m** Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 36028 sbi#$Lcu\ ^ p'tt>vf" * / ' ' f o.-r ■ ^', 4 , f» Katoliško zakonsko pravo z ozirom na državne avstrijske postave. -_ Spisal France Kosec, župnik. Priloga „Duhovnemu Pastirju 11 . S privoljenjem ljubljanskega knezoškofijstva. V Ljubljani leta 1894. Založba „Katol. Bukvarne“. — Tisk „Katol. Tiskarne". 36028 T-zc ^SS3I Vvod. Po katoliški veri je sv. zakon zakrament; zato kato¬ liška cerkev uči, da ima le ona pravo (jus) določevati, kaj se zahteva za veljavnost sv. zakona. Trid. zbor (sess. XXIV. de sacr. matr. can. i.) pravi: »Si quis dixerit: matrimo- nium non esse vere et proprie unum ex septem legis evan- gelicae Sacramentis a Christo Domino institutum, sed ab hominibus in ecclesia inventum, neque gratiam conferre, anathema sit.« V isti sednici can. 4. pa je zbor določil: »Si quis dixerit, ecclesiam non potuisse constituere impedimenta matrimo- nium dirimentia vel in iis constituendis erasse, anathema sit.« In can. 12: »Si quis dixerit, causas matrimoniales non spectare ad judices ecclesiasticos, anathema sit.« V Avstriji se nekdaj to pravo ni kratilo cerkvi. Se le zakonski patent, izdan 16. januvarja 1783 pod cesarjem Jožefom II. je zakon ponižal med navadne državljanske po¬ godbe in je država za svoj delokrog samostojno določevala, kaj je potrebno za veljavnost zakona pro foro civili. Cerkev in država hodili sta od te dobe vsaka svojo pot. Država se je ravnala po postavah, določenih v »Splošnem držav¬ ljanskem zakoniku II. oddelek,« cerkev pa po odlokih Trid. zbora. Povse premenila se je ta zadeva s konkordatom, skle¬ njenim med pap. Pij IX. in cesarjem Franc Jožefom I. 18. av- II gusta 1855., katerega X. član določuje, da ima cerkveni sodnik razsojevati zakonske zadeve po cerkvenih postavah in posebno po odlokih Trid. zbora, in le državljanski učinki zakona naj se prepuste svetovnemu sodniku. Ta zakonska postava je bila razglašena s patentom 8. oktobra 1856, kateremu ste bili dodani dve prilogi, namreč a) državljansko pravo katoliških zakonov v Avstriji, in b) cerkveno zakonsko pravo, tako imenovani »Instructio pro judiciis ecclesiasticis imperii Austriaci quoad causas matrimoniales«, spisan po kard. O. Rauscheru. S postavo 25. maja 1868 pa je avstrijski državni zbor ta red zopet prevrgel, in je, izročivši razsojevanje zakonskih zadev svetovnim sodiščem, zopet v veljavo postavil določbe II. oddelka »Splošnega državljanskega zakonika«. Z najvišim sklepom 25. julija 1870 je bil konkordat od strani države povsem odpravljen, in zdaj se imajo vse pravne razmere katoličanov — tudi v zakonskih zadevah — po ustavnem potu državnega zakonodajalstva vrejevati, da bodo veljavne pro foro civili. Cerkev pa ni odstopila ne od konkordata, ne od do- ločeb zakonskega prava, zato se v zakonskih zadevah še zmiraj ravna po omenjenem »Instructio«, ki je v tej knjigi kratko zaznamovan z »Instr.«. Splošni državljanski zakonik avstrijski pa je tukaj zaznamovan z: »Držav. zak. avstr.« Navedena sta v izvirniku, prvi v latinskem, drugi v nemškem jeziku. Duhovni pastir kot cerkveni služabnik mora toraj rav¬ nati po omenjenem Navodu, da bodo zakoni, katere njegovi duhovnijani sklenejo, veljavni in dopustljivi. Pri zakonih pa so stvari, ki sicer ne spadajo k bistvu zakona, pa so z njim združene in ki močno vplivajo na držav¬ ljanske razmere. Ozir teh stvari' je cerkev državi zmiraj pri¬ znavala oblast, da jih vrejuje, in je verne opominjala, naj točno spolnujejo dotične državne postave. Te vrste so III pogodbe o doti, o nasledstvu otrok, o gospodarstvu skupnega ime tka itd. Te pogodbe niso zakon, ampak le zakonu pri¬ družene, in že po naravi spadajo v področje državljanskega sodnika. Tudi na razvitek države vplivajo zakoni, zato državi ne more biti vse eno, kdo, kdaj, s kom se poroči. Cerkev tudi v tem oziru priznava državi oblast dajati postave, katere morajo verniki spolnovati, ako ne nasprotujejo Božji postavi. Država določuje tudi kazni za te, ki ne bi spolnovali njenih postav zastran zakona, in cerkev jej v tem ne nasprotuje. Podložniki so na vesti dolžni spolnovati državne postave o zakonu; ako jih zanemarijo, zapadejo določenim kaznim, katerih najostrejša je, da ne morejo zahtevati pravnih učinkov, katere državna postava priznava veljavno poročenim. Bistva zakona, to je vezi zakonske pa državna oblast ne more vrejevati. Ako toraj država določi kak razdiraven zadržek, ki pa po cerkveni postavi ni razdiraven, zakon, sklenen s takim zadržkom, ni ničeven, ampak je pred Bogom in cerkvijo veljaven, le pred državo je neveljaven, se ve, da le za državne učinke zakona. Ker duhovni pastir nima samo na to gledati, da njegovi duhovnijani sklepajo zakone, ki so pred Bogom in cerkvijo veljavni in dopustljivi, ampak mora tudi skrbeti, da bodo zakoni skleneni tudi po državljanskih postavah, da svoje podložne obvaruje kazni in zgub, in slednjič, ker država žuga občutne kazni vsem, ki sodelujejo pri zakonu, po državljanskih postavah neveljavnem, toraj v prvi vrsti žup¬ niku, vpričo katerega je bil tak zakon sklenjen — mora duhovni pastir dobro poznati tudi državljanske postave o zakonu. Obedvoje postave, cerkvene in državljanske zdaj ve¬ ljavne, navesti in razjasniti je namen tega spisa. Spis ima biti za djanske slučaje rabljiv, zato v njem ni dogmatičnih razpravljanj, tudi ne pretresuje, s kakšnim pravom in iz katerih uzrokov dajeta cerkev in država posamezne postave IV o zakonu, ampak ozira se le na djanske razmere in du¬ hovnemu pastirju kaže za posamezne slučaje navod ravnanja, da bo zadostil cerkvenim in državnim zahtevam. Najprej je nauk o zaroki, o oklicih in o obredih pri poroki, potem o za¬ konskih zadržkih, o odpravljanju zadržkov, o zakonski pravdi, o ločitvi od mize in postelje, kolikor se pri teh dveh točkah zahteva sodelovanja od duhovnega pastirja; kar pa spada v delokrog škofijskega zakonskega sodišča, ni treba razjas- novati v knjigi, ki je namenjena le duhovnim pastirjem. Dodano je poleg zaporednega tudi stvarno kazalo. Priprave za zakon I. O zaroki. § 1. Kaj je zaroka. Kaj je zaroka, to nam pove kratko in jasno »Navod za za¬ konska sodišča« (Instructio pro judiciis ecclesiasticis quoad causas matrim.), kjer § 2. pravi: »Sponsalia sunt conventio, qua mas et femina šibi matrimonii inter eos ineundi fidem dant.« Drž. zak. zaroki ne pripisuje pravnega vpliva na zakon, zato je treba gledati le na cerkveno postavodajalstvo. 1 ) Podlaga zaroke je medsebojna in nasprotna obljuba obeh zaročencev (promissio reciproca et mutua), torej ne zadostuje samo sklep, s katerim kdo odloči pozakoniti se z določeno osebo. Bistveno je potreba, da se medsebojna obljuba izrazi z vidljivimi znamenji, ker brez vidljivih znamenj ni pogodbe. Pogodbe skle¬ pajo se navadno z besedami, in tako tudi zaroka; vendar ni neogibno potrebno, da bi bila zaroka sklenjena z besedami, ampak zadostujejo tudi druga zunanja znamenja, seveda jasna. Zato tudi mutci zamorejo skleniti zaroko. To velja celo za sklenitev zakona, in temveč za zaroko. Rim. kat. (Pars II. de sacr. matr. q. 7.) pravi: »Sed verborum loco tum nutus el signa, quae intimum consensum aperte indicent satis ad matrimonium esse possunt, tum ipsa etiam taciturnitas, cum puella propter verecundiam non respondet, sed pro ea parentes loquuntur.« Rit. Rom.: »Debet esse amborum con- sensus expressus aliquo signo sensibili« (in rit. celebr. matr.). Besede se morajo razumeti v splošno navadnem pomenu, znamenja in dejanja pa v navadnem pomenu dotičnega kraja in z ozirom na druge okoliščine, spremljajoče ta znamenja in dejanja. N. pr. ako si dva v znamenje privoljenja in medsebojne obljube podasta desnici, — ako se da in sprejme zaročni prstan, velja to za izraz zaročne obljube tudi za tisto stranko, ki te obljube ni z besedami povedala. Splošna cerkvena postava za veljavnost zaroke ne določuje kake posebne slovesnosti. Kjer pa škofijska postava ali svetovna oblast zahteva določene obrede, morajo se jih podložni in duhovni pastirji držati; vendar pa je apostolski sedež pri mnogih razpravah o veljavnosti zarok dejansko pokazal, da nespolnitev obredov, *) Drž. zak. § 45: Ein Eheverlobniss oder ein vorlaufiges Versprechen, sich zu ehelichen, unter was fiir Umstiinden oder Bedingungen es gegeben oder erhalten worden, zieht keine rechtliche Verbindlichkeit nach sich, weder zur Schliessung der Ehe selbst, nocli zur Leistung desjenigen, was auf den Fali des Rficktrittes bedungen worden ist.“ Zakonsko pravo. 2 določenih po škofijskih ali svetovnih postavah, ne uniči veljavnosti zaroke. 1 ) Daši je pa tudi povse skrivna zaroka veljavna, vendar provincijalni zbor dunajski 1. 1858 toplo priporočuje župnikom in spovednikom, naj vernim odsvetujejo skrivno sklepanje zarok, katere naj se store ali pismeno ali vsaj vpričo dveh prič. Skrivnost zaroke je mnogokrat vzrok velikega zla in dušne nevarnosti. Kdor se ne 'boji Boga, s skrivno zaroko kaj lahko zapelje nepremišljeno žensko, in ko jo zavrže, utaji zaroko brez kake kazni, ker se mu je nikako dokazati ne more. 2 ) Zaročna pogodba mora biti medsebojna, torej od ene strani obljuba, od druge sprejetje obljube in nasprotna obljuba (promissio et repromissio). Ako bi ena stranka obljubila prihodnji zakon, druga stranka bi pa to obljubo molče ali tudi izrečno sprejela, pa ne bi nasprotno obljubila, bi zaroka še ne bila veljavna. Ako je prva stranka zakon obljubila brez kateregakoli pogoja, morebiti iz hvaležnosti ali iz ljubezni, je toliko časa, dokler nasprotna stranka ne da svoje obljube, ne veže zaroka, pač pa obljuba. Ako je pa prva stranka obljubila s tihim pogojem: »če obljubi tudi na¬ sprotna stranka,* (kar je večjidel pri zarokah), je ta obljuba na nič ne veže, dokler druga stranka ne da nasprotne obljube, razven slučaja, da prva stranka pri obljubi tudi določi čas, do kdaj bo na nasprotno obljubo čakala. Kar je zgoraj rečeno, da za izražanje zaročne obljube zadostujejo jasna znamenja in dejanja, velja še posebno o nasprotni obljubi druge stranke. Posebno copulam car- nalem cenijo kanonisti za dosti jasno in določno znamenje nasprotne obljube, ako se zgodi prostovoljno po dani obljubi ene stranke, dasi druga stranka na to ne bi bila nič odgovorila, pač pa dopustila copulam carnalem. Zaročna obljuba ne sme biti samo izraz želje, ampak odločen sklep, in ne sme biti izražena samo zanikavno, ampak trdivno. Kutschker, Binder po dr. Knoppu učita, da besede: »Ne bom se oženil, ako ne s teboj, — Ni jedne druge ne bom vzel, ako ne tebe,« — in enaka zagotovila niso veljavna zaroka, ako se iz drugih spremljajočih okoliščin vsaj moralično gotovo ne more sklepati, da se je dotičnik s tem izrazom hotel zavezati kot z veljavno zaroko. h Prim. Benedikt XIV. de Synodo dioeces. 1. 12. cap. 5, n. 1. a ) Opomin dun. zbora (tit. III. cap. 12.) se glasi: Matrimonii ineundi pro¬ missio mutua, rata, deliberata, etiamsi verbis solummodo et absque testibus data fuerit, ad sponsalia valide contrahenda sufficit; multa tamen sunt mala et magna animarum pericula, quae ex sponsalium clandestinitate oriri noscuntur. Si resiliens verum fateri nolit, neque epistolas dederit, quibus mendacii coar- guatur, quaevis ad probationem implendam via abscissa est; unde ejusmodi promissionibus ad mulieres seduceudas tuto abuti potest, qui Deum judicem non timet. Praeterea cum matrimonii consummati vinculum nonnisi morte res- cindi queat, in conjuge seligendo perquam matura deliberatione opus est; ut autem fidem suam aliquis praepropero consilio obliget, in sponsalibus clandestinis longe facilius, quam re publicata accidit. Parochi ergo et confesarii fideles a spons-alibus elanculo ineundis graviter dehortentur. Scriptis exaratis vel saltem coram duobus sive tribus testibus fiant.« 3 Predmet zaroke je prihodnji zakon. Ako bi si dva drug drugemu rekla, da se zdaj vzameta v zakon, bi to v kraju, kjer velja sklep trid. zbora, ne bil zakon, ker ni sklenjen po obliki, zapovedani v trid. zboru, in tudi ne zaroka, kar je S. C. G. mnogokrat izrečno določila. 1 ) Obljuba, storjena z besedami sedanjega časa po razlagi nekaterih kanonistov le pri državljanskem zakonu včasih postane veljavna zaroka, namreč, ako dotičnika pred svetnim poglavarjem dasta medsebojno privoljenje v zakon le zato, da zadostita državljanski postavi (kjer je civilni zakon obligaten), in imata zraven namen (vsaj implicite), da se bodeta potem poročila po cerkveni postavi. 2 ) V Avstriji je dosedaj državljanski zakon le za silo dopuščen, zato se pač sme trditi, da taki pozakonjenci pri civilni poroki gotovo nimajo namena pozakoniti se potem po postavi trid. zbora, zato take poroke nimajo moči navadne zaroke, ampak so pred Bogom in cerkvijo povse neveljavno in ničevo dejanje, in življenje takih zakonskih je grešno priležtvo. 3 ) Pri presojevanju kake zaroke se pa ne sme gledati ravno na črko besedi, ampak več na pomen. Ako je obljuba sicer storjena z be¬ sedami sedanjega časa, ki pa imajo pomen prihodnosti, bi bila taka obljuba iz tega ozira veljavna zaroka. N. pr. mladenič v letnem času reče dekletu: Ako ti je všeč, o sv. Martinu te pa vzamem, — in bi ona odgovorila: Prav torej, o sv. Martinu se poročiva, — bi to bila veljavna zaroka, ker imajo besede sedanjosti pomen prihodnosti. Besede ali znamenja, s katerimi se izrazi obljuba prihodnjega zakona, morajo se ozirati na določeno osebo (in personam certam ac in individuo determinatam). Kdor bi obljubil, da bo izmed dveh sester eno vzel v zakon, in bi obedve sprejele obljubo in mu na¬ sprotno obljubile, da ga je vsaka pripravna vzeti, bi te obljube ne bile zaroka. Torej bi vsled zaroke (ki je ničeva) ne bil dolžen katero od teh dveh vzeti za ženo ; bil bi pa morebiti vsled navadne obljube. Ako bi pa od napominanih sester le ena nasprotno obljubo dala, *) Prim. S. C. C. 18. Juni 1595: Matrimonium sine praesentia parochi coram testibus per verba de praesenti contractum, etiam copula. subsecuta, et irritum et nullum esse et in sponsalia de futuro minime ressolvi. 2 ) Scavini na vprašanje: An matrimonium mere civile, prout fit in Gallia coram magistratu laico, baberi posset saltem instar sponsalium? — odgovori: >Quod cum Bouvier afiirmandum videtur, si contrahentes intentionem habeant recurrendi postea ad Ecclesiam, quia tune non contrahunt matrimonium, sed tantum praescripto legis satisfaciunt ad effectus civiles, et simul se obligant, saltem implicite, ad vere postea contrahendum in facie Ecclesiae; unde promissio est. Si vero partes contrahant per verba de praesenti sine intentione recurrendi ad Ecclesiam, tune non habetur, nisi matrimonium clandestinum, quod vim sponsalium habere non potest, ut pluries declaravit S. C. C. 3 ) Prim. Acta Sediš stae (Fasc. IV. vol. XII. pag. 176): »Hinc dietam cae- remoniam (matr. civ.) in se spectatam, nisi adjuncta in casibus particularibus contrarium suadeant, considerari non posse, neque uti sponsalia, neque uti ma¬ trimonium clandestinum in sensu Ecclesiae, ideoque opinionem eorum, qui vel uti sponsalia vel uti matrimonium clandestinum, nulla faeta distinctione, valere contendunt, omnino esse explodendam.“ Benedikt XIV. imenuje civilni zakon ,.prazno ceremonijo", Pij IX. pa: ,,priležtvo". 1 * 4 bi dotičnik proti drugi ne imel nijedne dolžnosti, proti tej pa le dolžnost, izvirajočo iz obljube, ne pa izvirajočo iz zaroke (kar je važno zastran zadržka javne spodobnosti, ki pri zaroki nastane, ne pa pri prosti obljubi). Ako bi pozneje izmed omenjenih sester eno natančno določil, jej obljubil in od nje dobil nasprotno obljubo, bi bila ta veljavna zaroka. Ako je zaroka sklenjena brez pogoja, je čista, nepogojna zaroka; ako je sklenjena pod kakim pogojem, je pogojna zaroka, — (o tej sledi posebno razlaganje). Zaroka se more skleniti tudi s pomočjo srednikov ali namest¬ nikov, ki pa morajo biti določeni po imenu, — morajo imeti posebno pooblaščenje za določeno osebo, s katero se ima skleniti zaroka, — to pooblaščenje ob času sklenitve zaroke ne sme biti že preklicano. Namen zaroke je, da se zamore zakon skleniti z bolj natančnim premislekom, — da se zaročenca vrednejše pripravita za sv. zakon, — da se bolj gotovo izvejo kaki zadržki, ki morebiti nasprotujejo dotičnemu zakonu ; — da imata zaročenca pred poroko časa vrediti svoje časne zadeve in se s tem ubranijo prepiri in pravde po skle¬ njenem zakonu. Ojstro zvrševanje postav o dolžnostih, izvirajočih iz veljavne zaroke, je močen pomoček javne nravnosti, ker se zahteva, da se mora obljuba, storjena v stvari, vplivajoči na celo življenje, tudi vestno spolniti. § 2 . Pogoji veljavnosti zaroke. Instr. § 3. pravi: »Sponsalia valide iniri nequeunt, nisi per voluntatis declarationem libera ac debita cum deliberatione factam ab iis, qui matrimonium inter se valide ac ličite contrahere possunt. Impuberum nomine inita impuberes ad matrimonium contrahendum haud obligant, nisi postquam ad pubertatem pervenerint, rata eadem habuerint.« Zahteva se torej, da mora dana obljuba biti: a) prostovoljna; b) dana s zadostnim premislekom; c) da morate dotični osebi biti sposobni skleniti med seboj veljaven in dopustljiv zakon. I. Zastran prostovoljnosti dane obljube se zahteva: A) da obljuba ni bila nikakor prisiljena ne s silo, ne z ostra- šenjem, in da noben zaročenec ni v bistveni pomoti zastran druzega zaročenca. V tem oziru mora se zaroka presojevati, kakor se sploh presojujejo pogodbe. 1 ) ’) Drž. zak. § 870 pravi: „Wer von dem annehmenden Theile dureh un- gereehte und gegriindete Furcht zu einem Vertrage gezwungen worden, ist ihn zu halten nicht verbunden. Ob die Furcht gegrundet war, muss vom Richter aus den Umstanden beurtheilet werden.“ — Giraldi: ,.Sponsalia nulla sunt, si inita sunt cum coactione, auferente libertatem, cum haec requiratur ad substantiam actus humani.“ 5 Prisiljena zaroka je povse neveljavna, ako je bila prisiljena z zunanjo silo (cum coactione); ako je bila prisiljena s strahom, treba je pogledati, kakšen je bil ta strah. Res je, da se pri zaroki (da ji namreč ne pristoji veljavnost) ne zahteva tako velik strah, kakor bi moral biti, da bi zakon bil neveljaven, ker je lahko verjetno, da se človeka z manjšim strahom more nagniti k pogodbi razvezljivi, (kakoršna je zaroka), kakor k nerazvezljivi pogodbi (kakor je zakon); vendar iz tega, da je zaroka nekaki vvod v zakon, in zato ž njim tesno in stvarno zedinjena, mora se sklepati, da se za neveljavnost zaroke mora zahtevati primerno tako velik strah, kakor za neve¬ ljavnost zakona. Zakon pa ovrže strah, ako je krivičen, velik, in provzroCen od zunanjega prostovoljnega vzroka (ab extrinseco). Prim. § 31. Ako strah ni krivičen, ne ovrže veljavnosti zaroke, in tudi ne, ako je primerno le majhen. Opaziti pa se mora, da se velikost strahu ne ceni objektivno, ampak subjektivno, torej ako je dotičnega zaročenca močno ostrašilo kako žuganje, za katero bi se kdo drugi ne bil zmenil, bi se strah v tem slučaju cenil velik. Ako strahu ni vzročil zunanji vzrok, ampak znotranji (n. pr. bo¬ lezen), ali pa ga je vzročil naravni (neprostovoljni) dogodek, n. pr. barkolom, taki strah ne ovrže veljavnosti zaroke. Zaroka, sklenjena vsled prisiljenja ali velikega strahu, ni veljavna, dasi bi bil ostrašenec zaroko s prisego potrdil. Ako pa zaročenec, čigar zaroka je bila zaradi prisiljenja ali strahu neveljavna, pozneje prosto¬ voljno z besedami ali z dejanjem (n. pr. s prostovoljno copulo carn.) pokaže, da je zadovoljen z zaroko, postane veljavna, če je zaročna obljuba druge stranke še v polni veljavi. Bojazen, izvirajoča iz spoštovanja do starišev, ki nagovarjajo k zaroki, ne ovrže veljavnosti zaroke, ako bi pa stariši nagovarjanje podpirali z velikim žuganjem, s tepežem itd. bi bila zaroka ničeva. Ako strah ni bil tako velik, da bi zavoljo tega zaroka bila ničeva v svojem postanku, se pa zamore razvezati po razsodbi, za kar zadostuje, ako se dokaže tudi manjši strah. B) Prostovoljnost zaroke omejuje ali celo uniči tudi zmota in nevednost oziroma tega, s kom kdo sklene zaroko. Tudi v tem oziru se ima zaroka presoj evati, kakor pogodbe sploh. O pogodbi pa pravijo kanonisti: Contractus dolo aut errore circa substantiam initus est invalidus. 1 ) Zmota o osebi ovrže veljavnost zaroke; zmota o lastnosti osebe pa le takrat, ako se zaročenec moti o taki lastnosti, brez katere oseba več ni tista, s katero je hotel zaroko skleniti, to je o lastnosti prehajajoči na osebo (qualitas in personam redundans). Nevednost oziroma sužnjega stanu druzega zaročenca stori zaroko ničevo. Ako se zaročenec moti le o koji drugi, dasi važni lastnosti, je zaroka sicer veljavna, zamore se pa zaradi tega vzroka razvezati. Ravno l ) Drž. zak. § 871: „Wenn ein Theil von dem andern Theile durch falsche Angaben irre gefiihrt worden, und der Irrthum die Hauptsache, oder eine we- sentliche Beschaffenheit derselben betrifft, worauf die Absicht vorziiglich gerichtet und erklart worden; so entsteht fur den Irregefuhrten keine Verbindlichkeit.« 6 v tem obstoji razloček med zakonom in zaroko (prim. § 30). Zaroka se zamore razvezati zaradi nevednosti važne lastnosti, ki pa ni prehajajoča na osebo, dasi je bila veljavno sklenjena; zakon pa je pri taki zmoti veljavno sklenjen in nerazvezljiv. Pomota v malovažnih in nepomenljivih lastnostih in okoliščinah ne vpliva na veljavnost zaroke. Ali mora zaročenec svoje skrivne hibe objaviti drugemu za¬ ročencu? — Kanonisti te skrivne hibe razdeljujejo v dve vrsti; a) v take, ki so pogubne prihodnjemu zakonu, n. pr. sponsa praegnans ab alio, — nalezljiva huda bolezen itd., in b) take, ki so le nevšečne n. pr. daje zaročenka vboga, katero imajo za bogato, ne več devica, za kar jo imajo (pa ne nosna). Zastran prvih trdijo kanonisti, da mora zaročenec, ki ima tako skrivno hibo, razodeti jo diugemu zaročencu, ali še bolj pravo, naj ne sklene zakona, razven slučaja, da ima drugi zaročenec enako hibo, ker sta si potem enaka. O drugih uče, da se zaročenec ne sme hliniti, kakor da bi jih ne imel, dolžen pa tudi ni, jih sam objaviti, ker sploh ni nihče dolžen v svojo sramoto objaviti svoje hibe, dokler se z molčanjem ne pregreši proti pravici bližnjega. II. Zaroka mora biti storjena z zadostnim premislekom, da je veljavna, kakor Eichst. Past. Instr. pravi: »Scilicet ea deliberatione, quae sufficiat alias ad peccatum raortale.« Zaročenec mora biti sploh in pri sklepanju zaroke sposoben ravnati s premislekom. A) Osebe, ki že sploh niso sposobne ravnati s premislekom, ne morejo skleniti veljavne zaroke, take osebe so: Blazni, besni, bedasti, ako so stanovitno v tem nesrečnem stanu. Ako se jim pa včasih pamet po vrača, zamorejo v takih dobah skleniti veljavno zaroko; morali bi pa dokazati, da so resnično pri pameti. 1 ) Zastran bedastih, topih, je treba omeniti, da niso sposobni skleniti zaroke, ako so toliko bedasti, da ne morejo razumeti bistva zakona in pomena poroke. Ako so pa le nekoliko bedasti, a vendar zamorejo razumeti bistvo in pomen ženitve, morejo skleniti veljavno zaroko. Osebe, ki imajo le o kaki posebni stvari trdovratno napačen pojem (fixe Idee), ki se pa ne tiče zakona, morejo skleniti veljavno zaroko. Pri razsojevanji kake zaroke se v dvomu, je-li zaročenec zamogel ravnati s premislekom, sploh sodi, da je ravnal s premi¬ slekom, dokler se nasprotno ne dokaže. Ako je pa blazen, ki je pa včasih pri čisti pameti, sklenil zaroko, se toliko časa sodi, da je ni sklenil z zadostnim premislekom, dokler se ne dokaže, da je bil pri zdravi pameti, kadar jo je sklenil. B) Človek, ki je samo gluh, ali samo mutast, ali pa samo slep, more skleniti veljavno zaroko. Isto velja o gluhonemih, ki so toliko prebrisani ali pa naučeni, da se jim z znamenji ali pa tudi s pismom zamore dopovedati, kaj je zakon, in zamorejo z znamenji ') Nicollis (Prax. can. tom. 2. lit. S. n. 6): »Invalide sponsalia contrahunt et ineunt furiosi et amentes, sive ipsi inter se, sive cum ratione utentibus con¬ trahunt; limitandum tamen, nisi habeant lucida intervalla; quia tune, cum con- sensus praestandi capaces sint, possunt etiam sponsalia contrahere .< 7 ali s pismom izraziti svoje privoljenje in obljubo. 1 ) Oseba, ki je gluhonema in slepa, ne more skleniti veljavne zaroke, ker se jej ne more razložiti pomen zakona. C) Otroci, dokler niso spolnili sedmega leta, ne morejo skleniti veljavne zaroke, ker se sploh sodi, da otroci do sedmega leta niso pri pameti. Po dovršenem sedmem letu do doraščenosti, to je do spolnjenega 14. (oziroma 12 . leta pri deklicah po cerkvenem pravu) morejo skleniti veljavno zaroko, katere pred doraščenostjo ne morejo razvezati, dasi bi bili obe stranki zadovoljni jo razvezati. Ko pa zaročnik, ki je ob času svoje nedoraščenosti sklenil zaroko, postane doraščen, sme odstopiti od zaroke, ki je s tem ipso facto razvezana. To pravo je obestransko, torej manjši zaročenec, postanši doraščen, zamore odstopiti od zaroke, dasi jo je starejši potrdil, ko je postal doraščen. Razloček zaroke nedoraščenih in doraščenih je, da dora- ščena zaročenca svojo zaroko lahko razvežeta z obestranskim spo- razumljenjem, nedoraščena pa morata čakati dobo doraščenosti in potem še-le zaroko razvezati. Ako je v času sklenitve zaroke eden zaročenec doraščen, drugi pa še nedoraščen, jo prvi iz tega vzroka ne more razvezati, drugi pa, kadar postane doraščen. Ako stariši v imenu nedoraščenih sklenejo veljavno zaroko, ostane zaroka neomahljiva, dokler sta zaročenca nedoraščena; ko postaneta do- raščena, jo sama ali potrdita, ali jo razvežeta. Zaročenec, ki v ne- doraščeni dobi sklenjeno zaroko hoče razvezati, ko postane doraščen, mora to precej (kar po državljanskem pravu pomeni v treh dneh) objaviti. »Precej« oziroma »v treh dneh« pa ne pomeni časa, v katerem postane doraščen, ampak kadar zazna, da sme iz tega vzroka odstopiti od zaroke. Ako po spoznanji tega še molči, s tem potrdi zaroko. Ako pa zaročenec že v času svoj e nedoraščenosti stanovitno nasprotuj e zaroki, postane ničeva, kakor hitro zaročenec postane doraščen, dasi bi tega ne izrazil izrečno. D) Zaročenec mora biti ne samo sploh, ampak še posebej v času, kadar sklepa zaroko, sposoben ravnati s premislekom. Iz tega ozira ni zaroka veljavna, ako jo zaročenec sklene v času mesečnosti, kadar se mu v hudi bolezni meša, — kadar je zamaknen, — kadar ga katera strast tako prevzame, da mu razum otemni, in nima toliko premisleka, kolikor ga je treba, da stori smrtni greh, — kadar je povse pijan. Ozir strasti omenjajo kanonisti posebno »sponsalia inita ex coeco et libidinoso amore.« Engelmajer (in za njim drugi) razsodi, da je taka zaroka veljavna, ker pohotnost navadno ne otamni toliko razuma, kolikor se ga zahteva za smrtni greh. Ako bi pa zaročenec trdil, da je bil od pohotnosti toliko prevzet, da ni znal, kaj govori (obljubuje), moral bi to dokazati. Da bi to dokazal, se mu ne sme pustiti priseči; tudi ne zadostuje trditev, da mu je bilo precej žal dane obljube, kakor hitro je od- jenjala strast. Zadosten dokaz bi pa bil, ako sta zaročenca tako ‘) Papež Inocenc III. v pismu arelatskemu škofu pravi: ,,Videtur. quod s* tališ (mutus et surdus) velit contrahere, šibi non possit vel debeat denegari; cum quod verbis non potest, signis valeat declarare.“ 8 različnega stanu, ali zmiraj (prej in potlej) drug drugemu tako zoprna, da bi zaročenec ne bil dal nikdar zaročne obljube, ako bi ga ne bila premotila pohotna strast. 1 ) Zastran pijanosti se omeni, da je zaroka neveljavna, ako je bil zaročenec toliko pijan, da ni bil pri pameti. 2 ) Pijanost celo ovrže veljavnost zaroke, dasi bi bil zaročenec poprej, v povse treznem stanu, imel namen skleniti jo, a jo sklene potem povse pijan. 3 ) Kutschker (Eherecht II. p. 86) opazi: »Was im Taumel excessiver Freude, z. B. bei Tanz, in Wirtshausern, bei reizenden Anlockungen geschieht, kann hinsichtlich der Ueberlegung als verdachtig betrachtet \verden.« III. Zaročna obljuba mora biti resna, ne pa le navidezna in ne izrečena za šalo; vendar je glavno pravilo, da bo sodišče toliko časa sodilo za resnost, dokler se ne dokaže nasprotno. Pri sodišču velja pravilo: »Quod verba valeant sicut nummi, et quod nemo existimandus sit dixisse, quod non mente agitaverit.« Torej mora zaročenec, ki pobija veljavnost zaroke z izgovorom, da je obljubil le navidezno ali za šalo, to dokazati. Ako zaročenec z jasnimi in temeljitimi dokazi spriča, da je le navidezno obljubil, zaroka ni veljavna, dasi bi bila nasprotna stranka na tako obljubo dopustila nečisti greh. V dvomu, je-li zaročenec obljubil ali ne, se sodi za prostost, torej za ničevost zaroke; ako pa zaročenec zna, daje dal zaročno obljubo, pa dvomi, da bi bil imel namen prevzeti dolžnosti zaroke, se sodi, da je zaroka veljavna po pravilu: »omne factum praesumitur recte factum.« Ker je zaroka, sklenjena z navidezno obljubo, neveljavna, zato taki zaročenec v imenu zaroke do druge stranke nima ni jedne dolžnosti, in zakonsko sodišče se ne peča več z dotičnim dogodkom. Nastane pa vprašanje: kakšno dolžnost pa ima tak zaročenec na vesti ex titulo restitutionis, ako je nasprotna stranka bila oškodovana ali cele zapeljana in postala mati. To ima razsojevati seveda spovednik. Kanonisti sploh trdijo, da mora dotičnik storjeno škodo popraviti, in ako je drugače ne more, mora oženiti se z zapeljano. 4 ) Naštevajo pa nekatere izjeme, v katerih možki ne bi bil dolžen oženiti se z žensko, katero je zapeljal z navidezno obljubo, namreč: a) ako je v obče znano, da sta možki in ženska znatno različnega stanu, n. pr. plemenitaš — kmetica; b) ako bi bila zapeljana ženska mogla iz besed ali drugih okoliščin lahko spo¬ znati, da jej možki le navlašč ali navidezno obljubuje; c) ako je *) Prim. Nicollis, ki pravi: »teta Sanchez (lib. I. mor. c. 1.) Non valent sponsalia . . . quando promissio faeta fuit tempore ipsius copulae durantis, quam ex medicorum sensu commitari solet aliqua transiens phrenesis.« 2 ) Sanchez: »Intellige, quando ita ebrius est, ut rationis usu orbatus sit.« ) Nicollis: »Ebrii quoque perfecta ebrietate, si tempore ebrietatis spon¬ salia (vel matrimonium) contrahant, nihil agunt, licet ante ebrietatem contrahendi voluntatem habuerint, quia necesse est, ut, qui per se ipsum contrahit, con- sensurn eliciat, dum contrahit, quo carent ebrii in ebrietate.« ) Scavini: »Integra haec quaestio intelligitur de obligatione ex vi promissionis praecise. Certum est enim, quod sic promittens peecat aliam partem decipiendo m re gravissima, ac ideo tenetur de damnis, cum fuerit illorum iniqua et im- 9 opravičena bojazen, da bi iz sklenitve dotičnega zakona sledilo veliko pohujšanje, ali da bo zakon nesrečen; d) ako bi bila ženska preslepila možkega, češ, da je devica, kar ni bila, ali ako bi bil možki še-le pozneje zaznal, da ni bila devica, za kar jo je imel, dasi mu sama ni trdila tega; e) ako poroki dotičnih dveh nasprotuje neodjenljiv zadržek — ako pa nasprotuje odjenljiv zadržek, moral bi navidezno obljubujoč možki poskrbeti za spregled dotičnega za¬ držka in zapeljano žensko vzeti v zakon (ne ex titulo sponsalium, ampak ex titulo restitutionis in po vesti, ne pred zunanjo sodbo.) IV. Da je zaroka veljavna, morata biti zaročenca sposobna skleniti med seboj veljaven in dopustljiv zakon. Ako dotičnima osebama brani zakon kak razdiraven ali oviraven zadržek, njuna zaroka ni veljavna. To je splošno pravilo, vendar je treba nekaterih opazk. Za boljši porazumek razdelimo zadržke proti zakonu v sta¬ novitne (ki ne odpadejo sami po sebi, dasi se morejo spregledati), in take, ki sčasoma sami ob sebi preminejo. Zaroka, sklenjena za zakon, kateremu nasprotuje stanoviten zadržek, je neveljavna; ako pa zakonu nasprotuje tak zadržek, ki sčasoma sam premine, je zaroka veljavna, ako ni sklenjena z dostavkom, poročiti se poprej, nego bi imel dotični zadržek prenehati, ker bi bila v tem (zadnjem) slučaju tudi neveljavna. Zadržek, kateri komu sploh brani skleniti zakon (torej ne samo s kako posebno osebo), uniči zaroko, dasi bi se bilo predvidelo, da bo dotični zadržek kmalu sam od sebe jenjal biti. N. pr. ako bi zakonski človek skoraj za gotovo znal, da mu bo kmalu umrl zakonski druže, in mu bo s tem nehal biti zadržek zakonske vezi, ne more skleniti veljavne zaroke, ker je zakonska vez absoluten zadržek in nikakovega zakona skleniti ni moči, dokler je živ zakonski druže. Ako zaročencu brani v zakon stopiti samo zadržek nedoraščenosti, velja zaroka, ker ta zadržek v gotovo določenem času sam premine. To pravilo ne velja samo o razdiravnih, ampak tudi o oviravnih zadržkih. Torej zaroka zaročenceva, ki je poprej storil prosto obljubo vedne čistosti, ali samskega stanu, ni veljavna, ker je obljuba oviraven zadržek. Ako bi bil pa dotičnik obljubil deviško čistost ali samski stan le za določeni čas (n. pr. za eno leto), bi bila zaroka veljavna že med tem, ko ga obljuba še veže — razven slučaja, da bi bil ta zaročenec obljubil stopiti v zakon še v času, dokler ga obljuba pellens causa. Imo et tenetur contrahere, si aliter damna illa reparare non valeat, vel si defloratio intercesserit.< — Homo apost. (Tr. 18. n. 1.): »Deflorator (virginis vel viduae bonae famae) cum promissione matrirncmii tenetur puellam ducere, non solum, cum promissio est vera, sed etiam, cum est ficta, ut tenendum est cum S. Thoma (suplem. qu. 46 art. 2. ad 4.), quem comuniter sequuntur D. D. nam a) tale damnum nullo alio modo adaequate reparari potest, nisi matrimonio, et b) — quae est ratio polior — quia in contractibus non nominatis, do ut des et hujusmodi, cum alter praestat suam partem, alter licet fiete promiserit, pariter tenetur ex justitia praestare suam, non secus, ac si vere et ex animo promi- sisset, dum hoc necesse est, ut a contractibus fraudes, quae cum damno com- muni impedirent comercium humanum, removerentur. Hoc procedit guoad con- scientiam.« 10 devištva (samskega stanu) veže. Primerjaj zaroko, sklenjeno v prepo¬ vedanem času, ki bi bila veljavna, ako je bila sklenjena brez določitve časa za prihodnji zakon — ako bi pa kdo obljubil zakon z do¬ stavkom, da se bo poročil še v štiridesetdanskem postu, bi bila zaroka neveljavna. Zaroka bi bila neveljavna, dasi bi jo zaročenca sklenila z tihim ali z izrečnim pogojem: »ako bi višja oblast dala spregled dotičnega zadržka«. Tako je odločila Rota Rom. in S. C. C. v raznih slučajih. 1 ) Razvidno je iz tega, da je zaroka med krščenim in ne- krščenim ničeva. Zastran zarok med katoličanom in nekatoličanom, (ki pa je krščen, torej krivoverec, razkolnik) reče Kutschker (II. str. 36), da vse od tega odvisi, ali imata zaročenca namen spolniti pogoje, katere cerkev zahteva od teh, ki nameravajo skleniti mešan zakon, ali pa nemata tega namena. Ako imata ta namen, je zaroka veljavna, v nasprotnem slučaju je neveljavna. Ker cerkev uči, da morajo verniki spolnovati tudi državne postave (katere niso proti božji postavi), in o ženitvenih postavah izrečno uči, da podložne vežejo na vesti, razumi se, da bi ne bila veljavna zaroka, sklenjena za zakon, kateremu nasprotuje državljanski zadržek. Ako torej mladenič, dokler ni prestopil leta tretjega vojaškega nabora, stori zaroko, da se bo oženil pred tretjim vojaškim naborom, bi bila zaroka neveljavna; — ako pa sklene zaroko sploh, ne do- ločivši časa, bi bila zaroka veljavna, ker ta zadržek v določenem času sam premine. Zastran vojakov, katerim cesarska postava (razven posebnih slučajev) brani stopiti v zakon, reče Kutschker (II. str. 51), da so njih zaroke veljavne, razumi se, — ako ne sklenejo zaroke z dostavkom, da se bodo oženili ne glede na dopuščenje svojih vikših, še v vojaškem aktivnem stanu; vojaški stan ni dosmrten, torej ta zadržek v določenem času sam odpade. V. Kakšen vpliv ima dovoljenje starišev na zaroke otrok, ki so spolnili sedmo leto in so še pod oblastjo starišev? Ako stariši pri sklepanju zaroke izrečno in iz pravičnega vzroka nasprotujejo, je zaroka neveljavna, ker bi bil tak zakon nedopustljiv, kakor uči instr. § 68: »Quocirca illicita sunt matri- monia, quae parentibus justis ex causis assensum denegantibus contrahuntur.« Za nedopustljivo reč pa nihče ne more dati veljavne obljube. Ako pa stariši ne nasprotujejo zaroki, je veljavna, dasi morebiti niti ne znajo, da je njih otrok dal zaročno obljubo. 2 ) Ako stariši niso znali za zaroko, je bila veljavna. Ako pa stariši, zaznavši za zaroko, iz pravičnega vzroka nasprotujejo, more se zaroka razvezati. In sicer, ako se ne moreta pregovoriti oba zaročenca, da bi odstopila ‘) Prim. Harringer str. 72, — Knopp II. B. str. 40. ’) Homo ap. tr. 18. n. 10.: >Quod sponsalia inita a filiis, insciis paren¬ tibus, certe sint valida.« Devoti (Inst. can. tom. 2. § 110): »Majores septem annis, qui suo consensu futuras nuptias probare possunt, recte sponsalia coneiliant, modo, si sint filii famuias, parentes assentiantur aut saltem non dissentiant.« 11 od zaroke, jo razveže duhovna oblast, kateri stariši razlože vzroke, zaradi katerih nasprotujejo dotiCni zaroki. Instr. § 5: »Sub paterna potestate constitutorum sponsalia solvenda sunt, quoties parentes juste contradicant.« Razvezati se imajo take zaroke, dasi bi jih bili otroci potrdili s prisego. 1 ) Vendar je treba opaziti, da zakonsko so¬ dišče take zaroke ne razveže brezpogojno, temveč zahteva, da se nasprotni stranki popravi škoda, ako jej katera iz razvezanja zaroke nastane. Ako bi se ta škoda ne dala drugače popraviti, nego da zaroka ostane veljavna in se spolni (torej sklene zakon), je zakonsko sodišče ne bo razvezalo, ampak bo zahtevalo sklenitev zakona. N. pr. ako mladenič z zaročno obljubo zapelje devico, duhovno sodišče ne bo razvezalo te zaroke, dasi bi jej stariši pozneje naspro¬ tovali. 2 ) § 3. Pogojna zaroka. A) Pogoj v obče je: a) o stvari pretekli, sedanji, ali prihodnji. N. pr. zaročim se s teboj, ako si po I. podedovala; — zaročim se s teboj, ako si pleme¬ nitega rodu; — zaročim se, ako bodeš po očetu podedovala domačijo. b) o stvari mogoči, ki se po natorni postavi more zgoditi, in se po nravstvenem redu sme storiti — in o stvari nemogoči, katera se po natorni postavi ne more, po nravstveni postavi pa ne sme zgoditi. Torej se grešni pogoji cenijo za nemogoče. c) pogoj, ki nasprotuje bistvu pogojne reči, torej tukaj pogoj, ki nasprotuje bistvu zakona, ker zaroka namerava zakon. Proti bistvu zakona navadno naštevajo tri pogoje, namreč: contra bonum prolis: promitto tibi matrimonium conditione, si genera- tionem prolis evitabis, si poculum sterilitatis summes; — contra bonum fidei: ducam te in uxorem, si pro quaestu ad adulterandum te trades; — contra bonum sacramenti: ducam te in uxorem, doneč aliam te pulchriorem, ditiorem inveniam. d) pogoj zadrživen, ki veljavnost pogodbe ustavi do časa, ko se spolni; ako se pa ne spolni, je pogodba sama po sebi ničeva, n. pr. vzel te bom, če bodeš to ali to podedovala; — pogoj raz- veziven ne zadržuje veljavnosti pogodbe, pridržuje si pa pravico uničiti jo, ako se dotični slučaj zgodi. B) Da sejpri sklenitvi zaroke sme staviti kakšen pogoj, razvidno je iz § 35. Instr.: »Sponsalia valide et pure inita obstant, ne spon- *) Eichst. Past. Instr. »Licet sponsalia sine parentum consensu inita vim habeant, eo pacto, quo matrimonium de praesenti, certissimum tamen est, ipsa illicita fieri, culpam admitti, cognitaque parentum dissensione solvi posse, licet jusjurandum intercesserit.« 3 ) Prim. causa Melphieten. 26. 1841. »Quum quidam matrimonium cuidam puellae promisisset, eamque sub matrimonii promissione deflorasset, S. Congr. judicavit, constare de sponsalibus et illum esse cogendum ad formam sac. ca- nonum ad matrimonium cum puella ineundum. Re iterum proposita, quamvis parentes viri matrimonium maxime abhorrerent, fortunaque utriusque esset maxime diversa, die 9. Sept. 1843, stetit in decisis.« 12 sorum alter cum alterius consanguineis in primo gradu matrimonium contrahat. Idem operantur sponsalia sub honesta conditione contracta, postquam eadera purificata fuerit.« Zaroki sme se dodati le pogoj o stvari mogoči, to je mogoči po natorni postavi in dopustljivi po nravstvenem redu. Ako je pogoj o pretečeni ali sedanji stvari, je zaroka veljavna, če je pogoj spolnjen, — ako pa ni spolnjen, je zaroka ničeva. Ako je dodan pogoj o prihodnji dopustljivi stvari, je zaroka neodločna, dokler ni določeno, se li spolni pogoj ali ne. Med tem časom zaroka ne uzročuje pravnih učinkov, ki jih sicer uzročuje veljavna zaroka (n. pr. zadržek javne spodobnosti); vendar morata zaročnika toliko časa varovati zaročno zvestobo, dokler se pogoj spolni ali odpade (ne more se ju pa med tem časom ex titulo sponsalium siliti, da bi sklenila zakon), zato se med tem časom ne sme skleniti nova zaroka s tretjo osebo, n. pr. Peter se zaroči z Jero s pogojem, če bo v enem letu dobila znatno dedščino; predno preteče leto in se spolni pogoj, pa se zaroči z Antonijo, Jerino sestro — bi bila zaroka z Antonijo neveljavna, ker mora Peter do konca pogojenega leta varovati zaročno zvestobo; — ako bi Jera v teku leta ne dobila pogojene dedščine, se potem Peter precej more veljavno zaročiti z Antonijo, ne glede na to, daje sestra Jerina, ker pogojna zaroka ni uzročila zadržka javne spodobnosti. Neogibni naravni učinki, stavljeni za pogoj zaroke, se sploh ne smatrajo za pogoj, in zato ne vplivajo na veljavnost zaroke, n. pr. ako bi se kdo zaročil: »zaročim se s teboj, če bo jutri solnce vzhajalo«, se tak pogoj ceni kot potrditev zaroke, namreč tako gotovo se zaročim, kakor gotovo bo solnce vzhajalo. Pogoji o nemogoči stvari (to je natorno nemogoči in nravstveno nedopustljivi), torej vsi nedopustljivi, postavno prepovedani, vsi ne¬ spodobni in sramotni pogoji, store dotično zaroko ničevo. Dosledno je zaroka, sklenjena s pogojem: »Ako bo zaročenka pred poroko dopustila nečisti greh z zaročencem«, ničeva. Ako je pa tak zaročenec potem res storil nečisti greh, mora svojo zaročenko vzeti ex titulo justitiae, dasi ne ex titulo sponsalium. Pogoj: »Ako bo umrl zakonski druže«^ je nespodoben in nedopustljiv, — pogoj, ki je proti bistvu prihodnjega zakona, je nedopustljiv, zato so zaroke, s takimi pogoji sklenjene, ničeve. Zaročenca smeta staviti razveziven pogoj o stvari mogoči in dopustljivi; ako se pogojen dogodek spolni, je zaroka precej raz¬ vezana, ako se ne dopolni, ostane veljavna. C) Zaroki pridejan pogoj zamorcta zaročenca tudi odstraniti in tako pred spolnitvijo pogoja nedoločeno zaroko vtrditi kot ve¬ ljavno. To storita: a) ako oba privolita, naj odpade pogoj; b) ako se pogoja odreče le tista stranka, ki ga je stavila v svojo korist. 13 Da se odreče stavljenemu pogoju, niso ravno potrebne besede, ampak zadostujejo dejanja, iz katerih je razvidno, da sta se dotična zaročenca (oziroma dotični) odrekla pogoju, n. pr. copula je dosti jasno dejanje, ki poprej nedoločeno zaroko utrdi. Zaroka, katero so stariši sklenili v imenu nedoraščenih otrok, se smatra za pogojno, — namreč z molčečim pogojem, ako bodo otroci pritrdili zaroki, ko dorastejo. § 4. Učinek veljavne zaroke. I. Prvi učinek je zaročna zvestoba, to je dolžnost, po kateri mora vsak zaročenec varovati zvestobo svojemu zaročencu. Zaro¬ čencev nečisti greh s tretjo osebo tedaj ni samo greh proti čistosti, ampak tudi proti pravici. Varovati se pa morata zaročenca ne samo nečistega greha s tretjo osebo, ampak vsakega sumnjivega obnašanja. Ako zaročenec prelomi zaročno zvestobo, ima nasprotna stranka (nedolžna) pravo odstopiti od zaroke. Od druge strani pa naj du¬ hovni pastir opominja zaročenca, naj še tudi v svojem medsebojnem obnašanju vsega ogibata, kar bi bilo nevarno sv. čistosti, ali bi moglo druge pohujšati. Instr. § 75: »Decet, ut sponsi, priusquam in facie Ecclesiae foedere mortem usque duraturo jungantur, poe- nitentiae sacramento cor emundent et corpus domini nostri devote suscipiant. Nec ante benedictionem sacerdotalem in templo suscipi- endam in eadem domo cohabitent. De hisce et omnibus, quae conferre possunt, ut matrimonium pie ac decore eelebretur, statuta et laudabiles consuetudines cujusque dioecesis fideliter obser- vandae sunt.« II. Druga dolžnost zaročencev je, da skleneta zakon. Ta dolžnost izvira že iz natorne nravstvene postave, ki veleva, da se mora spolniti dana obljuba; zatrjujejo pa jo tudi razne pozitivne postave, namreč odloki papežev in S. C. C. Ako bi en zaročenec ne hotel skleniti zakona, sme drugi pri duhovnem zakonskem so¬ dišču vložiti tožbo, katero zamore (s cerkvenimi kaznimi) siliti zaro¬ čenca, naj sklene zakon, ako ni vtemeljene bojazni, da bi iz tega mogel slediti slab nasledek. Vendar duh. zakonsko sodišče ne sili v zakon, ki ni obojestranski zaželen, in bi ravno zavoljo tega lahko nesrečen bil; zato uči Instr. § 109: »In eos, qui promissionem sponsalibus datam implere recusant, admonitione potius, quam co- actione agendum est«, in § 10: »Obligatio standi promissis per contractum sponsalitium datis tune quoque cessat, quando omnibus perpensis circumstantiis supponendum merito sit, matrimonium a sponsis contrahendum infaustum fore. 1 ) Razvidno je, da dolžnost ’) Enako nahaja se v dekretalih (cap. requisivit, 17. de sponsalibus) : »Qui juravit cum aliqua contrahere, moneri potius debet, quam compelli, ut contrahat.