v latvice, katere se takoj postavi v omaro ter zapre. Iz gorkega mleka odhajajo plini in gor-kota in mleko se kisa, vsled tega postanejo omare vlažne in so pravo gnezdo bakterij. Take omare se tudi hitro pokončajo, ker vlažnost pokvari les, da hitro razpada. Ako že morate imeti res mlečne omare, naj bodo tako nare-i jene, da bodo služile svojemu namenu. Na omaro pritrdite na obeh straneh žičnato mrežo in sicer tako, da bo imel zrak tok ravno čez latvice. Tako bo imel zrak in svetloba dostop, mleko bo ostalo sveže in zdravo. Postavljati mleko po sobah, kjer se stanuje, je odločno oporekati. V takih prostorih nima mleko le slab okus, ampak se tudi napraši. Omeniti je tudi še, da se mleko ne sme shranjevati v zaprtih kanglah. Ako se v kangli shrani, mora biti odprta. Mleko v zaprti kangli za-duhlo diši.
Ako si mleko po molži precedila, za tem v vodi ohladila ter postavila v snažno nalite latvice v zračno in svetlo shrambo, imaš lahko zavest, da si izpolnila vse potrebne pogoje modernega mlekarstva.
Sloveča dunajska bolnica usmiljenih bratov poroča: Pri mnogoštevilnih trdovratnih zaprtjih smo uporabljali naravno Franc Jožef-ovo grenčico z ugodnim uspehom.	9
Apollo ^sveie
л
Jfajfinejče vseh zn&mK
Dekle z dežele
Jos. Vidmarju, tovarnarju dežnikov, Ljubljana, Pred škofijo štev. 19.	303$
dobrim in slabim Nagoni
prav vsak lahko razločuje. In gotovo izbere, kadar ima med obema izbirati, dobro blago. Kajti samo oni denar I dobro naložen, ki smo ga izdali za dobro blago. — Pa tudi med dobrim blagom so različne stopinje dobrote. ]f pravimo: to blago je boljše od tega in: to blago je najboljše. In seveda izberemo vedno najboljše. Med kavnii pridatki je danes izbira lahka, ker imamo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, ki je najbolj blago te vrste. Ali naj to dokazujemo! Mislimo, da ni treba, kajti prepričani smo, da je že vsaka naša gospodi to kavno primes poizkusila in se je na ta način sama najložje prepričala, da je ta kavna primes v resnici najbol Pa tudi ko bi bila še katera naša gospodinja, ki Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem še ne pozi bi bilo odveč dokazovati ji, da je to najizvrstnejši kavni pridatek. Tu je na mestu le dober svet: poizkusi sar 2nkrat Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem in gotovo je ne opustiš nikdar več.
Pa mi ne poudarjamo samo izborne kakovosti Kolinske kavne primesi v korist obmejnim Slovencem njenih izvrstnih lastnosti ki so ji izvojevale splošno priljubljenost pri naših gospodinjah, temveč še nekaj drugej In to je dejstvo, da je ta kavna^ primes edino domače blago te vrste in na prodaj — kakor že njeno ime kaže v korist obmejnim Slovencem. Še o tem par besed!
Ime „Slovenska Straža" ste gotovo že slišale, cenjene gospodinje. In gotovo tudi veste za plemen namen tega prekoristnega društva, ki je: delo za obmejne Slovence. In gotovo ste tudi^že brale ali vsaj sliša kaj o tem delu „Slovenske Straže" in prepričani smo, da z njo soglašate in ji zaupate. Če pa z njo soglašate ji zaupate, jo morate tudi po svojih močeh podpirati, da bo ložje vršila svoje delo. To storite pa najložje na način, da kupujete blago, ki je na prodaj v korist „Slovenski Straži" in po nji v korist obmejnim Slovencem. In n važnem mestu stoji tu ravno Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem.
Kupujoč torej to kavno primes ima vsaka naša gospodinja prijetno zavest, da kupuje izvrstno domai blago in da podpira obenem delo naše „Slovenske Straže" v korist obmejnim Slovencem.
Pripominjamo še, da je prava samo tista Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, ki ima i škatljici natisnjeno to ime in zraven pritisnjen pečat „Slovenske Straže".
Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer boste najbolje postrežem!
Pripravna birmanska darila.
Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Hko naročeno blago ne ugaja, se tekom 8 dni zamenja ali denar povrne.
Mestni trg (nasproti rotovla) H. Siittner - Ljubljana Sv. Petra cesto štev. 8
Cesiik zastonj in poštnine prosto. Lastna tovarna 11Г V SvicL - Tovarniška znamka „IKO". -
Nikclnasta ura z vcrižico ... K 4-50 in napr.
,, ,, ,, „ boljševrste „ 8 — ,, „ Prava srebr. moška ura ....,, 7'50 ,, „
■i n ii n z vcrižico ,, 9 "o ,, ,, ii n ii ,, boljševrste „ 12'— „ ,, ,, ura z dvoj. pokrovom ,, 1045 „ ,, ,, ., ,, posebno fina ,, 20-— ,, ,, H-karatna zlata ura ...... 44 — „ „
„ „ ,, boljševrste „ 70.80,100 ,,
Nikelnasta damska ura z verižico	K 8 S0 in napr.
Prava srebr. „ „ „ „	„ 9-50 „	„
Prava srebr. „ „ boljševrste	„ 12-—„	„
■i ii ii i, zdvoj.pokr.	„ IS — ,,	,,
,, „ ,, ,, posebno fina ,, 16-— „	,,
14-karat. zlata damska ura . . .	„ 20 — ,,	„
„ „ „ boljševrste	„ 30,40,60 ,,
Am.doubl. zl.zavrat. veriž.z obesk. K 2 35 in napr.
Vse v finih
Srebrna zavrat. verižica „ ,,	„ l'5'Ј ,
Pozlačena „ „ „ ,,	,, 2 —
H-k. zlata „ ...........„13—,
„ Srebrna dolga verižica za uro .	,, 4'—
„ Amer. double-zlata verižica za uro	,, 5-—
„ 14-kar. zlata, dolga ,, „ „	,, 45—
škatulah —
p ri pravno
Uhani, zlato na srebro K 1 80 in nap. 14-karatni zlati uhani „ 5 80 „ boljše vrste s prav finimi kamni . . . „ 8'— „ z diamantom . . . „ iS — „ s pravimi briljanti . „ HO-— „
za darilo.