< Ta odlok je vzet iz odgovora papeža Lucija III. 1. 118.), ki je na vprašanje, s kako cenzuro naj se sili ženska v zakon ž njim, komur je s prisego potrdila zaroko, odgovoril: »Ad quod breviter respondemus, quod cum libera debeant esse matrimonia, monenda est potius, quam cogenda, cum coactiones difficiles soleant exit,us frequenter habere.« 14 pozakoniti se, veže na vesti in da se z zunanjim sodiščem ne more prisiliti, naj spolni dano obljubo, — in dosledno se zaročencu ne brani zakon s tretjo osebo, ako se previdi, da bi iz zabranitve zamogla slediti večja zla, kot je njegov nameravani zakon. Instr. § 111: »Declarata sponsalium validitate judicium matrimoniale per comis- sarium tentabit partes ad amicam commovere compositionem«, in § 112: »Quando conventio de resiliendo a sponsalibus vel aecjuam compesationem praestando obtineri non posset, nuptiarum, adversus quas reclamatio instituta est, celebrationem admittere pro minori deberet reputari malo.* Na vprašanje, kedaj naj se oženita zaročenca, se pač ne more odgovoriti druzega, kakor: Precej, kadar dopuste okoliščine in se postavno poročiti zamoreta. Ako je bil pri zaroki določen gotov čas, morata se (ako mogoče) oženiti v določenem času. Ako je bil čas poroke določen kot pogoj veljavnosti zaroke, je ta razdrta, ako se zakon ni sklenil do določenega časa; ako je bil pa čas poroke določen le zato, da bi se pospešila poroka, zaroka ne postane ničeva, ako se zakon ni sklenil do določenega časa. III. Tretji učinek veljavne zaroke je oviraven zadržek zakonu s tretjo osebo. Instr. § 57: »In quantum et quamdiu sponsalia obli- gationem ad mat.rimonium contrahendum inducunt, illicitas reddunt nuptias, quascumque sponsorum alter cum tertia quadam persona contrahit.« Zakon zaročencev s tretjo osebo bi bil nedopustljiv, ne pa neveljaven, zato se more zaročenca, ki prelomi zaročno ob¬ ljubo,'-siliti, da nedolžni stranki povrne škodo, ki jo je imela iz tega. IV. Četrti učinek je, da zaročenca ne moreta skleniti nobene veljavne zaroke, dokler velja prva. Ako bi kateri zaročenec storil s tretjo osebo novo zaroko, ko mu je še prva veljavna, bi bila nova zaroka povse neveljavna, dasi bi jo bil potrdil s prisego, ali celo z dotično osebo storil nečisti greh. Ako en zaročenec sklepa drugo zaroko, dokler mu je prva veljavna, zadobi nasprotna nedolžna stranka kanonično pravo — razdreti zaroko, po splošnem pravilu o porokah: Frangenti fidem fides non est servanda. V. Peti učinek je razdiraven zadržek javne spodobnosti za osebe, ki so zaročencema v prvem členu sorodne. Torej zaročenec brez spregleda ne more skleniti veljavnega zakona z materjo, sestro in hčerjo svoje zaročenke — in zaročenka ne z očetom, bratom, sinom svojega zaročenca. Instr. § 35 pravi: »Sponsalia valide et pure inita obstant, ne sponsorum alter cum alterius consanguineis in primo gradu mat.rimonium contrahat. Idem operantur sponsalia sub honesla conditione contracta, postquam eadem purificata fuerit.« Ta učinek vzročuje le veljavna zaroka, ta pa, naj je bila sklenjena slovesno ali skrivaj, — in zadržek ostane, dasi je bila dotična zaroka pozneje pravno razdrta ali vsled smrti, ali vsled obestranskega sporazumljenja, ali iz katerega druzga pravnega 15 vzroka. 1 ) To pravilo pa velja le za vse sorodnike v prvem členu, kateri so bili že na svetu ob času, ko je zaroka še veljavna bila. Za sorodnike, ki so se rodili potem, ko je bila zaroka že pravno razdrta, ne nastane zadržek javne spodobnosti. Slučaj iz Haringerja: Tit se je zaročil z Berto, potem pa se je oženil (brez spregleda) s Tulijo, Bertino sestro. — Kakšne veljave je ta zakon, in katere nasledke ima? — Titov zakon s Tulijo je zavoljo zadržka javne spodobnosti neveljaven, in Tit mora (ako ne dobi spregleda) ločiti se od Tulije in pozakoniti se z Berto, ako s Tulijo še ni zvršil zakona. Dasiravno ima tudi neveljavno sklenjen zakon kot posledico zadržek javne spodobnosti, vendar ta zadržek nima obratnega učinka, to je, Titu zaradi neveljavnega zakona s Tulijo nastane zadržek javne spodobnosti z vsemi sorodniki Tulijinimi do četrtega člena, samo ne ž njo, s katero je bil že poprej zaročen, namreč z Berto. Ako bi bil pa Tit zakon s Tulijo že zvršil, bi tudi prejšnje svoje zaročenke (Berte) ne smel v zakon vzeti, ker bi bil ž njo v svaštvu. Torej bi mu ne kazalo druzega, nego iskati spregleda, da sme imeti Tulijo za ženo; — razumi se, da bi pred zadobljenim spregledom moral živeti ločen od svoje dozdevne soproge Tulije. Zastran pogojnih zarok je omeniti, da zaroka ne vzročuje ime¬ novanega učinka, dokler pogoj ni spolnjen. Govor je tu le o pogoju o prihodnji stvari, ki je mogoča, to je po naravski postavi mogoča in po nravstvenem redu dopustljiva. Primerjaj § 8. Ako se dva sorodnika zaročita s pogojem, da bodeta od zadevne oblasti prosila spregled zadržka sorodstva, njuna zaroka pred zadobljenim spregledom ne vzroči zadržka javne spodobnosti. Opazi se, da je zadržek javne spodobnosti odjenljiv in škofje vsled pooblaščenja od sv. stolice radi dajo odpust od tega zadržka, kadar izvira iz zaroke. VI. Iz veljavne zaroke izhaja tudi dolžnost povrniti škodo, katero ima nedolžna stranka zaradi razdora zaroke. Instr. § 9: »A sponsalibus absque legitima causa resiliens, nec non qui legitimam resiliendi causam vel celaverit, vel sua culpa adduxerit, tenetur ad resarciendum alteri pro personarum et rerum adjunctis damnum, quod resiliendo ipsi infertur.« Torej so trije slučaji, zaradi katerih sme nedolžna stranka zahtevati odškodnino od nasprotne stranke; namreč: a) Ako ena stranka brez postavnega vzroka odstopi od zaroke, n. pr. zaradi svoje nestanovitnosti, lahkomiselnosti ali zaradi pohotnosti do tretje osebe. Enako tudi, ako se eden zaročencev oženi s tretjo osebo, dasi za razdor prve zaroke ni imel veljavnega vzroka. Instr. § 8: »Matrimonio, quod una pars cum tertia quadam persona contrahit, sponsalia quidem dissolvuntur, salvum tamen permanet jus, quod alteri parti quoad damnum resarciendum pro re nata competit.« *) Eichst. Past. Instr.: „Ex sponsalibus a personis, inter quas licitum et validum matrimonium contrahi potest, rite confectis exsurgit ex jure canonico impedimentum publicae honestatis, qui effectus solutis etiam quomodocumque sponsalibus perdurat, dummodo valida et absoluta fuerint.“ 16 (3) Zamolčanje postavnega vzroka za odstop. Ako je ob času zaročitve ena stranka v takih okoliščinah, zaradi katerih bi imela nasprotna stranka postavni vzrok razdreti zaroko, pa zamolči te okoliščine, sme nasprotna stranka spoznavši jih, odstopiti od zaroke in od prve stranke zahtevati odškodnino. N. pr. ako bi zaročenka imela nezakonsko dete, pa bi to pri zaročevanju zamolčala, — ali zaročenec bi imel neozdravljivo kužno bolezen itd. v) Ako ena stranka po lastni krivdi vzroči postavni vzrok za odstop od zaroke, sme nedolžna stranka odstopiti od zaroke in zahtevati odškodnino, dasi bi prva stranka želela, da zaroka ostane polnomočna. Ako pa takega vzroka zaročenec (zaročenka) ni Vzročil svojevoljno, ampak se je dogodil slučajno ali po nesreči, ni dolžen dati odškodnine. Ako je tak vzrok nastopil vsled sodelovanja obeh zaročencev, ni nihče dolžen dati odškodnine drugemu. Dolžnost dati odškodnino tudi odpade, ako se zaroka zato razdere, ker se iz okoliščin zamore sklepati, da bi bil zakon med dotičnima nesrečen. Razvidno je iz tega, da dolžnost dati odškodnino ne zadene vselej tistega, ki odstopi od zaroke, ampak mnogokrat njega, ki ne želi, da bi se zaroka razdrla. Kako naj se duhovni pastir ravna pri prepirih zaročencev ozir odškodnine gl. § 7. § 5. Razdor zaroke. Ker je bil o veljavi in razdoru zaroke nedoraščenih že govor v § 2 il. c., poglejmo tukaj le na zaroko doraščenih. I. Zaroka doraščenih se razdere z obestranskim pritrjenjem, ali pa vsled kanoničnega vzroka. O obestranskem pritrjevanju pravi Instr. § 4: >Sponsalia, licet jurejurando firmata sint, mutuo tamen consensu dissolvi possunt.« Za razdor v tem slučaju zaročenca ne potrebujeta sod- nijskega odloka, ampak zadostuje, da obe stranki pritrdite, naj se razdere zaroka. To pritrjenje sme biti ustmeno ali pismeno, osebno ali po pooblaščencu, izrecno ali molčč s takim dejanjem, iz katerega se more brezdvomno skleniti, da dotična stranka odstopi od za- ročniškega prava. Z obestranskim pritrjenjem se sme zaroka razdreti tudi, dasi je bila potrjena s prisego. Prisega se namreč ravna po bistvu dejanja, katero potrjuje, zato sama po sebi odpade, kakor hitro dotično dejanje zgubi svojo veljavo. 1 ) Zaradi velike svetosti prisege pa zahtevajo moralisti, naj zaročenca zaroko, potrjeno s prisego, razvežeta le, če imata tehten vzrok zato; ako jo razdereta brez primernega vzroka, je sicer veljavno razdrta, zaročenca pa imata greh, ker prelahkomišljeno ravnata s prisego. Accessorium naturam sequi congruit rei principalis. (Reg. Iur. 42. in VI.) 17 Priirjenje za razdor zaroke mora biti od obeh strani po vse prostovoljno, torej ne prisiljeno s silo ali z ostrašenjem in ne iz¬ vabljeno z zvijačnim preslepljenjem. Zastran tega veljajo pravila, kakor za sklenitev zaroke (gl. § 2. I. A. B.). II. Zaroka se zamore brez obestranskega pritrjenja razdreti zavoljo kakega kanoničnega vzroka. Ako je kanonični vzrok za razdor zaroke gotov de jure in de facto (t. j. da je dotično djanje res zadosti velik vzrok, in da se je tudi res dogodilo) sme nedolžna stranka odstopiti od zaroke brez sodnijskega odloka. To velja posebno, ako je vzrok očiten, — in ako je skriven, pa le, ako je bila tudi zaroka skrivna. Če je pa zaroka javna, vzrok pa skriven in bi iz samooblastnega od¬ stopa sledilo pohujšanje, naj se zaroka razdere še le s sodnijskim odlokom. Vendar to ni neogibno potrebno, ampak nedolžna stranka sme tudi v tem slučaju samolastno odstopiti od zaroke, posebno, kadar se dotičen vzrok ne more pred sodiščem dokazati. 1 ) Ako je vzrok za odstop od zaroke dvomljiv de jure (t. j. ker ni gotovo, da bi bil zadosten), ali de facto (ker ni gotovo, da se je resnično dogodil), se zaroka ne sme samooblastno razdreti, ker bi bila velika nevarnost, da bi se nasprotni stranki zgodila krivica. Daši pa se v navedenih slučajih zaroka zamore samooblastno razdreti od nedolžne stranke, naj dotičnik zavoljo miru vesti za svet vpraša spovednika in naj se natanko ravna po spovednikovi raz¬ sodbi. 2 ) Ako zaročenec izve za kanonični vzrok, zarad katerega bi smel razvezati zaroko, pa je ne razveže, ampak se še zanaprej ob¬ naša kot zaročenec, se s tem molče odpove svojemu pravu, in poznej zavoljo tega vzroka ne more več odstopiti od zaroke, kar posebno in neovrgljivo velja, ako zaročnik po spoznanju vzroka za odstop zvrši copulam z zaročnico, ali vice versa. Ako ena stranka zarad postavnega vzroka odstopi od zaroke, in nasprotna stranka molči k temu, je ta stvar povse dognana. Ako pa nasprotna stranka nasprotuje razdoru zaroke, mora prva stranka pri duh. zak. sodišču vložiti tožbo za razdor zaroke (Repudienklage) in se ne smč poročiti s tretjo osebo, dokler pravda teče. Kanonične vzroke za razdor zaroke našteva Instr. §§ 5—10 te-le: Instr. § 5: »Sub paterna potestate constitutorum sponsalia solvenda sunt, quoties parentes juste contradicunt.* — Za razdor zaroke zahteva se torej dvojno, namreč, da je zaročenec še pod D Scavini: »Si causa est vera et certa, sed nequeat probari coraro judice, pars innocens poterit per se a sponsalibus resilire, modo caveat a scandalo, quia defectus externi judicii suum ipsi jus non adimit.« 2 ) Eichst. Past. Instr.: »Sponsos curati instruent, primis rite sponsalibus initis ad alia transire non posse nisi eanonica et legitima causa interveniat, de qua confessarii sui consilium expetant et ab eo dijudieari faciant, quando spon¬ salia sint dissoluta pro utraque parte, vel quando innocens tantummodo sine laesione conscientiae resilire possit, vel quatenus uterque ad obligationem im- plendam teneatur.« Zakonsko pravo. 2 18 očetovo oblastjo, in da stariši nasprotujejo zaroki iz pravičnih vzrokov. Kdaj je vzrok pravičen in zadosten, se ne more prav natanko določiti; v prepirih odločuje duh. zak. sodišče za vsak slučaj posebej. Gotovo so zadostni tisti vzroki, zaradi katerih se po državlj. zakoniku sme odreči dovoljenje v zakon, ki v § 53. določi: »Mangel an dem nothigen Einkommen; ervviesene oder gemein bekannte sehlechte Sitten; ansteckende Krankheiten oder dem Zwecke der Ehe hinderliche Gebrechen desjenigen, mit dem die Ehe eingegangen werden will, sind rechtmassige Griinde, die Einwilligung zur Ehe zu versagen.« Sv. Alfons (Theol. mor. n. 877.) pa pravi, cla je nasprotovanje tudi pravično: «si matrimonium vergeret in dedecus familiae, et . . . si ex tali matrimonio scandala sint oritura inter propinquos.« Oblast starišev pa ni neomejena, tudi če imajo pravičen vzrok, ker se zamore dogoditi slučaj, ki nasprotovanju starišev odvzame veljavo; ako bi n. pr. kdo z obljubo zakona devico zapeljal v nečisti greh, bi njegovi stariši ne mogli ovreči zaroke, ako je sicer veljavna, ker tak ne more odškodovati nasprotne stranke z drugim, kakor z zakonom. Ako bi celo v takih slučajih zamogli stariši z nasprotovanjem ovreči zaroke svojih otrok, bi bilo to vendar prelahko sredstvo odtegniti se od¬ škodovanju, katero zapeljana stranka sme zahtevati. Inst. § 6.: »Quando una pars fidem sponso debitam violaverit, altera promissis stare non amplius tenetur. Quodsi post sponsalia inita tališ intercedat mutatio, ut merito supponatur, hoc obtinente rerum statu haud eventurum fuisse, ut ad sponsalitia, pacta proce- deretur, horum obligatio pro ea cessat parte, in qua ejusmodi mutatio haud contingit. Času, quo talia rerum adjuncta jam spon- salium initorum tempore locum habuere, parti, cui ignota tune fuerunt, jus competit a sponsalibus resiliendi.« A) Kot prvi vzrok stoji pielomljenje zaročne zvestobe, za kar se cenijo sledeči dogodki: a) Nečisti greh enega zaročenca s tretjo osebo, in tudi tako pri¬ jazno obnašanje z njo, da zaradi tega zaročenec pride v slabo ime. Zaradi tega vzroka se sme razdreti tudi zaroka, ki je bila s prisego potrjena. Ne dela se razloček, kateri od zaročencev je prelomil zvestobo, ako jo je prelomil z nečistim grehom. Ako pa je bila zvestoba prelomljena le s preprijaznim obna¬ šanjem, n. pr, nesramno tipanje, poljubovanje, objemanje itd , nekateri hočejo, da zaročenec sme odstopiti od zaroke, ako je zaročenka kaj takega storila s tretjo osebo, — zaročenka pa ne sme, ako je zaročenec kaj takega storil. Zopet drugi pa isto pravo prisojajo tudi zaročnici. 1 ) Opazi se, da le nedolžna stranka sme odstopiti od zaroke; ako je pa ta stranka ne 1 ) Aichner pag. 532, n. 7: »Si sponsus tactus impudicos cum tertia commi- serit, et quidem non tantum occasionaliter, sed ita, ut censeri debeat impudicus, etiam sponsae resilire licet, eoque magis id sponso conceditur, si sponsa tale quid comiserit.« 19 razdere, je iz tega vzroka ne more razdreti stranka, ki je zve¬ stobo prelomila, ker bi sicer krivičnik imel dobiček in ugodnost od svoje hudobije. Na vprašanje, kaj velja o nečistem grehu, storjenem pred zaroko, za katerega pa nasprotna stranka izve še-le po sklenitvi zaroke, odgovori Aichner: »Omnes conce- dunt ob sponsae fornicationem (ante sponsalia) desciscere posse sponsum. Sed quoad fornicationem sponsi non omnes consen- tiunt. Sunt enim, qui putant, fornicationem sponsi, quae spon¬ salia antecedat, justam resiliendi causam sponsae non praebere; sed certe etiam haec videtur esse notabilis circumstantia 1. si fornicatio frequens fuerit, adeo ut sponsa merito dubitet de inconstantia viri in thalami fide servanda; 2. si sponsus prolem ex praecedenti fornicatione susceperit; 3. si sponsa, quae sit virgo valde honesta, nunquam consensura fuisset, si sponsum fornicarium novisset.« Kaj pa, ako je bila zaročenka po storjeni zaroki prisiljena v nečisti greh? — Sanchez odgovori: »Dicen- dum esse causam sufficientem dissolvendi. Nam est notabil- lissima mutatio, et maxima infamiae nota vir afficeretur; rari enim credent, omnino invitam cognitam esse, et qualitercunque id eveniat, abhorrent homines cum ea contrahere.« b) Ako ena stranka sklene s tretjo osebo zaroko fdasi je neve¬ ljavna in radice), je s tem prelomila zaročno zvestobo, in ne¬ dolžna stranka sme odstopiti od zaroke, — ne pa nezvesta stranka, ako nedolžna ne mara razdreti zaroke. c) Predolgo in neopravičeno odlašanje poroke se tudi ceni kot prelomljenje zaroke. Ako je bil čas poroke določen, mora se zakon skleniti v določenem času; ako pa čas ni bil določen, se doba poroke odloči po navadi dotičnega kraja. Dr. Schulte opazi, da smejo zaročenci, ki niso določili dobe poroki, zahte¬ vati jo, kakor hitro njih razmere postanejo povoljne poroki. d) Ako ena stranka brez vednosti in proti volji nasprotne stranke odide v ptuji kraj, in ni upanja, da bi se kmalu vrnila, je s tem prelomila zaročno zvestobo. Koliko časa mora biti oddaljen zaročnik, da je nasprotna stranka rešena zaročne obljube, v po¬ stavi ni natanko določeno. Kardinal Prosper Lambertini pravi, naj se zapuščena stranka obrne do svojega škofa, ki bode od¬ daljenemu določil čas vrnitve z opombo, da bode nasprotna stranka povse rešena zaročne obljube, ako se ne vrne do dolo¬ čenega časa. Dr. Knopp pravi, da zdaj to velja kot pravilo v cerkvenem pravu. B) Drugi vzrok za odstop od zaroke imenuje zgoraj navedeni § 6. Instr. — tako spremembo okoliščin pri zaročencih, da se sme sklepati, da bi se v takih okoliščinah zaroka ne bila storila. Spre¬ memba zamore biti taka, katero je zakrivila ena stranka, ali pa taka, katere ni nihče zakrivil, — oboja zamore biti vzrok za od¬ stop od zaroke. 2 * 20 a) Premembe, zakrivljene od ene stranke, ki nedolžno stranko oproste od zaročne obljube, so: 1. Odpad od vere katoliške h krivi veri, k nekrščanski veri ali k brezverstvu (Confessionslosigkeit), ker je to tudi za¬ držek proti zakonu pri katolikih. 2. Ako se ena stranka uda grešnim strastim, n. pr. pijanče¬ vanju, igri, — ali se pa navzame slabih nazorov. Sveti Alfons dostavi tudi »morum asperitas vel saevitia«. 3. Zguba poštenega imena zaradi storjene hudobije, kateri dr. Schulte prišteva tudi politične pregrehe. Daši namreč nekateri političnih pregreh nimajo za nepoštene in one- častilne, je vendar v očeh vseh dobromislečih izdajavec domovine, razžaljivec veličanstva itd. mnogo zaničljivejši in malopridniši od ubožčeka, katerega je lakota gnala v krivičnost. 4. Zguba imetka in iz tega sledeča nezmožnost stanovsko prehraniti družino, ali nezmožnost splačati pogojeno doto. 5. Slednjič vse take okoliščine, zaradi katerih bi se moralo po vsem pravu bati, da bode zakon dotičnih zaročnikov nesrečen, torej tudi vsak vzrok, zaradi katerega se zakon¬ skim dopusti ločitev od mize in postelje. h) Spremembe, katerih ni zakrivil nijeden od zaročencev, pa so vendar nasprotni stranki zadosten vzrok za odstop od za¬ roke, so: 1. Ozir telesnega zdravja znatne telesne hibe, h katerim kano¬ nično pravo šteje gobovo bolezen, mrtvoud, oslepljenje, zguba nosa, in pristavi »seu si quidcjuam ei turpius eve- niret«, — sem se sploh prištevajo božjast (sv. Val. bolezen), vodenica, jetika, hiranje in nalezljive in neozdravljive bo¬ lezni (francozi). Sv. Alphons (n. 863) opomni: »praesertim si sponsus vel sponsa redatur ineptus ad opificium exercen- dum vel acquirendum officium ad sustentationem familiae necessarium« 2. Ozir dušnih zmožnosti je v prvi vrsti zblaznelost. Ako kdo povse zblazni, je očividno, da je zaroka precej uničena. Ako se mu pa le nekoliko počne mešati, ima sodnik pre¬ soditi, je li njegova dušna hiba zadosti velika za razdor zaroke. Kanonisti prištevajo tudi otožnost, ako je tako velika, da je nadležna ljudem, s katerimi dotičnik skupaj živi, ker se v takem slučaju mora bati, da bode zakon nesrečen. 3. Zguba devištva zaročenke, dasi ne prostovoljna, ampak prisiljena, je zaročencu vzrok za odstop od zaroke. Sveti Alfons in drugi kanonisti povdarjajo, da ima zaročenec pravo zahtevati razdor zaroke, ako po sklenjeni zaroki izve, da je zaročenka že poprej izgubila devištvo, katero pa je 21 imel za neomadeževano devico. — Se celo velika javna pregreha katerega uda zaročenčeve družine zamore biti nasprotni stranki povod in zadostni vzrok za razdor za¬ roke, ako je namreč pregreha taka, da bi osramotila vsako družino, ali pa zaradi posebnih stanovskih razmer le do- tično, ker se v takih slučajih sme soditi, da bi se zaroka ne bila sklenila, ako bi bile že poprej znane take okoli¬ ščine; — primeri zaroko s hčerjo očeta, ki je bil pozneje v smrt obsojen, — zaroko cesarskega uradnika s hčerjo obsojenca zaradi velikih političnih pregreh, — zaroka vo¬ jaka s hčerjo ubežnikovo itd. 4. Znatno zmanjšanje imetka, ali zguba dobre službe, dasi oboje nezadolženo, je nasprotni stranki vzrok za odstop od zaroke, ako je sprememba tako velika, da bi se v tem stanu ne bila sklenila zaroka. Tu sem se mora prišteti tudi okoliščina, ako zaročenec pride v take razmere, da se še dolgo časa ne bode smel pozakoniti, n. pr. ako ga potrde za vojaka. O vseh napominanih spremembah, zadolženih in nezadolženih, velja pravilo, kakor ga določuje § 6. Instr.: «Casu, quo talia rerum adjuncta jam sponsalium initorum tempore locum habuerc, parti, cui ignota tune fuerunt, jus competit a sponsalibus resiliendi.« Instr. § 7.: »Sponsi obligatione, quam šibi imposuerunt, non impediuntur, quin religionem ingrediantur aut Deo in statu cleri- cali militent. Professione religiosa aut ordinis sacri susceptione sponsalia dissolvuntur.« — Ta paragraf ne potrebuje nikakega raz¬ laganja, ker govori le o storjeni slovesni obljubi in o sprejetju višjih redov. Nastane vprašanje, kaj je z zaroko, ako ena stranka stopi v samostan (to je še - le v novicijat) ? — Ozir stranke, ki ostane med svetom, vsi kanonisti uče, da je v takem slučaju rešena zaročne obljube. Za stranko, ki stopi v samostan, uči Sanchez, da je tudi oproščena zaročne obljube, ako je vstopila bona fide; — ako bi bila pa vstopila navlašč zato, da se reši nevšečne zaroke, bi ji zaroka ne bila razdrta. Nicollis, Scavini in dr. pa uče, da zaročenec (zaročenka) sploh ni oproščen (a) zaročne obljube, dokler ne stori slovesne obljube, dasi je že v samostanu, — torej mora (ako želi nasprotna stranka) spolniti zaročno obljubo, ako izstopi iz samostana. Sanchez navaja slučaje, v katerih zaročenec po skle¬ njeni zaroki celo ne sme stopiti v samostan, namreč: a) Defloratio virginis sponsae post contracta sponsalia; b) idem dicendum, quando copula non est secuta, notabilem tamen famae jacturam patiatur femina culpa promittentis matrimonium; c) idem censendum, quam- vis sponsalia vera non essent, quia promissio ficta fuit. Neslovesna obljuba vedne čistosti in obljuba vstopa v samo¬ stan ali v duhovski stan, storjena od ene stranke, razveže zaroko za obe stranki. Sveti Tomaž pove kot vzrok: »Quia, ubi con- currunt duae obligationes, praeferenda est potior« — drugi pa 22 pravijo, cla iz vzroka: »quod sponsalia promissa esse intelliguntur semper sub conditione, nisi status melior eligatur.« S. C. C. je 4. Martii 1701 splošno odločila: »Votum castitatis aut suscipiendi sacros Ordines irritare sponsalia etiam jurata.« Instr. § 8.: »Matrimonio, quod una pars cum tertia quadam persona contrahit, sponsalia quidem dissolvuntur, salvum tamen permanet jus, quod alteri parti quoad damnum resarciendum pro re nata competit.« Na vprašanje, če oživi prejšnja zaroka, ako bi nezvesti zaročenec postal vdovec (vdova), in bi nedolžna stranka še zahtevala, naj se spolni obljuba prve zaroke, kanonisti različno odgovore. Za nas je merodajna instrukcija, ki v zgoraj napomi- nanem paragrafu kratko reče, da je v takem slučaju zaroka raz¬ drta, torej tudi ne oživi sama po sebi. Kakšen vpliv na zaroko ima zadržek proti zakonu, ki na¬ stane še le po skleneni zaroki? — Treba je razločiti, kakšen je ta zadržek. Zadržek razdiraven in neodjenljiv uniči zaroko; ako je pa zadržek sicer razdiraven, vendar odjenljiv, tudi razdere za¬ roko; vendar zamorejo okoliščine biti take, da je stranka, ki je zakrivila zadržek, na vesti dolžna prositi za spregled zadržka, in po prejetem spregledu spolniti zaročno obljubo. Te vrste slučaj bi bil, če bi zaročenec prouzročil zadržek iz tega namena, da bi bil rešen zaroke, in ima nasprotna stranka posebno veliko škodo (n. pr. infamiam), ki se le z zakonom popraviti more. Zadržek ovi- raven, ki nastane po zaroki, ne razdere zaroke, — izvzemši zadržek neslovesne obljube vedne čistosti in obljube vstopa v samostan ali duhovski stan, kakor je že zgoraj povedano. Vsekako pa je stranka, ki zakrivi zadržek, dolžna nedolžni stranki popraviti škodo, ki ji izvira iz razdora zaroke. Instr. § 10.: »Obligatio standi promissis per contractum spon- salitium datis tune quoque cessat, quando omnibus perpensis cir- cumstantiis supponendum merito sit, matrimonium a sponsis contra- hendum infaustum forre. Quodsi autem circumstantiae, quibus sup- positio ista innititur, culpa unius partis exortae sint, haec alteri damnum, quod ipsi frustratis justis ejus exspectationibus illatum est, pro viribus resarcire tenetur.« — Ni mogoče našteti vseh oko¬ liščin , zaradi katerih se zamore sklepati, da bode namerovan zakon nesrečen; Binder (Eherecht, pag. 228, III. Aufl.) omeni: a) Veliki prepiri med bližnjimi sorodniki in zaročenci. b) Vtemeljena bojazen, da ne bi zaradi zakona postalo pohuj¬ šanje in veliko sovraštvo med stariši in sorodniki. c) Vtemeljena bojazen, da ne bi bila ena stranka zaradi zakona z drugo občutljivo zadržana oziroma napredka v posvetnih rečeh. d) Ostrašenje ene stranke po vplivu drugih, katero sicer ni bilo tako veliko, da bi bila zaroka neveljavna in radice, je pa vendar-le oviralo popolno prostost pri zaročevanju. 23 § 6 . Kaj ima storiti župnik, ako kdo zaradi prejšnje zaroke nasprotuje kaki nameravani poroki? Instr. §107.: »Si provocando ad sponsalia reclamatio insti- tuatur, parochus, času, quo sponsalia invalida sint, partes ea de re edoceat; si autem valida censeat, litem amice componere co- netur. Reclamatione immediate ad tribunal matrimoniale directa, nisi forsan invaliditas in propatulo sit, parocho ante omnia injun- gendum est, ut commonitiones et consilia paterne adhibeat.« Iz tega je razvidno, da se upor proti nameravani poroki sme oglasiti ali pri lastnem župniku, v čigar župniji stanuje tisti, proti kateremu nasprotuje, ali neposredno pri škofijskem zak. sodišču, ki pa tudi, ako ničevost zaroke ni očividna, vso zadevo najprej dotičnemu župniku izroči. I. Ko pri župniku kdo na temelju zaroke napove upor proti nameravanemu zakonu, naj župnik najprej preišče, je li veljavna dotična zaroka, zaradi katere nasprotuje zakonu, zato naj tožni k a izpraša, kdaj, v katerih okoliščinah, na kateri način je bila skle¬ njena zaroka. Ako župnik iz odgovorov na ta in enaka vprašanja spozna, da med dotičnima ni bila sklenjena prava zaroka, ampak sta morebiti le živela v zaljubljenem znanju, ali v grehu med¬ sebojne nečistosti, naj o tem napravi kratek zapisnik, katerega naj podpiše tožeča stranka, in potem naj tožniku pove, da se na njegov upor proti zakonu ne more ozirati. Zapisnik je potreben za var¬ nost župnikovo, in da se v okom pride ponavljanju iste zadeve. II. Ako župnik iz odgovorov vidi, da je med dotičnima bila nekaka obljuba, naj z natančnim preiskovanjem skusi spoznati, je li dotična obljuba bila veljavna zaroka, in ni li pozneje bila veljavno razdrta (prim. § 1., 2., 3., 5.). Ker velja sploh za pravilo, da se mora pri izvolitvi zakonskega družeta pustiti kolikor mo¬ goče svobode, mora biti veljavnost zaroke popolno dokazana. Veljavnost zaroke mora dokazati tisti, ki trdi, da je bila za¬ roka sklenjena. Dokazati se zamore ali s sodnijsko veljavnim pismom ali pa s pričami, ki pa morajo biti povsem nesumljive (omni exceptione majores). Bližnji sorodniki, kateri žele ohranitev zaroke, niso povsem nesumljivi, zato samo njih pričevanje ne bi bilo zadostno; pomagalo bi pa tako pričevanje za spoznanje resnice, ako tudi druge okoliščine in znamenja kažejo na zaroko. Ako je bila zaroka sklenena skrivaj brez prič, se včasih iz drugih okoliščin zamore sklepati njena veljavnost. Sama zaljubljena pisma, dasi se dotičnika v njih imenujeta ženin, nevesta, ne zadostujejo za spri- čevanje veljavnosti zaroke. — Ako mladenič brez obljube da de¬ kletu zaročni prstan, katerega ona sprejme, še ni veljavna zaroka. Ako bi pa mladenič obljubil prihodnji zakon in v znamenje tega dal zaročni prstan, katerega dekle molče sprejme, je to njeno molčeče dejanje zadostno za veljavnost zaroke. Ako mladenič da zaročno obljubo, dekle pa obljubi, da jo bode tudi dala, ako bodo 24 n. pr. zadovoljni oče, ne velja zaroka, dokler dekle res ne da za¬ ročne obljube, dasi bi bili oče zadovoljni, ker obljuba prihodnje zaroke še ni zaroka. III. Ako župnik iz tožnikovega razjasnjenja vidi, da je imela dotična obljuba lastnosti prave zaroke, naj pozove še toženo stranko, in še le iz odgovorov obeh strank zamore presoditi, če je bila za¬ roka veljavna. Ako tudi druga stranka prizna zaroko, ni treba drugih dokazov, in preišče naj, ako zaroka ni že veljavno raz¬ drta. Tudi v tem slučaju naj stori zapisnik tega, kar ste obe stranki povedali, in sicer za vsako stranko posebej, ako ju je posebej izpraševal. Da je bila zaroka neveljavno sklenjena ali pa potem veljavno razdrta, mora dokazati stranka, ki hoče odstopiti od zaročne ob¬ ljube. — Prvi dokaz, da obstoji tak vzrok, je, ako ga obe stranki priznate. Zadosten dokaz je tudi, ako ga prizna stranka, katera spolnitev zaročne obljube želi, ker priznanje proti samemu sebi gotovo ni lažnjivo. Ako pa vzrok trdi le stranka, ki razdor zaroke želi, se njeni trditvi ne veruje, dokler ni drugih dokazov. Razun zaročencev zamorejo pričati tudi druge osebe. Kadar gre za to, da bi se odvrnil greh, zadostuje jedna sama priča, dasi bi ne hotela pričati javno, in v lice njemu, proti kateremu priča, in dasi bi objavila svojo sramoto. To velja posebno, kadar kdo ve za za¬ držek proti zakonu dotičnih zaročencev. 1 ) Za razdor zaroke zadostuje včasih celo javni glas, t. j. mnenje resnih ljudij, vtemeljeno na verjetna znamenja, da obstoji kak raz- diraven zadržek proti zakonu dotičnih zaročencev. Ne zadostuje pa prazna govorica, za katero se ne zna vzroka, in ne, od kod je prišla. Ako torej župnik sliši o takem javnem mnenju, ustavi oklice, odloži poroko in vso zadevo sporoči škofu. Instr. § 106.: »Nec non farna, qualis et graves co.’datosque viros movet, nunquam non sufficit, ut nupturientes, usquedum res uberius dilucidata sit, repellantur.« Ako tožnik, — ko mu je župnik razložil, da zaradi omenjene zaroke, katera ali ni bila veljavna, ali je že pravno raz¬ drta, ne more ustaviti oklicev in odreči poroke toženi stranki — odstopi od svoje tožbe, je ta zadeva končana. Ako pa tožnik trdo¬ vratno vstraja pri svojem uporu proti nameravanemu zakonu, na¬ poti ga župnik na duh. zak. sodišče, in še le, ko tožnik pismeno skaže, da je pri duh. zak. sodišču vložil upor proti dotičnemu zakonu, ustavi župnik oklice in poroko za toliko časa, dokler *) Homo apost. (tr. 18. n. 27.) na vprašanje: Quaenam probatio requiritur ad solvenda sponsalia? — odgovori: «Si causa est circa aliquod impedimentum (sive dirimens, sive impediens), tune sufficit quilibet testis juratus, modo sit occulatus; et hoc valet, licet ille sit criminosus et non citatus, sed tantum pro- ductus a parte, et etiam si deponeret in secreto, tacito suo nomine (nam si agitur de peccato, minor probatio admittitur). Si causa vero non fuerit impedimentum, sed alia sufficiens ad efficiendum, ut alter sponsorum possit a sponsalibus desci- scere, tune requiruntur duo testes ... Caeterum hoc currit quoad forum externum; sed in conscientia (in foro interno) communis est sententia, sufficere unum tantum testem (fide dignum et juratura) pro omnibus casibus.> 25 od duh. zak. sodišča ne dobi razsodbe tekoče pravde. Za pojas- njenje svojega ravnanja mu bodeta zgoraj omenjena zapisnika naj- koristniša. IV. Ako župnik iz odgovorov obeh strank najde dosti do¬ kazov, da je med njima prava in veljavna zaroka, ki še ni veljavno razdrta, naj vpraša tožnika, kaj namerava doseči s svojim uporom proti zakonu tožene stranke? a) Mnogokrat se zgodi, da tožnik (tožnica) ne zahteva ravno spolnitve zaročne obljube, to je zakona z nezvesto zaročno stranko, ampak le povrnitev kake škode ali preskrbitev ne¬ zakonskega otroka. V tem slučaju župnik napravi zapisnik, podpisan od tožnika, kateremu potem razjasni, da zaradi nje¬ govega upora ne more odreči poroke, in ga za povrnitev škode ali preskrbljenje otroka napoti na posvetno sodnijo. h) Ako tožnik (tožnica) izrecno in stanovitno zahteva spolnitev zaročne obljube (torej zakon z nezvesto stranko), skuša župnik stranki z lepo pomiriti, in sicer s tem, da nezvesto stranko pregovori, naj spolni svojo zaročno obljubo, ali pa tožnika, naj odjenja od tožbe (od upora). Duhovni pastir mora sploh svoje verne učiti, naj bodo zvesti v spolnovanju svojih dolž¬ nosti, ne samo teh, katere imajo po svojem stanu, ampak tudi teh, katere so si sami naložili s prostovoljnimi obljubami; zato najprej nezvesti stranki razloži, kake dolžnosti je pre¬ vzela s storjeno zaroko, jo pouči o svetosti zaroke in o hu¬ dobiji neopravičenega odstopa. Posebno toplo in nujno opo¬ minja, ako sta zaročenca že med seboj nečisto živela, in ako se je nedolžna stranka zaradi te zaroke odpovedala koji po¬ sebni drugi sreči, ki ima torej vsled nespolnitve zaročne ob¬ ljube na dve strani zgubo. c) Ako župnikovi opomini pri nezvesti stranki nič ne izdajo, skuša pregovoriti tožnika (tožnico), naj odjenja od tožbe. Opomni mu, da največa sreča med zakonskimi je mir, lju¬ bezen, zadovoljnost, kar se pa od posiljenega zakona težko sme upati, ker ravno tožbe in sodnijske obravnave duhove navadno zmiraj bolj vznemirijo, in večjidel prepad med prepi¬ rajočima strankama še bolj povekšajo. Ako te vrste opomini ne zadostijo, razjasni tožniku, da se zakon ne more prisiliti, da torej on (župnik) na nasprotno stranko ne more vplivati z drugim, nego z opomini, in da tudi duh. zak. sodišče ne bode sililo, ampak le opominjalo, in če opomini nič ne bodo izdali, bode duh. zak. sodišče kot manjše zlo dopustilo na¬ meravani zakon, kakor se glasita §§ 109. in 112. Instrukcije. O vspehu svojih opominov napravi župnik dotične zapisnike s strankami. d) Od vspeha teh opominov odvisi daljno ravnanje župnikovo. Ako ste se prepirajoči stranki pogodili, da obe odstopite od zaroke, ali pa, da ponovite svojo prejšnjo zaroko, župnik 26 primerno tej pogodbi ustavi ali pa nadaljuje, kar je potrebno za poroko, proti kateri je bil napovedan upor. Ako so bili župnikovi opomini nevspešni, in nezveste stranke ni mogel pregovoriti, da spolni zaročno obljubo, in ne tožnika odvrniti od tožbe (upora), ustavi nameravani zakon (oklice, poroko), in vso zadevo z vsemi okoliščinami opiše in sporoči duh. zak. so¬ dišču, in potem čaka, da mu to odkaže daljno ravnanje. e) V slučaju, da župnik dvomi o veljavnosti zaroke, naj tožnika opozori, da mu bode težko povsem dokazati veljavnost za¬ roke, in da se na njegov upor ne bode jemalo ozira, ako poprej ne odpravi vsega dvoma, zato naj se z nasprotno stranko rajše z lepo poravna. Ako te vrste opomini ne izdajo, župnik ustavi oklice in vso zadevo sporoči duh. zak. sodišču. Pri tem sporočilu naj posebno pazi, da dokaze pro in contra povsem natanko opiše. Ako je stranka, ki trdi veljavnost za¬ roke, ponudila prisego o resničnosti zaroke, je župnik brez ukaza od škofijstva ne sprejme, ampak dotično stranko na¬ poti na duh. zak. sodišče. f) Kadar kdo svoj upor proti nameravanemu zakonu nezveste stranke napove neposredno pri duh. zak. sodišču, ta naloži župniku, naj to zadevo preišče, stranke pomiri itd., in župnik spolni natanko ukaz duh. zak. sodišča, in uspeh svojega delo¬ vanja sporoči istemu sodišču. § 7. Odškodnina zaradi odstopa od zaroke. Odkar je naša država razdrla konkordat, in sodnost v zakon¬ skih zadevah pro foro civili sebi pridržala, zamore se zahtevana odškodnina zarad odstopa od zaroke tudi le pri posvetnem sodišču iztirjati. Posvetno sodišče pa se v tem ravna po §§ 45. in 46. držav¬ nega zakonika. Vsled teh paragrafov pa zaroka (pred posvetnim sodiščem) nima nikakega pravnega pomena, zato se zaradi stor¬ jene zaroke ne more iztirjati spolnitev zaročne obljube (zakon); zaradi odstopa od zaroke se ne more sodnijsko iztirjati niti pogo¬ jene kazni, 1 ) ako je bila od zaročnikov določena za slučaj odstopa od zaroke. Pač pa sme stranka, ki ni dala veljavnega vzroka za odstop, zahtevati povračilo resnične škode, kolikor more dokazati, da je ima zaradi nespolnjene zaroke. Torej se pri posvetnem avstr, sodišču da iztirjati le damnum emergens, ne pa tudi lucrum cessans. Sicer § 1324. drž. zakonika pravi: »In dem Falle eines aus boser Absicht oder aus einer auffallenden Sorglosigkeit ver- ursachten Schadens ist der Beschadigte volle Genugthuung; in den ubrigen Fallen aber nur die eigentliche Schadloshaltung zu *) Zastran pogojene kazni, reče Aichner, pag. 534: »Attamen nostra In- structio indiscriminatim sie statuit: Omnis pactio de poena conventionali, si a sponsalibus resiliretur, persolvenda non tantum illicita sed etiam invalida est. Ex quo fluit, solutionem tališ poenae non solum in foro civili extorqueri non posse, sed nec etiam in foro ecclesiastico, imo in foro interno quoque eam sen- tentiam esse adoptandam.« 27 fordern berechtiget.« Pri pravdi o zaroki pa bode težko mogoče dokazati slab namen ali očividno neskrbnost. Župnik torej v tej zadevi prav za prav nima kaj razsojevati, ker bi njegova razsodba ne imela pravnega učinka. Pač pa za- more v dvojnem slučaju vplivati na pomirjenje strank. Kot dober dušni pastir ima nalogo pospeševati mir med ovčicami, ki so mu izročene, zato strank ne pošlje takoj k posvetni sodniji, ampak po¬ skuša ju z lepo pomiriti; po resnem preudarku vseh okoliščin jima nasvetuje, na kateri podlagi bi bilo pomirjenje najpravičniše; za- more jima tudi določiti ceno odškodnine, ako ga stranki sami pro¬ site, naj med njima posreduje. Pomni pa naj, da to njegovo delovanje ni razsodba, kateri bi se stranki morale podvreči, ampak le nasvet. Drugi slučaj bi bil, ako bi se stranki obrnili do duh. zak. so¬ dišča (ne pa posvetnega), in bi to župnika pooblastilo kot posred¬ nika za pomirjenje strank. Instr. 111: »Damni compensationem quod attinet, id agatur, ut conventionem aecpiis sub conditionibus stipulentur. Super petitione unius saltem partis pecunia quoque compensationis loco solvenda statui potest. Quando actori non suf- ficiat, liberum quidem ipsi est, de damni compensatione judicium saeculare interpellare, verum reclamationis ab eo matrimonio oppo- sitae ratio non amplius habeatur.« Navod torej govori o pravičnih pogojih (aequis sub conditionibus). Pravičnost pa zahteva, da kri¬ vičnik a) popolno povrne resnično dokazano škodo; vendar pa pravica ni neobzirna, zato je treba gledati tudi na okoliščine njega, kateri mora dati odškodnino, in zaradi posebnih okoliščin ali po¬ vračilo kaj zmanjšati ali določiti obroke, in sicer take, da bode kolikor mogoče obema strankama prav; — b) da povrne tudi škodo, ki jo ima nedolžna stranka, dasi se sodnijsko ne more dokazati, in po okoliščinah povrne tudi zgubo dobička, katerega bi bila imela nedolžna stranka, ako bi se zaroka ne bila razdrla. Instr. § 9. namreč pravi, da se mora škoda, ki nastane iz odstopa od zaroke, povrniti primerno osebam in okoliščinam (pro personarum et rerum adjunctis), — § 10. pa pravi, da se mora kolikor mogoče (pro viribus) povrniti škodo. Ko je župnik kot pooblaščenec duh. zak. sodišča skušal po¬ miriti stranki, sporoči istemu sodišču o vspehu svojega delovanja. II. O izpraševanju in podučevanju ženinov. § 8 . Izpraševanje ženinov in nevest. Sveti zakon je zakrament, zato mora biti vsak, kdor name¬ rava stopiti v zakon, vsaj moralično gotov, da njegovemu zakonu ne nasprotuje koji zadržek, zaradi katerega bi bil zakon nedopust¬ ljiv in grešen ali celo neveljaven. Enako prepričan mora biti tudi župnik, vpričo katerega se ima zakon skleniti. Zakramentalna last¬ nost zakona in njegova velika važnost za cerkev in državo zahteva 28 od vseh, ki pri sklepanju zakona sodelujejo, torej posebno od žup¬ nika, previdnost in opreznost, da se ubranijo nedopustljivi ali celo neveljavni zakoni in se v okom pride nesrečnim posledicam, sle¬ dečim iz takih zakonov. Zaradi tega je župnikom strogo zapove¬ dano natančno izpraševati tiste, ki žele stopiti v sveti zakon. Instr. § 70: »Ad matrimonii celebrationem contracturi tune tantum admitti debent, tjuando conjunctioni eorum nullum, cjuantum sciri possit, obstet impedimentum et cuncta praestiterint, quae ecclesiae leges ad matrimonia invalida aut illicita excludenda praeseribunt.« Da se vse to zamore izvedeti, potrebno je izpraševanje. 1 ) Večjidel obstoje v raznih škofijah posebne naredbe zastran ženinov. Po teh se župnik natanko ravna in ozir na podatke, katere je poizvedel iz tega izpraševanja, naredi poseben izpraševanjski zapisnik, kakor je v njegovi škofiji določen. Pri izpraševanju ženinov naj ima župnik pred očmi posebne razmere ženinov, da ne bode z neprimernimi vprašanji razžalil ženina, ali pa sam sebe osmešil, čas izpraševanja je pred prvim oklicem. Predmet tega izpraševanja je: a) Izpraševanje in poduk krščanskega nauka. b) Izpraševanje o zadržkih proti nameravanemu zakonu. c) Nauk o stanovskih dolžnostih oženjenih. § 9. Izpraševanje in podučevanje krščanskega nauka. Instr. § 74.: »Quum matrimonium novi foederis sit sacra- mentum et ejus vinculo se devincientibus sanctas gravissimasque imponat obligationes, qui elementa fidei christianae ignorant, ad nuptias admitti nequeunt; immo antequam de Deo ejusque man- datis saltem scitu absolute neeessaria didicerint, nec ad procla- manda ipsorum matrimonia parochi procedant.« Tudi rimski ob- rednik ukazuje župniku, naj se prepriča »utrum uterque sciat *) Benedikt XIV. v naročilu do poljskih škofov, ki začne z besedami: »Nimiam licentiam« — pravi, kar velja tudi za druge kraje: »Onus proprio pa- rocho injunctum est, ut antequam denuntiationes de ineundo matrimonio puhlice in Ecclesia inter Missarum solemnia fiant, ipse tum sponsum tum sponsam seorsim, caute et, ut dicitur, ad aurem explorare studeat, an ex voluntate, sponte ac libenter et vero cum animi consensu in matrimonium vicissim conjungantur; nec non, ut quantum fieri potest, inquirere nitatur, ullumne et cujus generis impedi¬ mentum inter contrahentes intercedat, alliisne fidem sponsionemque alter ex contrahentibus dederit, de consensune parentum filii filiaeque familias contra- hant; haec aliaque hujusmodi momenta, postquarn parochi accuratissime explo- raverunt, si aliquod eorundem momentorum sive deficere sive nocere posse de- prehenderint, suspensis interea denuntiationibus illud, quod obstare possit, deferre tenentur ad proprium antistitem, qui prout res postulaverit, pro auetoritate mu- nerisque sui debito opportune provideat.« — Rituale romanum: »Parochus ad- monitus de aliquo matrimonio in sua parochia contrahendo, primum cognoseat ex his, ad quos spectat, qui et quales sint, qui matrimonium contrahere volunt: an inter eos sit aliquod canonicum impedimentum: utrum sponte, libere, et se- cundum honestatem Sacramenti velint contrahere: utrum sint in aetate legitima; et uterque sciat rudimenta fidei, cum ea deinde filios suos docere debeant.< 29 rudimenta fidei cum ea deinde filios suos docere debeat.« Neved¬ nost v temeljnih krščanskih resnicah je torej cerkven oviraven zadržek; avstrijska vlada se vsled postave 25. maja 1868 ne ozira na ta zadržek (minist. za notr. in minist. za bogočastje in uk 3. avg. 1869, št. 11952). Koliko morajo znati ženini, da se smejo poročiti, posname se iz napominanega § 74. Instr., ki zahteva znanje temeljnih resnic krščanstva in najpotrebnejših vednosti o Bogu in Božji volji. V nekaterih škofijah je to natanko določeno. 1 ) P. Benedikt XIV. po Giribaldu opomni, naj se takim, ki sicer vedo resnice o najimenit- niših skrivnostih svete vere in tudi to, kar je treba znati neces- sitate praecepti, so pa tako trde glave in kratkega spomina, da si dotičnih oblik z vso pridnostjo ne morejo obdržati v glavi, ne brani zakona, ki je postavljen v službo natori. V zboru v Limi je razložen navod, kako naj se ravna s tistimi, ki se zaradi sla¬ bega spomina ne morejo naučiti krščanskega nauka — tako-le: »Tisti pa, ki so podvrženi tako velikim težkočam, da popolnejšega nauka ne morejo zapopasti, naj se primerno njih razumnosti po- dučujejo v poglavitnih točkah svete vere, namreč — da je jeden Bog, stvarnik vseh stvarij, ki tiste, ki se mu bližajo, plačuje z večnim življenjem, hudobne pa in neposlušne kaznuje na drugem svetu z večnim trpljenjem; — da je Bog trojen v osebah, namreč Bog Oče, Bog Sin in sveti Duh, pa vendar le jeden sami pravi Bog; — da se je Sin Božji včlovečil zavoljo odrešenja človeškega rodu, včlovečil iz Marije Device, da je trpel in umrl, vstal od smrti in sedaj večno kraljuje v nebesih. Ta Sin Božji je Jezus Kristus, naš Gospod in Zveličar; — da se nihče ne more zveličati, kdor ne veruje v Jezusa Kristusa, in kdor kesaje se svojih grehov ne prejme svetih zakramentov, namreč svetega krsta, ako je še nevernik, spovedi pa, ako je po svetem krstu zopet zagrešil; — in da mora vsak skleniti, da bode spolnoval, kar ukazuje Bog in sveta cerkev in je najkrajše povedano z besedami: Ljubi Boga čez vse in bližnjega kot samega sebe.« Izprašuje naj župnik na tak način, da ne razžali sramožljivosti in občutljivosti ženinov; najprimerniša oblika je prijateljski razgovor. Prizadeva naj se, da verske resnice bolj srcu vtiskuje, kot spominu, in naj se ogiblje nagajivosti. Pri katerih je župnik prepričan, da so dobro podučeni v verskih resnicah, zamore opustiti ali vsaj skrajšati vprašanja o resnicah svete vere in opomni bolj na drobno dolžnosti oženjenih. Nevedne in sploh take, ki redkokrat prihajajo v cerkev, ’) Določba Luttich-ske škofije, potrjena od apostolskega sedeža, glasi: >Examen instituendum est super praecipuis fidei misteriis, ut parocho constet, nupturientes sufficienter esse instructos, quum nemo ad matrimonium possit, qui ignorat Orationem dominicam, Salutationem angelicam, Symbolum aposto- licum, praecepta Dei et Ecclesiae, actus fidei, spei, charitatis et contritionis, et ea praesertim, quae sciri debent necessitate medii. Interrogandi sunt etiam de obligationibus status, quem sunt amplexuri ... uti ea, quae spectant ad col- lationem baptismi.« 30 n. pr. voznike, mornarje, pastirje, gostilniške postrežčke in dr. pa natančniše izprašuje, in nevedne ali sam po mogočnosti uči ali jim ukaže, naj se naučijo, kakor se mu zdi vspešniše. Kadar ima katolik v zakon vzeti nekatoličanko (ali vice versa), župnik posebno po¬ učuje o resnicah katoliških, katere njegov prihodnji zakonski druže drugače veruje, in katoliški nauk vtrdi s temeljitimi in prepriče¬ valnimi dokazi, in mu posebno na srce položi katoliško izrejo otrok, pridno obiskovanje cerkve in pogosto prejemanje svetih zakramentov. Spričalo krščanskega nauka, dano zaradi poroke, je vsled postave 9. febr. 1850 prosto koleka. Zamore se pa znanje krščanskega nauka dodati kot opazka na oklicnem listu. § 10. Izpraševanje o zadržkih proti zakonu. Kadar se duhovnemu pastirju oglase ženini, mora se najprej prepričati, ali sta oba ali vsaj jeden resnično iz njegove duhovnije. Ako dvomi, če imata zaročenca ali vsaj njiju jeden v njegovi žup¬ niji svoje domovališče (domicilium), kar se zlasti v večjih mestih lahko primeri, zahteva, da od mestne gosposke ali od zanesljivega gospodarja, ali od župana prineseta spričalo, da resnično in od kedaj v naznanjeni hiši stanujeta. Ko zastran domovališča ni več dvoma, nadaljuje župnik potrebna vprašanja po vrsti od škofijstva ukazanega zapisnika, in odgovore natančno zapisuje. Ker tak za¬ pisnik ni povsod na drobno določen, naj slede tukaj potrebna vprašanja: a) Krstno ime, priimek, rojstni kraj, je neoženjen ali vdovec (pri vdovah tudi čas vdovstva), znamek (rokodelstvo, t. j. s čim si služi kruh) obeh ženinov, potem ime, znamek in druge okoliščine obojih starišev, na katere se je treba ozirati. Po¬ datke o rodu ženinov povzame župnik iz župnih matic, ako sta dotičnika iz njegove župnije; kar se ne more pozvedeti iz župnih matic, morata mu ženina skazati z izvirnimi spri- čali. (Prim. §. 12.) b) Ako župnik ne pozna osebno ali iz matic ženinov, mora po¬ zvedeti, katere vere sta, ker ima posebnih dolžnosti, ako je jeden ženinov nekatolik. (Prim. § 57.) c) Natanko mora vedeti starost obeh ženinov, in to iz dotičnih krstnic, ako ni razvidno iz župnijskih matic. d) Ako je kateri ženinov še maloleten, ali po postavi vštet med maloietne, zahteva župnik, da skaže dovoljenje za nameravani zakon, kakor ga državljanski zakonik zahteva od maloletnih in od tistih, ki tudi po spolnjeni polnoletnosti ne morejo veljavno prevzeti pravnih dolžnosti. (Prim. § 49.) e) Pazi naj župnik, je li zaročnik zadostil postavi o vojaštvu, ker bi v nasprotnem slučaju potreboval posebnega dovo- ljenja. (Prim. § 60.) — Sploh naj poizve, ali je k ženitvi dobil 31 dovoljenje, ki ga po njegovem stanu, službi ali domovini mora imeti od gosposke. (Prim. §§ 50., 61.) f) Poizve naj od ženinov, ako ni jeden ali drugi že poprej sklenil koje zaroke s tretjo osebo, in v trdivnem slučaju, če je zaroka še veljavna. V takem slučaju župnik še pred oklici skrbi, da med dotičnima strankama dožene pravično porazumljenje, da v okom pride poznejšim tožbam in prepirom. O prejšnjih zarokah mora pozvediti tudi zato, da vidi, ako ni med ženini zadržka javne spodobnosti, izvirajočega iz veljavne zaroke. g) Poizve naj od ženinov, ni li kateri od njiju storil kako ne¬ slo vesno obljubo, ki bi njegov zakon storila nedopustljiv. Ako pri katerem spozna za potrebno, naj še posebej preišče, če ni storil že slovesnih obljub ali prejel višjih redov. (Prim. slučaj, da je bil ženin že nekdaj bogoslovec, pa si je pozneje izvolil drugi stan, bi moral župnik pozvedeti, če ni še prejel subdijakonata.) h) Poizve naj, je li bil kateri od ženinov že poročen, in kako je bil razvezan njegov zakon; pri vdovah naj pazi na to, kar avstr. drž. zakonik zahteva o vdovinem času (Witwenfrist). i) Poizvedeti mora, ali nameravanemu zakonu ne nasprotuje za¬ držek sorodstva (krvnega, duhovnega, postavnega), svaštva, javne spodobnosti. Ako je kateri od ženinov nezakonskega rodu, treba je pozvedeti po njegovem nezakonskem očetu, dasi ni zapisan v župni matici, da se zamore spoznati so¬ rodstvo tudi po očetovi strani. Ako opazi, da je med ženini kako sorodstvo ali svaštvo, napravi rodovnik, da zamore na¬ tanko določiti člen sorodstva ali svaštva, in se potem zamore naprej ravnati. Ako spozna potrebno, pozvedeti mora tudi po skrivnih zadržkih (affinitas inhonesta, impedimentum criminis). j) Vpraša naj oba ženina, ali nameravata povsem prostovoljno stopiti v zakon, kakor uči rim. obrednik: »utrum sponte, libere et secundum honestatem sacramenti velint contrahere; pa- rochus denuntiationes facere non aggrediatur, nisi prius de utriusque contrahentis libero consensu šibi bene constet.« Te stvari pozve župnik deloma od ženinov in prič (od očeta, starejšega brata, varuha itd.), deloma iz župnih matic, ali pa iz pokazanih spričeval. Izprašuje naj posebej ženina in posebej nevesto, ker mora vprašati o mnogih stvareh, o katerih bi se morebiti ženin sra¬ moval povedati resnico pred zaželeno nevesto (et vice versa). Vsakemu posebej resno in očetovsko prigovarja, naj pove pravo in golo resnico; posebno je takega opomina treba, kadar je treba pozvedovati po zadržku, izvirajočem iz greha, in kadar sumi, da ženin (nevesta) dotičnega zakona ne namerava povsem prostovoljno. Benedikt XIV.: »Onus proprio parocho injunctum est, ut. . . ipse tum sponsum, tum sponsam seorsim, caute, et, ut dicitur ad aurem explorare studeat.« 32 § 11 . Nauk o stanovskih dolžnostih. Rimski obrednik: «Admoneantur praeterea conjuges ... ut ad matrimonii sacramentum suscipiendum pie accedant, et quo- modo in eo recte et Christiane conversari debeant, diligenter in- struantur ex divina scriptura, exemplo Tobiae et Sarae, verbisque angeli Raphaelis eos edocentis, quam sancte conjuges debeant convivere.« Dolžnosti zakonskih so različne, namreč te, ki jih imata jeden do drugega, in one, ki jih imata do svojih otrok. Vse te dolžnosti izvirajo iz namena, zaradi katerega je Bog postavil sveti zakon. Namen svetega zakona je trojen: a) Pomnoženje človeškega rodu; b) pomoček zoper poželjivost; c) medsebojna pomoč. Župnik razloži ženinoma namen zakona in izpelje pravila zakonskega življenja. Kot uvod jima zamore omeniti, da si gotovo ne želita samo za¬ kona sploh, ampak srečen zakon. Zakon pa bode srečen, ako prvič Bog da svoj blagoslov in drugič, ako se tudi ženina za zakon vredno pripravita in potem v zakonu krščansko živita. Božji bla¬ goslov si izprosita s svetim življenjem in s pobožno molitvijo; naj zato očistita svoje duše vsake nesnage (najboljše z veliko spovedjo čez vse prejšnje življenje); ob času oklicev do poroke naj se po¬ sebno varujeta vsacega greha, naj se ne shajata sama brez pri- čujočnosti ali starišev ali katerega drugega modrega človeka, da ne padeta v skušnjavo; s pobožno in pogosto molitvijo naj se priporočujeta Bogu in Materi Božji; očistita svojo dušo, da k po¬ roki prideta v stanu milosti Božje, kar je od cerkve izrecno zapo¬ vedano, in naj nikar ne zamudita ženitvanskega blagoslova. Za srečo v zakonu si skrbita tudi, da se natanko podučita o dolžnostih tega stanu in si trdno prizadevata, jih zmirom in vestno spol- novati. Te dolžnosti jima župnik predoči primerno osebam in izobraženosti, namreč dolžnosti, katere bodeta imela jeden do dru¬ gega, — dolžnosti do otrok, ako jih bode Bog dal, — dolžnosti do družine, do sosedov. Za vodilo medsebojnega ravnanja jima pri¬ poroči ljubezen, ne meseno in poželjivo, ampak ljubezen krščansko, enako ljubezni med Kristusom in cerkvijo, tako ljubezen, ki ne išče svojega nasičenja, ampak išče osrečenja svojega družeta, — edinost, — zvestobo — potrpežljivost jednega z drugim. Možu, ki je glava družine in mu gre gospodarjenje in zastopanje vse družine, priporoča modro skrb, izgledno življenje, da ni pretrd, naj žene ne svari vpričo otrok, ne ravna z njo kakor s sužnjo, ampak kakor z ljubljeno enakopravno družico, naj ne bode len za službo božjo ali celo vnemaren, brezbožen itd. Ženi priporoči ponižnost, potrpežljivost, ljubeznivost, postrežljivost, molčečnost, snažnost, va¬ ruje naj se prepirljivosti, svojeglavnosti, jezičnosti itd. Kot prihod¬ njima roditeljema da potrebne opomine zastran življenja in zdravja otrok in zastran nravne in verske odgoje otrok; naj opomni zastran pravega vedenja noseče matere, tudi zastran krsta v sili itd. Kot prihodnjima gospodarjema priporoča modro, varčno gospodarstvo; 33 mož naj se varuje pijanstva, zapravljanja, igre; žena nesnažnosti, nepotrebne potrate, nevednosti v gospodinjstvu; a skopa in grabež¬ ljiva naj tudi ne bodeta, pomislita naj, da sta le oskrbnika pre¬ moženja, in bodeta morala pred Bogom dati odgovor od svojega gospodarstva. Do poslov imata tudi dolžnost, da sta jim pravična za delo (ne preveč) in plačilo (pošteno po pogodbi) in da nanje vplivata ozir verskega in nravnega življenja. Najtežavnejše je raz¬ lagati zakonsko dolžnost (debitum), a tudi tega ne sme opustiti, da zaradi nevednosti zakonski ne postanejo grešniki. 3 ) Nekateri moralisti trde, naj se o ti zadevi uči le s splošnimi izrazi, n. pr. opominjajoč ženina, naj živita pobožno med seboj, naj ohranita zakonsko čistost, naj imata zmiraj pred očmi namen, zaradi katerega je Bog postavil zakon, in naj ničesa ne storita, kar bi bilo nasprotno temu namenu; v dvomu dopuščenosti kojega dejanja naj za svet vprašata svojega spovednika, itd. Drugi zopet zahtevajo natančnejši poduk, ker so nekateri v grozni nevednosti, in imajo eni najgrša dejanja za dopuščena, drugi pa za grešno to, kar je dopuščeno ali celo zapovedano. Razumi se, da mora župnik pri tem poučevanju še posebno oprezen biti; poučuje posebej ženina in posebej nevesto, in sicer malo pred poroko. Ako je gotov, da bosta ženina pred poroko ravno k njemu prišla k spovedi, zamore ta nauk prihraniti za to spoved. Za uvod naj opomni, da bo o tej stvari govoril le zato, ker to zahteva njegova stanovska dolžnost, in zato, da bi pomagal k zveličanju ženinov. Za podlago nauka v zgor napominanih dolžnostih vzame pre¬ lepe izreke iz sv. pisma in iz njih izpelje primerni nauk, n. pr.: »Ti veš, Gospod, da nisem nikoli moža poželela, in da sem svojo dušo čisto ohranila vse poželjivosti. . . . Moža vzeti pa sem privolila v Tvojem strahu, ne iz svoje poželjivosti.« Tob. 3, 16. 18. — (Zakon naj se sklene in zakonskega družeta naj si izbere v strahu Božjem, in ne po poželjivosti.) »Varuj se, moj sin, vse nečistosti, in zraven svoje žene nikoli pregrehe ne poznaj.« Tob. 4. 13. (čistost in zvestoba zakonska.) «Oni, ki tako v zakon stopijo, da Boga od sebe in iz svojega srca odženo, in svoji poželjivosti tako strežejo, kakor konj in mezeg, ki pameti nimata, — čez take ima hudič oblast.« Tob 6. 17. (Torej v zakonu ni vse dopuščeno, kar bi popačena natora poželela.) »In zdaj, Gospod, Ti veš, da nisem svoje sestre (tete) zavoljo sladnosti za ženo vzel, ampak samo iz ljubezni do zaroda, po katerem naj se Tvojo ime hvali vekomaj.« Tob. 8. 9. (Namen svetega zakona je množenje ljudij kot častilcev Božjih.) *) Instr. Eichst.: »Maximi momenti res est, ut insuper magna cum pru- dentia paternaque cum severitate de iis* quae licent conjugibus inter sese, quae non licent, probe instituantur, ne ignoranter abutentes licentia maritali laqueum sibimetipsis injiciant eo nonnisi dificillime aut omnino non extricandi adeoque cum fornicatoribus ejiciendi ...» Zakonsko pravo. 3 34 »Obhajali so svatovščino v strahu Gospodovem.« Tob. 9. 12. (Pri krščanskih svatovščinah naj se ne odganja Boga z nezmer¬ nostjo v jedi in pijači, s kvantanjem, z nesramnimi pogovori in drugimi nerodnostmi.) »In stariši so jo (ženo mladega Tohija) opominjali, tasta in taščo spoštovati, moža ljubiti, družino vladati, hišo gospodinjiti, in samo sebe nesvarljivo skazovati.« Tob. 10. 13 (Ta opomin je za vsako zakonsko ženo.) »Tri reči dopadejo moji duši, .... mož in žena, ki sta ene misli. — Največja hudobija je ženska hudobija,.pretrpi se vsaka hudobija, le ženska hudobija ne.Boljše je zraven leva in zmaja stanovati, kakor pri hudobni ženi prebivati. Med svojimi sosedi njen mož ječi in zdihuje na tihem, kadar sliši (hude reči o nji govoriti.) .... Kar je peščena pot v breg nogam starega človeka, to je jezična žena pokojnemu možu. — Ne glej ženske lepote, in ne želi ženske zavoljo njene lepote. Ženska jeza in nespodobnost in nesramnost so hude reči. Kadar žena gospo¬ dari, nasprotva svojemu možu. Hudobna žena dela potrto srce, žalostno obličje in srčno bolečino.« Sir. pog. 25. »Srečen mož, ki ima dobro ženo, zakaj število njegovih let bo še enkrat toliko. Dobra žena dober dar, ona bo delež boga¬ boječih. Bodisi bogat ali siromak, je njegovo srce zadovoljno in njegov obraz vesel vsaki čas.Srčna bolečina in žalost je sumljiva žena.Hudobna žena je kakor jarem volov, ki sem ter tje vlečeta; kdor njo ima, je kakor kdor škorpijona prime. .Žena pijanka je velika jeza, in njena sramota in ostudnost se ne bo prikrila.Prijetnost pridne žene moža razveseljuje. .Njena krotenost (njeno tiho, pohlevno, sramežljivo obna¬ šanje) je dar Božji. Razumna in tiha žena, dobro podučena duša, se z ničemur ne zamenja. Dar če r . vse darove je sveta in sramežljiva žena, in nobena cena ni vredna zdržne duše. Kakor vzhajajoče solnce na višavi Božji sveti, tako je brhkota dobre žene v lepotijo njeni hiši.« Sir. pog. 26. V novi zavezi nahajamo posebno važnih naukov v listih sv. Pavla in sv. Petra. V I. listu do Korinčanov priporočuje apostel devištvo: »Želim namreč, da bi bili vsi, kakor jaz,« — vendar ne zavrže zakona, ampak ga priporočuje tistim, ki čutijo, da nimajo daru zdržnosti: »Bolje je namreč v zakon stopiti, kakor goreti.« Ravno v tem listu poučuje o zakonski dolžnosti: »Ženi naj mož dolžnost stori, ravno tako tudi žena možu. Žena čez svoje telo nima oblasti, ampak mož; ravno tako tudi mož čez svoje telo nima oblasti, ampak žena. Nikar se ne odtegujta eden drugemu, razun če morebiti oba privolita za en čas, da opravljata molitev; in tedaj se zopet vrnita eden k drugemu, da vaju ne bo skušal satan zavoljo vajne nezdržnosti.« — Opiraje se na ta nauk apostelnov, pisal je sv. Avguštin ženi, ki je z nespametnim odtegovanjem dala možu uzrok k prešeštovanju: »Ali nisi brala, kar pravi apostel? Mož ti mora dolžnost storiti, dasi bi se rad 35 zdržal, v kar pa ti ne privoliš. Bog bi mu tedaj zdržnost prištel v greh. Koliko bolj bi morala ti pokorna biti njegovi volji, da bi po hudičevi skušnjavi ne bil prešeštoval, in Bog bi bil tvoje privoljenje sprejel za zdržnost, ker bi bila le storila, da bi se tvoj mož ne pogubil! — Varuj se hudiča, ker ti utegne svetovati zdržnost, da bi tebe in druge pahnil v pregrehe.« (Alioli.) V zakonu pa ni vse dopuščeno, ampak: »Častitljiv bodi zakon v vseh rečeh, in zakonska postelja bodi neomadeževana.« Hebr. 13. 4. Razmerje med možem in ženo opisuje apostel tako-le: »Žene naj bodo podložne svojim možem, kakor Gospodu. Zakaj mož je glava žene, kakor je Kristus glava cerkve; on, zveličar svojega telesa. Kakor je pa cerkev podložna Kristusu, tako naj bodo tudi žene svojim možem v vseh rečeh. 'Možje! ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus cerkev ljubil, in sam sebe za njo dal, da bi jo posvetil, ker jo je očistil v kopeli vode z besedo življenja.Tako morajo tudi možje ljubiti svoje žene kakor svoja telesa. Kdor svojo ženo ljubi, sam sebe ljubi. . . . Tedaj tudi vi vsi, vsak naj ljubi svojo ženo, kakor sam sebe; žena naj se pa boji svojega moža.« Efež. 5. 22—33. »Ravno tako naj bodo tudi žene podložne svojim možem, da bodo tudi ti, kateri ne verujejo besedi, po zadržanju žen brez besede pridobljeni, ko bodo videli vaše bogaboječe in čisto življenje. Njih lepotija ne bodi zvunanja v pletenih laseh, ali v obloženju z zlatom, ali v noši oblačil; ampak skriti človek srca, v nestroh- ljivosti mirnega in krotkega duha, kateri je pred Božjim obličjem bogat. Tako namreč so se nekdaj tudi zaljšale svete žene, katere so upale v Boga in bile podložne svojim možem.Ravno tako možje! ravnajte z njimi po pameti, kakor s slabejim ženskim spolom in jih imejte v časti, ker imajo tudi one deležne biti milosti življenja, da ne bodo vaše molitve zadržane.« Pet. I., 3. 1—7. Posebno lepi opomini o zakonskih dolžnostih nahajajo se v Filoteji od sv. Fran. Sal. knj. III., pog. 38 in 39. (Izd. družb. Mo¬ horjeve str. 181—190.) § 12. Listine potrebne pred poroko. Da more župnik o veljavnosti in dopustljivosti nameravanega zakona povse gotov biti, mu ne zadostuje, da je morebiti o tem sam osebno prepričan, ampak o marsičem mu morata ženina pri¬ nesti spričala. Instr. § 70: Ad matrimonii celebrationem contracturi tune tantum admitti debent, quando conjunctioni eorum nullum, quantum sciri possit, obstet impedimentum, et cuncta praestiterint, quae ecclesiae leges ad matrimonia invalida aut illicita excludenda praeseribunt. In specie ipsis ineumbit, proclamationes rite peraetas esse comprobare nec non liberi status testimonium exhibere; et nisi aetas et origo eorum ex libris parochialibus colligi possit, lit- teras baptismales aflerre. Quodsi nupturiens testimonium šibi baptis- male parare plane non valeret, parochus ad episcopum recurret. 3 * 36 Supra memoratas legis austriacae praescriptiones quod attinet, magno agendum studio, ut a matrimonium contracturis exacte observentur. Quod si contingat, ut parochi monita nihil proficiant, res ad episcopum deferenda. Hoc ipsum fiat, si alia quacunque ex causa ditficultates vel dubia enascantur.» Glavno pravilo zastran spričalje: Kar poročujoči župnik raz¬ vidi iz svojih župnijskih matic, ne potrebuje drugega potrdila, — kar pa iz svojih župnih matic ne razvidi, mora biti potrjeno z izvirnim uradnim spričalom. Navadna spričala, ki se zahtevajo, so : a) Krstni list. — Krstni list mora prinesti vsak ženin (nevesta), katerega starost in rod ni razviden iz župnijskih matic poro¬ čajočega župnika. V večjih mestih, n. pr. Trst, zarad pogo¬ stega spreminjanja stanovanja župni uradi nimajo družinskih knjig (status animarum), zato si mora krstni in mrtvaški list prejšnjega zakonskega družeta poskrbeti tudi tisti ženin, ki je v isti župniji krščen, oziroma mu je umrl zakonski druže, kjer se namerava poročiti. Zapoved zastran krstnega lista ne velja samo njemu, ki se misli prvikrat poročiti, ampak tudi vdovcem in vdovam, ako imajo v drugič poročeni biti v drugi župniji, nego so bili prvikrat. (V tržaški škofiji vdovec [vdova] v tem slučaju prinese poročni list svojega prejšnjega zakona, v katerem pa je v opazki dodan dan in leto njego¬ vega rojstva. Primerjaje poročni list z mrtvaškim listom zakon¬ skega družeta se zamore spoznati vdovstvo dotičnika.) Ako ima vdovec (vdova) v drugič poročen biti v isti župniji, v kateri je bil prvikrat, mu ni treba novega krstnega lista, ker se že nahaja v župnem arhivu, in župnik v poročni knjigi v rubriki: »Documenta occurentia« opazi, da se krstni list nahaja med akti tega arhiva od leta . . . Inostranci iz takih držav, kjer imajo civilne matrike, kažoče le čas rojstva, morajo s posebnim krstnim listom svojega duhovnega pastirja spričati, katere vere so. Spreobrnjenci naj z zanesljivim pismom iz¬ kažejo svoj prestop k veri katoliški. Dokler ženin ne skaže krstnega lista, ga župnik ne sme poročiti, razven da dobi spregled, in sicer od cerkvene in državne oblasti, ker to zahteva tudi avstrijski državni zakonik § 78: »Wenn ferner diejenigen, deren Volljahrigkeit nicht offenbar am Tage liegt, den Taufschein oder das schriftliche Zeugniss ihrer Volljahrigkeit nicht vorweisen konnen . . . so ist es dem Seelsorger bei schwerer Strafe verboten, die Trauung vorzunehmen, bis die Verlobten die nothwendigen Zeugnisse beigebracht haben.« Za cerkveni spregled obrne se župnik do svojega škofa. Zastran državljanskega spregleda pa določuje postava 4. julija 1. 1872., § 1 (št. 111 drž. zak.), da spregled krstnega lista da deželna vlada, ako so podatki, katere ima krstni list spričati, na drug način zadostno dokazani. V slučaju bližnje smrtne nevarnosti sme dati ta spregled c. kr. okrajno glavarstvo in 37 v mestih z lastnim statutom zadevni občinski urad. Cerkveni spregled poskrbi se v bližnji smrtni nevarnosti ali od škofa, ali pa od tistega škofovega pooblaščenca, ki sme v skrajni sili dati spregled oklicev. Predno župnik za tak spregled prosi, mora iz drugih listin ali pa od zanesljivih prič mora- lično gotovo znati podatke, katere bi imel potrditi krstni list. b) O k 1 i c n i list — mora prinesti tisti, katerega nameravani zakon je moral oklican biti še v drugi župniji, ali tudi v več župnijah. Dokler tega spričala ne donese, ga župnik ne sme poročiti, dasi je dejanjsko oklican bil. Torej ne zadostujejo kake osebne priče, ki bi bile slišale oklicavati, kar je razvidno že iz tega, ker se v oklicnem listu ne potrdi samo, da sta zaro¬ čenca oklicana bila, ampak še posebno, da oklicujoči župnik ni zaznal za nijeden zadržek proti nameravanemu zakonu. Je-li duhovni pastir zaznal za kake zadržke ali ne, tega ljudje, ki so slišali oklicavati ga, ne znajo, zato njih pričevanje ne more nadomestiti istega spričala. Drž. zak. § 78: »Wenn Verlobte das schriftliche Zeugniss von der vollzogenen ordent- lichen Verkiindigung . . . nicht vorweisen konnen ... so ist es dem Seelsorger bei schvverer Strafe verboten, die Trauung vorzunehmen.« Primeri zgoraj navedeni § 70 Instr. c) Spričalo samskega stanu — mora prinesti tisti, ki ni bil rojen v župniji, v kateri ima poročen biti, in tisti, ki se sicer želi poročiti v svoji rojstni župniji, je pa potem, ko je dorasel za zakon, za več časa odšel v ptuje kraje. To spričalo dobi ženin od župnika, v čigar župniji je živel, odkar je doraščen za zakon; ako je ta čas živel zaporedoma v raznih župnijah, mora ga preskrbeti od vsacega župnika posebej. Ako dotičnemu župniku (ali župnikom) ženinove razmere niso zadosti znane, mu ne more dati spričala samskega stanu, poskrbeti si ga mora pri škofijstvu, kjer pa mora svoj samski stan potrditi s pričami in s prisego. Tega spričala ne more nadomestiti politično dopuščenje zakona, ali izjava, s katero potrdi politična oblast, da je dotičnik sposoben za zakon. Spričalo ženina iz ptuje škofije pošlje župnik svojemu škofu, da pozve o pristnosti spričala, oziroma poskrbi potr- jenje od dotičnega škofijstva. d) Spričalo, da je razvezan prejšnji zakon, mora prinesti, kdor se po razvezanem prvem zakonu zopet hoče poročiti. Drž. zakon § 62: »Wer schon verehelichet war und sich wieder verehelichen will, muss die erfolgte Trennung, das ist die ganzliche Auflosung des Ehebandes rechtmassig bevveisen.« Sklenjen zakon razveže se vsled smrti ali všled vstopa enega zakonskega družeta v samostan s slovesno obljubo — ali vsled spregleda papeževega, — ali (zakon nekrščenih) vsled novega zakona, katerega sklene ena stranka potem, ko je bila krščena. Poglejmo te slučaje po vrsti. 38 Veljaven in zvršen zakon med kristijani razveže le smrt enega zakonskega družeta. Da se pa vdovec (vdova) zopet sme poročiti, mora razven slučaja, da je prvi zakonski druže umrl v isti župniji, v kateri se živeči vnovič oženiti želi, prinesti od zadevne gosposke pismeno spričalo smrti prejšnjega zakonskega družeta, Mrtvaške liste izdajati imajo oblast: župnik, v čigar župniji je kdo umrl in bil pokopan, — predstojnik bolnišnice, v kateri je kdo umrl, — vojaški poveljnik, pod katerim je kdo padel v bitki, — kapitan broda, na katerem je kdo umrl. Zastran teh spričal je omeniti, da mnogokrat župnik sam ne more soditi, so li postavni ali ne, izvirni ali ponarejeni, ali popačeni, zato jih pošlje na škofijstvo, da preišče in potrdi njih izvirnost in nepopačenost. Župnijskih spričal iz domače škofije in navadno tudi iz sosednih škofij se ne pošilja škofijstvu v potrjenje, ker so vsled šematizmov škofijskih dotični župniki toliko znani, da sleparija ni lahko mogoča; ako bi pa bila le najmanjša vtemeljena sumnja, treba je tako spričalo predložiti škofijstvu, ker je posebno treba skrbeti, da se v okom pride bigamiji. Prim. § 39 A. a). Ako vdovec (vdova), ki postavnega mrtvaškega lista skazati ne more, ponudi, da hoče smrt zakonskega družeta dokazati s pričami, — župnik ne more sprejeti takega dokazovanja, ker nima zunanje cerkvene sodnosti, ampak pouči vdovca, naj smrt dokaže pri zadevnih oblastnijah. Prim. § 39 A. b). — Za župnikovo ravnanje pa se opazi, da za poroko vdovca ne zadostuje mrtvaški razglas, izdan le od svetne oblastnije, ampak izdan mora biti tudi od cerkvene oblasti, ki, preiskavša vse okoliščine prvega zakonskega družeta, razglasi mrtvega in živečemu dopusti skleniti novi zakon. Prim. § 39 A. a). Veljaven zakon med kristijani, ki še ni bil zvršen, se tudi razveže vsled slovesne obljube, katero eden zakonski druže stori v samostanu. Da se med svetom ostali zakonski druže sme poročiti vnovič, ne zadostuje gotovost, da je prvi soprog resnično stopil v samostan, ampak imeti mora od svojega škofa spričalo, da je vsled vstopa enega soproga razvezan zakon, in da med svetom ostali zakonski druže sme skleniti nov zakon. Prim. § 39 B. Veljaven in še ne zvršen zakon med kristijani zamore se po milosti razvezati tudi po papeževem spregledu. Izvirna spre- gledna listina (Dispens-Urkunde) ostane pri škofu, ki župniku stranke, katera se vnovič želi poročiti, pošlje škofijsko pismo, brez katerega je ne sme poročiti. Naša država ne priznava tega, zato bi v takem slučaju župnik ne smel ravnati svojelastno, ampak bi si moral izprositi napotek ravnanja od svojega škofa, ki bo poskrbel, da ne pride do konflikta med cerkvijo in državo. Zakoni nekrščenih so sicer naravno veljavni; ako pa en soprog pristopi h krščanski veri, drugi pa neče več živeti z 39 njim, ali pa le zasramuje krščansko vero in brani soprogu spolnovanje krščanskih dolžnosti, zamore se njiju zakon raz¬ vezati in krščanski soprog pozakoniti vnovič. Pokristjanjeni stranki za nov zakon ne zadostuje razvezno pismo (libellum repudii) dano od nevernega soproga, ampak imeti mora od škofa posebno pismo, da je prvi zakon razvezan, in da sme stopiti v nov zakon. Prim. § 39 C. e) Komur je bil koji zadržek, nasprotujoč njegovemu zakonu, odpravljen po spregledu, mora to spričati z dotičnim spre- glednim pismom. O teli in o pismih, ki jih morajo imeti mladoletni, vdove, vojaki, inostranci, itd., bo govor pozneje. Spričala in pisma, katera morajo prinesti ženini, morajo biti izvirna, ne prepisi. Spričala iz župnih matic (krstni, poročni, mrtvaški list) iz tuje škofije morajo imeti od škofa dotičnega dušnega pastirja, ki jih je spisal, pridjano potrjenje izvirnosti, ker so ravno temu cerkveni pečati in podpisi podložnih duhovnikov najbolj znani. Isto velja o spričalu samskega stanu, ako ni izdano neposredno od škofijstva. Spričala spisana od svetnih uradov iz ptujih krajev, morajo imeti pridjano potrjenje od zadevne višje svetne oblasti. Mrtvaški list, spisan od vojaškega dušnega pastirja, ne potrdi ško- fijstvo, ampak vojaško poglavarstvo (Regiments-, Corps-, Spitals- Generalcommando). Spričalo iz ptujih krajev, ki nima zahtevanega potrjenja, pošlje župnik na svoje škofijstvo, katero pregleda, je-li vse v redu ali ne. Ako bi se izvirnik moral vrniti ženinu, naj župnik vsaj potr¬ jeni (vidirani) prepis priloži ostalim listinam. Zahtevane listine shrani v arhivu lastni župnik poročencev, t. j. tisti, ki ima pravo jih poročiti in jih poroči; ker ima ravno on paziti na to, da je vse v redu, kar se zahteva za veljaven in dopustljiv zakon. Kateri župnik ima pravo poročanja, odloči navada škofije — v enih škofijah župnik nevestin (ubi sponsa, ibi sponsalia), v drugih pa župnik, v čigar župniji se nastanita ženina (ubi futura sponsorum habitatio, ibi sponsalium inscriptio et copulatio). Ako ženine poroči koji pooblaščen mašnik, kateri mora pred poroko od lastnega župnika ženinov dobiti pooblaščenje (delegationem), se te shranijo pri župnem uradu tistega župnika, ki je dal pooblaščenje. Listine za poroko potrebne vpišejo se v poročno matico (liber copulatorum) iste župnije, v kateri je bila poroka, in se izvirniki ne smejo oddati nijednemu, tudi c. kr. oblastnijam le na izrecno dovoljenje deželne vlade, pač pa se jim zamore dati prepis dotične listine. (Statthalterei-Erlass Briinn ddo 22. September 1886, Z. 26.080.) § 13. A. Inostranski in brezdomovinski ženini. Instr. § 71: Caveatur oportet, ne exteri aliter, quam servatis omnibus, quae ad matrimonium rite celebrandum requiruntur, 40 matrimonium contrahere permittantur. Kakor pri vsakem zakonu, mora župnik tudi pri inostranskih ženinih paziti na dvoje; namreč, da bo zakon po cerkvenih postavah veljaven in dopustljiv, in da ženini nimajo svetne škode zarad zanemarjenja državljanskih postav. Nekatere države imajo zastran zakonov svojih deželanov, sklenjenih v inozemstvu, določno postavo, da jih domača država ne prizna za veljavne, ako niso spolnjeni vsi pogoji, katere njene postave zahtevajo za veljavnost, ne glede na to, da se morda ti pogoji ne zahtevajo za veljavnost v državi, kjer se zakon dejanjsko sklene. 1 ) Ako sta ženina (ali eden od obeh) državljana take države, morata skazati, da njunemu zakonu ne nasprotuje nijeden — ne razdiraven, ne oviraven cerkveni, ne avstrijsko-državljanski zadržek, in prinesti morata iz svoje domovine še posebno potrjenje, da sta ozir postav svoje domače države sposobna za zakon, in iz nekaterih tudi dopu- ščenje, da smeta skleniti zakon. Kaj razne države zahtevajo za veljavnost zakonov svojih državljanov, sklenjenih v inozemstvu, je nemogoče naštevati, ker se ravno v tej zadevi postave kaj pogosto preminjajo. Lavantinsko škofijstvo 14. dec. 1859, št. 2222, ukazuje, da se mora vsak slučaj nameravane poroke inostrancev posebej naznaniti škofijstvu, katero potem napoti župnika, kaj je za pra¬ vilnost zakona potrebno; to ravnanje je tudi drugod najbolj varno, dasi bi v kateri škofiji ne bilo izrecno ukazano. Omenijo naj se tukaj le nekatere države. Državljani Angleški in Zjedinjenih ameriških držav ne potre¬ bujejo nikakega spričala od svoje državne gosposke, ker ta zakone svojih državljanov, sklenjene v inozemstvu, prizna veljavnimi, da so bili le veljavno sklenjeni po postavah tiste države, kjer je bila poroka. Državljani belgijski 1 ), brazilijski, danski, francoski, grški, churhessenski, hessen-hamburški, genfski, tessinski, waadtlandski, neufchatelski, nizozemski, portugalski, pruski, švedsko - norveški sicer od svoje domače gosposke ne potrebujejo kakega dovoljenja, vendar te države za veljavne priznavajo zakone, v inozemstvu sklenjene, ako so bili spolnjeni tudi vsi pogoji domačih postav; zato mora ženin iz teh držav prinesti spričalo od zadevne domače *) Min. za bogoč. in uk 22. nov. 1859, št. 17.602, pravi: »Bevor der Seel- sorger an der Eheschliessung einer dem Auslande zugehorigen Person sich be- theiliget, hat er sich die Ueberzeugung zu verschaffen, dass dieselbe nach den Gesetzen ihrer Heimat zur Eingehung einer Ehe im Auslande befugt sei, oder die nach diesen Gesetzen etwa erforderliche Erlaubniss zur Schliessung der beab- sichtigten Ehe erlangt habe . . . Demnach wird es dem Seelsorger obliegen, in verlasslicher VVeise zu ermitteln, welchem Lande derselbe angehdrt, und von ihm das ausreichend beglaubigte Zeugniss der competenten Obrigkeit der Gemeinde des Auslandes, zu vvelcher er zustandig ist, abzufordern, durch ivelches diese die vorhin angedeutete Befugniss oder Erlaubniss zur Eingehung der vorhabenden Ehe bescheiniget.« ‘) Zastran belgijskih ženinov objavi min. notr. 8. maja 1888, štev. 1660, postavo belgijsko od dne 16. avgusta 1887, s katero so premenjene določbe o vojaških zakonih (Art. 88 in 103), in določbe (Cod. Civil. art. 151, 152, 153;. 41 oblasti, da je spolnil vse, kar je potrebno za veljavnost zakona v njegovi domovini. Podložniki ogerske krone smatrajo se ozir sklenitve zakona v Cislajtaniji za inostrance, ki morajo imeti vsi, torej malo- in polnoletni, moški in ženske, od ogerskega ministerstva za bogo¬ častje in uk posebno spričalo, da so osebno sposobni za sklenitev zakona (testimonium de habilitate personali ad ineunda conjugia). C. kr. namestništvo v Trstu 31. jan. 1879, št. 1218/11, in isto 22. febr. 1881, št. 2435. — Prošnji za to spričalo mora se priložiti 1 gld. za kolek. Kdor pa je rojen na Ogerskem, a nima tam domovinskega prava, ne potrebuje tega spričala, Zastran ženinov iz Hrvaškega, Slavonije in bivše Granice naznanja kr. ogersko ministerstvo za bogočastje in uk 26. sept. 1883, št. 29.923, da spričala za zakon v inozemstvu dajo v civilnem Hrvaškem in v Slavoniji zadevne podžupanije in magistrati teh-le mest: Zagreb, Karlovec, Bakar, Sisek, Varaždin, Križ, Koprivnica, Požega, Osek in Ruma; — v bivši Granici pa kr. okrajna glavarstva in magistrati teh-le mest: Karlopago, Senj, Petrinja, Kostajnica, Brod na Savi, Mitroviče, Semlin, Karlovec, Petervardin, Belovar, in trdnjava Ivanič. Da se stvar ne zavleče, naj zaročenca iz Hrvaškega, Slavonije ali Granice za spričalo prosita neposredno pri navedenih uradih, ne pa pri hrvaško-slavonski deželni vladi, in tudi ne pri ogerskem ministerstvu. Bavarci, ki hočejo v Avstriji skleniti zakon, morajo iz svoje domovine prinesti od pristojne okrajne gosposke spisano in postavno potrjeno (legalizovano) spričalo, da po bavarskih postavah ne nasprotuje noben zadržek nameravanemu zakonu. Brez tega spričala je v inozemstvu sklenjeni zakon pred bavarsko gosposko neveljaven, torej inostranka, ki bi se brez tega spričala omožila z bavarcem, ne zadobi bavarskega državljanstva, in tudi otroci ne iz takega zakona. Zamore se v nekaterih slučajih to spričalo zadobiti že po sklenjenem zakonu, a nikakor ne, ko je zakon vsled smrti že razvezan. Spričalo dati sme zadevno kr. okrajno glavarstvo (kon. Bezirksamt) in magistrat teh-le mest: Freising, Miinchen, Ingol- stadt, Landshut, Passau, Straubing, Amberg, Regensburg, Bam¬ berg, Baireuth, Hof, Ansbach, Dinkelsbiihl, Eichstadt, Erlangen, Furth, Nurnberg, Rothenburg, Sch\vabach, Weissenburg, Aschaf- fenburg, Schvveinfurth, Augsburg, Donauworth, Kaufbeuern, Kem- pten, Lindau, Meningen, Neuburg a. D., Nordlingen. Legalizuje ta spričala: »kon. bairisch. Kreisregierung«. Švicarjem daje privoljenje k ženitvi ali spričalo o zmožnosti »der Civilstandsbeamte des Heimatortes«. Italijan mora od svojega župana (sindaco) poleg potrdila zvr- šenih civilnih oklicev prinesti še spričalo, da od strani laške vlade ni zadržka proti nameravanemu zakonu, ki pa je zapopadeno v spričalu oklicev. Zastran osebne sposobnosti za zakon se omeni, da se italijanski podložnik ne sme poročiti pred spolnjenim 18. letom, in ženska ne pred spolnjenim 15. letom. Dovoljenje 42 od starišev mora imeti sin, dokler ni spolnil 25. leta, in hči, dokler ni spolnila 21. leta. Krvno sorodstvo in svaštvo je zadržek proti zakonu le do II. člena. Zapovedan je v italijanskem kra¬ ljestvu civilni zakon in dosledno civilni oklici, ki so pa le dvojni in to pismeni (oklic se namreč izobesi dva praznika zapore¬ doma in še tri dni na oklicni tabli uradnije, pri kateri ima zadevni ženin svoje domovinsko pravo). Pomanjkanje civilnih oklicev je ondi razdiraven zadržek zakona. Italijanski podložnik naj se zastran civilnih oklicev obrne do italijanskega poslaništva na Dunaju, ali ako mu je bližej, do v konzula v Trstu. Oklicni stroški v Italiji znašajo okoli 7 gld. Župnik, ki je italijanskega podložnika poročil, pošlje »ex offo« poročni list na svoje škofijstvo. B. Brezdomovinski ženini. Instr. § 73: »Copulationem eorum, qui nec verum, nec quasi domicilium habent, peragare non licet, antequam episcopus ipse licentiam concesserit.« Rim. obrednik: »Caveat praeterea parochus, ne facile ad contrahendum matrimonium admittat vagos et pere- grinos, et qui incertas habent sedes . . . nisi diligenti de iis omnibus facta inquisitione, et re ad Ordinarium delata, ab eoque habita de ejusmodi matrimonii celebrandi licentia.« Brezdomovinec je tisti, ki je svoje prejšnje domovališče zapustil in še nikjer ni spolnil pogojev, ki se za pridobitev domova- lišča zahtevajo, — potem tisti, čigar obrtnija zahteva vedno pre- menjevanje prebivališča, n. pr. lastnik menežarije, ki, potujoč od mesta do mesta, nikjer ne ostane stanovitno, ampak le toliko časa, dokler je plačujočih radovednežev, navadni postopači, n. pr. cigani. Razločiti je treba med brezdomovincem in popotnikom. Kar¬ dinal Prosp. Lambertini ju označuje tako: »Vagus ille appellandus est, qui relicto suo domicilio sedem in exteris terris inquirit. Pere- grinus autem is nuncupatur, qui ea voluntate iter facit, ut ad pristinum domicilium exacta peregrinatione revertatur.« Brezdomovinci nimajo lastnega župnika, torej jih zamore poro¬ čiti vsak župnik, in to celo, ako je le eden ženinov brezdomovinski; vendar v tem slučaju večjidel ukaže škof, da ju poroči tisti župnik, v čigar duhovno skrb spada stranka, ki ima pravo ali začasno domovališče. 1 ) Brezdomovinca, ki se oglasi za zakon, izpraša župnik vse¬ stransko vse, karkoli mu je od ženinov ozir veljavnosti in dopust¬ ljivosti zakona potrebno znati. O vprašanjih in odgovorih naj naredi natančen zapisnik in ga skupaj z listinami, kolikor jih je prinesel brezdomovinec, pošlje svojemu škofu, od katerega pričakuje napotek daljnega ravnanja. Nekatera škofijstva izdala so zastran brezdomo¬ vincev posebne določbe. Tako n. pr. Eichstadtsko, ki natanko določuje, o čem naj župnik poz ve. Še natančniše pa uči Wurz- ') Homo apost. tr. 18. in 72.: > Vagos posse contrahere coram quocumque parocho, licet tantum alter sponsorum sit vagus.> 43 burski navod, ki nadrobno našteva vprašanja, katera naj se stavijo brezdomovincu, namreč: 1. Kako mu je ime in pridevek? 2. Kje je rojen? 3. Koliko let ima? 4. Kakšnega stanu, kakšne vere je, kakšno obrtnijo ima? 5. Kdo so mu stariši, kojega stanu, kje prebivajo ? 6. Koliko časa je, odkar je odšel iz rojstnega kraja? 7. Se med tem časom ni nikdar vrnil na svoj dom? 8. Koliko časa je ostal na svojem domu? 9. V katerih krajih razven svojega rojstnega kraja je bival ? Našteti mora vse kraje, in kolikor mogoče določiti, koliko časa je bil na vsakem kraju. 10. Ima iz teh krajev potni list, ali odpustno pismo, ali katera druga spričala? 11. Ima kako spričalo o svojem obnašanju in o nravnosti? Ako kaj takega pokaže, naj se pazljivo pregleda, če se vjema starost, čas, postarnost in ostalo. 12. Je bil v svoji domovini katerikrat poročen ali pa zaročen? Ako pritrdi, da je bil, mora skazati, kako je bil razvezan njegov zakon, isto o zaroki. 13. Bi zamogel pripeljati prič iz svojega rojstnega kraja in iz krajev, v katerih je bival ali služil, ki bi znale in pričale, da je neoženjen? 14. V katerem kraju je živel najdalje in kje najzadnje? Ako imenuje kraj, ki ni preveč oddaljen, moralo bi se tam pismeno pozvediti o njegovi nravnosti, samskem stanu itd. 15. Zna li, kako velik greh je mnogoženstvo (mnogomoštvo) ? Kako strašno se pregreši taki proti Bogu in ljudem, in kako velike kazni so mu zažugane? 16. Bi zamogel s prisego potrditi, da je neoženjen? 17. Zna in razumi, kaj je prisega? Natančen zapisnik o odgovorih na ta vprašanja in o vseh pozvedbah pošlje župnik škofijstvu. Ako od škofa dobi nalogo, od brezdomovinca prevzeti prisego, razloži mu najprej svetost prisege in hudodelstvo krive prisege. V obliki prisege mora biti z določnimi in jasnimi besedami izrečeno, o čem priseže, n. pr. da ni bil nikdar oženjen, da ne zna za noben zadržek proti zakonu itd. III. O določbah postavnih oklicev. § 14. Oklici. Že zdavnej se je spoznalo, da zamorejo skrivni zakoni močno motiti blagor družine, cerkve in države. Da bi se takim zakonom v okom prišlo, in bi se zaznali zadržki, ako kateri nasprotujejo kojemu zakonu, vpeljani so bili oklici. Zbor. later. (1216) je za 44 vso cerkev zapovedal oklice, ki so bili poprej le v nekaterih krajih v navadi, — in Trident. zbor je to vnovič potrdil in natančnejše še določil s postavo: »Praecipit, ut in posterum, antequam matrimonium contrahatur, ter a proprio contrahentium parocho tribus continuis diebus festivis in ecclesia inter missarum solemnia puhlice denun- cietur, inter quos matrimonium sit contrahendum.« Zastran oklicev je treba paziti na sledeče: a) V katerih žup¬ nijah morajo biti oklicani ženini ? — h) Kaj mora župnik pred vpiso¬ vanjem oklicev znati ? — c) Kdaj in kako se oklicuje ? — d) Katere pravice in dolžnosti izvirajo iz postavno zvršenih oklicev ?— e) Katere kazni so zažugane opuščenju oklicev? — f) Spregled oklicev. § 15. V katerih župnijah morajo biti oklicani ženini? Trid. zbor določuje, da morajo biti oklicani »a proprio pa¬ rocho«, enako rimski obrednik: »ter a proprio parocho, ... si vero vir et mulier parochiae sint diversae, in utraque parochia fiant denuntiationes«. Glavno pravilo je, da morajo biti ženini oklicani v svoji lastni župniji. Besede »a proprio parocho« se ne razumevajo doslovno, da bi moral oklicavati župnik osebno, ampak oklicati zamore ser- vatis servandis tudi kaplan ali kateri drugi župnikov namestnik. Lastni župnik ženinov je po § 39. Instr. »tisti, v čigar župniji imata ženina pravo ali začasno domovališče«. Ker mnogi svoje domovališče večkrat premene, treba je bilo natančniših določil zastran tega, kje imajo biti oklicani ženini. To nahajamo ozir cerkvenega postavodajalstva v Instr. § 60 in slednjem, in ozir državnega postavodajalstva v drž. zakoniku § 70 in sled. Cerkvene določbe so te-le: Instr. § 60: »Matrimonium antequam contrahatur, a parocho sponsi et sponsae tribus diebus dominicis vel festivis inter missarum solemnia puhlice denuntiandum et omnis, cui impedimentum aliquod notum, ad revelandum istud monendus est. Persona nupturientium expresso utriusque nomine baptismali, cognomine, loco nativitatis, aetate, conditione ac domicilio adcurate determinetur.« § 61: »Si sponsus vel sponsa non tantum verum, sed etiam quasi domicilium habet, trina proclamatio tam a parocho veri, quam a parocho quasi domicilii eorum instituenda est. Quando autem contingat, ut persona quaedam praeter domicilium verum plusquam unum habeat quasi domicilium, sufficit, ut matrimonium a parocho veri ejusdem domicilii ac ab uno parochorum, in quorum territorio quasi domicilium habet, rite denuntictur.« § 62: »Si sponsus vel sponsa in nulla parochiarum, ubi sc- cundum regulas antefatas proclamatio fieri debet, per sex saltem septimanas habitet, proclamatio instituatur praeterea in ecclesia parochiali ejus loči, ubi persona, de qua agitur, ultimo per sex saltem hebdomadas habitaverit. Peculiaribus rerum adjunctis, ne id commode fiat, obstantibus, ea de re ad episcopum referendum est.« 45 § 63 : »Apud eos, qui neque verum habent domicilium, neque in loco quasi domicilii per anni ad minimum tempus jam commo- rantur, proclamationes etiam, ubi jura indigenatum in communitate civili habentium eis competunt, et quando ejusmodi jura nullibi eis competant, quantum fieri possit, etiam in parochia loči eorum natalis instituendae sunt. Nupturiente non tantum vero, sed etiam quasi domicilio carente, proclamatio fiat tam in parochia, ubi tune temporis commoratur, quam in loco, ubi jura indigenatum in com¬ munitate civili habentium ei competunt, aut quodsi nullibi iisdem gaudeat, quantum fieri possit, in parochia loči natalis.« § 64: »Iterandae sunt proclamationes, quando intra sex post eas peraetas menses matrimonium non contrahatur, vel et minori elapso tempore renovationem episcopus imperet.« § 65: »Antequam proclamationes rite institutae fuerint, matri- monium ličite contrahi nequit.« Državne določbe so te-le: Drž. zak. § 70: »Das Aufgebot besteht in der Verkiindigung der bevorstehenden Ehe mit Anfuhrung des Vornamens, Familien- namens, Geburtsortes, Standes und Wohnortes beider Verlobten, mit der Erinnerung: dass jedermann, dem ein Hinderniss der Ehe bekannt ist, selbes anzeigen solle. Die Anzeige ist unmittelbar oder mittelst des Seelsorges, der die Ehe verktindet hat, bei demjenigen Seelsorger zu machen, dem die Trauung zusteht.« Opazi se: Vsled postave 25. maja 1868 je v Avstriji pri neka¬ terih okoliščinah dovoljen civilni zakon in civilni oklici; o teh dolo¬ čuje čl. II., §§ 1—5 iste postave. § 71: »Die Verkiindigung muss an drei Sonn- oder Festtagen in der gewohnlichen Ivirchenversammlung des Pfarrbezirkes, und \venn jedes der Brautleute in einem anderen Bezirkc wohnt, beider Pfarrbezirke geschehen « Poprej veljavna določba zastran oklicev zakona, kjer sta ženin in nevesta različne krščanske vere, je ovržena, in ravnati se je sedaj po postavi 31. dec. 1868, čl. 1, ki se glasi: »Bei Ehen zwischen Angehorigen verschiedener christlicher Con- fessionen hat das Aufgebot in der gottesdienstlichen Versammlung des Pfarrbezirkes der Religionsgenossenschaft eines jeden der beiden Brautleute in der sonst gesetzlichen Weise zu geschehen. c § 72: Wenn die Verlobten oder Eines von ihnen in dem Pfarrbezirke, in \velchem die Ehe geschlossen werden soli, noch nicht durch sechs Wochen \vohnhaft sind, so ist das Aufgebot auch an ihrem letzten Aufenthaltsorte, \vo sie liinger als die eben bestimmte Zeit gevvohnt haben, vorzunehmen, oder die Verlobten miissen ihren Wohnsitz an dem Orte, wo sie sich befinden, durch sechs Wochen fortsetzen, damit die Verkiindigung ihrer Ehe dort hinreichend sei.« Opazi se: Na vprašanje: Do kedaj se ima šteti zapovedanih »šest tednov prebivanja« sicer dr. Schindler (Noth\vendigkeit und 46 Umstande des Aufgebotes 1884) odgovori in dokazuje, da v Avstriji zadostuje, ako so spolnjeni do poroke; po naših škofijah potrjene praktične knjige pa zahtevajo šest tednov pred prvim oklicem, namreč Zupančič »Duhovno pastirstvo« str. 733 pravi: »Kdor ob času prvega oklica na kraji svojega takratnega prebivanja ni še polnih šest tednov stanujoč . . . « in dr. Scheicher »Binders Ehe- recht« pag. 175 pravi: »Und zwar die sechs Wochen zuriickdatirt vom Tage des Aufgebotes, \vas bei uns beobachtet \vird«. § 73: »Wird binnen sechs Monaten nach dem Aufgebote die Ehe nicht geschlossen, so miissen die drei Verkiindigungen \vieder- holt werden.« § 74: »Zur Giltigkeit des Aufgebotes und der davon abhan- genden Giltigkeit der Ehe ist es zvar genug, dass die Namen der Brautleute und ihre bevorstehende Ehe \venigstens einmal sovvohl in dem Pfarrbezirke des Brautigams als der Braut verkiindet worden, und ein in der Form oder Zalil der Verkiindigungen unterlaufener Mangel macht die Ehe nicht ungiltig; es sind aber theils die Brautleute oder ihre Vertreter, theils die Seelsorger unter angemessener Strafe verpfiichtet, dafiir zu sorgen, dass alle hier vorgeschriebenen Verkiindigungen in der gehorigen Form vorge- nommen \verden.« Primerjaje določbe cerkvene z državnimi vidimo, da obedve oblasti enako ukazujete obliko, čas, število in ponovitev oklicev, razločite se pa ozir kraja oklicev in tudi ozir njih vpliva na ve¬ ljavnost zakona. Za podlago določbe, kje imajo biti oklici, stavi cerkvena postava domovališče (domicilium) in kraj prebivanja skoz zadnjih šest tednov, oziroma eno leto; državna pa kraj dejanjskega prebivanja in eventuelno kraj prebivanja skoz zadnjih šest tednov. Razvidno je, da cerkvena postava več zahteva, kot državna, in da v tem spolni tudi državno postavo, kdor spolni cerkveno. Pravila za oklice: a) Kjer ima dotična oseba pravo domovališče, tam se morajo oklici vselej zgoditi; — na to je treba paziti posebno pri mladoletnih, ki imajo pravo domovališče tam, kjer je imajo njih stariši, ali varuh, in morajo tukaj vselej oklicani biti, dasi prebivajo drugje, kjer imajo svoje nepravo domovališče. h) Kdor ima le pravo domovališče in tukaj ob času prvega oklica prebiva že polnih šest tednov, ima oklican biti samo v duhovniji svojega pravega domovališča. c) Kdor ima pravo in eno ali več nepravih domovališč, in na enem teh krajev prebiva že polnih šest tednov, mora biti oklican v kraju pravega domovališča in vsaj v enej duhov¬ niji nepravega domovališča, in sicer gotovo tam, kjer dejanjsko prebiva že celih šest tednov. d) Kdor ima pravo in nepravo domovališče, pa ondi ne prebiva še polnih šest tednov, ima biti oklican tudi tam, kjer je zadnjič prebival celih šest tednov. 47 e) Kdor nima pravega domovališča, pač pa nepravo in tukaj prebiva že celo leto, se okliče v tem nepravem domovališču; ako tu ne prebiva še celo leto, mora biti oklican tudi v tisti duhovniji, kjer ima domovinsko pravico; če te^nikjer nima, pa v svojem rojstnem kraju. Opazi se: Prebivanje skoz celo leto zahteva le cerkvena postava — državni zadostuje prebivanje skoz polnih šest tednov, in za tistega, ki še ne prebiva polnih šest tednov, zahteva država oklice v kraju, kjer je zadnjič prebival skoz več kot šest tednov, ne pa v kraju, kjer ima domovinsko pravo, ali kjer je bil rojen. 1 ) f) Ako zaročenec nima ne pravega in ne nepravega domovališča, prebiva pa na zadnjem kraju vsaj polnih šest tednov, naj se okliče na tem kraju in tudi še v župniji tiste občine, kjer ima domovinsko pravico, ali če je nikjer nima, (če možno) v rojstnem kraju; — ako pa ta oseba ne prebiva še celih šest tednov na zdajnem kraju, mora biti oklicana še tudi tam, kjer je zadnjič prebivala polnih šest tednov, da se zadosti državni postavi. g) Pri zakonih med katoliškimi in nekatoliškimi kristijani veljajo za katoliškega zaročenca do sedaj povedana pravila; nekato- ličana pa vsled postave 31. decembra 1868 oklieuje le dotični nekatoliški dušni pastir. h) Vojaške osebe, spadajoče k stoječemu vojaštvu (militia sta- bilis) ne okliče vojaški duhovnik, ampak njih lastni dušni pastir, dasi za ženitev potrebujejo dovoljenja od vojaške oblasti. Osebe, ki se štejejo v nestoječe (premakljivo) vojaštvo (militia vaga), bodisi, da so v vojaški službi ah začasno izpuščeni, oklieuje vojaški župnik, s katerim vojaški zaročenec vse za poročitev potrebno vravna (ukaz min. 19. avgusta 1858). Ako je eden poročencev nevojaškega stanu, ravna civilni župnik ozir oklicev ž njim po prej omenjenih pravilih. i) Oklici se morajo ponoviti, če se v šestih mesecih po oprav¬ ljenih oklicih zakon ne sklene, ah če škof ukaže ponovljenje, ko je krajši čas potekel. j) Zastran brezdomovincev (vagi) je že v § 13 povedano, da župnik ne more samolastno ravnati, ampak mora o njih vse potrebno sporočiti svojemu škofijstvu, in potem dobi zastran oklicev in poroke dotično naročilo, po katerem naj se ravna. ’) Nekateri župniki v goriški in tržaški žkpfiji tirjajo (ako ni posebnega uzroka) oklice le tam, kjer jih tirja svetna oblast. Škofje se dosedaj, kolikor znano, niso še meritorično izjavili o tem, in dokler se ne izjavijo, velja cerkvena postava v polnem obsegu, in župnik mora vsak slučaj sporočiti na škofijstvo in prositi za omejitev oklicev. Od druge strani pa naj župniki zaročencem spolnitev le cerkvene določbe kolikor mogoče olajšajo, n. pr. s tem, da ne zahtevajo pristoj¬ bine za take oklice. 48 Po tu navedenih pravilih zastran oklicev je treba gledati na domovališče, na kraj, kjer ima kdo domovinsko pravico, na kraj, kjer dejanjsko prebiva, in na rojstni kraj. Zadnje dvoje je za vsacega precej jasno, drugače pa je zastran domovališča in zastran kraja domovinske pravice, ker se obedvoje določuje po posebnih postavah. Domovališče si vsak izvoli s svojevoljnim ravnanjem, kraj, kjer ima domovinsko pravico, pa mu je določen po postavi. Treba torej znati pravila zastran domovališča in postavo o domovinski pravici. Zastran domovališča določuje Instr. v §§ 40 — 44 tako le: Instr. 40: »Domicilium verum ibi locorum est, ubi quis habi- tationem suam vel unice vel principaliter figit, ita, ut peregrinari dicatur, quando ibi non commoretur. Quamdiu hoc in loco habi- tationem šibi vel familiae suae desdnatam retinet, absentia longior, licet per se sumta, non sufficit ad efficiendam domicilii veri trans- lationem. Ubi quis duraturam figere sedem haud quidem intendit, verumtamen talem habitat in finem, ad quem assequendum longior commoratio requiritur, ibi quasi domicilium habet.* Za pravo domovališče zahteva se torej dvoje, — dejanjska nase¬ litev in volja tukaj stalno (torej izključno ali vsaj posebno) stanovati. Kadar je to dvoje spolnjeno, se za dosego pravega domovališča ne zahteva daljšega prebivanja, ampak zadostuje, da se dejanjsko naseli. Da ima kdo voljo, stalno prebivati na kakem kraju, se ne dokaže s samo njegovo trditvijo, ampak iz zunanjih okoliščin, n. pr. nastopi stalno službo, se loti obrtnije, zarad katere mora prebivati na dotičnem kraju, kupi posestvo in se nanj preseli itd. Začasno domovališče dobi se tam, kjer se kdo sicer naseli, vendar precej z namenom, da bo tukaj prebival le toliko časa, dokler ne premine mimogredoči vzrok prebivanja. Kdor se pa v kakem kraju ne naseli, ampak zarad posebnih okoliščin kaj časa ostane, ne zadobi začasnega domovališča, n. pr. potovalen po svetu vstavi se na enem kraju iz radovednosti, na drugem zarad bolezni, na tretjem zarad katerega druzega vzroka; — tak v teh slučajih ni zadobil začasnega domovališča, enako tudi ne oni, ki zarad bolezni gre v bolnišnico ali v toplice. Kdor ima v mestu zarad stanovskih opravil (n. pr. uradnik, trgovec) lastno stanovanje, pa si najame na deželi stanovanje, kamor prihaja na oddih, ali zarad razveseljevanja, lova itd., s tem ne pridobi začasnega domovališča. Za pridobitev začasnega domovališča zahteva se naselitev in namen daljšega prebivanja (intentio longioris commorationis). Kaj pomeni »daljše prebivanje?« — Kanonisti navadno odgovarjajo »notabilem partem anni«, >majorem annipartem«, »aliquot menses«. Namen, da kdo hoče več časa na dotičnem kraju prebivati, se mnogokrat vidi že iz zunanjih okoliščin, iz vzroka njegovega pre¬ bivanja; včasih se pa ta namen ne more dokazati iz zunanjih okoliščin. Za tak slučaj je S. C. Inq. 2. maja 1877 cerkvenemu zboru v Maynooth na Irskem odgovorila, da po pravilu potrjenem 49 od papeža Benedikta XIV. namesto dokaza tega namena zadostuje zaročenčevo prebivanje skoz poln mesec na kraju poroke. 1 ) §41: »Uxor, ubi maritus; minorennes, ubi parentes, nutritii, ubi tutor, verum habent domicilium. Locus, ubi e. gr. uxor servitia praestat, aut minorennis studiorum causa commoratur vel persona militaris stativa habet, ipsorum quasi domicilium reputandus est. Quinam minorennis censendus vel minorennibus quoad relationes juridicas aequiparandus sit, juxta legem austriacam dijudicandum venit.« Pri tem paragrafu je treba pripomniti, da soproga, ki je od svojega moža ločena od mize in postelie, in tista, ki je svojega moža hudomušno zapustila, vsled zakona nima več tam svojega pravega domovališča, kjer njen soprog. Ako pa zarad moževe krivde ne živi ž njim, jej moževo domovališče ostane pravo domovaiišče. § 42: »Officiales publici nec non ii, qui ad servitia quaecunque puhlica in dies vitae assumti sunt, domicilium verum eo habent in loco, ubi ad muneris servitiive sui ordinarii partes explendas habitant. Quando alio in loco ad extraordinarium deputantur ministerium, quod pro sua natura longiorem postulat moram, ibi quasi domici¬ lium acquirunt.« § 43: »Qui hominis privati, societatis aut instituti cujusdam servitiis se mancipat, quasi domicilium aquirit in loco, ubi ad ser¬ vitia haecce praestanda habitat. Haud ea tamen sint, oportet, quae continuam habitationis mutationem inferant. Neque ratione servi- tiorum, quorum quis tenore herum quoad habitationem sequi debet, loco, quo herus domicilium non habet. domicilium acquiri potest.« N. pr. tovarniški delavci zadobe začasno domovališče v župniji, v kateri je tovarna, ako v tej župniji tudi stanujejo; ako pa ne stanujejo v tej župniji in sem prihajajo le na delo, tukaj ne zadobe domovališča. Ako se pa v kraju, kjer je tovarna, povse nasele, svoje lastno gospodarstvo vstanovč in so polnoletni, zadobe s tem pravo domovališče. § 44: »Času, quo quis extra locum domicilii veri in aliis adhuc parochiis domus ejus usibus destinatas instructasque possideat, in illo tantum horum locorum quasi domicilium habet, ubi vel *) S. C. Inqu. 2. Maji 1877: »Ad constituendum quasi domicilium duo simul requiruntur habitatio nempe in loco, ubi matrimonium contrahitur, atque animus ibidem permanendi per majorem anni partem, nimirum et hujusmodi animus et actualis habitatio. Verumtamen si de praedicto animo non constet, ad indicia recurrendum est, quae praesto sint, quaeque moralem certitudinem pariant. In re autem occulta et interna difficile est, hujusmodi indicia habere, quae judicem securum faciant; inde est, quod adhiberi maxime debet regula a S. P. Benedicto XIV. confirmata, ut inspiciatur, utrum ante matrimonium spatio saltem unius mensis vel ambo vel alteruter in matrimonii loco habitaverit.« Arch. f. K. R. 1881, 6. Heft, pag. 415. - Še daljše so šli škofje severoameriški Baltimorskega zbora 1886, ki so prosili papeža, naj dopusti, da podložnikom Zjedinjenih držav ameriških zadostuje za pridobitev začasnega domovališča. pre¬ bivanje skoz en mesec »nulla facta inquisitione de animo manendi per majorem anni partem.« Papež jim je to prošnjo uslišal 12. maja 1886. (Zittelli; Aparatus Iuris Eccl. pag. 387.) Zakonsko pravo. ^ 50 cjuovis anno per notabile tempus commorari solet, vel tempore, quo locum qua domicilium asserit, per sex ad minimum septimanas habitat.« V tem paragrafu razločena sta dva slučaja: a) ako ima kdo posebno stanovanje za se v lastni hiši že skoz več let, kjer vsako leto po več časa (notabile tempus) stanuje; in b) ako v to svojo hišo ni hodil stanovat. V prvem slučaju ima v dotičnem kraju začasno domovališče tudi v dobi leta, ko ne stanuje v imenovani hiši. V drugem slučaju pa ima začasno domovališče le, ako v do- tični hiši že vsaj šest tednov dejanjsko stanuje. Ta paragraf govori le o tistih, ki imajo razven pravega domovališča druge lastne hiše s stanovanjem za sebe, ne pa o tistih, ki imajo v kakem kraju najeto le stanovanje, kamor prihajajo za razveseljevanje, ali na oddih, — ti poslednji na dotičnih krajih nimajo ne pravega ne začasnega domovališča. Po deželi dušni pastirji večjidel poznajo svoje ovčice, in tudi, kje ima kdo pravo ali začasno domovališče, zato navadno zaro¬ čencem ni potreba s spričali skazati svojega domovališča. Drugače pa je z mestnimi ljudmi, ki pogosto preminjajo stanovanje in domo- vališCe, koje morajo zato potrdili župniku s spričalom, ki ga dh občinski urad, ali hišni gospodar (ako hišni gospodar župniku ni zadosti znan, mora biti njegovo spričalo potrjeno od občinskega urada). V dokaz, kje ima zaročenec domovinsko pravico, zahteva naj župnik domovinski list. Ozir domovinske pravice velja za avstrijske dežele (razven ogrskega kraljestva) postava od 3. decembra 1863, iz katere sledč tukaj najvažniše določbe: § 5: Das Heimatrecht wird begriindet: durch die Geburt, durch die Verehelichung, durch die Aufnahme in den Gemeinde- verband, durch die Erlangung eines offentlichen Amtes. § 6: Eheliche Kinder erlangen in jener Gemeinde das Heimat¬ recht, in welcher der Vater zur Zeit ihrer Geburt heimatberechtiget war, oder falls er friiher gestorben, zur Zeit seines Ablebens heimat¬ berechtiget war. Uneheliche Kinder sind in jener Gemeinde heimat¬ berechtiget, in \velcher ihrer Mutter zur Zeit der Entbindung das Heimatrecht zusteht. Legitimirte Kinder, insofern sie nicht eigen- berechtiget sind, werden in jener Gemeinde heimatberechtiget, in welcher ihr Vater zur Zeit der stattfindenden Legitimation das Heimatrecht besitzt. Durch Annahme an Kindesstatt, oder Ueber- nahme in die Pflege, wird das Heimatrecht nicht begriindet. § 7: Frauenspersonen erlangen durch die Verehelichung das Heimatrecht in der Gemeinde, in vvelcher ihr Ehegatte heimat¬ berechtiget ist. § 8: Das Heimatrecht wird durch ausdriickliche Aufnahme in den Gemeindeverband erworben, § 10: Definitiv angestellte Hof-, Staats-, Landes- und offent- liche Fonds-Beamte, Geistliche und offentliche Lehrer erlangen mit 51 dem Antritte ihres Amtes das Heimat.recht in der Gemeinde, in welcher ihnen ihr standiger Amtssitz angewiesen wird. § 11: Bei Veranderungen in dem Heimatrechte folgt die Ehe- frau, insotern sie nicht gerichtlich geschieden ist, dem Ehemanne, und sie behalt auch als Witwe das Heimatrecht in jener Gemeinde, in welcher der Gatte zur Zeit seines Ablebens heimatberechtiget war. Gerichtlich geschiedene oder getrennte Ehefrauen behalten das Heimatrecht, welches sie zur Zeit der gerichtlichen Scheidung oder Trennung hatten. Wird eine Ehe fiir ungiltig erklart, so tritt die Frauenperson, die in dieser Ehe gestanden war, in jenes Heimat- verhaltniss zuriick, in welchem sie sich bis zum Eingehen der Ehe befunden hat. § 12: Bei Veranderungen in dem Heimatrechte der Eltern folgen eheliche und legitimirte Kinder dem Vater, und uneheliche der Mutter, wenn sie nicht eigenberechtiget sind. Die eigenberech- tigten Kinder bleiben aber in jener Gemeinde heimatberechtiget, in welcher sie bei Erlangung der Eigenberechtigung heitmatberech- tiget waren. Uneheliche Kinder, welche bei der Verehelichung nicht legitimirt. werden, behalten, wenn sie auch zur Zeit dieser Verehe¬ lichung nicht eigenberechtiget sind, das Heimatrecht, welches sie bis dahin hatten. § 13: Der Tod des ehelichen Vaters oder der unehelichen Mutter andert nichts an dem Heimatrechte der Kinder. § 17: Das Heimatrecht in einer Gemeinde erlischt durch die Enverbung des Heimatrechtes in einer anderen Gemeinde. § 16. Kaj mora župnik pred vpisanjem oklicev vedeti o ženinih ? Najprej mora biti župnik zagotovljen, da se dotičnika v resnici nameravata pozakoniti. >Has autem denuntiationes parochus facere non aggrediatur, nisi prius de utriusque contrahentis libero con- sensu šibi bene constet.« (Rit. Rom.) Torej se morata za oklice oglasiti ženin in nevesta osebno, ali pa njiju nesumljivi namestniki, n. pr. oče, mati, skrbnik. Ako morajo biti oklici v več župnijah, ni potreba, da bi se obe stranki oglašali pri vseh župnijah, ampak oglasite se pri župniku, ki jih ima vsled postave poročiti. Ta potem z uradnim pismom povabi ostale župnike, v katerih župnijah morajo biti oklici, naj okličejo nameravani zakon dotičnih, katerih imena, starost, kraj bivanja, rojstni kraj, znamek natanko opiše, kakor morata biti oklicana. Razven tega mora biti župnik pred vpisovanjem oklicev pre¬ pričan (kolikor se to more naprej pozvedeti), da sta dotičnika spo¬ sobna med seboj skleniti zakon. Torej mora od njiju pozvedeti, ali njunemu zakonu ne nasprotuje koji zadržek, ali nista sklenila zaroke s katerim drugim, ali jima dopustč stariši itd. Prinesti mu morata 4 * 52 ženina še pred vpisanjem oklicev vsa spričala, katera se po postavi morajo prinesti pred oklici. Prim. § 10, 12. Posebno je župnikom prepovedano oklicati take ženine, ki ne znajo najpotrebniših verskih resnic. Zato župnik stranko svoje župnije iz krščanskega nauka izpraša še pred oklici; stranka tuje župnije prinese mu pismeno spričalo, da je v verskih resnicah zadostno podučena. Instr. § 74: Quum matrimonium novi foederis sit sacramentum et ejus vinculo se devincientibus sanctas gravissi- masque imponat obligationes, qui elementa fidei Christianae ignorant, ad nuptias admitti nequeunt; immo antequam de Deo ejusque mandatis saltem scitu absolute necessaria didicerint, nec ad pro- clamanda ipsorum matrimonia parochi procedant. Prim. § 9 in § 55 b) v tej knjigi. Ako se pokaže koji zadržek zakonski, mora se z oklici navadno čakati, dokler se ne dobi spregleda. Ako se med oklici zazna koji zadržek, župnik ustavi oklice, dokler zadržek ni odstranjen, ali dokler ne odloči nasprotno škof, ko mu je župnik precej sporočil vso zadevo. Ako se proti kojemu zakonu naznani upor z utemeljenimi podatki, ga župnik ne počne oklicavati, dokler se stvar ne pojasni. Ako se tak upor naznani med oklici, jih župnik ustavi. V dvomu, so li podatki upora zadostni, da se ustavijo (oziroma ne prično) oklici, naj se župnik ravna po § 106 Instr. ki pravi: Melius esse, ut matri¬ monium valide contrahendum differatur, quam ut ansa praebeatur matrimonio invaliao cum omnibus, quae ipsum concomitari assolent, malis. Depositio unius testis fide digni, nec non farna, qualis et graves cordatosque viros movet, nunquam non sufficit, ut nuptu- rientes, usque dum res uberius dilueidata sit, repellantur.« Kedar mora župnik zarad posebnih vzrokov oklicevanje odreči ali odložiti, naj to stori vljudno, če mogoče razloži vzroke; naj je v tem posebno previden, da ne da povoda civilnemu zakonu. Ako župnik pred vidi kakšne zapreke, o katerih postava ne govori določno in dosti jasno, naj se o pravem času obrne do svojega škofijstva, od katerega dobi navod, kako naj se ravnh, ako dotiCna zapreka nastopi dejanjsko. § 17. Kdaj in kaj se oklicuje. Trid. zbor (de sacr. matrim. tit. 7. cap. 1) ukazuje : »Antequam matrimonium contrahatur, ter a proprio contrahentium parocho continuis diebus festis in ecclesia inter missarum solemnia puhlice denuntietur.« Za avstrijsko državo velja že navedeni § 60 Instr.: »Matri¬ monium, antequam contrahatur, a parocho sponsi ac sponsae tribus diebus dominicis vel festivis inter missarum solemnia puhlice denun- tiandum et omnis, cui iinpedimentum aliquod notum, ad revelandum istud monendus est.« Enako določuje avstrijski drž. zakonik v § 70 in 71, ki sta že spredaj navedena. 53 Oklicati mora torej župnik, ali osebno ali nadomeščen po svojem pomočniku ali namestniku, ali pooblaščencu. Oklici morajo biti v treh zaporedoma si sledečih nedeljah in praznikih, tako, da se po začetih oklicih ne izpusti ne nedelja, ne praznik. Vendar cerkvena zapoved tega ne zahteva tako ojstro, da bi se oklici zavoljo kakega majhnega presledka morali ponoviti. Ponoviti se pa morajo oklici, ako bi se bilo oklicevanje pretrgalo za toliko časa, kolikor ga po postavi med ovršenimi oklici in med poroko preteči ne smč. V splošni avstrijski postavi (Instr. § 64) je ta čas določen na šest mesecev, ako je v kateri škofiji določen krajši čas, ravnati se je treba po tem. Aichner opazi zastran tega, da se morajo ponoviti, ako se pretrgajo za dva meseca, rekoč: »Et hoc idem spatium (duorum mensium) statuunt auctores, si de pro- clamationum interruptione agatur.« Instr. Eichst.: »Si vero facta una vel altera proclamatio ne mora ultra bimestre interjiciatur, eas denuo repeti volumus.« Besede »diebus festis« pomenijo nedelje in praznike, ki so ali za vse krščanstvo zapovedani, ali vsaj za dotično škofijo, ne pa dneve, katere v posameznih krajih iz obljube ali pobožnosti praznujejo z obiskovanjem službe božje in s prenehanjem hlap¬ čevskih del. Razumi se pa, da škof more dopustiti, da oklici tečejo tudi na takem krajnem prazniku, ker jih sme tudi povse spregle¬ dati, a pravno pravilo veli: »Cui licet, quod est plus, licet utique, quod est minus.« Ako bi se vsled dopuščenja škofovega oklicevalo na praznik, ki ni zapovedan, ampak ga le ljudje v posebnem kraju praznujejo, moralo bi se imeti za to tudi še dovoljenje svetne oblasti, ki zastran dni oklicev isto zapoveduje, kakor cerkev. Ti zaporedoma sledeči prazniki pa ne smejo vsi slediti nepo¬ sredno eden za drugim, ampak med njimi mora biti vsaj en nepraz- nični dan, in zadostuje, da je nepraznični dan ali med prvimi in drugimi, ali med drugimi in tretjimi oklici. Congr. S. C. je z odlokom 18. dec. 1859 potrdila, da se sme oklicati v praznik, predno preteče za ženitve prepovedani čas. Instr. past. Eichstiidt.: »Sacris vero diebus Paschae, Pentecostes et Nativitatis non decet ob maximam eorum festivitatem proclamationes fieri, possunt tamen fieri eo tempore, quo nuptiae prohibentur.« Oklici morajo biti med sveto mašo, t. j. med župniško mašo, dasi jo iz posebnega vzroka na mesto župnika daruje kateri drugi mašnik. Besede »med sveto mašo« se ne razumevajo po črki, ampak pomenijo med poglavitno nedeljsko službo božjo. Navadno se oklicuje skupno z oznanili, ki so po pridigi, naj bo pridiga pred sveto mašo ali med sveto mašo. Pri popoldanski službi božji se redno ne sme oklicevati; ako so se pa oklici ali iz pozabljivosti ali iz drugega pravičnega vzroka opustili pri dopoldanski službi božji, določila je S. C. C. (25. okt. 1856), da se smejo ovršiti pri slovesnih večernicah. Kraj oklicev je cerkev, »in ecclesia«, ki se tudi ne razumeva po črki, ampak pomeni prostor, kjer je krščanska občina zastran nedeljske službe božje zbrana. Ako imajo ženini svoje domovališče 54 v okrogu podružne cerkve, pri kateri je redno nastavljen mašnik in se obhaja nedeljska služba božja, morajo biti oklicani v župnijski in v svoji poddružni cerkvi, ker se navadno v domači (poddružni) cerkvi snide več znancev ženinovih, kakor v župnijski, posebno ako je oddaljena. Istega mnenja je Schiich (Handbuch d. Past. Knopp, Kutschker itd.). V zbirkah provincijalnih postav za Kranjsko nahaja se (zv. 16, str. 296) dvorni dekret, da morajo biti ženini iz poddružnic, pri katerih je nastavljen redni dušni pastir, oklicani v svoji poddružni cerkvi. Oklici morajo vse obsegati, kar je poslušalcem treba znati, da se more doseči namen oklicev. Torej morajo biti osebe oklicanih tako določene, da jih znanci nedvomno spoznajo. § 60 Instr.: »Per- sona nupturientium expresso utriusque nomine baptismali, cogno- mine, loco nativitatis, aetate, conditione ac domicilio adcurate determinetur.« Vse to razven starosti ukazuje tudi državni zakonik § 70. (Glej spredaj.) Krstnemu imenu in priimku ženinov je dobro dodati imena starišev in opazko, so li živi ali mrtvi. (Ta dodatek je neobhodno potreben tam, kjer ima veliko prebivalcev enake priimke.) Ako je nevesta vdova, doda se tudi ime njenega rajnega soproga; ako je že v drugič vdova, imenuje se samo ime zadnjega moža. Da se rojstni kraj natanko zaznamva, je pri ženinih, ki niso iz župnije, v kateri se oklicuje, treba povedati, v kateri župniji so rojeni in slučajno tudi, v katerem okraju, ali v kateri deželi je rojstni kraj ženinov. Isto velja o zaznamovanju prebivališča, kateremu se doda tudi hišna številka. Za določitev starosti zadostuje povedati, je li ženin (ali nevesta) polnoleten ali mladoleten, ako posebna škofijska postava ne ukazuje oznaniti natančne starosti. (Ozir tržaško-koperske škofije naj bo omenjeno, da so rajnki škof Dobrila o priliki kanonične vizitacije, videči v knjigi oklicov zapisana leta ženinov, izrecno opomnili, da ni treba oznaniti let, ampak zadostuje izraz polnoleten ali mladoleten.) Stan ženinov se zaznamva z neoženjen, neomožena, vdovec, vdova. Treba je pa tudi povedati znamek, to je opravilo ali službo, s katero si kruh služi, n. pr. posestnik, uradnik, pri . . . uradu, krojač itd Ako ženin nima posebnega lastnega opravila, ker živi s svojimi stariši, povč se znamek starišev. Navadno se doda tudi, da je ženin (nevesta) katoliške vere, ako sta namreč oba katoličana. Ako pa nista oba katoličana, se vsled ukaza papeža Gregorja XVI. danega bavarskim (12. sept. 1834) in ogerskim (30 aprila 1841) škofom, opusti zaznamovanje vere. Oklicem se dod& opomin do poslušalcev, naj vsak razodene zadržek, ako za katerega vč. Zato se vsakikrat pove, katerikrat so dotični oklicani. Ako se imajo oklici vsled spregleda vršiti le enkrat ali dvakrat, je to treba omeniti pri oklicevanju, da tisti, kateri bi morebiti znal za koji zadržek, o pravem času razodene, kar vč. Ako so ženini od katerega ljudem znanega in ne osramotivnega 55 zadržka dobili spregled, se pri oklicih tudi to pove, da se v okom pride nepotrebnim naznanjevanjem. Opusti se iz oklicev vse, kar bi za ženine bilo osramotivno, in za določno zaznamovanje ženinov ni neogibno potrebno. Tako se sploh okoliščine »najdenec«, »nezakonsk«, »vzakonjen« ne ome¬ nijo. O tem oziru pravi Eichstadt. past. Instr.: »Si sponsus vel sponsa fuerit notorie lapsus, praedicatum »honestus et honesta« absque omni alia expressione simpliciter omittitur; si peccatum adhuc latet occultum, parochus sponsis de eorum honestate fidem habere tenetur.« Najbolje je, da se izrazi »pošten, poštena, devišk, deviška« ne rabijo pri nijednih oklicih, da se tistih, katerim ne gre tak časten naslov, že s samim zamolčanjem ne razglasi, kaj niso več. Obrazec oklicev: Okliče se vsem pr ičujočim sledeči nameravani zakon: Ženin je I. I., občinski tajnik, zakonski in polnoleten sin živečega I. I. in ranjke M. M., rojen v vasi O. te župnije, zdaj bivajoč v P. h. štev. ... še neoženjen. Nevesta je: M. M., zakonska in polnoletna hči poljedelcev , živečega I. I. in živeče M. M., rojena in bivajoča v P., h. štev. ..., še neomožena. Opomni se, da mora vsak, komur bi bil znan koji zadržek proti temu zakonu, kakor hitro mogoče to oznaniti pri župnem uradu. To je oklicano za .. . krat. Pri vsakem samostojnem duhovno-pastirskem uradu mora biti posebna knjiga oklicev, v katero se oklici po vrsti vpisujejo, kakor so bili oznanjeni ljudstvu. Na koncu oklicev (ali na strani v posebno rubriko) se vpiše, katere dni so bili ovršeni oklici. § 18. Pravice in dolžnosti izvirajoče iz postavno ovrienih oklicev. 1. Ko je župnik oklice postavno ovršil, in ni zaznal za nijeden zadržek in se mu ni prijavil nijeden ugovor proti oklicanemu zakonu, smč in mora oklicanima, ako imata v drugi župniji poročena biti, dati o k lični list. (Kolek 50 kr.) V tem spričalu morajo a) biti ženini zaznamovani natanko z vsemi podatki, kakor so vpisani v knjigi oklicev; b) povedane nedelje ali prazniki, ali dnevi meseca, o katerih so se vršili oklici; c) dodana opazka, da se proti temu oklicanemu zakonu ni zaznal zadržek, ne oglasil upor; d) in slednjič opazka o prejetih svetih zakramentih (ako je kateri od ženinov pri tem župniku opravil spoved in bil obhajan). Kako ravnati z ženini, ki nista enake krščanske vere, bo povedano v § 57. Ako je župnik zaznal za koji razdiravni ali oviravni zadržek, ali mu je bil naznanjen utemeljen upor proti oklicanemu zakonu, 56 ne da spričala oklicev, ampak to precej, ko izve, oznani župniku, ki bi imel poročati. 2. Ko so bili oklici povsod postavno ovršeni, in se ni zaznalo ne za zadržek, ne za upor proti oklicanemu zakonu, sme in mora za poroko pristojni župnik servatis servandis poročiti zaročnike, kakor določuje Trid zbor: »Quibus denuntiationibus factis, si nullum legitimum opponatur impedimentum, ad celebrationem matrimonii in facie ecclesiae procedatur.« Nekateri škofijski obredniki zahtevajo, da mora med zadnjimi oklici in med poroko preteči vsaj 24 ur. »Haec praxis videtur esse universalis. Dnde etiam parochus proclamans, si ipse copulationem non habet, sed testimoniales litteras de factis proclamationibus ac non repertis impedimentis emittere debet, stricte tenetur ejusmodi litteras ante 24 horas post ultimam proclamationem elepsas non concedere.« (Bangen, Instr. pract. de spons. et matr. pag. 74.) Za lavantinsko škofijo velja določba, razglašena z okrožnico 28. janu- varija 1857, št. 254/1, da »brez posebno važnih vzrokov ne sme biti poroka isti dan, ko so bili zadnji ali edini oklici.« 3. Postavno oklicana zaročnika, proti katerih zakonu se ni zaznal zadržek, ne oglasil upor, imata pravico od pristojnega župnika zahtevati poroko in dolžnost, se vsaj v šestih mesecih poročiti (kjer posebna škofijska postava določuje krajši čas, pa v določenem času). Tako določuje Instr. § 64 in drž. zak. § 73. (Glej spredaj str. 53.) Ako se proti zakonu, ki je bil postavno oklican, še le po poroki zazna koji razdiravni zadržek, za katerega pa vsaj eden poročencev poprej ni znal, ima ta zakon pravni učinek veljavnega zakona, dasi je dejanjsko ničeven. Smatra se za domisliven zakon, otroci so zakonski in dotična zakonska imata posebno prednost, da ložej dobita spregled zadržka, ako je sploh odjenljiv. Da zakonska, katera sta bila postavno oklicana, nista znala za zadržek, se veruje toliko časa, dokler se nasprotno ne dokaže, po pravilu: »Praesu- mitur ignorantia, ubi scientia non probatur.« 4. Vsak, kdor vč za koji zadržek proti oklicanemu zakonu, mora ga razodeti oklicujočemu župniku. To je splošna postava, pri kateri je treba opaziti sledeče. Zadržek oznaniti mora vsak kristijan, ki ve zanj, dasi bi ga ne mogel spričati z gotovimi dokazi. Ako pa kdo iz važnih vzrokov sumi o kojem zadržku, o katerem pa sam ni prepričan, razodene naj svojo sumnjo in vzroke, da župnik s primernim preiskovanjem pride resnici do dna. Ako kdo zna za koji zadržek, katerega razodenje bi bilo za zaročenca ali katerega druzega močno osramotivno ali škodljivo, naj (ako upa vspeh) skrivno opomni zaročenca, da ali odstopi od nameravanega zakona, ali izprosi spregled zadržka. Ako pa taki opomin ne koristi, ali se že naprej ne upa vspeha, treba je zadržek oznaniti župniku. 57 Kdor pa ve za zadržek, pa izprevidi, da bi imel on sam, ali kateri njegovih bližnjih sorodnikov veliko posvetno škodo ali osramo- tenje, ali bi trpel preganjanje, če ga objavi, sme ga zamolčati. Ako uradna oseba za zadržek zve vsled svojega stanovskega delovanja, zastran katerega mu je zapovedana uradna molčečnost, ga ne sme razodeti nijednemu. Ako pa za zadržek zve od drugod in javno zamore skazati, da zanj ne ve vsled svojega uradnega delovanja, velja mu isto pravilo, kakor neuradnim osebam. Te vrste osebe so: zdravniki, ranocelniki, babice, lekarnarji in posebno spovedniki. Morajo pa ti z zasebnim opominanjem vplivati na dotič- nega, da ali odstopi od nameravanega zakona, ali izprosi spregled. Spovednik to stori pri spovedi, vendar mora posebno paziti, da ne prelomi spovedne tajnosti; ako opomini ne izdajo, sme odreči odvezo. Ako je spovednik tudi župnik, ki ima dotičnega poročiti, in ga ni mogel nikakor pregovoriti, da bi odstopil od nameravanega zakona, ali si izprosil spregled, mu ne sme odreči poroke, da ne prelomi spovedne tajnosti. Kdor pa za zadržek zna, in ga brez veljavnega vzroka zamolči, ima greh, in zgubi pravico poznej kot tožnik proti istemu zakonu nastopiti. Enako oni, ki ima pravico upreti se kojemu zakonu, pa svojega upora ne prijavi med oklici, zgubi to pravico po pravilu: Qui tacet, consentire videtur. Ako župnik za zadržek izve še le neposredno pred poroko, je treba gledati na to, — kako izve zanj: izven spovedi ali pri spovedi, — in kake lastnije je zadržek: odjenljiv ali neodjenljiv, očiten ali skriven, zaročencema znan ali neznan. Kedar za zadržek izvč izven spovedi, se že razumi, da mora biti zadržek očiten, ker dasi bi dotični zadržek bil po svoji naravi skriven, je dejanjsko očiten, da je župnik zamogel zanj zvedeti izven spovedi. V tem slučaju se mora odložiti poroka, dokler se ne zadobi spregleda, za kateri se nemudno prosi, ako je zadržek odjenljiv; — ako je zadržek neodjenljiv, podučiti je ženine, da je med njima zakon nemogoč. To velja kot glavno pravilo tudi o oviravnih zadržkih; — torej ako zaročenca prideta h poroki v pre¬ povedanem času (n. pr. prva adventna nedelja, pepelnica), ju župnik ne sme poročiti brez zadobljenega spregleda, dasiravno bi se izgo¬ varjala in tudi dokazala, da zarad vnanjih vzrokov nista mogla priti o pravem času. Le pri lokalnih oviravnih zadržkih, ki so dani zarad posebnega krajnega vzroka, se zamore mileje ravnati, ako je spolnjen namen določenega zadržka, in se ne more ne poroke odložiti in ne izprositi spregleda v pravem času. Izgled temu: V tržaško-koperski škofiji je škofova zapoved, da se brez izrecnega dovoljenja škofovega ne sme poročiti popoldne. Mislimo si slučaj, da oddaljen ženin s svojimi svati zamudi železnični vlak, s katerim bi bil sicer prišel o pravem času v nevestino župnijo, kjer ima biti poroka, — peš ali z navadnim vozom pa pride še le popoldne, in to na zadnjo soboto pred adventom. Ako v takem slučaju ni lahko izprositi škofovega dovoljenja, bi smel župnik soditi, da škofova 58 prepoved ne veže tako neozirno, in bi smel župnik poročiti dotični par, po poroki pa precej svojemu škofu sporočiti o tem. Kedar za zadržek izve iz spovedi zaročenčeve, naj se ravna takole: Ako je zadržek očiten in odjenljiv, mora spovedancu pri spo¬ vedi povedati, in pregovarjati, da ne sme priti h poroki, dokler ne zadobi spregleda, zaradi katerega naj se zaročenec precej po spovedi oglasi pri župniku, da mu bo pomagal dobiti ga čim bržje. Ce spove¬ danec noče obljubiti, da odloži poroko, mu spovednik ne more dati odveze, — in ako vse enako pride h poroki, mora ga župnik poročiti (ker za zadržek zna edino iz spovedi). Ako je zadržek skriven in odjenljiv, mora spovednik praviloma ženine podučiti o zadržku, dasi bi oba bila bona fide in se ne bi zavedala skrivnega zadržka, — ako je le kaj upanja, da bode koristil opomin in da bosta zaročenca poroko za toliko časa odložila, da dobita spregled. Ko bi pa spovednik z moralno gotovostjo vedel, da bo opominjevanje brezvspešno, ker se brez velicega zgledovanja nad ljudmi in brez osramotenja za ženine res ne da odložiti poroka, tedaj naj o zadržku molči, a naroči ženinoma, da ob nekem dolo¬ čenem dnevu zopet prideta k spovedi. Med tem časom naj dobi spo¬ vednik spregled dotičnega zadržka, da se poveljavi neveljavno sklenjeni zakon. — Ko bi pa oba ženina vedela za zadržek, ter sta in mala fide, mora zahtevati odlog poroke za toliko časa, da dobita spregled. Ako tega nečeta storiti, dasi bi brez posebne težave storiti zamogla, jima ne more dati odveze, a poročiti ju mora, ako prideta k poroki, da ne prelomi spovedne tajnosti. Ako se pa branita odložiti, ker se to res brez pohujšanja ali gmotne škode ne more zgoditi, in sta sicer resnično skesana in resno obljubita, da ne bosta zvrševala zakona, dokler ne pride spregled (za katerega spovednik nemudoma prosi), jima sme dati odvezo, in se ve, ju poroči, kakor da ni zadržka med njima. Enako mora ravnati, ako je le eden za¬ ročencev in mala fide, pa svojemu družetu ne more razodeti zadržka brez posebne težave in brez velikega lastnega osramotenja, n. pr. pri svaštvu ex copula illicita. Ako pri spovedi izve za neodjenljiv zadržek, n. pr. impotentia, ligamen, consanguinitas in linea recta . . ,, ali tak, da se nikoli ne spregleda, n. pr. affinitas in I. gr. lin. rect. ex matrimonio orta . . ., takrat mora spovednik podučiti zaročenca, da zarad tega zadržka, ki je neodjenljiv, ne more in ne sme skleniti veljavnega zakona. Ko bi ga sklenil, bi bil in ostal neveljaven pred Bogom, pred vestjo in pred cerkvijo. To mu mora povedati, naj je spovedanec v dobri ali slabi vesti, — naj spovednik upa, da bo opomin kaj koristil ali dasi ve, da ne bo nič opravil s svojim opominjevanjem. Ko bi spovedanec ne hotel odstopiti od svoje namere, mu spovednik odreče odvezo a poroke mu ne sme očitno odreči, ker za zadržek zna le iz spovedi. 59 § 19. Kazni, sledeče iz opuščenja oklicev. Ker cerkvena in državna oblast obe ukazujete oklice, ste tudi obe zažugali vsaka posebne kazni tistim, ki zanemarijo kaj, kar je zapovedanega oziroma oklicev. Cerkvene kazni so sledeče: a) Župnik (ali katerikoli duhovnik, tudi samostanski), ki proti svoji službeni dolžnosti in z lastnim zadolženjem sodeluje pri poroki, ki ni bila poprej postavno oklicana, ali oklici niso bili spregle¬ dani, naj se kaznuje s suspenzijo ab officio za tri leta 1 ), in sme se pri otežujočih okoliščinah kaznovati še ostreje. b) Oženjenim zažugano je, da morajo biti primerno kaznovani, dasi bi njunemu zakonu ne bil nasprotoval nijeden zadržek; ta zakon pa bi bil sicer veljaven, ker je prestopljenje postave o oklicih le oviraven zadržek. Sploh so kot primerno kazen določevali, da se je dotičnima zakonskima prepovedalo priti v cerkev, dokler ne ovršita pokore. (Ferraris, Prompta Bibl. sub. v. Denunt.) Ako pa je dotičnemu zakonu nasprotoval koji zadržek, sodi se, da sta oženjena znala za zadržek, in zakon mala fide sklenila; — njun zakon je neveljaven in se imata razločiti; — otroci so nezakonski; — nimata upanja, da se spregleda zadržek, dasi bi dokazala, da nista zanj znala pred poroko. c) Tisti, ki so bili kot priče pri poroki in znali, da ni bila postavno oklicana, imajo smrten greh, in zapadejo kaznim, katere jim škof naloži. Papež Benedikt XIV. v knjigi: »de Sjnodo dioece- sana« (Lib. XII., cap. 5 n. 4. et cap. 6. n. 2.) uči, da sme škof izobčiti neubogljive ženine in priče takega zakona. Državne kazni določuje državlj. zak. § 74 in kazn. zak. § 507. Prvi pravi, da je za veljavnost oklicev in od tega odvisno veljavnost zakona sicer dosti, da se okličejo imena zaročencev in njun name¬ ravan zakon vsaj enkrat v župniji ženinovi in nevestini in da pomanjk¬ ljivost zastran načina in števila oklicev ne stori neveljavnega zakona; ženina pa ali njuni zastopniki, kakor tudi duhovni pastir so pod primerno kaznijo dolžni skrbeti, da se vsi tukaj zapovedani oklici na postavni način ovrše (glej stran 45). Toraj, ako se popolno opuste vsi oklici brez spregleda v ženinovi, ali pa v nevestini župniji, — ako se pri oklicevanju ne naznani natanko ženina in neveste, — in ako se ne naznani, da se dotiCna nameravata pozakoniti, bil bi zakon pro foro civili neveljaven. Ako se pri oklicevanju stori koja druga napaka, naj bo zastran načina ali pa zastran števila oklicev, zapade primerne kazni, kedor je kriv take pomankljivosti. To kazen določuje kaz. zak. § 507 na tri do pet mesecev ječe. Vojaki se kaznujejo po vojaških postavah. *) C. 3. de clandeit. desp. 60 § 20. Spregled oklicev. Zavoljo važnih vzrokov more se dobiti spregled enega ali dveh oklicev, v izredno nujnih slučajih celo spregled vseh treh oklicev. Oklici so zapovedani po cerkveni in državni postavi, zato je pri obeh oblastih treba dobiti spregleda, katerega vsaka zase da, kolikor ga je oziroma njene postave potreba. Postava o oklicih zapoveduje oziroma nedelj trikratne, oziroma kraja pa včasih večkratne oklice (ako imata ženin in nevesta raz¬ lične ali več domovališč. gl. § 15). Vsakikrat, kadarkoli se postava ne more spolniti v kateri točki, je treba prositi za spregled, toraj ako je kateremu potreba, da je manje kot trikrat oklican, — ali da bi se oklici ne vršili v kaki župniji, v kateri bi se po postavi morali, — ali ako bi se imeli vršiti na kateri praznični dan, ki ni zapovedan za vso škofijo, ampak ga ljudje le v dotičnem kraju praznujejo. 0 spregledu oklicev določujejo ozir cerkvene postave §§ 82—85. Instr., ozir državne postave pa 85—87 splošnega državljanskega zakonika. Instr. § 82 se glasi: »Dispensatio ab omnibus tribus proclama- tionibus nonnisi urgentissimis in casibus, a secunda vero et tertia proclamatione non nisi ex causis consideratu dignis et sufficienter probatis concedenda est.« § 83: »Quum contingere possit, ut instans mortis periculum dilationem longiorem impossibilem reddat, episcopi in quovis districtu pro ratione locorum unum pluresve sacerdotes delegabunt, qui tali eveniente času ipsorum nomine ab omnibus tribus proclamationibus dispensent.« § 84: »Si duae personae, quae coniugio se iunctas falso asserunt et in loco domicilii passim pro coniugibus habentur, matrimonium inter se contrahere optant, dispensatio ab omnibus tribus proclama¬ tionibus ipsis absque gravissima causa deneganda non est. Sedulo tamen examinetur, an ipsas peraeque pro coniugibus haberi veritate undequaque nitatur.« § 85 : »Nupturientes, quibus proclamationes penitus indulgentur, nunquam non tenentur coram parocho cui copultationem peragere competit, iureiurando firmare, quod ipsis nullum impedimentum suae coniunctioni obstans notum sit.« Državnega zakonika § 85 se glasi: »In den Orten, wo keine Landesstelle ist, wird den Kreisamtern die Macht ertheilt, aus wichtigen Ursachen die zvrnite und dritte Verkiindigung nachzu- sehen.« § 86 : »Unter dringenden Umstanden kann von der Landesstelle oder dem Kreisamte, und \venn eine bestatigte nahe Todesgefahr keinen V erzug gestattet, auch von der Ortsobrigkeit das Aufgebot ganzlich 61 nachgesehen werden; doch miissen die Verlobten eidlich be- theuern, dass ihnen kein ihrer Ehe entgegenstehendes Hinderniss bekannt sei.« 1 ) § 87 : »Die Nachsicht von allen drei Verkiindigungen ist gegen Ablegung des envahnten Eides auch dann zu ertheilen, wenn zwei Personen getraut werden wollen, von denen schon vorhin allgemein vermuthet \vard, dass sie mit einander verehelichet seien. In diesem Falle kann bei der Landesstelle die Nachsicht von dem Seelsorger mit Verschtveigung der Parteien angesucht werden.« 2 ) Iz teh paragrafov je razvidno, da spregled oklicev, zahtevanih po cerkveni postavi, daje škof, ali njegov generalni vikar (sede vacante pa kapitularni vikar); prošnja se naredi na škofijski ordina- rijat. V slučaju bližnje smrtne nevarnosti obrniti se je do škofovega pooblaščenca, ki ima za take slučaje od škofa posebno oblast pode¬ ljeno; ta v spregledni listini izrečno omeni svojega pooblaščenja in za vsak slučaj sporoči škofu precej, ko je dal spregled. Ako sta ženin in nevesta iz različnih škofij, dobiti morata spregled vsak od svojega škofa, ako dotiCna škofa nimata posebnega dogovora med seboj, da spregled, dan od enega škofa, velja tudi za drugega. V tem slučaju se je treba obrniti do škofa, v čigar škofiji ima biti poroka. Škofijstvo v spregledni listini pove, je-li treba prositi za spregled še pri škofijstvu druge stranke, ali pa, da je spregled podeljen v imenu obeh škofijslev. Prošnjo za spregled zamoreta ženina vložiti naravnost pri škofijstvu. Ker pa škofijski ordinarijat navadno od duhovnega pastirja zahteva sporočilo o resničnosti vzrokov, zmanjšajo se pisarije, in spregled se dobi poprej, ako se zanj prosi z župnikovim posredo¬ vanjem. Župnik naj takim prosilcem opomni, da smejo upati spregleda le, ako imajo važnih in resničnih vzrokov, in v dopisu, s katerim ško¬ fijskemu ordinarijatu predloži prošnjo, naj vsakikrat potrdi resničnost navedenih vzrokov in doda opazko, da mu, kolikor je mogoče znati, ni znan nijeden zadržek nasprotujoč temu zakonu. (Ako so namreč ') Min. notr. je v sporazumljenju z min. prava in min: za uk in bogočastje z odlokom 9. jan. 1885, št. 6164, c. kr. namestništvu v Pragi objavilo, da se v slučaju poroke na smrtni postelji vsakikrat mora poprej prositi in zadobiti (nach- suchen und envirken) državljansk spregled oklicev, ako posebne okoliščine tega nepogojno ne zabranjujejo. — Vsled postave 4. julija 1872 »krajna oblast« — t- j. občinski uradi po deželi, in v tistih mestih, ki nimajo lastnih Statutov — ne sme niti v najskrajni sili dati spregleda oklicev. 2 ) Min. za uk in bogočastje objavilo je 4. junija 1859, št. 8240, najvišji odlok od 19. maja 1859, vsled katerega se v takem slučaju ne smete zamolčati imeni zaročencev; in sicer mora župnik imenovaje imeni po svojem škofu prositi za spregled vseh treh oklicev pri deželni oblasti, ki brez posredovanja podložnih uradov pošlje spregled škofijstvu s pogojem, da zaročnika storita napominano prisego. Škofijstvo potem izroči župniku cerkveni in državni spregled, župnik pa zapriseže v imenu c. kr. namestništva in v imenu škofijstva oba zaročnika, in sicer vsakega posebej. Pripravljeni naj ima tudi dve pismeni prisegi, kateri po storjeni prisegi podpišeta zaročnika (vsak eno) in dve zanesljivi priči, katere si 62 vzroki resnični in ni nijednega zadržka; — ako bi pa vzroki ne bili resnični, ali je še kateri zadržek proti zakonu, naj to opomni strankama in ne odpošlje prošnje za spregled oklicev.) Spregled oklicev, zahtevanih po državni postavi, podeli svetna oblast, in sicer vsled postave od 4. julija 1872. Spregled daje c. kr. okrajno glavarstvo, v mestih pa, ki imajo lastne statute, tisti urad, v čigar področje spadajo politične zadeve. Občinski uradi po deželi in v tistih mestih, ki nimajo lastnih statutov, ne smejo niti v najskrajni sili dati spregleda od oklicev (v tem je goraj omenjeni § 86 splošnega državnega zakonika premenjen). Tudi svetna oblast dh spregled le za svoj okrog. Ako sta ženin in nevesta iz različnih dežel (oziroma okrajev), dobiti morata spregled vsak od svoje svetne oblasti. Prošnjo vložita prosilca naravnost pri c. kr. okrajnem gla¬ varstvu. Le tisti, ki ne znajo pisati, jo smejo vložiti s posredovanjem župnikovim; t. j. župnik spiše prošnjo v imenu zaročnikov, ki jo podkrižata, in župnik v dodani opazki potrdi resničnost vzrokov. (Kolek 50 novC.) Osebe, spadajoče pod jurisdictio vojaškega duhovnega pastirja, morajo imeti spregled oklicev od vojaških poglavarjev in od vojaškega škofa ali njegovega pooblaščenca. Najvišjim vojaškim dostojanstve¬ nikom (generalom in poveljnikom) daje spregled generalno povelj- ništvo (General-Commando); ostalim častnikom in prostakom daje spregled polkovno-, krdelno-, batajlonsko poveljništvo (Regiments-, Corps-, Bataillons-Commando). Tudi vojaške oblasti dajo spregled le za svoj okrog. Ako n. pr. ženin spada pod sodnost vojaškega duhovnega pastirja, nevesta pa ne, morata imeti spregled oklicev od vojaške in politične oblasti, in od vojaškega in dijecezanskega škofa. Iz zgor navedenih paragrafov Instr. in državnega zakonika je razvidno, da se spregled okhcev sme dati le zavoljo važnih in zadostnih vzrokov, katerih mora biti tem več in tehtniših, čim več oklicev se spregleda. Za spregled vseh oklicev zahtevajo se najvažniši vzroki; cerkvena in svetna postava omenja posebno dva, namreč, ako se želite poročiti dve osebi, katerih ena je v bližnji smrtni nevarnosti, in ako želite pozakoniti se osebi, ki ste že poprej pred ljudmi veljali za oženjeni. Zaročencem-vladarjem in iz vladarskih rodbin se tudi spregledajo vsi trije oklici, ker so njih nameravani zakoni že tako poprej povsod objavljeni. zaročnika izbereta. Te dve pismeni prisegi priloži župnik k ostalim listinam, potrebnim za ta zakon. Obrazec prisege: Jaz I. I. prisežem pri vsevednem Bogu, da mi ni znati noben zadržek proti nameravanemu zakonu z M. M. Kakor resnično naj mi Bog pomaga. Amen. I' I- r ‘ I. I. I. r., priča prisege (in križa). (oziroma f). i, I. I. r., priča prisege (in križa). 63 Za spregled dveh ali samo zadnjih oklicev zadostujejo manjši vzroki, n. pr. a) Nevarnost greha, ki bi iz odloga poroke nastala za ženine; b) nevarnost zgube na premoženji, ali dobrem imenu; c) nenaden in neodložljiv odhod ene stranke; d) bližnji porod nevestin; e) pohujšanje drugih, ako sta si ženin in nevesta ozir stanu, starosti, rodu mnogo različna; f) verjeten sum, da bi kdo nameravanemu zakonu iz hudobnega namena nasprotoval ali ga razdreti se priza¬ deval; g) bližnji prepovedani čas za poroke itd. Za spregled vseh treh oklicev zahteva cerkvena in svetna oblast prisego, da nijednemu ženinu ni znan nijeden zadržek proti name¬ ravanemu zakonu. Razodetno prisego (Manifestationseid, iuramentum integrifatis seu de statu libero) morata ženina storiti pred župnikom, ki ima pravo ju poročiti; (primeri opazki spredaj pod črto.) 64 O zakonu samem. I. O poroki. § 21. Poroka. (Vvod). Trid, zbor (sess. 24. de reform, matr. cap. 1.) določil je zastran poroke to le: »Qui aliter quam praesente parocho vel alio sacerdote de ipsius parochi vel Ordinarii licentia et duobus vel tribus testibus matrimonium contrahere attentabunt, eos sancta Synodus ad sic contrahendum omnino inhabiles redit et eiusmodi contractus irritos facit et anullat. Insuper parochum vel alium sacerdotem, qui cum minore testium numero, et testes, qui sine parocho vel sacerdote hujusmodi contractui interfaerint, necnon ipsos contrahentes graviter arbitrio Ordinarii puniri praecipit.« Prim. § 48. Enako ukazuje Instr. § 38: »Ad matrimonium valide ineundum requiritur, ut contrahentes coram parocho proprio utriusque vel unius partis aut alio sacerdote de ipsius parochi seu Ordinarii licentia et duobus vel tribus testibus consensum declarent.« Državno postavodajalstvo avstrijsko je v konkordatnem času povse enako ukazalo o poroki, kakor cerkvena postava. Tudi v predkonkordatnem času državna oblast ni poznala drugače poroke, kakor le v pričo rednega duhovnega pastirja enega od ženinov, naj se je imenoval župnik ali pastor (§ 75 drž. zak.). O zakonih, kjer sta bila ženin in nevesta različne vere, je bilo v § 77 drž. zakonika zapovedano, da sta ženina svoje privoljenje v zakon morala dati v pričo katoliškega župnika in dveh prič, smel pa je na zahtevanje nekatoliške stranke pričujoč biti tudi nekatoliški duhovni pastir. S postavo od 25. maja 1868 je pa vpeljan tako imenovan državljanski zakon za silo, in s tem ovržen zgor omenjeni § 75 državljanskega zakonika. S postavo od 31. decembra 1868 pa je premenjen tudi § 77 drž. zak. zastran poroke ženinov, ki so različne vere; o tem bo govor v § 25. Treba nam je najprej vedeti: a) v pričo koga mora biti sklenjen zakon, da bo po cerkveni postavi veljaven; b) kdaj, kje in kako se poroča? c) državne določbe zastran poroke; d) o poroki vojaških oseb; e) o poročni matici (liber copulatorum). 65 § 22 . Vpričo koga mora biti zakon sklenjen. Kakor je poprej povedano, zahteva cerkvena postava priču- jočnost lastnega župnika in dveh prič. A) Lastni župnik pa je, -- razven papeža, ki je vrhovni pastir vseh kristjanov na zemlji in razven dijecezanskega škofa, ki je vrhovni pastir vseh vernih svoje škofije, — župnik, v čigar župniji ima kdo pravo ali začasno domovališče. Njemu, ki nima ne pravega ne začas¬ nega domovališča, je lastni župnik tisti, v čigar župniji prebiva; vojaškim osebam, spadajočim k militia vaga, je lastni župnik dotični vojaški vikši duhovnik; osebam, prištetim k militia stabilis, je lastni župnik tisti, v čigar župniji imajo svoje domovališče. (Instr. §§ 39-46.) Beseda župnik ne pomeni samo njega, ki ima ta naslov, ampak vsacega duhovnega pastirja, ki samostojno opravlja župnijsko službo, naj se imenuje župnik, kurat., vikar in tudi župni oskrbnik (admi¬ nistrator), ki je postavljen, da v določeni duhovniji ovršuje duhovno pastirstvo. Zastran duhovnih pomočnikov pa je treba gledati, s kakšnimi pravicami so od škofa poslani v službo. Kateri so postavljeni kot pomočniki župnikovi, ki jim v posameznih primerljejih odkazuje duhovno-pastirska opravila, taki brez pooblaščenja župnikovega (oziroma škofovega) ne morejo veljavno poročati. Kateri so pa postavljeni, da splošno opravljajo duhovno pastirstvo, ti zamorejo veljavno poročati. Reifenstuel pravi: »Licentia assistendi matrimonio generaliter concessa videtur, quando alicui ab Ordinario vel parocho generaliter ac sine exceptione conceditur aut comittitur cura ani- marum.« Torej zastran tega odločuje službodajni dekret. Sploh se o tem ne more določiti brez izjemnega pravila, zato se je treba ravnati po dijecezanski postavi, kakor piše Gury: »Si vicarius sit parochi praesentis cooperator, major est difficultas nec res generali et absoluta regula definiri potest. Quare attende ad statuta et consuetudinem diversarum dioecesium.« (Tržaško-koperske škofije dekret za duhovne pomočnike pravi: »Munus cooperatoris [capellani] Tibi comittentes, quod dependendo a Parocho loči juxta Dioecesanas constitutiones ita geras, ut mercedem coelestem merearis.* Duhovni pastir ne zgubi prava »assistendi matrimonio tamquam testis auctori- sabiiis«, dasi bi bil izobčen. Alph. lib. 6, n. 1082: »Parochus igitur excomunicatus, etiamsi sit vitandus, irregularis et suspensus, vallide assistit in matrimonio, quia ibi nullam exercet jurisdictionem, sed tantum assistit ut testis quahficatus, qui de matrimonio testificari possit.) Kaj je pravo in kaj je začasno domovališče, in kako se dobi eno ali drugo, je bilo že povedano v § 15. O navzočnosti lastnega župnika veljajo sledeča pravila: Ako je ženinu in nevesti isti lastni župnik (kjer imata oba v isti župniji svoje domovališče), poroči ju ta župnik. * 5 Zakonsko pravo. 66 Ako imata ženin in nevesta vsak posebnega lastnega župnika, za veljavnost zakona ni potreba, da bi morala biti oba pričujoča, ampak zadostuje eden, naj bo ženinov ali nevestin lastni župnik. Ako imata ženin in nevesta (zavoljo več domovališč) več lastnih župnikov, moreta zakon veljavno skleniti pred katerim koli teh župnikov brez pričujočnosti drugih. Opazi se: S tem pa ni rečeno, da si smeta ženin in nevesta meni nič, tebi nič izbirati med župniki, ali da sme vsak župnik (ako je več lastnih katerima ženinoma) brez ozira na drugega, ali duhovni pomočnik brez ozira na župnika poročili, ampak ravnati se je po dotičnih dijecezanskih postavali in navadah, da bo zakon tudi dopustljiv, ne pa samo veljaven. V enih škofijah ima nevestin lastni župnik prednost pred ženinovim; v drugih župnik kraja, kjer bosta oženjena stanovala, prednost pred vsemi drugimi župniki; vojaški duhovni pastir ima prednost pred nevojaškim župnikom. Ta red je zato vstanovljen, da se ve. kateremu župniku gre štolnina (štolna pristojbina = Stolagebiihr). Ako ženina želita poročena biti od drugega lastnega župnika in ne od onega, kateremu po dijecezanski postavi prvemu pristoji, sme ta zahtevati štolnino in potem jima d& pismeno prepustilo (literae dimissoriales). Ako pa ženina želita poročena biti od duhovnika, ki ni nijednemu od njiju lastni župnik, ne zadostuje prepustilo, ampak dotični duhovnik mora od lastnega župnika ženinov imeti preročeno oblast ali pooblaščenje (delegatio). Osebam bivajočim v dobrodelnih zavodih (v bolnišnicah, ubož¬ nicah, sirotišnicah, najdenišnicah), navadno ni duhovnik zavoda lastni župnik, ampak župnik, v čigar župniji je dotični zavod. Toraj brez preročene oblasti, podeljene mu od župnika, ne sme poročati, ako mu te oblasti škof v službodajnem dekretu ali sodnostnem listu ni izrečno podelil. Zastran jetnikov je treba razločiti dva slučaja. Tistim, kateri so še v preiskavi, je lastni župnik tisti, v čigar župniji imajo svoje domovališče, ne pa župnik kraja, kjer je ječa. (Card. Prosper Lamber- lini, Instr. can.) Obsojenim pa je lastni župnik tisti, kije župnik ječi. Toraj, ako je jetniški duhovnik nastavljen kot samostojen duhovni pastir, imajoč župnijske pravice, je ta jetnikom lastni župnik; ako pa ječa nima posebnega duhovnega pastirja, ali ako ga ima, ki pa nima župniske oblasti, je jetnikom lastni župnik oni, v čigar župniji je ječa. Osebam, ki nimajo ne pravega ne začasnega domovališča, je lastni župnik tisti, v čigar župniji prebivajo, vendar jih ta brez posebnega škofovega dovoljenja ne sme ne oklicati, ne poročiti. (Instr. § 73.) Toraj bi brez tega posebnega dovoljenja poroka bila veljavna, dasi ne dopustljiva. Razumi se, da se mora župnik dobivši to posebno dovoljenje do pičice ravnati po škofovem napotku. Ako od ženinov le ena stranka nima nijednega domovališča, mogla bi se veljavno poročiti tudi v pričo župnika, v čigar župniji ta stranka prebiva, vendar škof navadno dovoli poroko tistemu župniku, v čigar župniji ima druga stranka domovališče. 67 Ako pa je iz kateregakoli vzroka dvomno, kateri duhovni pastir ima pravo poročanja, naj se sporoči škofu in čaka na njegovo raz¬ sodbo. (Instr. § 49.) Državna postava ne gleda toliko na dotično domovališče, ampak na prebivališče dotičnika; zato ima biti poroka tamo, kjer dotičnik, dasi še ni polnoleten, dejanjsko prebiva, ne glede na to, da ima kje drugod pravo, tukaj pa le začasno domovališče. B) Po pravilu: »potest quis per alium, quod poteši facere per seipsum«, sme župnik, imajoč pravo poročati, pooblastiti drugega duhovnika, naj bi bil svetni ali samostanski, službujoč ali vpokojen, iz domače ali druge škofije. Ker je papež duhovni pastir vsega kristijanstva, sme za poroko pooblastiti povsod; škof sme dati pooblaščenje le za vernike svoje škofije; župnik le za duhovnijane svoje župnije. Na vprašanje : sme pooblaščeni duhovnik zopet drugemu duhov¬ niku preročiti prejeto pooblaščenje, odgovori Instr. § 48: »Qui licentiam matrimonio assistendi pro universitate casuum accepit, eam pro singulis casibus alii sacerdoti concedere potest. Qui licentiam istam pro singulo času accepit jure subdelegandi caret, nisi expresse ipsi collatum sit« Ker toraj duhovnik, ki je pooblaščen poročiti v posebnem slučaju, ne sme svojega pooblaščenja preročiti drugemu, in se tudi lahko zgodi, da ta pooblaščenec (iz katerega koli vzroka) ne more poročiti, je varno pooblaščenju za posebni slučaj dodati dovoljenje, da sme za isti slučaj pooblastiti katerega drugega duhovnika. Pooblaščenje je ali izrečno, ali molčeče ali dozdevno. Izrečno pooblaščenje je pismeno ali ustno. Ako se pooblasti duhovnika, ki bo poročal v tuji župniji, mora biti pooblaščenje pisano, t. j. poobla¬ stilo. Ako pa župnik, ki bi imel poročiti, d& pooblaščenje kojemu duhovniku, da poroči v isti župni cerkvi, smč biti ustno. Telegra- fičnim potom dano pooblaščenje ni zadostno. Molčeče dh župnik pooblaščenje, ako ga sicer ne dh ne pismeno ne ustno, pač pa stori dejanja, iz katerih se po vsem pravu sme sklepati, da je hotel dati pooblaščenje za poroko. N. pr. ženina želita biti poročena v kateri tuji župniji, in njima lastni župnik onemu pošlje o pravem času vsa za poroko potrebna spričala, le poroč¬ nega pisma ali pooblastila ne. Iz takega dejanja se more sklepati, da je župnik le pozabil dodati še pooblastilo. O molčečem poobla- ščenju pravi Instr. § 47: »Quod licentia matrimonio assistendi ab e o, cui competit tacite collata sit, foederis conjugalis valori haud obest,; attamen absque urgentissima quadam necessitate copulationem non peragat, cui a parocho vel ab Ordinario ipso facultas expresse haud facta sit. Licentia mere praesumpta non sufficit; neque juvat, quod delegandi jus habens de ea requisitus reapse eam concessurus fuisset, aut rem postmodum ratam habeat.« Dozdevno pooblaščenje prav za prav ni pooblaščenje, in je fakrat, kadar župnik pooblaščenja ne dh izrečno in tudi ne stori takih dejanj, iz katerih bi se moglo sklepati, da bi ga hotel dati. 5 * 68 Tako dozdevno pooblaščenje ne zadostuje za veljavnost zakona. Da pooblaščenje zadostuje za veljavno poročanje, mora pooblaščenec znati, da je pooblaščen, torej mu mora biti pooblaščenje že pred poroko vročeno. Ako bi pa pooblaščenec ne znal, daje za dotični slučaj tudi pooblaščen, bi bila poroka neveljavna. Na vprašanje, ako se za veljavnost poroke zahteva, da poobla¬ ščenec sprejme pooblaščenje, odgovori dr. Schutte, da se poobla¬ ščenje, dano od papeža, škofa, generalnega ali kapiteljskega vikarja, ne more odbiti, zato ga tudi ni treba izrečno sprejeti. Pooblaščenje, dano od župnika, pa sme tuji mašnik odbiti ali sprejeti, zato priču- jočnost takega pooblaščenca zadostuje za veljavnost poroke le takrat, ako on pooblaščenje izrečno ali dejanjsko sprejme. Ako pooblaščenec poroča prostovoljno, s tem pokaže dejanjsko, da je sprejel poobla¬ ščenje. Vprašanje o sprejetju pooblaščenja bi imelo svoj pomen le v slučaju posiljene ali z zvijačo vzročene pričujočnosti katerega pooblaščenca, kar se pa ne dogodi v naših krajih. Pooblaščenje premine s preklicem ali s smrtjo pooblastitelja, ako za njo izve pred poroko. Eichstadt. past. instr.: >Exspirat delegatio aut per revocationem, aut per mortem delegantis, quam primum delegatus de revocatione vel de morte certam accepit notitiam, si res adhuc integra est„« Ako bi pa pooblastitelj umrl pred poroko, ali pa preklical pooblaščenje, pooblaščenec bi pa ne izvedel tega pred poroko, bi bila njegova pričujočnost zadostna za veljavno poroko. § 23. Vpričujočnost župnika in prič. Trid. zbor ne zahteva, da bi bil župnik pri poroki pričujoč kot delivec svetega zakramenta, ampak le kot potrjena priča (testis auctorisabilis). Mora pa župnik pričujoč biti ne samo telesno, ampak tudi moralično, t. j. videti mora ženina in nevesto, slišati in umeti njuno privoljenje v zakon. Ženin in nevesta morata dati medsebojno privoljenje v zakon v jeziku, katerega razumi župnik; ako dasta to privoljenje z znamenji (prim. mutaste ženine), morajo biti znamenja taka, da svestno zna župnik, da imajo pomen privoljenja. S. C. C. do¬ ločila je 26. julija 1582: »non valere matrimonium, si sacerdos non intellexit, nisi tamen affectasset non intelligere.« Besede: »nisi affectasset non intelligere« po razlaganju papeža Benedikta XIV. (de synod. dioec. 1. 13, cap. 23, n. 11.) ne pomenijo neresničnega tajenja župnikovega, ampak navlaščno dejanje župnikovo, s katerim zapreči, da ne vidi ženinov (ker oči zatisne) in ne sliši privoljenja v zakon (ker ušesa zamaši). To bi se zamoglo dogoditi le v slučaju, ako bi se prisililo župnika, ali napeljalo z zvijačo, da je priča koji poroki, kar se do sedaj še ni zgodilo v naših krajih. Za veljavnost poroke pa se ne zahteva, da bi bil župnik pričujoč prostovoljno ali z določnim namenom, ampak poroka velja, dasi bi bil župnik pričujoč slučajno ali prisiljen, ali privabljen z 69 zvijačo. Veljavnosti poroke celo ne ovrže, ako bi pričujoči župnik oporekal poroki. Daši pa je poroka, sklenjena vpričo prisiljeno, slučajno ali vsled zvijače pričujočega župnika, veljavna, vendar dopustljiva ni, in dotična ženina imata greh in zapadeta velikim cerkvenim in državljanskim kaznim. V nekaterih škofijah je zažugano izobčenje. Med Slovenci se nikdar ne sliši o takem slučaju. Da je veljavna poroka, morate biti pričujoči dve priči, ali tri. Priči morate biti pričujoči telesno in moralično, torej videti morate ženina in nevesto, slišati in umeti njuno medsebojno privoljenje v zakon. Veljavnosti zakona ne škoduje, če ste priči pričujoči slučajno, prisiljeno ali vsled zvijače, zato bi poroka, sklenena vpričo župnika in zbranih duhovnijanov, veljavna bila, dasi bi se ne bile naprosile posebne priče; ako bi pa v posebnem slučaju, da niste več kot dve priči pri poroki, ena omedlela, bi se moralo prenehati s poročanjem, dokler se zopet zave, ali dokler se ne dobi druge priče. Priča mora biti naravno zmožna za pričanje, torej mora slišati, videti in razumeti. Nesposobni za priče pri poroki so blazni, neza¬ vedni, povse pijani, gluhi, slepi itd. Sposobne pa so za priče tudi ženske, potem sorodniki, služabniki ženinov, duhovniki, redovniki, nedoraščeni (ako so že pri pameti), in celo izobčenci, očitni grešniki, krivoverci in neverniki. Vsi ti so za veljavnost zakona sposobni za priče; da je pa zakon tudi dopustljiv, paziti se mora na posebne dijecezanske postave. 2e 1. 1672 je določila Congr. s. Officii, da smejo biti pri poroki katoličanov za priče le katoličani. Dunajski obrednik opominja na zapoved dano po kardinalu Koloniču 1. 1745: »Testes pro copulatione non quosvis et obvios, sed šibi bene notos et de fide probatos aut possešionatos, qui re sic exigente respondere possint, admittant.« Da se za priče izberejo spoštovani možje, zahteva spodobnost, ne pa pozitivna postava. Da se zadosti posvetnim ozirom, naj bo priča starejša od 20 let. ker ima sodnija sploh osebe, mlajše od 20 let, za sumljive priče, — katere bi torej poroke ne zamogle povsem spričati pred sodnijo. (Min.-Eri. 3. Janner 1881, Z. 10211.) § 24. Poroka. Sveta cerkev podeljuje vse zakramente s svetimi in pomen¬ ljivimi obredi; tako tudi ukazuje, naj se sklene sveti zakon s posebnimi obredi. Ker spada nauk o teh obredih v liturgiko in pastirstvo, naj bodo tukaj omenjeni v kratkih potezah. Trid. zbor (sess. 24. de reform, matr. cap. 1.) določuje: »Denun- tiationibus factis, si nullum legitimum opponatur impedimentum, ad celebrationem matrimonii in facie ecclesiae procedatur, ubi parochus viro et muliere interrogatis et eorum mutuo consensu intellecto vel dicat: Ego vos conjungo in matrimonium in nomine 70 Patris, et Filii, et Spiritus Sancti, vel aliis utatur verbis juxta receptura uniuscujusque provinciae ritum.« a) Razvidno je iz tega odloka, da se ima župnik ravnati po obred- niku svoje škofije, in ne sme ne izpuščati, ne dodajati obredov, dasi bi bili sami na sebi lepi in pomenljivi, in vpeljani v drugih škofijah. b) Redno mora biti poroka javna v cerkvi; le iz prav važnih vzrokov in v izvanrednih slučajih (n. pr. ako je ženina vsa soseščina imela za oženjena, a bila sta le priležnika) sme biti poroka skrivna pred zaupljivimi pričami, in to le s škofovim dopuščenjem. Če se pa dogodi, da ženin ali nevesta toliko zboli, da ne more v cerkev, ko je že vse pripravljeno za poroko, sme duhovni pastir, ako ga prosijo, poročiti tudi na domu bolni¬ kovem. Ako je mogoče, naj župnik za tako poročanje prosi škofovega dovoljenja, sicer pa naj pozneje stvar naznani škofu. Za tak slučaj pravi rimski obrednik: »Matrimonium ... si domi celebratum fuerit praesente parocho et testibus, sponsi veniant ad ecclesiam benedictionem accepturi, et tune caveat sacerdos, ne iterum a contrahentibus consensum exigat; sed tantum benedictionem illis conferat, celebrata missa.« c) Zastran časa ukazuje Trid. zbor fibid. cap. 10): »Ab adventu Domini nostri Jesu Christi usque in diem Epiphaniae et a feria quarta Cinerum usque in Octavam Paschatis inclusive antiquas solemnium nuptiarum prohibitiones diligenter ab omnibus observari sancta Synodus praecipit, in aliis temporibus nuptias solemniter celebrari permittit, quas Episcopi, ut ea, qua decet, modestia et honestate fiant, curabunt; sancta enim res est matrimonium, et sanete traetandum.« Trid. zbor v prepovedanem času (advem do sv. Treh Kraljev, štiridesetdanski post do osmine po Veliki noči) prepoveduje le slovesno obha¬ janje poroke, t. j. blagoslovijenje ženinov, slovesno spremlje- vanje neveste na ženinov dom, ženitovanjska pojedina, godba, ples itd. V Avstriji pa je v imenovanem času prepovedano vsako tudi neslovesno poročanje, kakor uči Instr. § 59: »A prima Dominica Adventus usque ad festum Epiphaniae Domini inclusive, et a feria quarta Cinerum usque ad Dominicam in Albis inclusive prohibitum est, nuptias celebrare.« V nujnem slučaju oprosti škof od te prepovedi, ki pa nikdar ne dovoli ženitovanjskih slovesnosti. Tisti dan, ko potečejo zadnji oklici, se navadno ne poroča. To je v nekaterih škofijah izrečna škofijska postava. Posebno velja to o ženinih, katerim so bili spregledani dvojni oklici. Lavantinskega knezoškofijstva okrožnica ukazuje od 28. janu- varija 1857, št. 254/1: »Ohne besonders wicbtige Griinde darf an demselben Tage, an dem das letzte und einzige Aufgebot geschehen ist, die Trauung nicht vorgenommen werden.« Namen 71 te postave je, da je čas med oklici in med poroko oznaniti zadržek, ki bi morebiti nasprotoval dotičnemu zakonu. Ker se hrup in vrišč, kakor se navadno godi pri ženitovanjih, malo spodobi na Gospodove dni, zato naj se ne poroča o nedeljah in praznikih, ako ni posebno važnega vzroka za to, kakor je n pr. pri tistih, ki v delavnikih nimajo časa, ali pa ne morejo dobiti prič. V takih razmerah so večjidel rudokopi, delavci po tovarnah i. dr. Ker se spodobi, da krščanski novoporočenci po poroki prejmejo ženitovanjski blagoslov, mora biti poroka dopoldne in pred sveto mašo, pri kateri mašnik podeli ženitovanjski blagoslov. To pravilo pa ni splošna cerkvena postava, ampak le škofijska, in se je po njem ravnati, kjer je zapovedano. V tržaško-koprski škofiji razglašena je ta postava v Curia episco- palis 1883, pag. 14: »DD. Parochis unitarum Dioecesium in mentem revocatur pro exacta observantia lex dioecesana, quae vetat celebrationem matrimoniorum tempore pomeridiano sine speciali licentia hujus Ordinariatus.« Za lavantinsko škofijo nahajajo se o tej zadevi nekateri odloki v zapisniku pastoralnih konferenc leta 1857. V XI. zapisniku št. III je odlok: *Die Trauung soli in der Regel vormittags und zwar, wenn es thunlich ist. vor dem hi. Messopfer vorgenommen \verden.« Prim. tudi XII. zapisnik konferenc B): »Nur ausnahmsweise kopuliere man an Sonn- und Feiertagen nachmittags, etwa Berg- oder Fabriksarbeiter u. d. gl., die an Werktagen weder Zeit haben, noch die nothwendigen Zeugen bekommen konnen; doch nie am Vormittage des letzten Aufgebotes, auch nicht in der Abenddammerung nach dem Ave Maria-Gelaute und nur unter dem ausdrucklichen Bedingnisse, dass dabei an Sonn- und Festtagen keine Musik stattfinde.« Ljublj. obrednik: »quat,enus fieri potest, non pomeridiano, sed potius antemeri- diano tempore.« d) Ženitovanjski blagoslov, t. j. molitve, ki so v »missa pro sponsis« po Očenašu in pred Benedicamus Domino, oziroma Ite missa est vvrščene, ni bistven del svetega zakona, ampak slovesnost, s katero poveličuje sveta cerkev ženitveno slavnost, kaže svoje veselje nad sklenjenim zakonom, in prosi posebnih milosti za dotične ženine. Zato tega blagoslova ne da cerkev brez izjeme vsem ženinom, ampak le nekaterim. Katerim ženinom se podeli ta blagoslov, katerim pa odreče, ravnati se je po navadi dotične škofije. Večjidel velja pravilo, da se bla¬ goslov podeli, kadar se a) ženin in nevesta oba prvikrat poročita, vendar je v prav mnogih krajih navada, da se takima ne da ženitvanjskega blagoslova, ako je splošno znano, da je nevesta zgubila devištvo; b) ako se nevesta prvikrat poroči, dasi je ženin vdovec. Ne da se pa ženitovanjskega blagoslova: a) ako sta ženin in nevesta oba vdovca; b) ako je nevesta vdova, dasi se ženin prvikrat poroči (S. 0. C. 13. Martii 1761); 72 c) ako je poroka v prepovedanem času; d) ako sta ženin in nevesta različne (krščanske) vere, dasi bi jima bil spregledan ta zadržek. Ženitovanjski blagoslov se podeli med sv. mašo (missa pro sponso et sponsa). (S. C. C. 13. Julii 1630; S. C. R. 7. Sept. 1850). Tržaški škofijski list: Curia eppalis 1883, pag. 30, pri¬ javi ta-le dekret: »In congregatione generali S. R. et Uni- versalis Inquisitionis habita feria IV , die 31. Augusti 1881 coram Eminentissimis ac Reverendissimis DD. S. E. Cardina- libus in rebus fidei inquisitoribus generalibus, praehabito voto DD. Consultorum iidem Eminentissimi ac Reverendissimi Domini decreverunt: Benedictionem nuptialem, quam exhibet Missale Romanum in Missa pro sponso et sponsa, semper impertiendam esse in matrimoniis catholicorum, infra tamen missae celebrationem, juxta rubricas et extra tempus feriatum, omnibus illis conjugibus, qui eam in contrahendo matri- monio quacumque ex causa non obtinuerint; etiamsi petant, postquam diu in matrimonio vixerint, dummodo mulier, si vidua, benedictionem ipsam in aliis nuptiis non acceperit. Insuper hortandos esse eosdem conjuges catholicos, qui bene¬ dictionem nuptialem non obtinuerunt, ut eam primo quoque tempore petant. Significandum vero illis, maxime si neophyti sint vel ante conversionem ab haeresi valide contraxerint; benedictionem ipsam ad ritum et solemnitatem, non vero ad substantiam et validitatem pertinere conjugii. Contrariis quibus- cunque non obstantibus. Pravo (jus) podeljenja ženitovanjskega blagoslova ima lastni župnik novoporočenih. Vsak drug mašnik mora zato imeti posebno dovoljenje od župnika ali od škofa. Ni zapo¬ vedano, da bi moral podeliti ženitovanjski blagoslov isti mašnik, kije ženine poročil. Ako je več parov poročenih, se ta blagoslov podeli vsem naenkrat. § 25. Državne določbe o poroki. Dokler je bil konkordat v veljavi, bile so v Avstriji državne postave o poroki enake cerkvenim. Po odpravi konkordata se država ravna po »državljanskem zakoniku«, kjer kake točke ni izrečno ovrgla in premenila. Drž. zakonik ukazuje zastran poroke § 75: »Die feierliche Erklarung der Einvvilligung muss vor dem ordent- lichen Seelsorger eines der Brautleute, er mag nun, nach Ver- schiedenheit der Religion Pfarrer, Pastor oder vvie sonst immer heissen, oder vor dessen Stellvertreter in Gegenwart zweier Zeugen geschehen.« Razvidno je iz tega paragrafa, da državljanska postava prav do novejših časov ni poznala nekonfesijonelnega zakona, ker je zahtevala vpričujočnost rednega dušnega pastirja (župnik, pastor, rabin). Posamezne določbe o zakonih med katoličani ujemale so se s cerkvenimi postavami. Isto velja zastran zakonov med katoličani 73 in nekatoličani. § 77 drž. zak. pravi: »Wenn eine katholische und eine nichtkatholische Person sich vereheliohen, so muss die Ein- willigung vor dem katholischen Pfarrer in Gegenwart zweier Zeugen erklart werden; doch kann auf Verlangen des anderen Theiles auch der nichtkatholische Seelsorger bei dieser feierlichen Handlung erscheinen.« S postavo od 25. maja in 31. decembra 1868 sta ta dva paragrafa razveljavljena, in državljanska postava dopušča a) držav¬ ljanski zakon (Oivil-Ehe), in b) zastran zakonov med katoličani in nekatoličani poroko vpričo samega nekatoliškega dušnega pastirja (in dveh prič). Ti dve postavi glasite se v nemškem izvirniku tako-le: a) »Gesetz vom 25. Mai 1868, wodurch die Vorschriften des zweiten Hauptstiickes des A. b. G.-B. iiber das Eherecht fiir Katho- liken wieder hergestellt, die Gerichtsbarkeit in Ehesachen der Katholiken den weltlichen Gerichtsbehorden iiberwiesen, und Be- stimmungen iiber die bedingte Zulassigkeit der Eheschliessung vor weltlichen Behorden erlassen vverden. Art. II. Wenn einer der nach den Vorschriften des allge- meinen biirgerlichen Gesetzbuches zum Aufgebote der Ehe beru- fenen Seelsorger die Vornahme des Aufgebotes oder einer von den zur Entgegennahme der feierlichen Erklarung der Einwilligung berufenen Seelsorgern, weleher von den Brautleuten deshalb ange- gangen wurde, die Vornahme des Aufgebotes oder die Entgegen¬ nahme der feierlichen Erklarung der Einwilligung zur Ehe aus einem durch die Gesetzgebung des Staates nicht anerkannten Hinderungsgrunde vervveigert, so steht es den Brautleuten frei, das Aufgebot ihrer Ehe durch die weltliche Behorde zu veranlassen und die feierliche Erklarung der Einwilligung zur Ehe vor dieser Behorde abzugeben. Riicksichtlieh dieser den Ehevverbern aller Confessionen gestat- teten eventuellen Eheschliessung vor der weltlichen Behorde gelten die Vorschriften des zweiten Hauptstiickes des allg. biirg. Gesetz¬ buches mit nachstehenden Abanderungen: § 1. Als die zur Vornahme des Aufgebotes und zur Entgegen¬ nahme der feierlichen Erklarung der Einwilligung berufene welt- liche Behorde hat die k. k. politische Bezirksbehorde, in jenen Stadten aber, vvelche eigene Gemeindestatute besitzen, die mit der politischen Amtsfiihrung betraute Gemeindebehorde einzutreten, und es wird diejenige politische Bezirks- (Gemeinde-) Behorde hiezu als competent anzusehen sein, in deren Amtsbezirke der die Eheschliessung verweigernde Seelsorger seinen Amtssitz hat. § 2. Um das Aufgebot und die Eheschliessung bei der vvelt- lichen Behorde verlangen zu konnen, haben die Ehevverber vor dieser Behorde die Weigerung des competenten Seelsorgers ent- weder durch ein schriftliches Zeugniss desselben, oder durch die Aussage von zvei im Amtsbezirke vvohnenden eigenberechtigten Mannern nachzuvveisen. 74 Wird ein solcher Beweis nicht erbracht, so liegt es der poli- tischen Behorde ob, an den betreffenden Seelsorger eine Auffor- derung des Inhaltes zu richten, dass derselbe das Aufgebot vor- nehmen und beziehungsweise die Erklarung der Einwilligung zur Ehe entgegennehmen oder mittelst amtlicher Zuschrift die entgegen- stehenden Hindernissse anzeigen wolle. Erfolgt hierauf aus Griinden, welche in den Staatsgesetzen nicht enthalten sind, oder ohne Angabe von Griinden eine ableh- nende Antwort des Seelsorgers, oder geht innerhalb eines Zeit- raumes von langstens acht Tagen, in welche die Tage des Posten- laufes nicht einzurechnen sind, keine Antwort ein, so hat die poli- tische Behorde nach Beibringung der durch die Vorschriften des allg. biirg. Gesetzbuches sammt Nachtragsverordnungen vorge- schriebenen Ausvveise und Behelfe das Aufgebot und den Ehe- schliessungsact sofort vorzunehmen. § 3. Alle Functionen und Entscheidungen, vvelche nach den Vorschriften des zweiten Hauptstiickes des allg. biirg Gesetzbuches sammt Nachtragsverordnungen dem Seelsorger ubertragen sind, stehen im Falle einer Eheschliessung vor der weltlichen Behorde der competenten politischen Bezirks- (Gemeinde-) Behorde zu. § 4. Gegen Entscheidungen der politischen Bezirks- (Gemeinde-) Behorde in Ehesachen steht den Ehewerbern das Recht des Re- curses an die k. k. politische Landesstelle und gegen die Ent- scheidung dieser letzteren das Recht des Recurses an das k. k. Mini- sterium des Innern offen, ohne dass der Recurs an eine bestimmte Frist gebunden oder durch gleichlautende Entscheidung der beiden unteren Instanzen ausgeschlossen ist. § 5. Das Autgebot einer vor der weltlichen Behorde abzu- schliessenden Ehe ist von dieser Behorde durch offentlichen An- schlag sovrohl an der eigenen amtlichen Kundmachungstafel, als auch im Requisitionswege durch offentlichen Anschlag bei dem Gemeinde-Amte des Wohnortes eines jeden der Brautleute vorzu¬ nehmen. Wenn bei einer k. k. politischen Bezirksbehorde regel- massig Amtstage abgehalten werden, so hat das Aufgebot auch miindlich an einem oder mehreren Amtstagen zu erfolgen. Zur Giltigkeit der Ehe wird jedoch nur die Vornahme des schriftlichen Aufgebotes mittelst Anschlages erfordert. Der das Aufgebot enthal- tende Anschlag soli durch drei Wochen an der Kundmachungstafel der politischen Behorde und der betreffenden Gemeindeamter affigirt bleiben, bevor zur Eheschliessung geschritten \verden kann. Aus \vichtigen Griinden kann die k. k. politische Landesstelle diesen Aufgebots-Termin verkiirzen und unter dringenden Umstanden das Aufgebot ganz nachsehen. Die Aufgebotsnachsicht wegen bestatigter naher Todesgefahr kann gegen das im § 86 des allg. biirg. Gesetzbuches vorgesehene eidliche Gelobniss der Brautleute auch von der politischen Bezirks- (Gemeinde-) Behorde ertheilt werden. 75 § 6. Die Requisition und Delegation einer anderen Bezirks- (Gemeinde-) Behorde zur Entgegennahme der feierlichen Erklarung der Einwilligung kann liber Ansuchen der Brautleute von Seite der competenten politischen Bezirks- (Gemeinde-) Behorde nach den im allg. biirg. Gesetzbuche (§§ 81, 82) fiir Pfarramter besteh- enden Vorsehriften geschehen. § 7. Die feierliche Erklarung der Einwilligung zur Ehe muss vor dem Vorsteher der politischen Bezirks- (Gemeinde-) Behorde oder vor einem Stelivertreter des Vorstehers in Gegenwart zweier Zeugen und eines beeideten Schriftfiihrers abgegeben werden. § 8. Ueber den Act der Eheschliessung ist ein Protokoli aufzunehmen und sowohl von den Brautleuten, als von den Zeugen und den beiden Amtspersonen zu unterzeichnen. § 9. Die politische Bezirks- (Gemeinde-) Behorde fiihrt uber die bei derselben vorgekommenen Aufgebote und Eheschliessungen das Aufgebotsbuch und das Eheregister, und fertiget aus diesen Registern iiber Ansuchen amtliche Zeugnisse aus, welche die geschehene Verkiindigung und beziehungsweise Eheschliessung mit der Beweiskraft offentlicher Urkunden darthun. Ein solches Amtszeugniss iiber den vorgenommenen Act der Eheschliessung hat die politische Bezirks- (Gemeinde-) Behorde den ordentlichen Seelsorgern beider Brautleute von Amtswegen zu libersenden. § 10. Rticksichtlich der Scheidung und Trennung der Ehe gelten fiir die vor der weltlichen Behorde geschlossenen Ehen gleichfalls die Bestimmungen des allg. biirg. Gesetzbuches, wobei die den Seelsorgern zugewiesenen Functionen der politischen Bezirks- (Gemeinde-) Behorde obliegen, in deren Sprengel sich der Amtsitz des zu diesen Functionen gesetzlich berufenen Seelsorgers befindet. §11. Es bleibt den Eheleuten, welche ihre Ehe vor der weltlichen Behorde abgeschlossen haben, unbenommen, nachtraglich auch die kirchliche Einsegnung ihrer Ehe von einem Seelsorger jener Confession, welcher ein Theil der Eheleute angehort, zu emirken.« C. kr. ministerstvo je z odlokom 4. junija 1871, št. 3974, določilo, da smeta ženina zahtevati državljansko poroko, da le lastni župnik ene stranke odreče oklicevanje ali poroko (ako namreč ženina stanujeta v različnih župnijah). Ako župnik sicer ne odreče oklicevanj (oziroma poroke), pač pa jih odloži iz vzroka, katerega ne prizna državno postavodajalstvo, je tak odlog zadosten vzrok, da dotična ženina smeta zahtevati državljansko poroko. (Isti mini- sterski odlok.) Da dušni pastir nikakor ne sme sodelovati pri državljanski poroki, razume se samo ob sebi. Zato strankama ne izroči nijed- nega spričala, ali potrdila ad hoc; izroči pa potrebne listine c. kr. gosposki, ako jih zahteva. 76 Zastran ženitev med katoličani in nekatoličani določuje postava od 31. decembra 1868 tako-le: Gesetz . . . betreffend die Eheschliessung zwischen Angeho- rigen verschiedener christlicher Confessionen. Art. I. »Bei Ehen zwischen Angehorigen verschiedener christ¬ licher Confessionen hat das Aufgebot in der gottesdienstlichen Versammlung des Pfarrbezirkes der Religionsgenossenschaft eines jeden der beiden Brautleute in der sonst gesetzlichen Weise zu geschehen. Art. II. Die feierliche Erklarung der Einwilligung zur Ehe ist bei der Verehelichung zwischen Angehorigen verschiedener christlicher Confessionen in Gegenwart zweier Zeugen vor dem ordentlichen Seelsorger eines der beiden Brautleute oder Stell- vertreter abzugeben. Dies kann auch in dem Falle geschehen, wenn das Aufgebot wegen Weigerung eines Seelsorgers durch die politische Behorde vorgenommen wurde. Den Brautleuten steht es in allen Fallen frei, die kirchliche Einsegnung ihrer vor dem Seelsorger des einen der Brautleute geschlossenen Ehe bei dem Seelsorger des anderen Theiles zu erwirken. Art. III. Die §§71 und 77 des A. b. G.-B. und alle sonstigen die gemischten Ehen betreffenden Gesetze und Verordnungen sind, insoferne solche den Bestimmungen des gegemvartigen Gesetzes widerstreiten, aufgehoben.« Tudi v slučaju, ako bi ženina rekla, da bodeta zakon sklenila (le) vpričo nekatoliškega dušnega pastirja, ne sme katoliški župnik sodelovati, torej jima more odreči tudi oklicevanje. § 26. Poroka vojaških oseb. Pri vojaških osebah paziti je treba na državni zadržek »Vo¬ jaški stan« (gl. § 50), in pri mladeničih, ki še niso zadostili postavi o vojaškem naboru, na dotičen zadržek (gl. § 60). Razven tega pa posebne razmere vojaškega stanu zahtevajo izvanredna pravila zastran župnika, ki je lasten (parochus proprius) vojaškim zaroč- nikom, in mu zato pristoji poročanje takih zaročnikov. Papež Pij VI. je 12. oktobra 1778 s konstitucijo: »Inter caetera« večji del c. kr. avstrijske armade in mornarstva odcepil od sodnosti dijecezanskih škofov in podvrgel c. kr. vojaškemu škofu, kateremu je zastran dušnega pastirstva podredjeno nižje vojaško duhovstvo, namreč vojaški župniki, kurati in kaplani. V imenovani konstituciji podvrženi so sodnosti vojaškega škofa: »milites aliaeque utriusque sexus personae ad dictos exercitus, comprehensis etiam copiis auxiliaribus, quomodolibet spectantes . . . sed dumtaxat ad vagas belli operationes destinatos, tum ubi in actuali expeditione reperiuntur, tum etiam cum in quibuslibet accidentalibus ac tempo- raneis sive hibernis sive aestivis ac etiam praesidialibus stationibus pro tempore detinebuntur.« Torej niso vse vojaške osebe izvzete 77 od sodnosti dijecezanskih škofov in podvržene vojaškemu škofu, ampak le nekatere. Osebe, podvržene sodnosti vojaškega škofa, se splošno imenujejo: premakljivo vojaštvo (militia vaga); osebe pa, ki sicer spadajo k vojaštvu, pa vendar niso podvržene sodnosti vojaškega škofa, temveč sodnosti dijecezanskega škofa, se imenujejo stoječe vojaštvo (militia stabilis). Zastran poroke določuje Instr. § 46 : »Proprius personarum ad militiam vagam pertinentium parochus est capellanus et respective superior castrensis juxta tenorem facul- tatum a Sancta Sede concessarum. Qui militiae stabili annume- rantur, parochum domicilii adeant oportet.« Opazi se: Vsled najvišjega odloka od 3. januvarija 1869 so zdaj vojaški duhovni pastirji: vojaški župniki, kurati in kaplani. Kdo spada pod sodnost vojaškega škofa, določuje najvišji odlok dne 20. junija 1887, ki tukaj sledi v izvirniku. Allerhochste Entschliessung vom 30. Juni 1887 , betreffend die Competens der militdrgeistlichen Jurisdiction. II. Abschnitt. Militargeistliche Jurisdiction (Z u s t a n d i g k e i t.) § 17. Umfang der militargeistlichen Jurisdiction. Zur militargeistlichen Jurisdiction gehoren: 1. Alle in der Beilage 1 ’) des Dienst - Reglements fiir das k. und k. Heer I. Theil angefiihrten oder einem fruheren Organi- sations-Sisteme angehorigen und zum Activstande des Heeres zah- lenden Personen; 2. die Personen der k. und k. Leibgarden, der k. und k. Gen- darmerie, der Militar-Polizeiwachcorps-Abtheilungen, des Militiir- Wachcorps fiir die k. k. Civil-Gerichte in Wien, der Militar-Abthei- lungen der Gestutsbranche in den k. und kongl. ungarischen Pferdezucht-Anstalten, dann im kongl. kroalisch-slavon. Ilengsten- Depot und die Personen des Loco-Versorgungs-Standes der Militar- Invalidenhauser; 3. die Gattinen der activ dienenden Generale, Stabs- und Oberolficiere, Auditore, Militar-Aerzte, Truppen-Rechnungsfiihrer und Militar-Beamten; die Gattinen der sonstigen im Gagebezuge stehenden Militarpersonen, ferner die Gattinen der nach erster 1 j Beilage 1. Gruppe A: Personen des Soldatenstandes. I Chargen: a) Officiere (Generale, Stabsofficiere, Oberofliciere), b) Unterofficiere (und diesen ;iquivalierende Militširchargen). Gruppe B: Militar-Geistliclie. Gruppe C: Auditore. Gruppe P: Militar-Aerzte. Gruppe E: Truppen-RechnungsfUhrer. Gruppe E: Militiir- Beamte. Gruppe G: Personen des k. und k. Heeres, welche Gagen beziehen, aber in keine Rangsclasse eingetheilt sind (Aufsiclitspersonale in Militar-Gefangen- hausern, technisches Hilfspersonale des militar-geographischen Institutes, der Genie-Directionen und sonst.iges technisches Hilfspersonale; Armeediener). Auch die Personen der k. und k. Leibgarden; des Militar-Polizehvachcorps; sowie die Militarlehrer gehoren zu den dauernd in activer Dienstleistung stehenden Militar¬ personen. 78 Classe verheirateten, activ clienenden Personen des Mannschafts- standes; 4. die minderjahrigen ehelichen, adoptierten oder legitimirten Kinder der angefiihrten Militarpersonen, wenn sie unter vkterlicher Obsorge stehen; 5. die Zoglinge der Militar-Erziehungs- und Bildungs-Anstalten und die Truppen- und Musik-Eleven; 6. die Straflinge in den Militar-Strafanstalten; endlich im Kriege oder im Mobilitats-Verhaltnisse ; 7. die Personen der zur Armee im Felde gehorigen oder fiir den Dienst auf Etappen-Linien bistimmten Landwehr- (Landsturm-) Abtheilungen und die Landwehr- (Landsturm-) Personen der Kriegs- besatzungen eines ausgertisteten festen Platzes; 8. die nach § 18 der Wehrgesetze Wehrpfllichtigen, vvelche im Mobilisierungsfalle zu einer Dienstleistung fiir Kriegszvvecke beigezogen werden; 9. alle Personen, welche sich im Gefolge der auf den Kriegsfuss gesetzten Armeekorper und Truppen befinden, und; LO. die Kriegsgefangenen und die unter militarischer Obhut stehenden Geiseln. Ferner unterstehen der militargeistlichen Iurisdiction auch Generale, Stabs- und Oberofficiere, Auditore, Militar-Aerzte, Truppen- Rechnungsfiihrer und Militarbeamte des Ruhestandes, des Verhalt- nisses »ausser Dienst« oder der Reserve, welche bei einer Militar- behorde (einem Commando), Truppe oder Anstalt (mit Belassung in ihrem Standes-Verhaltnisse) angestellt, sind, auf die Dauer ihrer Anstellung. — desgleichen die vorbezeichneten Personen, dann die beurlaubten und die in der Reserve stehenden Personen des Mannschaftsstandes, wenn dieselben in einer Militar-Sanitatsanstalt zur Pflege und Behandlung aufgenommen werden, fiir die Zeit ihres Aufenthaltes in einer solchen Anstalt. Die militar-geistliche Iurisdiction erstreckt sich hingegen nicht auf 1. die Mifglieder des Allerh. Kaiserhauses, vvenngleich sie eine Stelle in k. k. Ileere bekleiden; 2. die Officiere und sonstigen Gagisten in der Reserve ausser der Zeit der activen Dienstleistung; 3. die dauernd beurlaubten und die nichtactiven Reserve- manner und Ersatz-Reservisten; 4. die Angehorigen der k. k. u. konigl. ungarischen Landwehr, \velche sich nicht in dem in diesem Paragraphen ervvahnten Mobilitats- Verhaltnisse befinden, sovvie die Personen der konigl. ungarischen Gendarmerie; 5. alle Militarpersonen des Ruhestandes und des Verhalt- nisses »ausser Dienst« mit Ausnahme jener, welche, wie frtiher ervvahnt, bei Militar-Behorden (Anstalten) angestellt oder in eine Militar-Sanitatsanstalt aufgenommen sind, und der im Mobilisierungs¬ falle Activierten; 79 6. die im Pensions-, Patental- und Vorbehaltstande befind- lichen Invaliden; 7. die Zoglinge der Officiers- und Mannschaftst8chter-Er- ziehungs-Institute; 8. die in den Militiir-Bildungs-Anstalten aus dem Civilstande angestellten Professoren, Lebrer, etc.; 9. die bei den nicht im Mobilitats-Verhaltnisse befindlichen Militar-Behorden, Truppen und Anstalten aus dem Civilstande gegen Kiindigung oder zeitlich aufgenommenen Personen; 10. die grossjahrigen Kinder und die Stiefkinder der Militar- personen; 11. die Frauen und Kinder der im Kriegsfalle zu einer Dienst- leistung einriickenden Officiere und sonstigen Gagisten des Ruhe- standes, des Verhaltnisses »ausser Dienst« und der Reserve; 12. die Gattinen und Kinder der nach zvveiter Art verheira- theten activ dienenden Personen des Mannschaltsstandes; 13. die Witven und Waisen von Militarpersonen; 14. die Civil-Dienerschaft der nicht im Mobilitats-Verhaltnisse befindlichen activen Militarpersonen. Ako bi se za katero osebo še dvomilo, pod katero sodnost spada, ravnati se je po Instr. § 49: »Quando ex quacumque ratione dubium emergat, cuinam animarum curatori jus matrimonio assi- stendi competat, res ad Episcopum deferrenda ac eius decisio vel ordinatio expectanda est.« § 27. Nadaljevanje. Ko je določeno, katere vojaške osebe spadajo k militia vaga in katere k militia stabilis, bo lahko razsoditi, kateremu župniku pristoji poroka in skrb, da ima dotična oseba vse za zakon potrebne lastnosti. Ako se vojaška oseba, spadajoča k militia vaga, hoče pozakoniti, sta mogoča dva slučaja, namreč: obe stranki spadate k militia vaga, n. pr. dejanjsko služeč oficir se hoče poročiti z maloletno v družini očetovi živečo hčerjo dejanjsko služečega vojaškega zdravnika. (Pri tem je vsaka beseda pomenljiva, ker ako bi bila ta hči že polnoletna ali bi ne živela z očetom, ampak morebiti služila, ali bila odgojevana pri kojih sorodnikih, bi spadala pod sodnost nevojaškega župnika). Pri ženinih te vrste nima nevojaški duhovni pastir nič opraviti, toraj jih ne oklicavati, ne poročati. Drugi slučaj je, da ena stranka spada k militia vaga, druga pa k militia stabilis, ali pa je povse nevojaškega stanu. Pri tem slučaji je treba znati: a) Kateri vojaški duhovnik je stranki, spadajoči k militia vaga lastni župnik? b) Kje morajo biti oklici? 80 c) Kdo podeli (za cerkveni delokrog) spregled od oklicev? d) Komu pristoji poroka? e) Kdo ima shraniti za poroko potrebne listine? ad a) Po najvišjem odloku c. kr. Veličanstva od 3 jan. 1869. so vojaški duhovniki razdeljeni v vojaške župnike, vojaške kurate in vojaške kaplane. Razdeljeno je vse cesarstvo v več (15) okrajev, Bosna in Hercegovina je posebni okraj in v vsakem okraju kot vrhovni dušni pastir vojaški župnik 1 .) Župnikom podredjeni so vojaški ku¬ rati (45) in kaplani (60). Kurati so postavljeni v garni- zonskih bolnišnicah in nekaterih hišah za oslabele vojake (Invalidenhaus); kaplani ovršujejo duhovno pastirstvo pri vojakih, ki so v njihovem okraju nameščeni; v vojaških odgojilnicah ovršujejo duhovno pastirstvo duhov¬ niki, ki podučujejo veronauk. Vojaški župnik je zastran poroke lastni župnik vsem vojaškim osebam, spadajočim k militia vaga, katerih polk ali bataljon se dopolnuje v njegovem okraju, ali je posebej pridejan njegovemu okraju, razven oseb, bivajočih v garnizonskih bolnišnicah in drugih vojaških zavodih, ki imajo posebnega kurata ali duhovno pastirstvo oskrbujočega pastorja, ki je le tem lasten župnik. ad b) Zastran oklicev oseb, spadajočih k militia vaga, pravi naučnega ministerstva ukaz 19. avgusta 1858, R.-G.-B. Nr. 38: »Beztiglich der zur militia vaga gehorigen Militarpersonen ist die bei der zustandigen Feldkapelle erfolgte Verktindigung solcher Ehen flir ausreichend zu halten.« Ozir drugo stranke, spadajoče k militia stahilis ali k nevojaštvu, pa morajo biti oklici v župniji (žup¬ nijah), kakor je razloženo v §§ 14 in sl. Torej ni potreba, da bi bil tak zakon oklican tudi tam od nevojaškega župnika, v čigar župniji ima vojaška oseba, spadajoča k militia vaga, svoje pravo ali začasno domovališče. V krajih, kjer zarad majhnega števila vojakov ni nastavljen redni vojaški duhovnik, vso duhovnopastirsko službo oskrbuje subsidijarično civilni duhovnik tudi vo¬ jakom; morajo pa oklici tudi v takem kraju stacijoni- ranih vojaških oseb ovršeni biti pri c. kr. vojaškem župniku, v čigar službeni okraj spadajo, in se morajo njenemu poslati vse za ženitev potrebne listine. Vojaški župnik presodi, so li vse listine, kakor se zahtevajo po vojaških postavah, jih vpiše po datumu in številki v poročno matico in potem (ako namreč ne poroča on) vrne jih župniku skupaj z oklicnim listom in prepustilom. ’) O nekatolikih in židovskih cerkvenih služabnikih tukaj ni govor. 81 ad c) Ozir stranke, spadajoče pod sodnost nevojaškega duhov¬ nega pastirja, je razloženo že v §§ 14—20. Ozir stranke, spadajoče pod sodnost vojaškega duhovnega pastirja, podeli spregled od dveh oklicev vsak vojaški župnik v svojem okraju, za dunajski okraj pa sam vojaški škof (vikar), vendar mora že pred cerkvenim spregledom podeljen biti politični spregled od vojaškega poveljništva. Ako je pa bližnja smrtna nevarnost in se mora poročiti na smrtni postelji, pooblaščen je vsak vojaški duhovnik (tudi vojaški kapelan, kateri ima oblast poročiti), dati spregled od vseh treh oklicev; morate pa obe stranki priseči, da jima ni znan nijeden zadržek proti njunemu zakonu. Zapisnik o tej prisegi mora biti podpisan od vojaškega duhovnega pastirja in ene vojaške osebe, in priložen k poročnim listinam. ad d) Na vprašanje, »komu pristoji poroka?* odgovori apo¬ stolski vojaški vikarijat od 4. febr. 1857, št. 88: »Kar zadeva poroko takih ženinov, ostane ženinom zmiraj prosto, pred katerim rednim duhovnim pastirjem se hočejo pozakoniti, — le mora poročajoči duhovnik od duhovnega pastirja druge stranke imeti vse potrebne listine in spričalo oklicev.« Lastni vojaški duhovni pastir ima v obče prednost za poroko, in ako ženina želita, da ju poroči redni nevojaški župnik, ima tudi pravico z oklicnim listom dati prepustilo (Terkund und Erlass-Schein), ker nevojaški župnik ne more vselej natanko določiti, so li vse vojaško- poročne listine v redu in pravilne. Ako je poročil nevojaški župnik, mora v osmih dneh poslati popolen poročni izpisek o tej poroki vojaš¬ kemu krdelu ali bližnjemu »Militiir-Ergilnzungs-Bezirks- Commando«. Ako redni vojaški duhovni pastir ne poroča sam, ne sme pooblastiti drugega vojaškega duhovnika za poroko, ako je redni nevojaški župnik ene stranke v onem kraju in želi ovršiti poroko, ad e) Zastran listin, potrebnih za poroko vojaških oseb, dolo¬ čuje Najvišji odlok 20. junija 1887 tako-le: Allerhoehsle Entschliessung vom 20. Juni 1887, betreffend die Behandlung der Matrikelacte von Militiir- personen durch die Civilseelsorge-Geistliehkeit. (Norm. Verordnungs-Blatt flir d. k. u. k. Ileer, St. 23.) § 3. »In kleineren Garnisonsorten triigt der Orts- pfarrer die vorgekommenen Funcfionen in seine Pfarr- Malrikel ein und sendet die Malrikel-Ausziige dem Militar- Stations-Commando, welches dieselben dem Standes- kbrper zustellt. Zakonsko pravo. 6 82 § 6. Da jede beabsichtigte Eheschliessung von Mi- litarpersonen des romisch- und des griechisch-katholischen Glaubens, welche nicht zum Stande einer Anstalt gehoren, bei der ein Militar-Curat, oder ein geistlicher Professor die Seelsorge ausiibt, bei jenem Militar-Pfarrer, in dessen Amtsbereich die Betreffenaen in der Dienstleistung stehen, zu verktinden ist, so werden an diesen die Heirats-Docu- mente zu leifen sein. Zu den Heirats-Documenten zahlen: Die Ehebewilligung; die Taufscheine beider Brautleute; die vaterliche oder obervormundschaftliche (Pamilienraths-j Einwilligung oder die Grossjahrigkeits-Erklarung fiir den minderjahrigen Ehewerber; bei verwitweten der Todten- schein des verstorbenen Gatten; bei ungarischen Staats- angehorigen, welche sich ausserhalb des Gebietes der konigl. ungar. Krone verehelichen wollen, das von dem konigl. ungar. Ministerium fiir Cultus und Unterricht, beziehungsvveise von der competenten konigl. kroat,.-s!av. Behorde ausgestellte Zeugniss iiber die personliche Fahig- keit zur Eheschliessung; bei Ehehindernissen die poli* tische und kirchliche Dispens; die allfallige Dispens vom kirchlichen Aufgebote; bei den zum Cautions-Erlage Verpflichteten die Trauungs - Legitimation, und falls die Trauung durch den Militar-Pfarrer vorgenommen werden solite, auch der Verkiindschein des auswartigen Ehe- werbers . . . Wenn der Militarpfarrer die Trauung nicht selbst vornimmt, so folgt. er nach dem beim Militar-Gottes- dienste vorgenommenen Aufgebote den Verkiind-Erlass- Schein sammt. den erhaltenen Heirats-Documenten aus. Die Heirats-Dotumente vonMilitar-Personen, welche zum Stande einer Anstalt gehoren, bei vvelcher ein Militar- Curat oder geistlicher Professor die Seelsorge ausiibt., vverden bei dem betreffenden Mililar-Curaten oder geist- lichen Pi’ofessor gleicher Weise behandelt . . . § 7. Von den Heirats-Documenten konnen die beiden Taufscheine des Brautpaares iiber Ansuchen der Parteien und gegcn deren Empfangsbestatigung (\velche den iibrigen Heirats-Documenten beizulegen ist) nach vollzogener Trauung ausgefolgt vverden. — I)ie anderen an die Par¬ teien nicht zuruckzuerfolgenden Ileirats-Documente, und zwar der Militar-Personen des rom.- und griech.-katho- lischen Glaubens werden 1. wenn die Trauung durch einen Militar-Pfarrer, Militar-Curaten oder Seelsorger einer Militar-Erziehungs- und Bildungs-Anstalt, vorgenommen \vurde, als Beleg- und Nachweis-Documenle fiir den eingehaltenen geselz- lichen Vorgang bei den trauenden Militar-Geistlichen aufbewahrt; 83 2. wenn die Trauung infolge des vom vorgesetzten Militar-Pfarrer erhaltenen Auftrages durch einen Militar- Kaplan geschehen ist, mit dem Matrikel-Auszuge an den betreffenden Militar-Pfarrer zur Hinterlegung in dessen Archiv ubermittelt; 3. wenn die Brautleute verschiedenen Seelsorgern (zwei Mililar-Seelsorgern, oder einem Militar- und einem Civil-Seelsorger) angehoren, bei jenem Seelsorger hinter- legt, der die Trauung vorgenommen hat; 4. wenn die Trauung (infolge einer Delegation) vor einem Seelsorger stattfindet., dessen Jurisdiction weder der Brautigam noch die Braut. in ordentliclier Weise angehort, von jenem Seelsorger die Aufbewahrung iiber- nommen, von welchem die Delegation erflossen ist. Der letztere ist aber gehalten, in der diesbezuglichen Dele- gations-Drkunde die Merkmale aller zur giltigen und erlaubten Eheschliessung beigebrachten Documente zu dem Zwecke ersichtlich zu machen, damit sie von dem trauenden Seelsorger in seine Matrikel aufgenommen \\erden konnen.« Torej za poroko potrebne listine shrani župnik, ki ima kot lastni župnik enega od ženinov pravico poročiti in tudi poroči dejanjsko, ali pa da pooblaščenje. § 28. Poročna matica (Liber copulatorum). Zadnje povelje, katero daje Trid. zbor zastran poroke župnikom, glasi: »Ilabeat, parochus librum, in quo conjugum et testium nomina, diemque et locum contraeti matrimonii describat, quem deligenter apud se custodiat.« (Sess. 24. de reform, matr. c. 1.) Instructio ima o poročni matici sledeče določbe: § 76: »Parochus, cui copulationem peragere competit, tenetur, matrimonium contractum cum omnibus reruin adjunctis, quae ad probationem efficiendam necessaria vel ulilia sunt, libro nuptiaii parochiae suae propria manu inscribere. Distincte igitur exprimantur: Nomen baptismale, cognomen, aetas, religio, habitatio et conditio conjugum; insuper, an prius jam matrimonio juncti fuerint; porro nomen religio, conditio parentum et testium, dies, quo, nec non sacerdos, coram quo matrimonium inierunt. Quodsi difFicultat.es emerserint, modus, quo sublatae fuerint, indicandus venit.* Op. Ako je nevesta vdova, vpise se njeno krstno ime, potem družinsko ime, ki ga je imela vsled prejšnjega zakona, zatem njeno družinsko ime po očetu. N. pr. Marija Pahovec, roj. Sever, vdova rajnega Matija P., zidarja. § 77: »Quodsi parochus sacerdotem quemdam deleget ad copulandum sponsos in loco, ubi neuter eorum domicilium habef, 6 * 84 incumbit ipsi, rem in libro copulatorum parochiae suae annotare. Parochus loči, ubi matrimonium contrahitur, actum modo superius exposito libro copulatorum parochiae suae propria manu inscribere et addere simul debet, a quonam parocho delegatio coneessa sit. Posterior tenetur pariter, copulationem peraetam, de qua spalio octo dierum certior reddendus est, libro copulatorum parochiae ipsius inferre § 78: Času, quo civis austriacus petit, ut matrimonium ab eo in exteris terris inilum libro copulatorum parochiae, ubi nune domicilium fixit, inseratur, parochus libellum suplicem simul cum probationibus de conjugio rite innifo allatis Episcopo proponet ac ejusdem exspectabit mandata.« Drž. zak. določuje o poročni matici to-le: § 80: »Zu einern dauerhaften Beiveise des geschlossenen Ehe- vertrages sind die Pfarrvorsteher verbunden, denselben in das besonders dazu bestimmte Trauungsbuch eigenhandig einzutragen. Es muss der Vor- und Familien-Name, das Alter, die Wohnung, sowie auch der Stand der Ehegatten, mit der Bemerkung: ob sie schon verehelichet \varen, oder nicht; der Vor- und Familien-Name, dann der Stand ihrer Eltern und der Zeugen; ferner der Tag, an \velchem die Ehe geschlossen \vorden ; endlich auch der Name des Seelsorgers, vor ivelchem die Eimvilligung feierlich erklart worden ist, deutlich angefiihrt, und die Urkunden, wodurch die vorgekom- menen Anstiinde behoben worden, angedeutet werden. § 81 : Soli die Ehe an einem dritten Orte, dem keine der verlobten Personen eingepfarrt ist, geschlossen werden, so muss der ordentliche Seelsorger gleich bei der Ausfertigung der Urkunde, ivodurch er einen anderen zu seinem Stellvertreter benennt, diesen Umstand mit Benennung des Oites, wo und vor iveichem Seelsorger die Ehe geschlossen werden soli, in das Trauungsbuch seiner Pfarre eintragen. § 82 : Der Seelsorger des Ortes, wo die Ehe eingegangen wird, muss die geschehene Abschliessung der Ehe in das Trauungsbuch seiner Pfarre mit dem Beisatze: von \velchem Pfarrer er zum Stell¬ vertreter ernannt ivorden, ebenfalls eintragen, und die Abschliessung der Ehe dem Pfarrer, von velchem er berechtiget worden ist, binnen acht Tagen anzeigen.« Op. V župniji, v kateri je bila poroka, vpiše se s tekočo šte¬ vilko in z dodano opazko, da jc bila tukaj poroka vsled pooblaščenja. V osmih dneh naznaniti se mora ovršitev poroke lastnemu župniku ženinov, ki v svojo poročno knjigo brez tekoče številke vpiše pooblaščenje in naznanilo o ovršeni poroki. (Min. ukaz 6. avg. 1882, št. 16.258). Za poročno knjigo so zdaj v vsem cesarstvu določene take rubrike, da se zadosii cerkveni in državni postavi, ako se izpolnijo. Listine, o katerih govori Instruclio in drž. zakonik (gl. zgoraj), vpišejo se v rubriko: »Documenta oceurrenlia nefors Difficultat.es superantia.« O tej rubriki je treba nekaj opomb. 85 Mladoletne osebe morajo imeti dovoljenje za ženitev od očeta, oziroma od sirotinskega sodišča (Pupillar-lnstanz). Ako je dovoljenje dano pismeno, vpiše se listina, kakor druge. Ako pa oče da dovo¬ ljenje ustno, se to vpiše, in podpisati morata dve priči. Ako je bil koji zadržek proti zakonu odstranjen po spregledu, vpiše se spregledna listina; — vendar ako je bil zadržek skriven, in je spregled dala penitencijarija ali vsled petletnih pooblastil škof, ne omeni se v poročni knjigi ne zadržka, ne spregleda. Ako se ženin ali nevesta zdaj drugič poroči, mora dokazati, da je bil prvi zakon veljavno razvezan. Zato je v napominani rubriki vpisati mrtvaški list prvega soproga. Ako se v posebnem slučaju ne more dobiti mrtvaškega lista, in seje smrt prvega soproga postavno razglasila, ali pa je o smrti zgubljenega soproga po podanih dokazih sodnija razsodila, se to vpiše. Instr. § 250: »Si ad novas transitur nuptias, parochus tam mortis declarationem a magistratu civili editam, quam decisionem tribunalis matrimonialis, respective assensum, quem superior instantia ecclesiastica praebuit, in libro nuptiali annotare debet«. — Razumi se, da bi bil drugi zakon zapuščenega družeta povsem neveljaven, ako bi se mrtvim razglašen soprog potem živ objavil. V takem slučaju moral bi župnik vso zadevo sporočiti duhovskemu zakonskemu sodišču, ki po preiskavi drugi zakon razsodi neveljavnim. Razsodbo o neveljavnosti zakona je treba dodati v poročni matici kot opazko tam, kjer je bil zakon vpisan, in ako je bil zakon vpisan v dveh župnijah, mora se razsodba ničevnosti vpisati na obeh krajih. Enako se mora vpisati, ako je bil zakon razvezan vsled slovesne obljube ali vsled spregleda papeževega. Tako ukazuje Instr. § 204: »Tam nullitatis declaratio, quam dissolulio vinculi matrimonialis per vofa solemnia effecta in libro nuptiali annotanda est.* Kako se vpiše poveljavljen zakon, bo razloženo, ko bo govor o poveljavljenju neveljavno sklenjenega zakona. II. O zadržkih. § 29. Razdelitev zadržkov. Zadržki proti zakonu razdeljujejo se na razne načine. a) V zadržke razdiravne in oviravne. Zadržek razdiraven je tak, ki ovrže veljavnost sklenjenega zakona. Ako je bil tak zadržek že pred sklenitvijo zakona, je potem sklenjeni zakon povsem neveljaven; ako pa taka okoliščina, ki je vzrok razdiravnega zadržka, nastane po postavni sklenitvi zakona, veljavnosti sicer ne more več ovreči, pač pa nasprotuje zakonskemu živ¬ ljenju dotičnih zakonskih. Zadržek oviraven je okoliščina, ki prepoveduje sklenitev zakona; ako se pa zakon vkljub ovirav- nemu zadržku vendar le sklene, je nedopustljiv, dasi veljaven. 86 b) V zadržke naravnega in posilivnega prava. Okoliščina, ki že vsled naravnega prava nasprotuje zakonu, je zadržek naravnega prava. Okoliščina pa, od positivne postave kot zadržek določena, je zadržek positivnega prava. Ker so postave božje, cerkvene in državne, so tudi zadržki božjega, cerkvenega in državnega prava. c) V zadržke javnega in zasebnega prava. Zadržki javnega prava so postavljeni za korist občinstva sploh in za javno varnost svetosti zakona; zadržki zasebnega prava ozirajo se bolj na zasebno korist oženjenih. d) V zadržke očitne in skrivne. Očiten se imenuje zadržek, ki je po svoji naravi ali pa zavoljo posebnih okoliščin znan občinstvu, ali se vsaj dokazati more pri sodišču. Skriven je, za katerega ne zna nihče, ali tako malo ljudi, da se ni treba bati, da bi se razglasil med občinstvom. Kurijalni izraz : »dummodo impe- dimentum omnino occultum sit, dummodo plane ignoretur« pomeni, da za zadržek razven teh, ki so ga med seboj provzro- čili, ne zna drugi, kot k večemu še spovednik. Pri očitnih zadržkih razločuje se očitnost prava (notorietas juriš), in očitnost dejanja (n. facti), kakor je zadržek ali že sodnijsko skazan, ali pa le občinstvu znan. e) V zadržke spregledljive in nespregledljive. f) V zadržke stanovitne in prenehajoče. Stanoviten je zadržek, ki ne odpade nikdar ali pa le po spregledu; prenehajoč pa s časom sam od sebe prejenja. g) V zadržke neozirne in ozirne. Neozirni zadržek odvzame dotični osebi sposobnost veljavno skleniti zakon s katerokoli osebo, n. pr. sveti red ; ozirni zadržek pa to sposobnost odvzame le oziroma nekaterih oseb, n. pr. sorodstvo. Govor bo najprej o razdiravnih zadržkih, katere cerkev prizna, in pri vsakem bo omenjeno, koliko ga ceni avstrijsko državno postavodajalstvo. Zatem bodo sledili zadržki, katere ima država za razdiravne, a cerkev jih ne prizna za razdiravne, pač pa za ovi- ravne, ker cerkev hoče, da morajo kristijani tudi državne postave spolnovati, kolikor ne nasprotujejo božjim ali cerkvenim postavam. Zakon, vkljub državnemu razdiravnemu zadržku sklenjen, bil bi pred cerkvijo veljaven, pred državo neveljaven. Potem bodo prišli na vrsto cerkveni in slednjič državni oviravni zadržki. A) Cerkveni ra zdi ravni zadržki. § 30 . Pomota (Error). I. Pomola zamore biti o osebi ali o lastnosti osebe. Pomota o osebi je, kedar se kdo namerava poročiti z določeno in gotovo osebo, pa se, ali po zmoti ali tudi vsled sleparstva drugih ljudi, poroči s katero drugo. Tak zakon je povse neveljaven, ker tisti, ki se o osebi zmoti, ne namerava dati privoljenja v zakon osebi, kateri ga da dejanjsko, ampak drugi, torej je njegovo privoljenje 87 povsem ničevo. Zgled take pomote nahajamo v sv. pismu. Jakob je za Labanovo hčer Rahelo služil sedem let, in mu rekel: Daj mi mojo ženo ... In Laban je povabil veliko trumo prijateljev na gostovanje in je napravil ženitev. In zvečer mu je svojo hčer Lijo pripeljal (neveste so z zagrinjalom zakrite pripeljavali ženinu). Ko se je Jakob po šegi pridružil, je videl zjutraj, da je Lija. Ta zakon bi bil po zdajni cerkveni postavi neveljaven zavoljo pomote o osebi. Sicer je bil pa tudi takrat po natornem pravu neveljaven, dokler Jakob po spoznanju pomote ni vnovič privolil v zakon. Pomota o imenu ne ovrže zakona, ker se privoljenje v zakon ne da imenu, ampak osebi. Druga vrsta pomote je pomota o lastnostih osebe, n. pr. ženin misli, da je izvoljena nevesta bogata, dobrosrčna, devica, pa je ravno nasprotno. Lastnosti, o katerih se kdo pomotiti zamore, raz¬ delimo v štiri vrste, a) lastnost prehajoča na osebo (in personam redundans); b) lastnost sužnosti; c) pogojena lastnost; in d) navadna lastnost o izvrstnostih na duši, telesu, na premoženju, na časti, službi itd. a) Lastnost, prehajočo na osebo, imenujemo listo lastnost, po kateri edini je zaznamovana dotična oseba. Torej se pri taki lastnosti sploh ne more govoriti o osebi, katero poznamo, ali smo jo videli, ali z njo govorili, ampak le o osebi, katere nismo nikdar videli in je nič ne poznamo, opiše nam jo pa kdo s kakim posebnim le nji lastnim znamenjem. Pomota o taki lastnosti je enaka pomoti o osebi, in ovrže veljavnost zakona. Razvidno je, da se taka pomota ne more zgoditi pri navadnih ženitvah, ampak le, ako se ljudje pismeno ali po pooblaščencu pogajajo o ženitvi dveh, katera sta si čisto nepoznana, in se prihodnji soprog določi le s kako posebno lastnostjo, katero ima le on, n. pr. A se pismeno pogodi, da se bo poročil z M, edino hčerjo bogatina B. ZaroCnik A svoje prihodnje neveste sicer ne pozna, razven da je jedina hči boga¬ tina B. A ko po poroki zve, da M ni edina hči bogatina B, ki ima še drugo hčer, bi bila ta pomota o lastnosti, prehajoči na osebo, ki ovrže veljavnost zakona. Ako bi pa A svojo prihodnjo nevesto osebno poznal in bi napačno mislil (ali bi bil nalagan), da je jedina hči bogatina J5, bi to več ne bila pomota o lastnosti, prehajoči na osebo, ker sc ne moti o osebi, katero je videl, ali jo pozna osebno, ampak se moti le o njeni lastnosti. Taka pomota pa ne ovrže zakona. Instr. § 14: »Ne consensus detur et matrimonium conlra- hatur, impedit error, qui versatur circa personam futuri con- jugis, aut qui in personam redundat. In personam redundat error in ea tantum qualitate, qua sola futuri conjugis persona determinatur.« Ta zadržek prizna tudi država. Drž. zak. § 57: »Lin Irrthum macht die Eimvilligung in die Ehe nur dann ungiltig, wenn er in der Person des kiinftigen Ehegatten vorgegangen ist.* 88 b) Lastnost sužnosti sicer ni na osebo prehajoča (v označenem pomenu), a vendar cerkvena postava pomoto o tej lastnosti smatra za tako veliko, da ovrže veljavnost zakona. Instr. § 15: »Quodsi contingeret, ut liber contrahat cum servo vel serva, quos liberos putet, irritum foret matrimonium.« Taka pomota je v Avstriji nemogoča, ker v Avstriji ni sužnja in tudi ne more biti. Drž. zak. § 16 namreč določuje, da vsak suženj postane svoboden, kakor hitro stopi na avstrijska tla. Slučaj bi se mogel dogoditi k večjemu, ako bi avstrijanka se izselila v kojo deželo, kjer sužnost še obstoji (n. pr. v južno Ameriko) in se tam poročila s kakim ubeglim sužnjem, ki bi se delal svobodnega. c) Pomota o pogojeni lastnosti sama po sebi ne ovrže veljavnosti zakona, pač pa včasih zarad nespolnjenega pogoja. O tem pa bo govor na drugem mestu. cl) Pomota o navadnih lastnostih, naj bi bile za zaročnike še tako važne, ne ovrže veljavnosti zakona. Torej, kdor se poroči z bolno osebo, katero je mislil zdravo, — z ubogo, o kateri je mislil, da je bogata, — z zapravljivo, o kateri je mislil, da je varčna, — z javno kaznovano, o kateri je mislil, da s sodiščem ni imela nikdar opravila, — z oskrunjeno, katero je imel za deviško itd. Zavoljo te pomote ne more pobijati veljavnosti zakona. Pri tej zadevi se državna postava nekoliko razločuje od cerkvene. Država namreč v § 58 drž. zakonika dopušča, da se na zahtevanje prevarjenega soproga zamore izreči neveljavnost zakona, ako ženin spozna po poroki, da mu je nevesta že prej od drugega nosna — o čemur bo govor pri državnih zadržkih. (Gl. § 53.) Cerkev tudi te pomote ne prizna za tako veliko,, da bi uničila veljavnost zakona. II. Zadržek pomote je zadržek zasebnega prava, zato more veljavnost zakona, sklenjenega s pomoto, pobijati le soprog, ki je bil v pomoti, ne pa sodnija ali soprog, o katerem je bila pomota. Instr. § 116: »Propter errorem et coactionem injustam ea tantum pars, quae in errore versata, aut cui consensus, coactione injusta extortus est, matrimonium accusare potest. Iure suo excidit, quando, postquam errorem agnovisset aut metus, qualis ad matrimonium irritandum sufficiat, cessavisset, debitum conjugale voluntarie ac scienter praestiterit vel etiam, quin circumstantia ista probari possit, conjugale vitae consortium, per sex menses voluntarie continua- verit.« Tudi drž. zak. §§ 94—96 določuje, da veljavnost zakona zamore pobijati le soprog, ki je bil v pomoti. Zadržek pomote je zasebnega in naravnega prava, zato se ne more odstraniti ne s spregledom, ne z izceljenjem zakona (sanatio in radice), ampak zakon, kije bil zarad pomote neveljavno sklenjen, postane veljaven, kakor hitro soprog, spoznavši pomoto, vnovič privoli z besedo ali dejanjem. Ako pomota ni znana ljudem, ni ravno potrebno, da se privo¬ ljenje ponovi vpričo župnika in dveh prič, ampak zadostuje zasebno 89 privoljenje. Vendar, ako se ni bati pohujšanja, je bolje ponoviti in forma Trid. Instr. § 93: »Matrimonium, quod consensus fictus irritum reddit, consensu ab eo, qui ficte egerat, vere praestito convalidatum censeatur oportet. Idem obtinet de matrimonio, cui error seu vis metusque obstitit, quamprimum pars, quae errori aut violentiae injuste suberat, recognito errore aut libertate plene recu- perata verbo factove assensum suppleverit. Nihilominus ad omne de consensu praestito dubium sequestrandum his quoque in casibus consultum est, ut conjuges consensum coram parocho et duobus testibus renovent: igitur hoc ut fiat, agendum erit, nisi obversetur prudens scandalorum vel matrimonii in discrimen adducendi metus.«: Prvi del tega paragrafa pove, kaj je sploh neogibno potrebno, namreč ponovljenje privoljenja; v drugem delu pa svetuje, kako naj sc dejanjsko ravna, namreč privoljenje naj se ponovi in forma Trid. — Ako je pa znana pomota ljudem, mora se privoljenje ponoviti vpričo župnika in dveh prič. § 31. Siljenje in strah (Vis et metus). Privoljenje v zakon mora biti povse svobodno, sicer bi zakon ne bil veljaven. Svobodo pa ovira najbolj siljenje, vsled katerega dotični ne dela po svoji volji, ampak iz bojazni pred zlom ali iz strahu. Vsak strah pa ni tak, da bi uničil svobodno odločitev in dosledno veljavnost zakona. I. Razne vrste strahu so: a) Velik strah ali majhen. Velik strah je neoziren, ako jc tak, da zamore v vsaki okoliščini in na vsakega človeka toliko vplivati, da dotičniku krati prostost odločitve; oziren pa je, ki ne gane ravno zarad velikosti, ampak zavoljo posebnih lastnosti dotičnega človeka; zato tak strah ne gane moža, ki mirno premisli svoj položaj, pač pa kakega strašljivca, nepre- mišljenca, žensko, otroka itd. 1 ) Da se o strahu zamore reči, da je neoziren in velik, mora biti: a) zažugano zlo samo na sebi veliko zlo, n. pr. smrt, pohabljenje udov, veliko telesno trpljenje, sužnost, pregnanstvo, izobčenje, zapor, posilna oskrumba (stuprum violentumi, zguba velikega imetka ali dobre službe potrebne za življenje, pre¬ gnanstvo, osramotenje, zažugano sebi ali bližnji rodbini itd. 2 ) ’) Rota romana je (Decisio 24. Maji 1655) potrdila: »Ad metum arguendum in matrimonio bene erit inspicere qualitates personae illum inferentis, et patientis metum . . . Maxime si faemina sit tenerae aetatis, quia tune minor sufficit metus, quam in adulto et perfectae aetatis.« 2 ) Domenitev (praesumptio), da strah uniči svobodo privoljenja, ne velja samo za slučaj, da se je zlo zažugalo osebi, katero se hoče prisiliti v zakon, ampak tudi, ako se je zlo zažugalo bližnjim sorodnikom te osebe. la domenitev razteza se gotovo na sorodnike ravne vrste, ker je znano, da je ljubezen do starišev in otrok včasih še večja, kot celo samosvoja ljubezen Na katere sorod¬ nike postranskih vrst se more raztezati, odloči sodnik za vsak slučaj posebej. 90 — {S) ostrašenec mora imeti utemeljen vzrok, da se mu bo dejanjsko storilo zažugano zlo; y) žugajoči mora imeti moč ali oblast spolniti, kar žuga; 3) ostrašenec mora biti v takem položaju, da se ne more lahko ogniti zažuganemu zlu. bj Strah je naraven in notranji, ako izvira iz kakega naravskega dogodka, ali pa iz lastne domišljije ostrašenca; n. pr. pri požaru, pri brodolomu, ob času kuge itd. c) Strah zadan (metus incussus) izvira iz dejanja druzega človeka, in ta je pravično zadan, kedar kdo žuga drugemu veliko zlo, ako ne bi storil, kar bi po pravici storiti moral; krivično zadan pa je, kedar se komu žuga veliko zlo, ako ne bi storil, kar sicer ni dolžan storiti, n. pr. brat zapeljane deklice žuga zapeljivcu, ki mu je slučajno veliko dolžan, da mu bo zarubil in prodal vse premoženje, ako se ne poroči z zapeljano, kateri je poprej obljubil zakon, — ali pa, zažuga mu isto, ako ne vzame sestre, katere dotičnik ni ne zapeljal in ji tudi nikdar obljubil zakona. V prvem slučaju je bil strah pravično zadan, v drugem krivično. d) Strah je zadan v svrho siljenja v zakon, ali pa v drugo svrho, n. pr. upnik žuga s prodajo svojemu dolžniku, da bi ga prisilil v zakon z določeno osebo, ali pa za pričevanje pri kakšni pravdi. II. Kakšen strah ovrže veljavnost zakona? Instr. § 18 pravi: »Consensus, ad quem exprimendum quis a quocumque per malum magnum et, inevitabile injuste ipsi vel illatum vel intentatum compellitur. ad matrimonii vinculum nectendum haud sufficit.« Drž. zak. § 55: »Die Eimvilligung zur Ehe ist ohne Rechts- kraft., wenn sie durch eine gegrundete Furcht erzvvungen vvorden ist. Ob die Furcht gegriindet war, muss aus der Grosse und Wahr- scheinlichkeit der Gefahr und aus der Leibes- und Gemiithsbeschaf- fenheit der bedrohten Person beurtheilt werden.« Torej veljavnost zakona ovrže strah, ki je a) velik in neizogibljiv; b) krivičen; c) zadan zato, da bi se z njim prisililo v zakon. Vse eno pa je, naj strah zadaja oni, ki se želi poročiti z ostrašeno osebo, ali kdo drugi. Zakona, ki je neveljaven zarad strahu, tudi prisega ne vtrdi. Kdaj je strah dosti velik, da uniči veljavnost zakona, presodi zakonsko sodišče za vsak slučaj posebej, ker se ni ozirati le na velikost zažuganega ali storjenega zla, ampak tudi na dušne in telesne lastnosti ostrašene osebe. Gotovo in od vseh priznano je, da bojazen, izvirajoča samo iz spoštovanja do svojih vikših (do starišev, do oskrbnika, botra, ali do poglavarjev) ni tako velika, da bi ovrgla veljavnost zakona, ker se navadno ceni za malo vplivno, in sicer tudi ni bojazen pred žugajočim zlom, ampak bolj neka sramežljivost, vsled katere otrok rajše zataji svojo željo, nego bi se starišem pokazal nevbogljivega. Ako pa bojazen ne izvira iz samega spoštovanja, ampak, ako vikši v zakon silijo z žuganjem, tepežem itd., postane strah, o katerem zakonsko sodišče presodi, je li dosti velik za vničenje veljavnosti zakona ali ne. a) Zažugano zlo mora biti neizogibljivo, naj bo že objektivno ali subjektivno neizogibljivo. Objektivno neizogibljivo zlo je tisto, katerega se nikakor ali pa le z nemoraličnimi sredstvi more ogniti; subjektivno neizogibljivo zlo pa je tisto, katerega bi se moglo ogniti s kakim posebnim sredstvom, dotična oseba pa ne zna za to sredstvo, ali se ga v zmešnjavi ne domisli, in zato misli, da se ga ne more ogniti. Ako je pa zlo tako, da se ga dotična oseba lahko ogne, ondi na veljavnost privo¬ ljenja v zakon nič ne vpliva. b) Storjeno ali zažugano zlo mora biti krivično, da ovrže veljavnost zakona. Ako n. pr. sodnik sili zapeljivca, da se mora poza- koniti z zapeljanim dekletom, kateremu ni obljubil zakona, je ta sila krivična, ker ga sme siliti, da se mora pozakoniti, ali pa dati primerno doto. Ako bi bil pa ta zapeljivec poprej dekletu obljubil zakon, bi bilo pravično ga siliti, da se z zape¬ ljano osebo pozakoni. Ako upnik s prodajo žuga svojemu dolžniku, da bi ga prisilil na zakon z določeno osebo, to žuganje ni krivično, ako upnik ne prestopi mej prava, ko¬ likor ga ima do dolžnika. Ako kdo druzega zasači v veliki hudobiji, in mu potem žuga, da ga bo ovadil sodniji, ako se ne oženi z določeno osebo, je žuganje pravično, ker vsak sme ovaditi hudodelnika. Ako bi pa žugal kdo drugemu, da bo proti njemu krivično pričal, bi bilo žuganje krivično in bi vničilo veljavnost zakona, ako bi bilo dosti veliko, neiz¬ ogibljivo in zažugano zato, da bi dotičnika prisililo v zakon. c) Zlo mora biti slednjič storjeno ali zažugano, da se v zakon prisili, ne v drugo svrho. Eichsladt. Past. Instr.: »Ut impedi- mentum adesse censeatur, metus praecise ad extorquendum matrimonium, non vero ob alium finem debet esse injectus . .. Hinc si quis, ut mortem evitet ab hoste inferendam, tertio cuidam, cujus opein expostulat, nuptias cutn filia promiserit, stabit matrimonium, quia canones non irritant matrimonia propter vim et inetum qualemcumque eontracta, sed propter vim et metum injuriosum ex intentione matrimonii extorquendi incussum.« Ako zlo ni zažugano ali storjeno iz namena, da se prisili v zakon, ostrašenec pa sam misli, da se bo zlu naj- laglje ognil, ako se pozakoni s kakšno določno osebo, temu zakonu zažugano zlo ni neposredni vzrok, ampak le priložnost. Seavini podaje ta-le izgled. Oče zasači zapeljivca pri svoji hčeri, in ga hoče v jezi ubiti; zapeljivec pa, da bi pomiril razjarjenega očela, obljubi zakon in potem dejanjsko sklene z zapeljano hčerjo. Ta zakon bi bil veljaven, dasi je sklenjen zavoljo strahu pred velikim in krivičnim zlom (zasebnik nima pravice maščevati se z ubojstvom), a zlo ni zažugano iz namena, zapeljivca prisiliti v zakon. III. Kateri strah pa ne ovrže veljavnosti zakona? a) Ako zla ni zažugal človek, ampak je pretilo iz kakega narav- skega dogodka, ali pa ga je dotičnik videl le v svoji domišljiji, 92 n. pr. ob priliki brodoloma možki obljubi zakon svoji prilež- nici iz strahu pred peklom, želeč vsaj z dobrim namenom nekoliko popraviti hudobijo priležtva. Rešivši se iz smrtne nevarnosti sklene zakon z isto osebo, ki je veljaven, dasi ga je obljubil in sklenil zavoljo strahu. b) Ako je bilo zlo zažugano od kojega človeka, vendar ne iz namena, dotičnega prisiliti v zakon. c) Ako je kdo z žuganjem zla sicer hotel v zakon siliti vendar to žuganje ni bilo krivično, ampak pravično. d) Ako je bilo zlo sicer krivično in zažugano iz namena, da se prisili v zakon, vendar ni bilo tako veliko, da bi moglo pri¬ siliti v nevšečni zakon. e) Ako je bil dotičnik v takem položaju, da bi se bil zažuganemu zlu mogel kako drugače izogniti, nego z ženitvijo. K temu doda Eichstadt. Past. Instr.: »Si consideratis omnibus dubium maneat, an vis vel metus intervenerit, pro valore matrimonii erit concludendum.* IV. Zadržek strahu je zadržek naravnega prava, zato se ne more odstraniti z nobenim spregledom. Zavoljo tega zadržka neve¬ ljavno sklenjeni zakon postane veljaven, kedar soprog, ki je bil ostrašen, po prenehanji strahu prostovoljno privoli v zakon. To privoljenje more biti zasebno ali po Trid. formi. (Glej Navod § 93, v tej knjigi § 30.) Ta zadržek je pa tudi zasebnega prava, zato veljavnosti s tem zadržkom sklenjenega zakona ne more pobijati drugi, kot samo ostrašeni soprog. Prim. prej navedeni § 116 Instr. pag. 88. Soprog, ki je drugega prisilil z ostrašenjem v zakon, ne more zahtevati, da bi se zakoft razglasil neveljavnim. Ako v zakon ni prisilil nobeden zadevnih soprogov, ampak katera tretja oseba, ima pravo pobijati veljavnost zakona tudi le tisti soprog, ki je bil prisiljen, in nikakor ne druga stranka, ki je privolila prostovoljno. Ako stranka, ki je prostovoljno privolila, že le po poroki zazna, da je bila druga stranka prisiljena, tudi ne more pobijati veljavnosti zakona, ampak le prisiljeno stranko vpričo zanesljivih prič vprašati, hoče li zahtevati obsodbo neveljavnosti zakona. Ako se prisiljena stranka brani dati določen odgovor, je to znamenje, da je še zmirom pod vplivom strahu, in druga stranka smo tudi s pomočjo gosposke poskušati, da se odpravi vzrok strahu. Ko je vzrok strahu odstranjen, mora ostrašena stranka ali vnovič v zakon privoliti, ali pa pri duhov- skemu zakonskem sodišču zahtevati razsodbo o veljavnosti tega zakona. Ako tudi tega neče, more prva stranka, ki je prostovoljno privolila, od nasprotne stranke po sodnijskem potu zahtevati, naj svoje pravo do vničenja zakona dokaže, ako ga ima. Iz zgor navedenega § 116 Instr. je razvidno, da ostrašeni stranki premine pravo do upora proti veljavnosti zakona, ako po odpadu strahu spolni zakonsko dolžnost, ali skoz šest mesecev 93 prostovoljno živi v zakonskem družtvu. Dokler pa je ostrašeni soprog pod vplivom zadosti velikega strahu, mu je enako težko odreči zakonsko dolžnost, kakor mu je bilo težko odreči privoljenje v zakon. Ako bi ostrašeni soprog petem, ko je zavoljo omenjenih dejanj že zgubil pravo do pobijanja zakona, vendar zahteval obsodbo veljavnosti zakona, morala bi nasprotna stranka dokazati, da je omenjeno pravo zgubljeno. To ravnanje je opisano v § 170—172 Instr. in spada v delokrog zakonske sodnije. § 32. Pomanjkanje stavljenega pogoja (Defectus conditionis appositae.) Razne vrste pogojev naštete so v § 3, kjer je bil govor o pogo.ni zaroki, tukaj je še razločiti, kakšen vpliv ima stavljen pogoj na zakon. I. Glavno praktično pravilo za tako ženitev podd Instr. § 55: »Ut consensus sub conditione detur, nonnisi de expressa Episcopi Iicentia admitti potest. Conditiones, quae in consensus declaratione haud exprimuntur, pro non appositis habende sunt.« Ako torej duhovni pastir zazna, da se katera zaročnika hočeta poročiti s kakim pogojem, mora to prijaviti svojemu škofu, in do prejetja škofovega odgovora nikakor ne sme sodelovati za to poroko, torej tudi ne oklicevati dotičnih zaročencev. Ako škof dopusti, da se kateri zakon smč skleniti s pogojem, določi že tudi ostale okoliščine pogoja, posebno kdaj in kako se mora izreči. Ako bi se katera zaročnika brez škofovega dovoljenja s pogojem poročila, bi zakon zavoljo lega (da nimata škofovega dovoljenja) ne bil neveljaven, ampak nedopustljiv, in kazni bi zapadli vsi, kateri so bili krivi, da se je zakon brez škofovega dovoljenja s pogojem sklenil. II. Vpliv stavljenega pogoja na veljavnost zakona je različen. a) Pogoj proti bistvu zakona stori privoljenje neveljavno, torej zakon ničeven. Pri tem ni razločka, je li pogoj o pretečeni ali o zdajni ali o prihodnji stvari. Pogoj o stvari nemogoči ali nedopustljivi, ki pa ne nasprotuje zakonu, ne uniči zakona, ampak se smatra nestavljenim. Tak zakon bi bil sicer veljaven, ne pa dopustljiv, ker nijeden škof ne bo dopustil s takim pogojem skleniti zakona. Tak pogoj bi n. pr. bil: Vzamem te za svojo zakonsko ženo, ako boš prestopila k moji (krivi) veri. Instr. § 53: »Irrilus est consensus,'qui alligeretur condi- tioni substantiae matrimonii repugnanti. Conditiones impossibile quidpiam aut immorale, quod matrimonii substantiae haud repugnat, continentes pro non adjectis habendae sunt.« b) Dopustljiv in mogoč pogoj o prihodnji stvari ustavi zakon, dokler se ne spolni. Instr. § 52: »Quando conditio versetur circa futurum contingens vel non contingens, matrimonium suspenditur, usejue dum conditio impleatur. Quod si non impleatur, consensus dati effectus cessat. Quando consensus 94 alligatur conditioni de praesenti vel de praeterito, matrimonium validum est vel non, prout conditio impleta jam sit, vel non.« Vidi se iz tega, da je razloček med pogojem o prihodnji stvari in pogojem o pretečeni ali zdajni (ženinom pa nepo¬ znani) stvari. Pogoj o prihodnji stvari zakon ustavi, in s takim pogojem poročena soproga morata čakati, da se ali stavljeni pogoj spolni ali ne spolni, torej ne med seboj za¬ konsko živeti in tudi druzega zakona ne skleniti. Vendar ako eden ali oba pred spolnitvijo pogoja o prihodnji stvari pre¬ kličeta privoljenje v zakon, je to privoljenje vničeno, in zakon sam po sebi ne postane veljaven, dasi bi se potem pogoj uresničil. Ako se nasprotno pred spolnitvijo pogoja o prihodnji stvari odrečeta pogoju z izrečno odpovedjo ali pa molčeče s tem, da prostovoljno vršita zakonsko dolžnost, odpade pogoj in zakon ostane veljaven, dasi bi se dotični pogoj potem ne uresničil. Ako se pogoj o prihodnji stvari ne uresniči, postane privoljenje v zakon precej ničevo. Torej se ne moreta več odreči pogoju, ampak morata se vnovič poročiti, ako hočeta zakonska biti. Pogoj o zdajni ali pretekli stvari pa ne ustavi zakona, ustavi le pravo do zakonskega življenja. Dokler dotična ne znata, jeli pogoj spolnjen ali ne, nikakor ne moreta odstopiti od zakona in ne v drugega stopiti, tudi se stavljenemu po¬ goju ne moreta odreči ne z izrečno odpovedjo, ne de- janjsko z zvrševanjem zakonske dolžnosti. N. pr. Cosim se poroči z Ido s pogojem : »ako si zakonska hči«, in potem ž njo živi po zakonsko. Ako se potem zve, da je Ida »neza¬ konska«, je zakon ničoven, in morata se vnovič poročiti, ako hočeta zakonska biti. Ako bi se pa izkazalo, da je Ida »za¬ konska hči«, torej pogoj vresničen, bil je zakon precej iz početka veljaven in ni treba novega privoljenja. Tega zadržka ne prizna državna zakonska postava, ker smatra vse pogoje nestavljenimi. (Drž. zak. § 59.) § 88 . Nezmožnost (Impotentia). Pri sklenitvi zakona izročita soproga svoja telesa drug dru¬ gemu ad actus ex se ad gcnerationem prolis aptos, zato morejo veljaven zakon skleniti le tisti, qui ad lales actus apti sunt. Zalo se nezmožnost šteje med razdiravne zadržke. Instr. § 16: »Impotentia debitum conjugale praestandi ma¬ trimonium antecedens et insanabilis, ne matrimonium valide con- trahatur, impedit.« Enako določuje drž. zak: § 60. »Das immer- vviihrende Unvermogen, die eheliche Pflicht zu leisten, ist ein Ehe- hinderniss, \venn es schon zur Zeit, des geschlossenen Ehevertrages vorhanden war. Ein bloss zeitliches, oder ein erst \vahrend der Ehe zugestossenes selbst unheilbares Unvermogen kann das Bund der Ehe nicht auflosen.« 95 I. Nezmožnost je telesna hiba (naravna od rojstva ali pa taka, ki se je izcimila iz slučajnega dogodka, iz bolezni, iz hudobije), ki ovira, da se spolno združenje, kakor je za rodjenje zadostno, ne more ovršiti na naravni način. Adest impotentia a) si ob defectum, sive in viro, sive in muliere existentem. penetratio vasis foeminei perfici nequeat; h) si impossibilis sit effudo seminis ad genera- tionem sufficiens in vas muliebre. Razvidno je, da tukaj ni govora o nerodovitnosti, ampak le o impotentia coeundi seu perficiendi copulam conjugalem per se aptam ad generandum. Zato starost ali smrtna bolezen ni zadržek zakona. 1 ) Za boljši razum teh besed naj sledi, kar opomni Sanchez (lib. 7. disp. 92): »Ad valorem ma- trimonii non satis est polentia vas foeminae penetrandi, sed desi- deratur potentia seminandi infra illud . . . ideo matrimonium eunu- chorum irritum est, quia veram semen non emittunt, cum tamen experientia constet, eos posse coire.« Nezmožnost se razločuje: a) Neozdravljiva, torej vedna, ali pa. je ozdravljiva, torej za¬ časna. Neozdravljiva je nezmožnost, katere ni mogoče ozdra¬ viti z nijednim sredstvom, katero bi ne bilo čudežno, ali ne¬ varno življenju, ali grešno; —ali pa je ozdravljiva (začasna), katera s časom sama preneha, ali se more ozdraviti (n. pr. s zdravniško pomočjo) brez čudeža, brez greha in brez nevar¬ nosti življenja; b) brezozirna, vsled katere dotična oseba z nijedno osebo ne more zvršiti spolnega združenja, — ali pa je ozirna, katera ovira spolno združenje le z določeno osebo; c) predhodna, ki je bila že pred sklenitvijo zakona, — ali pa nastopna, ki je nastopila po sklenitvi zakona; d) naravna, ki je že prirojena, — ali pa je slučajna, ki se je pripetila vsled posebnega dogodka, vsled bolezni, hudobije itd. II. Veljavnost zakona ovrže samo neozdravljiva in predhodna nezmožnost, naj bo naravna ali slučajna, soprogom pred sklenitvijo zakona znana ali neznana. Oseba, ki je brezozirno nezmožna, ne more z nijedno osebo skleniti veljavnega zakona; ki je pa ne¬ zmožna le ozirno katere določene osebe, samo s to ne more skle¬ niti veljavnega zakona, more ga pa skleniti z drugo osebo, ozir katere ni nezmožna. Nezmožnost ozdravljiva in nasledna, (dasi bi ta bila neozdrav¬ ljiva) ne ovrže veljavnosti zakona. III. Kaj je storiti, ako se sknže, po sklenenem zakonu da je on soprog nezmožen? — Ako je nezmožnost ozdravljiva (in se *) Suprema Congr. S. Officii 3. Febr. 1887 je na vprašanje: »Num mulier, per utriusque ovarii excisi defectum sterilis effecta, ad matrimonium ineundum permitti valeat et liceat, nec ne?« — odgovorila: >Re mature diuque perpensa, matrimonium mulieris, de quo in času non esse impediendum.« 96 oba soproga prostovoljno ne zavežeta živeti zdržno), morajo se po¬ rabiti sredstva za ozdravljenje nezmožnosti. To dolžnost imata oba soproga, se ve, da v prvi vrsti nezmožni soprog. Zgoditi se pa more slučaj, da se mora zdravljenju podvreči soprog, ki je navi¬ dezno zdrav, ker tudi tukaj veljajo besede sv. Pavla (I. Cor. 7. 4.) »Mulier sui corporis potestatem non habet, sed viri similiter autem et vir sui corporis potestatem non habet, sed mulier.« Hinc si vir propter nimiam calliditatem ex eaque secutam praeproperam se- minis ejectionem impotens esset. cfuoad uxorem suam virginem, et si medicinaliter aliquo instrumento possent frangi claustra pudoris sine periculo vitae et sine peccato, tum haec (uxor) talem opera- tionem pati deberet. Ako je pa nezmožnost gotova, neozdravljiva in predhodna, je zakon povse neveljaven, in mož in žena morata se ločiti od skupne postelje; smeta pa skupaj prebivati kot brat in sestra, ako to oba prostovoljno skleneta in ni nevarnosti za nezdržnost. Ako bi se pa dotična soproga ne hotela ločiti od skupne postelje, ali, ako bi bila nevarnost za nezdržnost (dasi bi obljubila živeti kot brat in sestra), treba ju je povse ločiti. IV. Ako je nezmožnost postala po sklenitvi zakona, in je neozdravljiva, ne uniči veljavnosti zakona. Razločiti pa je tudi pri taki nezmožnosti dvojni slučaj. Ako je nezmožnost postala potem, ko je bil sklenjeni zakon že tudi zvrževan (consummatum), v ne raz¬ veže zakona nijedna človeška moč, ampak samo smrt. Ce bi v tem slučaju nezmožen soprog Sel v samostan in storil slovesne zaobljube, bi druga stranka ne mogla skleniti drugega zakona. Ako je pa nezmožnost postala po sklenitvi zakona, vendar Se predno je bil dejanjsko zvršen, mogoča je še razveza zakona, pa ne vsled zadržka nezmožnosti, ampak le po papeževem spregledu (dispensatio a malrimonio rato et non consummato), ali vsled vstopa nezmož¬ nega soproga v samostan. V tem slučaju bi nasprotna stranka smela skleniti drug zakon, to pa le po cerkvenem pravu, avstrijsko državno pravo ne prizna razveze veljavno sklenjenega zakona po papeževem spregledu ali vsled vstopa v samostan. V. Kdo sme ozir zadržka nezmožnosti pobijati veljavnost za¬ kona? — Na to odgovori Inst. § 180: »Propter impotentiam ma- trimonium consummandi, nisi notoria sit, conjuges tanlum matri- monium accusare possunt.« Ako je pa nezmožnost javno znana, mora zakonsko sodišče službeno na to delati, da se izreče neve¬ ljavnost dotičnega zakona. (Opazi se: Zakon, katerega neveljavnost je bila potrjena zavoljo zadržka nezmožnosti, ne postane neve¬ ljaven še le po polrjenju neveljavnosti, ampak ni bil nikdar ve¬ ljaven, ker je bil neveljavno sklenjen). Tako je oziroma ene vrste nezmožnih (skopljencev) papež Sikst V. (Breve 27. Juni 1587; dan apostolskemu poslancu na Španjskem: »Cum frequenter«) izrečno ukazal, da se jim mora ubraniti katerikoli zakon »cum quibusvis mulieribus defectum praedictum sive ignorantibus sive etiam soientibus«, in še posebno, da se morajo sklenjeni zakoni takih 9 ? službeno razvezati, si appareat illos, non ut caste simul vivant, contraxisse, sed actibus carnalibus et libidinosis operam dare, simul in uno et eodem lecto cum mulieribus dormire convincantur. VI. Kaj ima storiti župnik v tej zadevi? — Ako župnik izve, da se kdo namerava pozakoniti, o katerem zanesljivo zn&, da ima telesno hibo nezmožnosti, mu mora ubraniti sklenitev zakona. Ako pa o dotičnem ne ve povsem zanesljivo, ampak ima le utemeljeno slutnjo, mu je treba posebne previdnosti, ker je ta stvar silno kočljiva. Instr. past. Eichstiidt. za ta slučaj določuje: >Res haec valde ardua et multis difficultatibus obnoxia est; hinc parochi pro foro interno a Nobis (ab episcopo) consilium tectis nominibus petant; pro foro autem externo causam Nobis examinandam relincjuant.« Ako koji spovedanec vpraša, če bi se smel pozakoniti, dasi dvomi o svoji zmožnosti, mu spovednik prepove zakon, dokler o svoji zmožnosli ne bo popolnoma prepričan. Ako župnik še le po sklenitvi zakona izve o nezmožnosti, in foro externo nima kaj opraviti, pač pa in foro interno, t. j. v spovednici. Ako spovedanec pri spovedi objavi svojo ali svojega zakonskega družeta nezmožnost, o kateri pa še ni skazano, da je gotova in neozdravljiva, opominja naj ga spovednik, da naj s svojim zakonskim družetom živita kot brat in sestra. Ako spovedanec želi ločenje zakona, opomni naj ga na težko zvršitev tega, ker se za dokaz zahteva mnogo stvarij in dejanj, katerih je človeka sram, in na žalostne posledice, ako bi potem zakon vendar ne bil neveljavnim potrjen. Spovedanca, katerega taki opomini ne umirijo, naj napoti na zakonsko sodišče. Ako pa spovednik spoznd, da je nezmožnost gotova, neozdravljiva in predhodna, pa iz spovedi tudi vidi, da je skupno bivanje takih zakonskih vzrok in priložnost greha nezdržljivosti, mora spovedencu ukazati, naj pri zakonskem sodišču zaprosi potrjenje neveljavnosti zakona, in mu opomniti, da se prej ne smč samolastno ločiti od zakonskega družeta, dokler zakonsko sodišče zakona ni razsodilo neveljavnim. Ako spovedanec vpraša za svet, oziroma nasledne nezmožnosti, ukaže mu spovednik zdržno življenje z zakonskim družetom kot brat in sestra. Spove¬ dancu pa, ki tega ne obljubi, ukaže, naj pri zakonskem sodišču zaprosi ločitev od mize in postelje. Zastran objemanja, poljubo- vanja med zakonskima, katerima se po sklenitvi zakona dogodi nezmožnost, pravi Sanchez: »Conjugibus, quibus impotentia super- venerit, tactus, aspectus, oscula, si id sit cifra periculum pollutionis, vel licent ex rationabili causa, quia non deficit slatus conjugalis, qui ea quandoque cohonestat, vel venialiter aut mortaliter vetantur juxta ea, quae de debito conjugali valent.* Opazka. Ko zakonsko sodišče koji zakon zavoljo nezmožnosti enega zakonskega družeta obsodi neveljavnim, da drugemu zakon¬ skemu družetu na prosto voljo se pozakoniti s kom drugim. Kaj pa, ako bi se potem, ko je zmožen zakonski druže sklenil novi zakon, dejanjsko pokazalo, da je prej nezmožen postal zmožen, kateri zakon bo veljaven, prvi ali drugi? — Razloček obstoji v tem, kakšna je bila nezmožnost. Ako je bila nezmožnost resnično neozdravljiva 7 Zakonsko pravo. 98 (v pomenu kanoničnega prava), a ozdravljena je bila s sredstvom, ki je bilo nevarno za življenje, je bil prvi zakon povsem niCeven, drugi pa je veljaven. Ako so se pa pri ocenitvi nezmožnosti pomotili zvedenci, da so ozdravljivo cenili za neozdravljivo, in je bila res z dopustljivim in nenevarnim sredstvom ozdravljena, je bil prvi zakon veljaven, a drugi ničeven. Zakonski druže, ki je stopil v novi zakon, mora se vrniti k prvemu zakonskemu družetu, ako okoliščine ne svetujejo prositi od papeža za spregled veljavnega, a nezvršenega zakona. § 34. Nedoraščenost (Impubertas). I. Da zamore kdo skleniti veljaven zakon, imeti mora razum toliko razvit, da more zavedno privoliti v zakon in biti mora telesno zmožen spolnovati zakonsko dolžnost. Ker se človek le polagoma razvija, zato do neke dobe nima ne dosti razvitega razuma, ne telesne zmožnosti, potrebne za zakon. To dobo imenujemo dora- ščenost (pubertas). Doraščeni pa ne postanejo vsi ljudje ob eni isti dobi, tudi ni mogoče in še manj moralno dopustljivo, da bi se za vsak slučaj posebej preiskovalo, je li dotičnik (ki se želi pozakoniti) zrel za zakon, zato je cerkev (in tudi država) določila posebno starost (14, oziroma 12 let) kot dobo dorašCenosti, ker se domneva, da je človek v tej starosti že doraščen, in je postavno določila, da ni sposoben skleniti veljavnega zakona, kdor še ni spolnil dobe dora- ščenosti. Cerkvena postava razločuje med dečki in deklicami, in za dečke zahteva spolnjeno 14 leto, za deklice 12 leto kot dobo dora- ščenosti; država pa za dečke in deklice zahteva enako 14 leto starosti. Dotične postave glase: Instr. § 17: »Quum pueri, cjui decimum quartum, et puellae, quae duodecimum aetatis annurn nonaum absolverint, de regula neque physice ad matrimonium apti, neque ii sunt, qui matrimonii contrahendi vim, prout decet, intelligant, de jure ad matrimonium inhabiles censentur. Quodsi autem unquam eveniret, ut hac aetate minores et physica et morali ad matrimonium aptitudine pollerent, nihilominus, nisi desuper ab Episcopo dioecesano vel ab ipsa Aposto- lica Sede sententiam declaratoriam obtinuerint, matrimonio jungi non possunt.« Drž. zak. § 48: »Kasende, Wahnsinnige, Blbdsinnige und Unmiindige sind ausser Stande, einen giltigen Ehevertrag zu er- richten.« II. Cerkveni zadržek stoji na podlagi pravne dozdeve (prae- sumptio juriš), da človek pred imenovano dobo ni ne dušno ne telesno zmožen za zakon. Dušna zmožnost zahteva se po naravnem pravu, zato ozir nje ni mogoč spregled. Telesno zmožnost (dejanjsko) pa zahteva le positivno pravo, ker je le vedna in neozdravljiva telesna nezmožnost po naravnem pravu zadržek zakona. Zato bi m v slučaju, da je kdo še pred dobo doraščenosti zadosti dušno razvit, zastran telesne nezmožnosti apostolski sedež mogel dati spregled za veljavno sklenitev zakona. Pa bi tudi v tem slučaju dotična zakonska, dasi veljavno pozakonjena, do telesne razvitosti ne smela skupaj po zakonsko živeti. Dogoditi se pa more, da je kdo še pred dobo doraščenosti zadosti dušno in telesno razvit, torej pred časom zrel, kar cerkveno pravo imenuje: »malitia supplet aetatem«. V tem slučaju imela bi dejanjska resnica prednost pred dozdevo, in zakon takega bi bil veljaven, ker je cerkev zadržek nedoraščenosti slavila le na podlagi pravne dozdeve, ki bi v tem slučaju napčna bila. Zakon bi bil pa vendar le nedopustljiv, ako je bil brez prej omenjenega izrečnega škofovega potrjenja sklenjen, in dotiCni bi zapadel raznim cerkvenim kaznim. III. Kdo ima pravo zavoljo zadržka nedoraščenosti pobijati veljavnost zakona? Instr. § 119 odgovori na to: »In valorem matrimonii, cui impedimentum impubertatis obstat, pubertate impleta super ejus tantum, qui matrimonii contracti tempore impuber fuerat, conjugis petitione incjuirendum est.« Dokler pa je koji soprog še nedoraščen, mora se uradno postopati proti veljavnosti zakona. Ako bi župnik zaznal, da je med njegovimi župljani kdo oženjen, ki je še nedo¬ raščen, moral bi to sporočiti zakonskemu sodišču, katero bi tudi proti volji dotičnih zakonskih preiskovalo, je bil zakon veljaven ali ne. Nedoraščen soprog bi moral skazati, da je bil že ob času skle¬ nitve zrel za zakon. Ako je bil ob času sklenitve zakona že zrel, je zakon veljaven, dasi nedopustljiv in kazni vreden. Ako ob času sklenitve še ni bil zrel, je bil zakon ničeven kot zakon, imel je le veljavo zaroke, in dotična zakonska bi se morala po nastopu dora¬ ščenosti vnovič poročiti, ali pa tudi še prej, nego nastopi ta doba, ako namreč o nedoraščenem soprogu škof ali papež izrečno potrdi, da je pred časom zrel. Ko je pa soprog, ki je v nedoraščeni dobi sklenil zakon, že doraščen postal, se proti njegovemu zakonu ne more uradno posto¬ pati, ako tega sam ne zahteva. Vendar njegov zakon ni bil veljaven, če dotični soprog ob času sklenitve zakona ni bil pred časom zrel, zato morata dotična zakonska dati vnovič privoljenje v zakon, da postane veljaven. Ako je zadržek javno znan, ali se d& uradno dokazati, morata to dovoljenje dati vpričo župnika in dveh prič, v nasprotnem slučaju pa zadostuje, da si zakonska to privolita med seboj, kakor določuje Instr. § 92: »Impedimento absque dispensatione mutatione facti sublato, conjugibus injungendum est, ut consensus deciara- tionem coram parocho et duobus testibus iterent, nisi forsan, quod nuptiarum celebratarum tempore impedimentum oblinuerit., et, omnino occultum nec ullum rei probandae sit periculum: tune enim con- cedi polest, ut consensum inter se renovent.« 7 * 100 Opaziti je Se treba, da cerkev nikakor ne želi prezgodnjih zakonov, zato Instr. § 72 opominja: »Skrbeti je treba, da se ubranijo zakoni takih, ki so sicer prestopili 14 oziroma 12 leto, pa še niso dosegli starosti, v kateri navadno nastopi po okoliščinah dežele in rodu sposobnost, z zadostnim premislikom skleniti zakon, ob enem pa telesna razvitost.« V tem oziru ne vpliva samo podnebje, ampak tudi rod, kar dokazujejo zgodnji zakoni v Galiciji bivajočih armencev in židov. § 35. Pomanjkanje zmožnosti za privoljenje. Že zgoraj je omenjeno, da mora imeti razum zadostno razvit, kdor hoče veljaven zakon skleniti, in sicer toliko razvit, da se dano privoljenje sme imenovati zavedno in premišljeno; ravno zato nedo- raščeni ne morejo skleniti veljavnega zakona. Ravno to velja o besnih, blaznih (norih), in toliko bebastih ali pijanih, da ne ravnajo z zavednostjo. Ne zahteva se namreč samo splošno razvit razum, ampak dejanjska zavednost v hipu sklenitve zakona. Instr. § 13 pravi: »Amentes, furiosi, infantes, et quicunque impares sunt, talem, qualem rei natura exigit, consensum praestandi, matrimonium contrahere nequeunt.< Drž. zak. § 48: »Rasende, Wahnsinnige, Blodsinnige und Un- mundige sind ausser Stande, einen giltigen Ehevertrag zu errichten.« Besen razločuje se od blaznega (norega) s svojim divjim obna¬ šanjem. Tudi bebci, prismojenci, kateri imajo tako malo razuma, da ne morejo spoznati bistva zakona in pomena poroke, niso sposobni za zakon. Ako so pa sicer topi in slabega uma, pa vendar toliko umejo, da spoznajo bistvo zakona in pomen poroke, so spo¬ sobni za zakon. Enako tudi tisti, kateri imajo le o koji posebni stvari svoje nenavadne in trdovratne pojme (fixe Ideen), morejo skleniti veljaven zakon, ako imajo o zakonu pametne pojme. Občasno (periodično) blazni, katerim se včasih povrne zadostni razum, so v takem času (kadar so pri pameti) sposobni za zakon. Da ga pa tudi skleniti smejo, mora biti dokazano, da so res pri pameti, ker se o blaznih domneva, da so zmeraj blazni, in imeli morajo izrečno dovoljenje od škofa, da se smejo poročiti. 1 ) Kdor v hipu poroke ni pri pameti ali zavednosti, ne more skleniti veljavnega zakona. Torej, ako bi prišel k poroki povse pijan, ali bi postal nesvesten, nezaveden, se ga ne sme poročiti, dokler ni gotovo, da se zadostno ne zave (v dvomu o zavednosti se ne sme poročiti). Osebe, kateri je zavoljo blaznosti ali bebosti po sodnijski raz¬ sodbi postavljen varuh, se ne sme poročiti, dokler ta razsodba s posebnim odlokom ni ovržena. Ta zadržek je zadržek javnega in naravnega prava, je neoziren in nespregledljiv. D Državni zakon je ostrejši od cerkvene postave, ker tudi le začasno blazne sploh smatra za nesposobne. 101 § 36. Hlinjeno privoljenje (Consensus dissimulatus.) I. Privoljenje v zakon stori zakon, zato je bilo že povedano, da mora biti svobodno in zavedno; mora pa biti tudi resnično. Ako bi kdo sicer z besedami privolil, v srcu pa nasprotoval svojim besedam, bi bilo privoljenje hlinjeno, ter ne učini veljavnega zakona. II. Kaj je storiti v slučaju, ako kdo trdi, da ni resnično, ampak le hlinjeno privolil? a) Ako to trdi pred sodiščem, pred župnikom (in foro externo) se mu ne veruje, dokler očevidno in prepričevalno ne dokaže svoje trditve; njegova prisega tukaj ne zadostuje. Drugače pa je pri spovedi (in foro interno). Spovednik mu mora verovati brez dokazov, a zraven precej ukazati, da mora vnovič in sicer resnično privoliti, pred novim in res¬ ničnim privoljenjem pa ne sme vršiti zakonske dolžnosti. h) Ako soprog svojemu zakonskemu družetu trdi, da ni resnično privolil, ta ni prisiljen mu verovati, dokler očividno ne do¬ kaže svoje trditve. Conjugi affirmanti se non consensisse alter non tenetur reddere debitum, nisi denuo consentiat. Si alter credat, non polest petere neque reddere, si vero non credat, potest petere. Si propter alterius assertionem probabiiiter du- bitet, nequit petere nec reddere, doneč deponat dubium. Si tamen sufficienti adhibita diligentia adhuc perseveret idem dubium, potest petere et reddere, quia est in possessione bona fide a se incoepta et proinde potest ea uti. (Sanchez lib. 2. disp. 41.) III. Kako mora biti dano novo privoljenje v zakon? Na to odgovori Instr. § 93 : »Matrimonium, quod consensus fictus irritum reddit, consensu ab eo, qui ficte egerat, vere praestito convalidatum censeatur oportet . . . Nihilominus ad omne de con¬ sensu praestito dubium sequestrandum his quoque in casibus con- sultum est, ut conjuges consensum corarn parocho et duobus te- stibuš renovent: igitur hoc ut fiat, agendum erit, nisi obverselur prudens scandalorum vel matrimonii in discrimen adducendi metus.« Na prvi pogled se vidi, da ima ta paragraf dva dela; v prvem do¬ loči, kar je teoretično za poveljavljenje zakona zadostno, v drugem pa svetuje, kako naj se dejanjsko ravna. Dogoditi bi se mogel namreč slučaj, da bi se pozneje moglo dokazati, da je bil zakon zavoljo neresničnega privoljenja ničeven, ne moglo bi se pa doka¬ zati, da je bil zakon vsled ponovljenega privoljenja poveljavljen, zalo svetuje ponovljenje privoljenja vpričo župnika in dveh prič. 16 pa le svetuje, ako ni bojazni pohujšanja in ne nevarnosti zakona. Se je li bati pohujšanja, ali, da bi se kdo prizadeval dotični zakon razdreti, je treba z ozirom na okoliščine in osebe vsakikrat natanko in previdno presoditi, zato naj župnik v takem slučaju ne ravna sa- molastno, ampak od svojega škofa za vsak slučaj posebej prosi po- učenja razloživši mu na drobno vse razmere. (Prim. § <3.) 102 § 37. Različnost vere med krščenim in nekrščenim. (Disparitas cultus). I. Ta zadržek določuje cerkvena in državna postava. Instr. § 25: »Inter baptizatos et eos, qui regenerationis sacramentum haud su- sceperunt, malrimonium consistere nequit.« Drž. zak. § 64: »Ehevertriige zwischen Christen und Personen, vvelche sich nicht zur christlichen Religion bekennen, konnen nicht giltig eingegangen werden.« Razloček med cerkvenim in državnim zadržkom je, da zastran cerkvenega zadržka odločuje prejetje sve¬ tega krsta, zastran državnega pa, h kateri veri (krščanski ali ne- krščanski) se kdo prizna. Torej ima državni zadržek ožje meje od cerkvenega. Cerkev se drži temeljne resnice, da sv. krst vtisne ne¬ izbrisljivo znamenje, in se ne izgubi iz duše, dasi bi dotični for¬ malno odpadel od kristijanstva in postal žid, turek ali malikovalec; država pa gleda na vero, katero dotičnik spozna za svojo. Ako bi se n. pr. krščena oseba poturčila in se poročila s krščeno osebo, bi bil ta zakon po cerkvenem pravu veljaven, po državnem pa neveljaven. Opaziti pa je treba, da se pri tem zadržku cerkveno pravo ne ozira na katoliški krst, ampak sploh na kristijanski krst, zato zakone sklenjene med katoličani in krivoverci prizna veljavnimi. Vendar je pri krivovercih treba razločiti, kakšen krst imajo. So nekatere krivoverske ločine, ki taje skrivnost sv. Trojice, in zato krst podeljujejo na neveljaven način; druge za krst ne rabijo bi¬ stveno potrebne tvarine in oblike, in je njihov krst tudi neveljaven; zopet druge so krst naravnost odpravile, nepriznajoč ga za zakra¬ ment. Zakon katoličana (ali pa veljavno krščenega krivoverca) sklenjen z veljavno krščenim krivovercem je veljaven; sklenjen pa z neveljavno krščenim krivovercem, je neveljaven. Presojevaje ve¬ ljavnost zakona med katoličanom in krivovercem v kakem po¬ sebnem slučaju, mora se najprej presoditi veljavnost krsta dotične krivoverske osebe, in potem sklepati na veljavnost ali ničevost za¬ kona; ako bi zastran veljavnosti krivoverskega krsta ostal dvom, se zakon prizna veljavnim, tako je odločila S. Cong. officii na vprašanje: »An Calvinistae et Lutherani in illis partibus degentes, quorum baptisma dubium et suspectum est, infideles habendi sint, ita ut inter eos et catbolicos disparitatis cultus impedimentum di- rimens adesse censeatur? — Respondendum: a) Quoad haereticos, quorum sectae ritualia praeseribunt collationem baptismi absque necessario usu materiae et formae essentialis, debet examinari casus particularis. b) Quoad alios, qui juxta eorum ritualia baptizant va- lide, validum censendum est baptisma. Quodsi dubium persistat etiam in primo času, censendum est validum baptisma in ordine ad validitatem matrimonii. c) Si autem certe cognoscatur nullum baptisma ex consuetudine actuali illius sectae, nullum est matri- monium. (17. nov. 1880).« Po tem pravilu razsodila je Congregatio S. Rom. et universalis Inquisitionis sledeči slučaj. Mož angleške 103 vere želel je prestopiti h katoličanstvu. V svoji domovini se je po- zakonil z neko anabaptistko, ki ni bila nikdar krščena, a tudi ve¬ ljavnost njegovega krsta je bila dvomljiva. Zavoljo vednih prepirov se je ločil od te žene in se poročil z luteranko, zdaj pa bi rad znal, katera mu je prava žena? — Imenovana Congr. odgovorila je 20. julija 1840: »Dummodo constet de non collatione baptismi mulieris anabaptistae, primum matrimonium fuisse nullum; secun- dum vero, dummodo nullum aliud obstet impedimentum, fuisse va- lidum. Ad dubium autem valliditatis baptismi viri standum esse decreto 17. nov. 1830.« Enako določila je S. Congr. 3. aprila 1878 in 1. avg. 1883. II. Ta zadržek ni stavljen od naravnega in tudi ne od božjega prava, ampak stavila ga je poznej cerkev iz važnih vzrokov. V prvih časih kristijanstva, ko so kristijani živeli pomešani med ne¬ verniki, cerkev zakonov med kristijani in neverniki sicer ni odo¬ bravala, pač pa jih dopuščala, posebno kadar ni bilo nevarnosti za- peljanja kristijanske stranke, a bilo je upanje, da se bo tudi ne- verska stranka pokristijanila. Življenje svetnikov res pripoveduje slučaje, v katerih je pobožna krščanska žena spreobrnila nevernega moža, n. pr. sveta Cecilija moža Valerijana, sveta Klotilda Kiodviga, kralja frankovskega, sveta Edelburga anglosaksonskega kralja Edvina. Tudi sv. Monika je bila pozakonjena z nevernikom Patricijem. Preje je rečeno, da je ta zadržek po državni postavi ožje ob¬ mejen, kakor po cerkveni, ker država zakon med kristijanom in odpadnikom zavrže kot neveljaven, cerkev pa ga prizna veljavnim, ako je bil dotični odpadnik kdaj veljavno krščen. S tem se pa ne reče, da cerkev odobruje zakone med kristijani in odpadniki, ampak Instructio § 66 pravi: »Ecclesia detestatur fidelium cum apostatis conjugia.« III. Ker je ta zadržek stavljen od človeške oblasti, ga papež more spregledati, vendar ni znan nijeden slučaj, da bi bil v na¬ vadnih okoliščinah dal spregled. Kjer so pa okoliščine take, kakor so bile v začetku kristijanstva v zdajnih krščanskih deželah, to je v neverniških krajih, kjer se sv. evangelij še le vnovič oznanuje, daje pa tudi v novejših časih papež spregled od tega zadržka. Tako je Gregor XIII, pooblastil indijske misijonarje, da smejo »in impe- dimento disparitatis cultus« dajati spregled, kjer spoznajo, da je potreben in za razširjenje sv. vere koristen. Ako bi se bila nekrščena oseba pozakonila s krščeno, in se poznej zadržek različnosti vere s tem odpravi, da nekrščena oseba sv. krst prejme, ta dva sicer postaneta sposobna za medsebojni zakon, a zakon s samim krstom še ni poveljavljen, treba je novega privoljenja v zakon pred župnikom in dvema pričama. § 38. Obstoječi zakon (Matrimonii vinculum). I. Katoliška cerkev ima za versko resnico, da je zakon (ve¬ ljaven in zvrševan) nerazvezljiv in enojen, to je, da le en moški 104 z eno žensko sklene zakon. Zato je obstoječi zakon (izjema o ve¬ ljavnem in nezvršenem zakonu razložena bo posebej), razdira ven in nespregledljiv zadržek, priznan od cerkve in države. Instr. § 20 pravi: »Matrimonii vinculum eodem junctos ad aliud matrimonium contrahendum inhabiles reddit.« Drž. zak. § 62: »Ein Mann darf nur mit einem Weibe, und ein Weib darf nur mit einem Manne zu gleicher Zeit vermahlet sein. Wer schon verehelichet war, und' sich wieder verehclichen will, muss die erfolgte Trennung, das ist, die ganzliche Auflosung des Ehebandes, rechtmassig bevveisen.« Kako se veljaven zakon razveže, povedalo se bo v sledečem § 39, tukaj poglejmo ostale okoliščine tega zadržka. II. Kdo sme zavoljo zadržka obstoječega zakona pobijati ve¬ ljavnost kojega zakona? — Postava razločuje med tem, je-li soprog iz prvega zakona živ ali mrtev. Za prvi slučaj velja Instr. § 122: »Omnibus casibus et propter omnia impedimenta, quorum respectu jus accusandi conjugibus aut uni ipsorum haud privative competit, tribunal matrimoniale ex officio procedere debet, quamprimum aut notorietate faeti aut denuntiationibus aliove modo sufficiens sup- peditet causa.« Ako pa je soprog iz prvega zakona že umrl (to je pozneje, ko je bil sklenjen že drugi zakon), zakonsko sodišče ne napravi samo od sebe preiskave veljavnosti zakona, dokler tega osleparjena stranka sama ne zahteva, kakor uči Instr. § 121: »Im- pedimento ligaminis mutatione faeti sublato, quando una pars dum invalidas celebraret nuptias, impedimenti existentiam absque sua culpa ignoraverit, altera, quae impedimenti conscia fuerat, ma¬ trimonium adcusandi jure haud potitur.« Torej pa ima osleparjena stranka to pravo. Opaziti pa je treba, da osleparjena stranka tega prava ne zgubi, dasiravno potem, ko je za imenovani zadržek zaznala, še zakonsko dolžnost prosto¬ voljno in zavedno spolni, ali pa, ako se to ne more dokazati, skoz šest mesecev živi v zakonskem društvu. S temi dejanji se vsled navoda § 116 zgubi pravo pobijanja le pri zadržkih zasebnega prava; obstoječi zakon pa je zadržek javnega prava. III. Ko soprog iz, prvega zakona umrje, odpade sicer zadržek zakonu, ki je bil zavoljo obstoječega zakona neveljaven, ali zakon s tem še ni poveljavljen, ampak se zahteva novo privoljenje v zakon, in to vpričo župnika in dveh prič, kakor določuje že na¬ vedeni § 92 Instr., glej str. 99. Ako je ob času sklenitve tega (neveljavnega) zakona soprog znal, da mu prvi zakon še ni povse razvezan, nasprotuje veljavnosti zakona še cerkveni zadržek pre¬ grehe (adulterium cum matrimonio attentato) in državni zadržek prešestovanja, za katera mora dobiti spregled, predno more veljavno ponoviti privoljenje v zakon. Tudi se za poveljavljenje tega zakona zahteva privoljenje obeh soprogov, ker ponovljenje privoljenja samo osleparjene stranke zadostuje le pri zakonih, ki so bili neveljavni zavoljo pomote ali ostrašenja, ne pa pri zakonih, ki so neveljavni zavoljo nesposobnosti za zakon. 105 Ako je bil drugi zakon uradno obsojen neveljavnim, ker prvi zakon še veljavno obstoji, in bi bil šele poznej vsled smrti enega soproga razvezan, bi se prejšnja navidezna soproga, ako bi se hotela pozakoniti, morala poročiti po Tridentinski formi, se ve da, še le po zadobljenih spregledih pregrehe in prešestovanja. IV. Kaj pa, ako veljavno pozakonjen katoličan prestopi h krivi veri, v kateri zakon ni nerazvezljiv? Sme li skleniti drug zakon, dokler mu je prvi soprog živ? — Razumi se samo ob sebi, da bi bil po katoliško-cerkvenem pravu drug zakon povse neve¬ ljaven, ker odpad od katoličanstva nikakor ne razveže veljavnega zakona. Vprašanje je torej le, bi li drug zakon pred državnim pravom veljaven bil, ali ne ? — Na to vprašanje imamo od strani državne oblasti dva odgovora, ki se oba glasita »ne«. C. kr. minister notranjega grof Taaffe jo z odlokom 22. oktobra 1879 tako zvane »erdeljske zakone« (die siebenbiirgischen Ehen) obsodil neveljavnimi. Kaj pa so »erdeljski zakoni« ? — Neki cislajtanski katoliški soprogi, ki so bili ločeni od mize in postelje, preselili so se na Erdeljsko, da bi se izognili zadržku obstoječega zakona, Tam so prestopili k unitarski ali tudi evangeljsko-reformirani krivoveri, pridobivši si za ta slučaj ogersko državljanstvo, in z dovoljenjem unitarske oziroma evangeljsko - reformirane zakonske sodnije sklenili nov zakon. Vrnivši se v Cislajtanijo zahtevali so, da se njihov zakon sklenjen na Erdeljskem, prizna državno-veljavnim. Taaffe je odgo¬ voril: ne. Enako je 1. 1877 v nekem posebnem slučaju razsodila najvišja državna sodnija (oberster Gerichtshofl. Dotični odlok se glasi: »Dass die personliche Fahigkeit eines inlandischen Staats- bilrgers zur Eingehung einer Ehe, auch wenn sie im Auslande geschlossen vvird, nur nach den Vorschriften des inlandischen biirgerlichen Rechtes zu beurtheilen sei, und dass daher dem In- lancler, vvelcher noch durch das Band einer nach § 111 A. b. G.-B. abgeschlossenen Ehe gebunden ist, solange er als inlandischer Staatsbiirger nach den bestehenden Gesetzen zu betrachten ist, trotz seines allfalligen Uebertrittes zu einem anderen Religions- bekenntnisse, auch im Auslande nicht gestattet ist wegen des ihm entgegenstehenden Ilindernisses des § 62 A. b. G.-B. eine neue Ehe zu schliessen; dass die Aufschlagung deš zeitlichcn Domicilcs im Auslande, insbesonders, wenn dasselbo in fraudem legis vor- tibergehend dort gevrahlt wird, den Austritt aus der osterrcichischen Staatsbiirgerschaft nicht zur Folge habe, dass auch ein auslan- disches oder ungarisches Urtheil, \velches auf Grund des dort gevvahlten Domiciles die Trennung einer nach osterreichischem Rechte untrennbaren Ehe eines Inlanders ausspricht, fiir die oster- reichischen Gerichte, wenn sie liber die Giltigkeit der aul Grund desselben im Auslande oder in Ungarn geschlossenen neuen Ehe zu judiciren haben, den nach einheimischem Rechte einzuneh- menden rechtlichen Standpunkt nicht zu andern vermoge, und umsoweniger die Anschauung, dass einer vor inlandischen Gerichten ausgesprochenen Scheidung von Tisch und Bett die AVirkung 106 einer ganzlichen Trennung beizumessen sei, insoferne sie in Ungarn oder dem Auslande von den mit der Eheschliessung daselbst betrauten Organen getheilt werden solite, auf die Beurtheilung der Giltigkeit der neuen Ehe durch die inliindischen Gerichte von Einfluss sein kbnne, und endlich, dass die Feststellung des tur die Frage, \velches Recht zur Anwendung zu bringen sei, entschei- denden Momentes der Staatsbiirgerschaft der Betheiligten zur Zeit der Eingehung der Ehe von Fali zu Fali der Judicatur vorbehalten werden miisse.« § 39. Razveza veljavno sklenjenega zakona. Le obstoječ (veljaven) zakon je zadržek novemu zakonu. Ko je pa zakon razvezan, sme se skleniti nov zakon. 1 ) Ozir razveze zakona razločujemo trovrstni zakon: a) veljaven in zvršen zakon; b) veljaven in nezvršen zakon; c) zakon med neverniki. Vsak teh zakonov more sc razvezati na poseben način, kar bomo videli v sledečem. A) Veljaven in zvršen zakon med kristijani razveže edino le smrt, kakor reče Instr. g 21: »Matrimonium a Christianis contractum, postquam consummatum fuerit, normisi morte solvi potest.« Krivoverske ločine se v tej točki bistveno razločujejo od katoliške cerkve, ker iz raznih razlogov še pred smrtjo enega soproga dopuščajo razvezati zakon. Tudi nezjedinjeni Grki sodijo, da se zakon zavoljo prešestovanja sme razvezati. Katoliška cerkev pa opiraje se na jasne izreke sv. pisma uči, da se zakon med kristijani veljavno sklenjen in zvršen do smrti enega soproga zavoljo nikakega vzroka ne more razvezati. Zato je Trident. zboru proti protestantovskim ločinam določila: »Si quis dixerit, propter haeresim aut molestam cohabitationem aut affectatam absentiam a conjuge dissolvi posse matrimonii vinculum, a. s.« In proti razkolniškim Grkom: »Si quis dixerit, ecclesiam errare, quum docuit et docet juxta evangeličana et apostolicam doctrinam, propter adulterium alterius conjugum matrimonii vinculum non posse dissolvi, et utrumque vel etiam innocentem, qui causam adulterio non dedit, non posse altero conjuge vivente aliud matrimonium contrahere moecliarique eum, qui dimissa adultera aliam duxerit, et eam, quae dimisso adultero alii nupserit, anathema sit« (sess. 24. de matr. c. 5. 7.). Instr. § 22 pa o tej zadevi pravi: »Quodsi Christiani non catholici autument, matrimonii vinculum solvi posse, ecclesia errantes deplorat, verum pati nequit, ut error legis suae sancti- tatem contaminet. Inter catholicum et christianum non catholicum, J ) Drž. zak. § 62 pravi: »Wer schon verehelichet war und sich wieder verehelichen vvill, muss die erfolgte Trennung, das ist die ganzliche Auflosung des Ehebandes rechtmassig beweisen.« Ako bi se kdo poročil po smrti prvega zakonskega družeta, a te smrti ni dokazal postavno (ampak morebiti s ponare¬ jenimi listinami), bi njegov drugi zakon pred Bogom in cerkvijo bil veljaven, dasi ne dopustljiv, pred državno oblastjo pa celo neveljaven. 107 qui conjugem supcrstitem habet, matrimonium consistere ncquit, licet tribunal, apucl quod causae matrimoniales Christianorum non catholicorum tractari solent, separationem quoad vinculum pronun- tiaverit.« S tom paragrafom se katoliška cerkev ne vmešujc v zakone, katere nekatoličani med seboj sklepajo. Ako pa kateri slučaj pride pred njeno sodnijo, sodi ga po katoliških načelih, ker ima tudi nekatoliške kristijane za svoje otroke, dasi nezveste. Ako se pozakonjen krivoverec vrne v katoliško cerkev, cerkev njegov zakon, sklenjen v krivoverstvu, presodi po svojih postavah. Sploh se drži pravila, da zakone, sklenjene v krivi veri, potrdi za veljavne, ako jim ne nasprotuje koji kanoničen razdiravni zadržek, dasi je bil zakon sklenjen le vpričo krivoverskega dušnega pastirja, torej ne in forma Trid. — Ako se oba krivoverska soproga vrneta v katoliško cerkev, ne zahteva ponovljenega privoljenja, pač pa njun zakon po spreobrnjenju blagoslovi katoliški župnik. Državna avstrijska (in tudi ogerska) postava se zastran spreobrnjene stranke povsem zlaga s cerkveno postavo. Drž. zak. § 111 določuje, da jo zakon za oba soproga absolutno nerazvezljiv, ako je ob času sklenitve zakona vsaj ena stranka bila katoliška, in ostane neraz¬ vezljiv, dasiravno bi bivša katoliška stranka odpadla od katoliške vere. Ako se od dveh nekatoliških zakonskih eden vrne v katoliško cerkev, za tega zakon (ako je bil veljavno sklenjen in zvršen), ostane nerazvezljiv do smrti. Krivovercem pa država pusti primerno njihovim verskim postavam razvezati zakon, in razvezana krivo¬ verska zakonska smeta se vnovič poročiti vsak s tretjo osebo, a ne s katoliško osebo, dokler je živ prvi soprog. Ta zadržek, da se razvezan krivoverec ne more pozakoniti s katoliško osebo, dokler mu je soprog iz prvega zakona živ, se imenuje zadržek katolištva (imp. catholicitatis). Ako je bil koji zakon vslcd smrti enega soproga razvezan, in se drugi soprog želi vnovič pozakoniti, mora smrt dokazati, ako župniku že sicer ni nedvomno gotova. Dokaže sc smrt a) z javnimi listinami, in b) z verjetnimi pričami. ad a) Mrtvaške liste smejo izdajati župniki o tistih, ki so umrli v njihovi župniji — predstojniki bolnišnic, laza¬ retov za te, ki so umrli v zavodu, kateremu so pred¬ stojniki, — morski kapitani za te, ki so na njihovem brodu umrli, — vojskovodje za te, ki so padli v vojski. Za vse te listine je treba še posebej opaziti, da morajo biti legalizovane od višje cerkvene oblasti (dr. Schulte pravi, da ne zadostuje, da bi bil mrliški list legalizovan le od svetne gosposke). V dejanju se pa mrtvaški listi, ako se imajo rabiti v isti škofiji, ali isti deželi, ne legalizujejo, ker se župniki osebno ali iz šematizmov poznajo in bi se koje ponarejene listine kaj lahko spo¬ znale. 108 ad b) Ako se hode smrt dokazati s pričami, morate biti vsaj dve in sicer nedvomljivi, ki za smrt znate iz lastne vednosti, torej ne taki, ki bi bili o smrti le slišali praviti. Izjemno pa zadostuje verjetno pričevanje enega samega, ako namreč več drugih važnih okoliščin potr¬ juje resničnost njegove izjave. Ker pa sodba o zakonskih zadevah ne pristoji župniku, ampak škofu, zato v dvom¬ ljivem slučaju nikdar ne sme ravnati samolastno, ampak od svojega škofa izprositi razsodbo. Kadar se mora smrt s pričami dokazovati, ker ni potrebnih listin, je slučaj vselej dvomljiv, zato ukazuje rimski obrednik: »Caveat parochus, ne facile ad contrahendum matrimo- nium admittat eos, qui antea conjugati fuerunt, ut sunt uxores militum vel captivorum vel aliorum, qui pere- grinantur, nisi diligenter de iis omnibus facta inquisi- tione et re ad Ordinarium delata, ab eoque habita ejus- modi matrimonii celebrandi licentia, quae gratis conce- datur.« c) Da mora biti smrt prejšnjega soproga gotova, predno se more skleniti drug zakon, zahteva naravno in Božje pravo, zato se tega zadržka ne more odpraviti s spregledom. Kjer ni mogoče dobiti absolutne gotovosti, zadostuje moralična, kakor določuje Instr. § 246: »Quum sanctum et inviolabile sit conjugii vinculum, ad secundas nuptias nemo admitti potest, nisi de conjugis morte probationes afferat, quae omne prudens dubium penitus excludant. Ea, quae ad moralem mortis certitudinem stabiliendam tendunt, summa cum cau- tione pertractanda, verum haud absolute rejicienda sunt. Fieri potest, ut ex rerum adjunctis plene probatis moralis oriatur certitudo, conjugem, in vivis haud amplius agere, licet desint documehta vel testium depositiones mortem sub- secutam jam esse confirmantes. Quodsi absentis cujusdam conjux talia afferat, quae rarissimum hunc casum adesse valde probabile reddant, commonendus est, ut praevie civilem adeat magistratum, cui ampliora suppeditant factum explo- randi media et cujus est, mortis declarationem quoad effectus civiles edere.« Pogrešane, za katere ni moč dobiti ne listin, ne prič, ki bi potrdile njih smrt, sme pristojno sodišče izjaviti za mrtve. Ako se to zgodi zarad splošnih državljanskih učinkov (n. pr. za pravico podedovanja), se ta izjava imenuje prosta izjava. Ako se pa zgodi izrečno zato, da se preživeči soprog sme oženiti vnovič, je slovesna izjava smrti. Navedeni § 246 Instr. napoti soproga na svetno gosposko, kateri so na ponudbo večja sredstva za preiskovanje dogodkov, in kateri pristoji izdati izjavo smrti zastran državljanskih učinkov. Ravnanje svetnega sodišča ozir razveze zakona vsled izjave smrti določeno je s postavo od 16. febr. 1883, R.-G.-Bl. št. 200, 109 katere § 9 se glasi: »Wenn der Ab\vesende einen Ehegatten zuriick- gelassen hat, so kann von diesem beim Vorhandensein der im burgerlichen Rechte bestimmten Erfordernisse das Begehren gestellt werden, dass mit der Todeserklarung auch der Ausspruch verbunden \verde, dass die Ehe als aufgelost zu betrachten sei. Das Gericht hat in diesem Ealle zugleich mit dem Curator auch einen Vertheidiger des Ehebandes zu bestellcn. In der Entscheidung, \velche die Todeserklarung ausspricht, ist auch iiber das Begehren, dass die Ehe als aufgelost zu be¬ trachten sei, zu erkennen. Der zuriickgelassene Ehegatte kann, nachdem eine Todes¬ erklarung des Abwesenden bereits erfolgt ist, das Begehren um den Ausspruch, dass die Ehe als aufgelost zu betrachten sei, auch nachtraglich stellen. Das Gericht hat hieriiber nach den Bestirn- mungen dieses Gesetzes vorzugehcn, und sich in der Entscheidung, falls es dem Begehren stattgibt, auf den Ausspruch zu bescbranken, dass die Ehe als aufgelost zu betrachten sei. Der Vertheidiger des Ehebandes hat in beiden Fallen gegen eine in erster Instanz gefallte Entscheidung, welche den Ausspruch enthalt, dass die Ehe als aufgelost zu betrachten sei, den Recurs zu ergreifen. Das Gleiche gilt, wenn dieser Ausspruch entgegen der Entscheidung erster Instanz erst in der zweiten Instanz gefiillt \vurde.« Ta izjava smrti in razveze zakona velja le pro foro civili; pro foro ecclesiastico pa razsojuje in določi duhovno zakonsko sodišče, ki mora svoj sklep, predno ga izreče, v razsodbo predložiti škofu (Instr. § 247). V slučaju zopetne ženitve vpiše župnik obe razsodbi v poročni knjigi, kakor ukaže Instr. § 250: »Si ad novas transitur nuptias, parochus tam mortis declarationem a magistratu civili editam, quam decisionem tribunalis matrimonialis, rcspective assensum, quem superior instantia ecclesiastica praebuit, in libro nuptiali annotare debet.« Ako bi se poznej mrtvim razglašen soprog živ povrnil, je jasno, da bi bil med tem od preostalega soproga sklenjeni novi zakon povsem neveljaven. Ako zakonsko sodišče izve za tak slučaj, mora samo od sebe uradno postopati, da se drugi zakon neve¬ ljavnim razglasi in se razsodba o neveljavnosti v poročni knjigi vpiše tam, kjer je novi zakon vpisan. Povrh tega jc pa treba še popraviti opazko o izjavi smrti, in sicer se ne sme izbrisati ali prečrtati, ampak dodati je treba novo opazko, n. pr. tako-le: Ta izjava smrti se je vslecl vrnitve I. I. skazala neresnična, kakor je oznanjeno z dopisom preč. škof. ordinarijata dnč. . št .. ■ Ako je bila opazka o izjavi smrti vpisana v poročnih maticah več župnij, treba v vseh maticah dodati nasprotno opazko. Ako je bil drugi zakon sklenjen »bona fide« in »1'acie ecclesiae«, je sicer neveljaven, ako je prvi soprog še živ, vendar za čas, dokler nova soproga ne znata o življenju prvega, ni enak prešeštovanju, ampak se imenuje domisleven zakon in otroci o tem času spočeti 110 so zakonski. Ko se pa o prvem soprogu izve, da je še živ, dotična nova soproga ne smeta več skupaj ostati, ker bi bilo njuno skupno življenje pravo prešeštovanje, in otroci med tem spočeti nezakonski. V tem ni nijedne izjeme, dasi bi se bil pogrešan soprog še le čez dolgo let vrnil. Drž. zak. § 1458 pravi, da se prava soproga, očeta, otroka in ostala osebna prava nikdar ne zastarajo. B) Veljaven in nezvršen zakon more se, razven smrti, razve¬ zati še na dva načina, namreč vsled vstopa enega soproga v samostan po storjeni slovesni obljubi, in vsled papeževega spregleda. O tem govori Instr. v prvem delu omenjenega § 21: »Vinculum matrimonii valide contracti sed nondum consummati per solemnem religionis professionem alterius conjugis vel Summi Pontificis dispen- satione dirimitur.« Državno postavodajalstvo ne razločuje veljavnega in izvršenega od veljavnega in nezvršenega zakona, ampak prizna samo veljaven zakon precej, ko je veljavno sklenjen, in zato ne prizna, da bi se veljavno sklenjen zakon mogel na zgor navedena dva načina razvezati. a) Prvi način (vsled slovesne obljube) je v Trid. zboru dogma¬ tično potrjen: »Si quis dixcrit matrimonium ratum non con- summatum per solemnem religionis professionem alterius conjugum non dirimi, a. s.« Razločiti pa je treba, da se nezvršen zakon razveže le po slovesni obljubi, storjeni v redu, ki je potrjen od svete stolice. Ko soprog stopi v samostan, še njegov zakon ni razvezan, tudi še ne, ko ga preoblečejo, ampak še le, ko stori slovesno obljubo, tako imenovano profes. Zakon ni razvezan, ako soprog stopi v samostanski red, ki ni potrjen od papeža, in tudi ne, ako prejme mašni- kovo posvečevanje. Ker pa vsled sklenitve zakona »mulier sui corporis potestatem non habet, sed vir, similiter autem et vir sui corporis potestatem non habet, sed mulier« (I. Kor. 7. 4.) ne more biti posameznim soprogom na prosto voljo dano iz zakona uteči, kadar bi hoteli, in zato je cerkev odločila posebni obrok. Dva meseca po poroki je vsak soprog še prost ogniti se zvrševanju zakona in s slovesno obljubo ga raz¬ vezati. Ako se po pretečenih dveh mesecih še brani zvršiti zakon, sme se drugi soprog pritožiti pri zakonskem sodišču: o čem Instr. § 201 tako-le določuje: »Quando conjux concjue- ratur, alterum consummationem matrimonii declinare, posterior vero declarat, quod saeculo renuntiare constituerit, perpen- dendum ante omnia venit, an matrimonium nondum esse consummatum extra dubium positum sit. Quo sutficienter probato, čonjugi recusanti injungendum est, ut intra bimestre aut matrimonium consummet, aut religionem a Sacra Sede ill adprobatam ingrediatur. Ex gravi tamen causa terminus vel brevior vel longior praefigi potest.« Ako se o tej dobi dotični soprog oglasi za vstop v samo¬ stanski red, mora nasprotna stranka čakali, dokler no stori slovesne obljube (profes). Ako bi se pa oni pred slovesno obljubo zapustivši samostan vrnil med svet, moral bi se vrniti v zakonsko življenje z zapuščenim soprogom. Najvažnejše pri tem je, da je nezvršitev zakona povse gotova. To gotovost dobiti mora škofijska zakonska sodnija, a dokazati mora to tista stranka, ki nezvršitev zakona trdi. »Praesumptio stat pro consumatione matrimonii.« — Ako oba soproga trdita, da nista zvršila zakona, in gre eden od niju v samostan, drugi pa mu ne brani, mora se resničnost nezvr- šitve zakona še ostreje preiskati, da se v okom pride mogo¬ čemu sporazumljenju obeh soprogov. (Instr. § 202.) Opazka. Rečeno je, da se nezvrševan zakon vsled slo¬ vesne obljube zamore razvezati, zato nečisti greh med dotič- nima storjen pred poroko na tem nič ne premeni, ako ne pridejo druge okoliščine, ki branijo vstop v red in zahtevajo nadaljevanje zakonske zveze. Kaj pa v slučaju, ako bi žena želela zapustiti svet, a v dobi premisleka bi jo mož posilil na spolnitev zakonske dolžnosti; katere posledice bi imelo to posilstvo ? — Posiljeni soprogi bi posilstvo ne vzelo svobode si v določeni dobi izvoliti samostansko življenje ali pa ostati v zakonskem društvu. Posilnik pa po storjeni slovesni obljubi svoje soproge ne more skleniti drugega zakona, dokler mu prva žena živi, kor je bil zakon dejanjsko zvršen, in takega zakona tudi slovesna obljuba razvezati ne more. Tudi bi posilnik v dobi premisleka ne mogel stopiti v samostan, ako bi soproga zahtevala nada¬ ljevanje zakonskega življenja, ker je bil od njegove strani zakon prostovoljno zvršen. Daši pa posilstvo samo na sebi posiljeni soprogi ne odvzame svobode zastran izvolitve med zakonskim in samostanskim življenjem, se ji včasih iz drugih vzrokov brani vstop v samostan, (e. gr. ratione damni prolis ex copula secutae). Za ravnanje spovednikovo naj se še opazi, da soprog greši, ako v dobi premisleka sili branečo se soprogo na spolnitev zakonske dolžnosti; ako to stori po skončani dobi premisleka, ne greši, »cpiia mulier non habet corporis sui potestatem, sed vir«. Instr. § 203 o učinku slovesnih obljub določuje: »Kakor hitro je soprog, ki želi svet zapustiti, storil slovesno obljubo, mora se drugi stranki dati pismeno spričalo, da je njen ve¬ ljavno sklenjen, pa ne zvršen zakon razvezan in je ne ovira, skleniti drug zakon.« Vsled § 204 se mora tudi ta razveza zakona zaznamovati v poročni matici, in ako je bil zakon sklenjen v župniji, v kateri nijeden soprog ni imel svojega 112 domovališča, se ima ta opazka dostaviti v poročni matici župnije, kjer je bila poroka, in v poročni matici župnika, ki je dal pooblaščenje. b) Po oblasti, od Boga mu podeljeni, zamore papež veljaven in nezvršen zakon razvezati s spregledom, da dotičnima sopro¬ goma ne ovira skleniti nov zakon. Tega spregleda pa papež ne da, razven v posebno važnih in težavnih okoliščinah. Sem- tertje se da ta spregled kot varnostno sredstvo ud cautelam) pri tožbah o ničevosti zakona. Ako je namreč nezvršitev za¬ kona povse gotova, razdiravni zadržek, ki je sicer moralično gotov, se pa pravno dokazati ne more, in nasprotno pove- Ijavljenje zakona iz posebno važnih vzrokov ni mogoče, ga papež s spregledom razveže, ker se ga zavoljo pomanjkanja zadostnih vzrokov ne more neveljavnim obsoditi. Tudi raz¬ vezo zakona vsled papeževega spregleda je treba v poročni matici (oziroma v raznih) zaznamovati. Zakon, ki je bil razvezan vsled slovesne obljube, ali pa vsled papeževega spregleda, je razdiraven zadržek javne spo¬ dobnosti, kar bo natančnejše razloženo pri tem zadržku. C) Zakon med neverniki, to je tistimi, ki niso prejeli svetega krsta. Cerkev se sicer ne vtika v prepričanje in ravnanje never¬ nikov, ako pa se kateri pozakonjen nevernik spreobrne h katoliški veri, precej nastane vprašanje, kaj je z zakonom, sklenjenim v neverstvu, da se mu more dati pravilo življenja, kakoršno zahteva krščanska vera. Zato je cerkev tudi zastran zakonov nevernikov določila stalna pravila. Zakon nevernikov, sklenjen od oseb, ki so po naravnem pravu sposobne za zakon, in sklenjen z medsobojnim in pravim pri¬ voljenjem, je pravi zakon. Zadržki, katere je katoliška cerkev dala, po moči svojega postavodajalstva ne vplivajo na veljavnost ne- verniškihj zakonov, ampak veljavnost se razsojuje samo po pravilih naravnega in Božjega prava. Ako n. pr. nevernik vzame sorodnico drugega člena, ali svakinjo prvega člena, bi mu zadržek sorodstva ali svaštva ne uničeval veljavnosti zakona, ker je to pozitivno cerkveni zadržek. Ako bi pa nevernik pri življenji prve žene vzel si drugo, bil bi drugi zakon neveljaven. Res je, da je bilo Židom dopuščeno odpoditi prvo ženo in vzeti si drugo, ko je še prva živela, ali Jezus Kristus je ravno Židom povedal, da jim je Mojzes to dopustil »propter duritiam cordis vestri«, in dostavil »in initio autem non erat sic«. Iz tega sledi drugo pravilo, da morata zakonska neverniška, katerih zakon je bil neveljavno sklenjen, v tem zakonu ostati, ako se oba spreobrneta h krščanski veri, kakor uči Instr. § 23: »Quum per sacramentum baptismi non solvantur conjugia, sed crimina dimittantur, matrimonium ab infidelibus contractum conjugibus ad Christum conversis firmum manet, non obstantibus impedimentis ecclesiastica lege institutis.« Ako bi bila pa spreobrnjenca v 113 neveljavnem zakonu, bi se morala, ko postaneta kristijana, razločiti. N. pr. nevernik, ki je po dotičnih neverniških postavah odpodil prvo ženo, in se pozakonil z drugo, prestopi s to (drugo) ženo h krščanstvu. Ako mu še prva žena živi, moral bi se od te žene ločiti, ker ima katoliška cerkev veljavne zakone nevernikov enako nerazvezljivimi, kakor kristijanske. Ako bi mu bila pa prva žena po sklenitvi drugega zakona, vendar pred prestopom h krščanstvu umrla, bi mu po sv. krstu drugi zakon ostal veljaven, ker mu ne nasprotuje zadržek obstoječega zakona (ligaminis), in se cerkev ne vmešuje v to, na kateri način neverniki poveljavljujejo svoje zakone (o tem zakonu bi se moralo ceniti, da je bil neveljavno sklenjen, in po smrti prve žene poveljavljen). Ako je imel nevernik več žena (n. pr. turk) in prestopi h krščanski veri, si ne more izbirati, s katero bo kot kristijan živel po zakonsko, ampak prava žena mu je le tista, katero je prvo vzel za ženo, kakor uči rimski katekizem: »Si infidelis cjuispiam gentis suae more et consuetudine plures uxores duxisset, quum ad veram religionem conversus fuerit, jubet eum ecclesia, caeteras omnes relinquere ac priorem tantum justae et legitimae uxoris loco habere.« Dosledno so sami otroci prve žene zakonski, otroci vseh drugih žena so nezakonski. Najbolj pogosto pa se dogodi slučaj, da od zakonskega para le eden prestopi h krščanstvu, drugi pa ostane v syoji neveri. Za ta slučaj določuje Instr. v drugem delu § 23: »Quod si autem altero tantum conjuge converso alter in infidelitate persistens cum eodem cohabitare interpellatione neglecta omnino renuat, aut cohabilare nolit absque contumelia creatoris, eidem petenti concedendum est, ut ad novas convolet nuptias; quibus rite celebratis vinculum con- jugii in infidelitate contracti dirimitur.c K temu naj bodo dodane sledeče opazke. Ta cerkveni odlok ni nov, učil ga je že sveti Pavel, ki je Korinčanom (I. 7. 12—15) pisal: »če ima kak brat neverno ženo, in ona privoli pri njem prebivati, naj je ne pusti od sebe. In če ima kaka verna žena nevernega moža, in on privoli pri nji prebivati, naj ne pusti od sebe moža. Posvečen je namreč neverni mož po verni ženi in posvečena je neverna žena po vernem možu; sicer bi bili vaši otroci nečisti, zdaj pa so sveti. Ako se pa neverni (ali neverna) loči, naj se loči; ni namreč sužnosti podvržen brat ali sestra v takih rečeh.« Soprogu, ki je prestopil h krščanstvu, ni na prosto voljo dano, v neveri sklenjen zakon razvezati ali ne, ampak to zavisi od obna¬ šanja stranke, ki v neveri ostane. Ako soprog, ki v neveri ostane, hoče s spreobrnjenim ostati v zakonskem društvu, namreč na način, ki je po krščanskih načelih dopustljiv, mora spreobrnjeni soprog v zakonu ostati (»ako privoli pri njem prebivati, naj je ne pusti od sebe«), Le ako neverna stranka neče ostati v dopustljivem zakonskem društvu ali sploh v zakonskem društvu s pokristijanjeno stranko, smč na postavni način skleniti drug zakon (»ako se pa neverni loči, naj se loči; ni namreč sužnosti podvržen brat ali sestra v takih g Zakonsko pravo. 114 rečeh«). V tem oziru razločna sta dva slučaja: neverna stranka s spreobrnjeno stranko nikakor neče ostati v zakonskem društvu, ali pa hoče ostati v zakonskem društvu, vendar na tak način, da bi bila krščanska vera oskrunjena ali zasramovana (cum contumelia creatoris = Beschimpfung des Christenthums). Kaj pomeni izraz »cum contumelia creatoris«, je razvidno iz decretala papeža Ino¬ cenca III. (cap. 7. de divortiis): »Si enim alter infidelium conjugum ad fidem catholicam convertatur, altero vel nullo modo, vel non sine blasphemia divini nominis, vel ut eum pertrahat ad peccatum mortale ei cohabitare volente: qui relinquitur, ad secunda, si volu- erit, vota transibit.« Torej beseda »zasramovanje kristijanstva — contumelia creatoris* ne pomeni samo formalnega zasramovanja kristi- janskih resnic, ampak tudi napeljevanje na taka dejanja, ki so po kristijanskih naukih smrtno grešna, in zato nekako dejanjsko zasra¬ movanje teh naukov. Tako tudi papež Benedikt XIV. razlaga (de synodo dioeces. 1. 13. cap. 21): »Non sine contumelia Creatoris h. e. non sine periculo subversionis conjugis fidelis vel non sine execratione sanctissimi nominis Christi, et christianae religionis despicientia.* Da nespreobrnjeni soprog s pokristijanjenim neče ostati v zakonskem društvu ali le na nedopustljiv način z zasramovanjem kristijanstva, se pa ne sme kar naravnost domnevati, ampak mora biti dokazano. V dobitev tega dokaza treba se je do nespreobrnjenega soproga obrniti z določnim vprašanjem ali pozivom, naj se v dolo¬ čenem času izreče, hoče li s spreobrnjenim soprogom brez zasramo¬ vanja kristijanstva živeti v zakonskem društvu, ali ne. Torej se vpraša, se hoče tudi on spreobrniti ali ne, ker okoliščina, da se ena stranka brani prejeti sveti krst, spreobrnjeni stranki še ne dh vzroka razvezati zakona. Kdo naj nespreobrnjeni stranki stavi omenjeno vprašanje in poziv na odgovor? Instr. § 23 o tem nič ne določi, vendar je naj¬ primernejše, da to stori zakonsko sodišče (papež Benedikt XIV. ta poziv imenuje naravnost: interpellatio judicialis). V neveri sklenjen zakon pa s tem še ni razvezan, ako je nespreobrnjeni soprog odgovoril, da neče s spreobrnjenim soprogom na dopustljiv način živeti v zakonskem društvu, ali pa, ako v dolo¬ čeni dobi ne da nobenega odgovora. Po dobljenem takem odgovoru (oziroma molčanju) še le zakonska sodnija na izrečno prošnjo spre¬ obrnjenega soproga da dovoljenje, da sme skleniti nov zakon. Brez tega dovoljenja župnik nikakor ne sme sodelovati pri novem zakonu spreobrnjene stranke. Zakon (sklenjen v neveri) pa tudi s tem dovoljenjem zakonske sodnije ni razvezan, ampak še le z dejanjsko sklenitvijo novega zakona. Če bi n. pr. spreobrnjena stranka od škofijskega zakonskega sodišča prejela dovoljenje skleniti nov zakon, pa bi ne rabila precej tega prava (t. j. ostala nepoza- konjena), bi bil zakon, sklenjen v neveri, še zmirom veljaven, in ako bi se med tem časom še drugi (neverni) zakonski druže spreobrnil, morala bi se ta dva povrniti v zakonsko življenje. Ako 115 bi spreobrnjeni soprog svet zapustil in v samostanu storil slovesne obljube ali pa prejel mašnikovo posvečevanje, poznej bi se pa še drugi njegov zakonski druže spreobrnil, bi ta (drugi spreobrnjenec) ne mogel skleniti veljavnega zakona, ker prvi zakon še ni razvezan, dokler prva stranka živi. Zgor omenjeno vprašanje in poziv je povse potrebno, le v slučaju, da se to vprašanje staviti ne more, ker se ne zna, kje prebiva dotični neverski soprog, je-li še živ ali ne, sme papež dati spregled, da se sme opustiti to vprašanje. Opaziti pa je treba, da se s tem spregledom ne razveže v neveri sklenjen zakon, ampak zakonsko sodišče more, popustivši to vprašanje, dati dovoljenje za novi zakon, ki, dejanjsko sklenjen, razveže prvega. Zastran razveze neverniških zakonov (specijelno židovskih) se cerkvena in sedajna državna postava ne slagata. Cerkev ima tudi židovske (kakor sploh neverniške) zakone nerazvezljivimi, zato tudi razveznemu pismu (libellum repudii), s katerim židje razvezujejo zakone, ne prizna moči in učinka prave razveze zakona, in pokristi- janjenemu židu celo prepove, da v židovski veri ostali soprogi ne sme dati razveznega pisma po načinu Mojzesove postave, ampak se ima ravnali, kakor je bilo zgoraj opisano. Benedikt XIV. (de synod. dioec. 1. 13, cap. 21) piše: »Severe prohibebit (episcopus), ne maritus hebraeus ad fidem conversus mittat ad uxorem in sua persistentem infidelitale libellum repudii juxta ritum judaicum, ut hac ratione det illi libertatem, transeundi ad alia vota. Hune enim detestabilem abusum, judaica utique superstitione infectum, Nos proseripsimus Nostra constitutione (Apostolici ministerii) edita die 16. Sept. 1747.« V tej konstituciji (Apostolici muneris) dokazuje papež z Jezusovim izrekom (Mat. c. 19; Mark. c. 10) neveljavnost židovskega razveznega pisma, in pride do sklepa: >Quam ob rem, ut in posterum omnia debito ordine et laudabili modo ac ratione fiant, volumus ac decerniinus, ut hebraeus ad fidem conversus, si uxorem hebream habet, eam more solito interpellet, an etiam ipsa converti et cohabitare velit sine contumelia Creatoris; renuente autem muliere liberum ei erit, aliud matrimonium contrahere juxta verba B. Pauli L, Cor. 7: Quodsi infidelis discedit . . .« Državna postava pa določuje, da se zakon Židov ne razveže s pokristijanjenjem ene stranke, pač pa z razveznim pismom. Državni zak. 136 pravi, da se vsled prestopa židovskega soproga h krščanski veri ne razveže zakon, more se pa razvezati iz vzrokov, ki so navedeni v §§ 133—135, namreč vsled prostovoljnega privoljenja obeh soprogov, ako je bilo nevspešno poskušeno zjedinjevanje vsled razveznega pisma, ki ga dd mož ženi, —• ali, ako je žena preše- siovala in je dejanje dokazano, vsled razveznega pisma, katerega mož ženi proti njeni volji. 1 ) D Po državni postavi velja pravilo, da se pri teh, ki po sklenjenem zakonu Premeni svojo vero, veljavnost zakona ali mogočost razveze ne sodi po postavah sedanje vere, ampak po postavah vere, v kateri je bil sklenjen zakon, (ubeister Gerichtshof 26. Nov. 1884, Z. 11.989.) 8 * 116 Opazi se: Ako se oba nevernika pokristjanita in s tem njun, v neveri sklenjen zakon ostane veljaven, jima po prejetju svetega krsta ni potreba novega privoljenja v zakon ne zasebno med seboj in ne v Tridentinski obliki. Zasebnega privoljenja ni treba, ker zakon zavoljo sv. krsta ni jenjal biti veljaven; v Trid. obliki tudi ne, ker je Trid. zbor dotično postavo dal le za kristjane, t. j. ki kot kristjani stopijo v zakon, spreobrnjenci pa ne stopijo še le pri sv. krstu v zakon, ampak ostanejo v prej veljavnem zakonu. Sme se pa takim spreobrnjencem po sv. krstu blagosloviti zakon, in župnik bi se moral v takem slučaju obrniti do svojega škofa, ki bi mu obred blagoslova določil (kjer namreč ni ta obred že poprej določen in razglašen. Kutschker, Eherecht I., str. 430 omeni samo obred, veljaven za olomuško škofijo). Ako se le ena stranka pokristijani, druga pa hoče ostati z njo na dopustljiv način v zakonskem društvu, ostane zakon tudi veljaven, blagosloviti se pa ne sme, ker nekrščena stranka ni ud Kristusovega telesa (svete cerkve) in zato nesposobna prejeti cerkveni blagoslov. § 40. Višji red in slovesna obljuba. (Ordo sacer et votum solemne). Instr. § 24 določi ta dva zadržka kratko: »Clerici in majo- ribus constituti et regulares, qui vota solemnia emiserunt, ad matri- monium ineundum habiles non sunt.* A) K višjim redom se šteje tudi subdijakonat. Razumi se, da mora biti red veljavno prejet, da ima učinek razdiravnega zadržka. Veljavno je posvečenje ozir tega učinka tudi, dasi bi posvečenec ne znal zato, da se ne bo mogel več pozakoniti, ali pa, dasi bi pri posveče¬ vanju imel določen namen, da ne bo živel zdržno ali nepozakonjen. Kdor bi se vkljub prejetemu višjemu redu predrznil dejanjsko skleniti zakon, bi mu bil ta neveljaven in zapadel bi še posebnim cerkvenim kaznim. Višji red je razdiraven zadržek le ozir prihodnjega zakona; ne ovrže pa poprej sklenjenega zakona. Vendar v latinski cerkvi ne posvetijo nijednega pozakonjenega moža, ako njegova žena, ki je že postarna, ne stori obljube vedne čistosti; ako je pa še mlada, mora v istem času stopiti v samostan. Ako bi pa koji oženjen mož proti volji svoje žene (in, razumi se, zatajivši okoliščino, da je oženjen) prejel koji višji red, ne sme opravljati službe prejetega reda, ampak mora se vrniti k svoji ženi, spolnovati zakonsko dolžnost (zahtevati zakonske dolžnosti pa ne sme, in ako mu žena umrje, ne more se vdrugič pozakoniti. Instr. Eichstadt.). V tej točki raz¬ ločuje se orijentalska in grška cerkev od latinske. Tam smejo oženjeni možje po sprejetju višjih redov ostati v zakonskem živ¬ ljenju, dokler jim živi žena; ako umrje, se ne smejo več oženiti (škofje in menihi pa ne smejo biti oženjeni). Ta zadržek je stanoviten, zato ne premine, dasi bi kdo hotel zavreči duhovski stan, ali bi ga zavoljo hudobnega življenja izključili 117 iz njega, in tudi ne, dasi bi odpadel od katoliške ali celo krščanske vere. Ker pa ni postavljen od naravnega in Božjega prava, ampak od cerkve, ga more spregledati papež. Vendar papež ta spregled da kaj redko in le v korist celega naroda ali pa, da pripelje veliko množtvo izgubljenih ovčic nazaj v naročje sv. cerkve. Ko se je pod kraljico Marijo angleški narod vrnil v edinost katoliške cerkve, je onkratni papež Julij III. (1. 1554) duhovnikom (presbyteris, diaconis et subdiaconis) dal spregled, da so mogli skleniti veljaven zakon s ženami, s katerimi so se, bivajoči v krivi veri, oženili. Enak slučaj nahajamo v novejši dobi, ko je papež Pij VII. isti spregled podelil francoskim duhovnikom, ki so se v času revolucije oženili. (Zakon, sklenjen pred spregledom, je bil neveljaven, dotični duhovniki bili so izobčeni, po spregledu so bili sprejeti nazaj v cerkev, mogli so skleniti veljaven zakon, duhovske službe pa ne opravljati, in komur je žena umrla, ni se mogel vdrugič veljavno pozakoniti.) B) Slovesna obljuba je razdiraven zadržek, ako je storjena veljavno v redu, ki je od papeža izrečno potrjen kot tak, da imajo njegovi udje slovesne obljube. Ne gleda se torej na manje ali večje slovesnosti pri zaobljuvanju, ampak edino na okoliščino, kakoje dotični red potrjen od papeža. Neslovesne obljube same po sebi ne ovržejo veljavnosti zakona, razven slučaja, da so storjene v takem redu, ki ima izrečno od papeža potrjene postave, da obljuba, storjena v tem redu, dasi je neslovesna, ovira sklenit veljavega zakona, kar velja posebno o obljubah v jezuitskem redu, ki so sicer neslovesne, pa vendar razdiraven zadržek prihodnjemu zakonu (pap. konst. 1. 1582 »Quanto fructiosius« in 1. 1584 »Ascendente Domino«). Kdor je storil slovesno obljubo, mu zadržek obstane, dasi bi po¬ begnil iz reda, ali bi bil izgnan iz njega, ali bi celo odpadel od knsti- janstva. Isto velja, ako katerega iz samostana pustijo v svetno življenje in ga odvežejo od samostanskih dolžnosti; takemu ostane zadržek proti zakonu še zmirom, dasi v samostanu ni bil mašnik, ampak samo Iajik. C) Zadržek višjega reda in slovesne obljube je zadržek javnega prava, zato mora zakonsko sodišče uradno postopati proti vsakemu, o katerem bi znala, da je s tem zadržkom zakon sklenil. D) Ta zadržek priznž, tudi naša državna postava. Drž. zakonik § 63 pravi: »Geistliche, welche schon hohere \Veihen empfangen, wie auch Ordenspersonen beider Geschlechter, \velche feierliche Gelubde der Ehelosigkeit abgelegt haben, kiinnen keine giltigen Ehevertrage schliessen.« Ker ta paragraf govori nepogojno, bi taka oseba, dasi bi odpadla od katoliške cerkve, ne mogla skleniti zakona, ki bi bil veljaven pred državo. L. 1877 je državni zbor Dunajski sicer sklenil, da premine zadržek višjih redov, ako dotični izstopi iz katoliške cerkve, zadržek slovesnih obljub pa že, kakor hitro izstopi dotični iz reda. Gosposka zbornica je pa, prestopivši na dnevni red zavrgla ta sklep, (19. in 20. febr. 1877). Naj višja sodnija je pri nekem posebnem slučaju 8. junija 1881 razsodila, da ima zadržek drž. zak. § 63 še popolno veljavo. 118 § 41. Prešestvo in umor soproga. (Crimen.) Prešestvo in umor zakonskega družeta kanonisti imenujejo z imenom: crimen. Razložili bomo vsakega posebej, najprej pa pre¬ glejmo to, kar mora biti pri obeh hudobijah, da ste razdiravni zadržek. Da ste ti hudodelstvi razdiravni zadržek, morate biti storjeni ob času, ko je zakon, proti katerem ste obrnjeni hudodelstvi, Se v polni veljavnosti. Ozir te točke, t. j. veljavnosti zakona, proti kateremu se zgodč omenjeni hudodelstvi, naj se opazi: ako je bil zakon zavoljo kojega siljenja ali drugega zadržka neveljaven, in v času, ko se je zgodilo katero omenjenih hudodelstev proti njemu, še ne poveljavljen, ne nastane zadržek; ako je bil zakon zavoljo kojega zadržka neveljaven, dasi še ni bil sodnijsko neveljavnim razsojen, ne nastane zadržek; ako je bil zakon veljavno sklenjen, a še ne zvršen, nastane zadržek; ako je bil zakon veljaven, soproga pa sta bila sodnijsko ločena ločena od mize in postelje, tudi nastane zadržek. O obeh hudodelstvih tudi velja, da ste vseenako zadržek, dasi bi se tudi drugi soprog pregrešil z istim hudodelstvom, n. pr. Kor¬ nelij živi prešestno z Berto, prijateljico svoje žene Julije; Julija se ne zmeni za to, ker tudi sama živi prešestno s Klavdijem. Kornelij in Julija se po sodnijskem potu ločita od mize in postelje in Kor¬ nelij nadaljuje svoje grešno življenje z Berto, kateri obljubi zakon. Cez nekaj časa umrje Julija, in Kornelij postane prost oziroma prihodnjega zakona, le ne oziroma zakona z Berto, ker mu nasprotuje zadržek prešestva. Ti dve hudodelstvi ste razdiravni zadržek, dasi bi ne znala dotična hudodelca, da je njuni hudobiji zažugana ta kazen. Ta zadržek je vpeljan, da bi se kolikor mogoče ubranila pre- šestovanja in hudobna rovanja proti življenju soprogovemu, ker v resnici ni hudobnišega od soprogov, ki bi se morali tako iskreno ljubiti, da bi bili eno telo in ena duša, pa se toliko spozabijo, da si strežejo celo po življenju. Pri vsakem teh hudodelstev je pa treba razločiti še posebne okoliščine, zato ju poglejmo posebej. A) Prešestvo. Instr. § 36 ta zadržek tako-le določuje: »Inter eos, qui adulterio se polluerunt, matrimonium valide contrahi nequit, quando altero adhuc vivente conjuge matrimonii ineundi fidem šibi dederint vel matrimonium de facto inire attentaverint, aut quando vel una tantum pars ea intentione, ut cum altera matrimonio jungi queat, in mortem conjugis, cujus jura adulterio violavit, machinata fuerit effectu secuto.« Torej ni vsako prešestvo že razdiravni zadržek, ampak le tisto, katero ima od postave določene lastnosti in pogoje. Ti pa so: a) Prešestvo mora biti pravo, t. j. ne samo storjeno ob času veljavno obstoječega zakona, ampak tudi zvršeno s popolnim 119 spolnim združenjem (per copulam perfectam). Sanchez zahteva vasis feminei penetrationem et seminis immissionem; hinc co- natus ad copulam, ipsa non secuta, non inducit impedimentum. Prešestvo mora biti formalno, t. j. zavedno in prosto¬ voljno storjeno. Torej s prešesto vanjem ne nastane zadržek, ako prešestnika nista znala, ali ako vsaj eden od obeh ni znal, da je oženjen njegov vdeleženec greha. Ako sta bila oba prešestnika oženjena, je njuna hudobija dvojno prešestvo, in ako sta znala za to okoliščino (za obstoječi zakon), je dvojen zadržek njunemu zakonu, katerega bi po smrti svojih soprogov nameravala skleniti. Ako pa nista znala eden za drugega, da je vdeleženec prešestva pozakonjen, je bilo prešestvo sicer dvojno, zadržek bi pa ne bil. Da se prešestvo sme imenovati formalno, mora biti storjeno prostovoljno. Ako je bila ena stranka prisiljena na prešestvo s silo, z ostrašenjem, ne nastane zadržek. Razven tega, da mora biti prešestvo pravo in formalno, pridružiti se mu mora šeobljuba prihodnjegazakona, ali dejanjski poskus sklenitve zakona, ali vspešno rovanje proti življenju pravega soproga. b) Obljuba prihodnjega zakona mora biti prostovoljna, torej ne prisiljena s silo ali ostrašenjem; mora biti resna, t. j. resno dana in sprejeta. Po obljubi v šali dani in sprejeti ne nastane zadržek, pred sodiščem pa (in foro externo) trditev, da obljuba ni bila resna, ne bo veljala, ako je dotičnik popolnoma ne dokaže z drugimi okoli¬ ščinami ; mora biti izražena z zunanjim znamenjem (z besedo, s pismom ali drugim zadostnim znamenjem), kar sledi že iz tega, ker mora biti obljuba medsobojna, ali vsaj dana od ene stranke, od druge sprejeta. Sanchez pravi: »Non satis est ad hoc impedimentum promissio alterutrius, nisi ab altero acceptata sit . . . Requiritur acceptatio promis- sionis, sed non repromissio.« Kakšno mora biti sprejetje obljube zakona, izraženo z zunanjim znamenjem, ali zadostuje mol¬ čečnost? — Kanonisti ne odgovarjajo enako. Po vsem pravu reče dr. Knopp, da se to vprašanje ne more principijelno rešiti, ampak se morajo pri vsakem slučaju posebej presoditi vse okoliščine, po katerih se še le spozna, je-li molčečnost pomenila sprejetje obljube ali njeno zavrnitev; mora biti nepogojna; ako je bila pogojna, nastane zadržek le, ako je bil spolnjen pogoj, ko še ni bil razvezan prvi zakon. Tako uči o pogojni obljubi večina kanonistov (Scavini, dr. Knopp, dr. Uhrig i. dr.i; nekateri pa trdijo, da za zadržek zadostuje pogojna obljuba; tako Sanchez pravi, »sufficit promissio conditionalis, ut ex ea pullulet hoc impedi¬ mentum.« Pa tudi Sanchez omeni izjemo o tem pravilu: »Tune 120 autem censerem, nullum oriri impedhnentum, si deficeret conditio ante habitum adulterium«; ne oporečena (preklicana) pred prešestvom. Ako je bila obljuba zakona dana in sprejeta pred prešestvom, potem se pa (še pred prešestvom) oba skesata in oporečeta obljubo, ali pa, ako se le ena stranka skesa in oporeče obljubo, nima več učinka razdiravnega zadržka. Ako bi torej ta dva poznej, ko sta že preklicala obljubo, brez nove obljube prešestovala med seboj, bi to prešestovanje še ne bilo zadržek njunemu zakonu. Ako je pa obljuba sledila za prešestvom, ne koristi več preklic, ker je v takem slučaju že obodvoje (prešestovanje z obljubo) združeno (prešestvo namreč ostane storjeno, in ko pristopi obljuba, je oboje združeno); mora biti s prešestvom zjedinjena še ob času enega in istega obstoječega zakona. Ako oženjeni A prešestuje z B, kateri pa še le po smrti svoje žene obljubi zakon, mu iz tega prešestovanja ne nastane zadržek. Zadržek ne nastane, ako se prešestvo zgodi ob času enega zakona, obljuba pa je dana ob času drugega zakona. Instr. past. Eichstadt. se tako-le izrazi: »Ex adulterio cum promis- sione qualificata conjuncto impedimentum exsurgit, et inter personas complices in perpetuum durat. Promissio vero sola et absque adulterio, similiter adulterium solum absque pro- missione nullum inducant impedimentum, ne in hoc času quidem, quod promissio (idem valet de matrimonii attentatione) et adulterium successive quidem, at non eodem durante matri- monio commissa fuerint.« c) Pravo in formalno prešestvo je tudi razdiravni zadržek, ako je združeno z dejanjskirr poskusom zakona, t. j. s sklenitvijo (seveda neveljavnega) zakona med prešestnikoma. Ker naša država ne dopušča razvezati veljavno sklenjenega zakona, bi se ti dve dejanji (prešestvo in dejanjski poskus zakona) mogli dogoditi le na način, da bi soprog zapustivši pravega soproga, v tujem kraju skazal s ponarejenimi listinami, da je ali samec ali vdovec, in se na to pozakonil. Kjer pa država prizna raz- vezljivost zakona (iz vzrokov, katerim cerkev ne prizna tega učinka) in je vpeljan civilni zakon, se omenjeni dve hudo¬ delstvi moreta zgoditi bolj pogosto. Ozir dejanjskega poskusa paziti je na sledeče okoliščine: prešestvo in dejanjski poskus zakona med prešestniki morata biti storjena oba ob času enega in istega zakona; zadržek postane, naj se prešestvo zgodi pred poskusom zakona, ali nasprotno; sam poskus zakona brez prešestva ne uzroči zadržka; ako pri sklenitvi prešestnega zakona ni znala ena stranka, da je druga že in še veljavno oženjena, poznej pa izve za to okoliščino in vsejedno prešestno živi v tem zakonu, nastane 121 zadržek vsled prešestva, storjenega po spoznanju resnice o prej obstoječem zakonu; zadržek nastane, dasi poskus zakona ni bil storjen vpričo župnika in dveh prič, ker se ne more govoriti tukaj o veljavnem zakonu; torej tudi civilni zakon uzroči omenjeni zadržek, ako so ž njim združene ostale zahtevane okoliščine; zadržek ne nastane, ako je bila koja stranka prisiljena skleniti dotični prešestni zakon. d) Pravo in formalno prešestvo je slednjič razdiravni zadržek, »ako vsaj ena stranka, da bi se z drugo mogla pozakoniti, z vspehom po življenju streže soprogu, čigar pravo je s pre- šestvom oskrunjeno«. V tem je sledeče opaziti: Zalezovanje življenja mora biti obrnjeno proti istemu soprogu, katerega zakonsko pravo je bilo oskrunjeno s pre- šestvom. Zalezovanje soprogovega življenja mora biti vspešno, t. j. moralo je biti naravni in neogibni vzrok sledeče smrti. Vse enako pa je, ako je dotičnik soprogu po življenju stregel z očitno zunanjo silo (z vdarcem, z ustreljenjem, z zabodenjem) ali skrivej (z ostrupljenjem, zadušenjem), — vse enako je, ako je smrt sledila precej po hudodelstvu, ali pa šele čez dolgo časa (po počasi delujočem strupu). Ako bi bila smrt nedolž¬ nega soproga sledila očividno le vsled zanemarjenja ali vsled zdravnikove nevednosti, — ali ako je dotični le žugal, oziroma tudi poskusil zvršiti žuganje, pa vendar smrt ni sledila iz tega, ne nastal bi zadržek. Zalezovanje mora biti dejanjski čin, ki je vzrok smrti, ne pa samo opuščenje kojega dejanja. Dr. Uhrig pove ta-le slučaj: L, kateremu je zakon s C zopern, prešestuje z A. Nekega dne gre L s svojo ženo C šetati, in C pade z brvi, čez katero morata iti, v vodo, da vtone. L se je le navidezno prizadeval rešiti tonečo ženo, ker se na tihem veseli, da se z vtopljenjem žene iznebi nevšečnega mu zakona. — Smč se pozakoniti z Al — Da. Zalezovanja mora biti kriv eden od obeh prešestnikov. Torej, ako je umor soprogov združen s prešestvom, nastane zadržek, dasi druga stranka ne zna za to. Vse enako je, ako zalezovalec življenja dotično hudodelstvo stori osebno, ali pa, ako je stori po pomočnikih (po najetem morilcu, z ukazom itd.); ako pa o pravem času prekliče dotični ukaz ali odpove naje¬ temu morilcu, ni več vzrok smrti, katero bi morebiti morilec vse enako vzročil. Zadržek ne nastane, ako koji od prešest¬ nikov odobruje umor soproga še le po storjenem dejanju, a prej ni ne fizično, ne moralično zakrivil smrti. Vse enako je, ako prešestnik umori svojega soproga, ali pa soproga svojega udeleženca v prešestvu; 1*22 dejanje, iz katerega sledi smrt soprogova, mora biti storjeno iz namena, da bi postal mogoč zakon med prešest- nikoma. Ne nastal bi torej zadržek, ako bi eden od prešest- nikov umoril soproga v jezi, iz sovraštva itd.; vendar se pri sodišču vselej, kadar sta združena prešestvo in umor soproga, domneva, da je bil umor storjen z namenom, da bi zakon postal mogoč med prešestnikoma, — ako se nasprotno po¬ polno ne dokaže. Razumi se, da pri spovedi zadostuje trditev spovedenčeva brez dokazov. Za ravnanje spovednikovo pa dr. Knopp daje ta-le nauk: Dogoditi se more slučaj, da je spovednik prepričan iz spovedenčeve obtožbe, da njegovo pre¬ šestvo zavoljo pomanjkanja zahtevanih lastnosti in pogojev ne vzročuje zadržka zakonu, vidi pa tudi, da tega spovedanec ne bo mogel dokazati pred zunanjim sodiščem. Ako je pre¬ šestvo (oziroma umor) že znano, ali je vsaj nevarnost, da bi se moglo zaznati, mora spovednik siliti spovedanca, naj najprej izprosi spregled, a se šele potem poroči. e) Tudi državna postava prizna zadržek »prešestva«, vendar z drugačnim pogojem, kakor cerkvena. Drž. zak. § 67: »Eine Ehe zwischen zwei Personen, die mit einander einen Ehebruch begangen haben, ist ungiltig. Der Ehebruch muss aber vor der geschlossenen Ehe bewiesen sein.« Po zakonskem patentu Jožefa II. moralo je prešestvo biti sodnijsko dokazano, kar še tudi zdaj velja, dasi besede »sodnijsko« ni v § 67. Katere okoliščine so za dokaz prešestva zadostne, razsojuje in določi sodnija sama. Torej državni zadržek ne nastane iz prešestva, ako ni sodnijsko dokazano, dasi bi bilo očitno in ljudem znano. Slučaji, v katerih se prešestvo sodnijsko dokaže, so razni, naj omenimo le nekatere: sodnijska razsodba ločitve od mize in postelje zavoljo prešestva ene stranke; — obsodba kojega soproga, da mora odškoditi zapeljano osebo, ali skrbeti za prehranjenje nezakonskega otroka; obsodba, da se od soproge rojen nezakonski otrok izključi od dedščinskega prava; raz¬ sodba kazenske sodnije o prešestvu, posilstvu, (o posilnem iztiranju spočetega otroka); odlok politične oblasti, da se morate ločiti dve osebi, katerih prešestvo je spričano ali kako drugače dokazano itd. Ako bi bilo pa prešestvo dokazano samo od cerkvene sodnije, bi država (menda) ne priznala zadržka. B) Umor soproga. Instr. § 37 pravi: »Conjugicidium inter conjugem ejusdem reum et personam, cum qua ad crimen patrandum conspiravit, matrimonium invalidum efficit, quando vel una tantum pars facinus ea intentione perpetraverit, ut cum altera matrimonium inire possit.c Prej je bil govor o umoru soproga, združenem s prešestvom, tukaj pa o umoru samem. Ker odpade od ene strani okoliščina prešestva, zahtevajo se od druge strani druge okoliščine, da umor soproga postane zadržek, namreč: obadva (moški in ženska), katera se želita med seboj poza- koniti, morata biti kriva umora prejšnjega soproga. Vse enako je, 123 ako sta kriva tega hudodelstva fizično in z lastnim dejanjem (z ostrupljenjem, ustreljenjem, zadavljenjem itd.), ali pa moralično po posredovanju druzega (z ukazom, nagovarjanjem, šuntanjem, iz¬ rečnim privoljenjem itd.). Zadržek ne nastane, ako le ena stranka brez vednosti in pritrjenja druge stranke vzroči umor, in tudi ne, ako bi druga stranka še le po zvršenem hudodelstvu odobrila dejanje; smrt mora slediti iz hudodelstva teh dveh, ne pa očividno le zavoljo zanemarjenja ali pa zavoljo nevednosti zdravnikove; hudodelstvo mora biti storjeno iz namena omogočiti zakon med dotičnima, in sicer zadostuje, da ima le eden od obeh ta namen. Ne nastane pa zadržek, ako sta dotična zakrivila smrt soprogovo iz drugega vzroka, n. pr. iz jeze, maščevanja itd. Eichstadt. past. instr. opiše te okoliščine tako-le: »Nascitur impedimentum criminis ex conjugicidio sine adulterio, si utraque pars ex intentione foedus conjugale ineundi, vel saltem unus cum consensu alterius in nečem innocentis conjugis conspiret, et mors ex actione physica vel morali sequatur. Non tamen sufficit ratihabitio conjugis eandem jam patratam approbantis, nec mors ex imperitia aut alia culpa medici secuta, sed requiritur, ut machinatio mortem physice vel moraliter operata sit.* Zadržek umora soproga prizna tudi država, vendar z drugačnimi pogoji, kakor cerkev. Drž. zak. § 68: »Wenn zwei Personen, auch ohne vorhergegangenen Ehebruch, sich zu ehelichen versprochen haben, und wenn, um die Absicht zu erreichen, auch nur eine von ihnen dem Gatten, der ihrer Ehe im Wege stand, nach dem Leben gestellet hat; so kann zwischen denselben auch dann, wenn der Mord nicht wirklich vollbracht worden ist, eine giltige Ehe nicht geschlossen werden.« Torej državna postava zahteva za zadržek, daje z umorom, oziroma z zalezovanjem življenja brez zvršenega umora, združen namen omogočiti zakon, katerega sta si že obljubila, ne zahteva pa zadržek, da bi bila oba kriva umora ali zalezovanja, ampak zadostuje, da je kriva le ena od obeh oseb. C) Prešestvo in umor soproga sta zadržka javnega prava, zato zakonsko sodišče uradno postopa proti njim, ki bi s takim zadržkom sklenili zakon. Postavljena sta ta zadržka od cerkvenega postavo- dajalstva (oziroma državnega), ne pa od naravnega ali Božjega prava, zato so zakoni veljavni med nekršCenimi, dasi bi se bila soproga pregrešila z imenovanima hudodelstvoma. Ker sta ta zadržka postavljena od cerkve, zato ju smč tudi cerkev spregledati, vendar posebno pri zadržku umora soproga navadno ne dh spregleda. Francoski škofje so ob času revolucije od papeža dobili prav obširna pooblaščenja za spreglede, izvzet pa je bil spregled zadržka, izvirajočega iz umora soproga dispensandi super quibuscumque impedimentis juriš ecclesiastici, exceptis impedi- mentis ex crimine machinationis in mortem conjugis cum effectu provenientibus). 124 Znamenit je opomin, katerega Eichtadt. past. instr. daje žup¬ nikom zastran vdovcev in vdov, ki se nameravajo pozakoniti : »Pa- rochos serio monemus, ut sponsis solerter et discrete, quin aliis suspecionem ingerant, invigilent et in examine nupturis viduis impe- dimentum hoc olare explicent, ne ex ignorantia invalidum matri- monium contrahant.« Posebno naj pri spovedi (seveda oprezno in previdno) preiskuje, da se kolikor mogoče prepriča, da nameravanemu zakonu ne nasprotuje zadržek prešestva ali celo umora soproga. Ako se zazna o kojem zakonu, da je bil sklenjen z zadržkom prešestva, oziroma umora soproga, mora zakonsko sodišče proti njemu uradno postopati. Ako se ima po prejetem spregledu zakon poveljaviti, pazi naj se na sledeče: Ako je bil zadržek skrit, in je spovednik prosil za spregled ter ga prejel pro foro conscientiae, zadostuje za poveljavljenje, da si mož in žena brez prič in brez navzočnosti župnikove ponovita privoljenje v zakon. Spovednik uniči spregledno listino, prejeto od poenitencijarije ali pa od škofa, ki je vsled quinquenalnega pooblaščenja podelil spregled, in y v poročni matici se o tem poveljavljenji ne doda nobena opazka. Ce se pa poznej ta zadržek objavi na katerikoli način, treba je izprositi spregled pro foro externo, in dotična soproga morata ponoviti privoljenje v zakon vpričo župnika in dveh prič. Učinek tega poveljavljenja je, da se otroci, rojeni v tem (prej neveljavnem, zdaj poveljavljenem) zakonu smatrajo zakonskimi, ako ob času poroke vsaj ena stranka ni znala za zadržek; otroci pa, ki so bili rojeni iz prešestva (t. j. iz skupnega življenja dotičnih pred poroko), vsled tega zakona ne postanejo zakonski. § 42. Posilna odpeljava neveste (raptus). Cerkev zahteva za sklenitev zakona posebno zavedno in prosto¬ voljno privoljenje obeh strank, ker je zakon nerazvezijiva, do smrti trajajoča zveza. Zato zakona, ki ni bil sklenjen zavedno in prosto¬ voljno, ne prizna veljavnim. Gotovo je, da vjeta oseba ozir privo¬ ljenja v zakon ni povse svobodna, zato je cerkev postavila zadržek »posilne odpeljave neveste«, ki je bil določen tudi že po rimskem pravu. Sicer se pa v dobro vravnani državi, kakor je naša, težko more zgoditi hudodelstvo posilne odpeljave, mogoče pa je vendar le v eni ali drugi obliki. Instr. § 19: »Mulier, quae matrimonium ineundi causa rapta fuerit, cum raptore, quamdiu in ejus potestate manserit, matrimonium valide contrahere nequit. Rapta censenda est mulier, quae violentia ipsi illata vel abducitur, vel in loco, ad quem dolo allecta est, deti- netur; nec non ea, quae a viro, cui ante facinus rite desponsata haucl fuit, ipsa licet consentiente, insciis tamen vel invitis parentibus seu tutoribus abducitur.« Ta zadržek je bil pred Trid. zborom mehkejši, in je vsled odloka Inocenca III. (1212) odpeljana ženska zamogla skleniti veljaven zakon z odpeljavcem, da je le sama privolila v zakon »si prior 125 dissensio transeat postmodum in consensum, et quod ante displicuit, tandem incipiat placere*. Očetje Trid. zbora so pa po vsem pravu mislili, da privoljenje posilno odpeljane ženske ni povsem svobodno dano, dokler je ona v oblasti odpeljivčevi in so sklenili: »Decernit S. Synodus, inter raptorem et raptam, quamdiu ipsa in potestate raptoris manserit, nullum posse subsistere matrimonium.« Ta odlok razloži Eichstadt. past. instr. tako-le: »Raptus, quo vir feminam renitentem, seu virginem seu šibi vel alteri desponsatam, sive puberem, sive impuberem, seu viduam vel conjugatam aut ab alio corruptam vel alioquin inhoneste viventem, per vim et violentiam physicam aut moralem, per se vel alios de loco in locum moraliter diversum matrimonii ineundi causa abstrahit, matrimonium dirimit inter raptorem et raptam, quamdiu femina in loco raptus et pote¬ state raptoris existit,, licet rapta libere posthac consentiat.« Vidi se, da o odpeljavi moškega ni govora, ker se moški veliko laglje ubrani sili, posebno sili ozir zakona, kakor slabotna ženska. Ako bi se pa vendar dogodil slučaj, da bi bil moški odpeljan v svrho zakona, bi temu zakonu ne nasprotoval zadržek posilne odpe- ljave, pač pa zadržek siljenja in strahu, prim. § 31. Da je posilna odpeljava razdiravni zadržek, mora imeti te-le znake: Ugrabljena in odpeljana mora biti ženska, naj bo dekle, ali poročena, devica ali vdova, ali spridena, mladoletna ali polnoletna, lepega obnašanja in zato spoštovana, ali razvpita zavoljo slabega obnašanja. Če bi torej kdo odpeljal žensko, katere mož je še živ, bi njegovemu zakonu z njo nasprotoval zadržek obstoječega zakona in posilne odpeljave neveste. Torej bi po moževi smrti z njo ne mogel skleniti veljavnega zakona, dokler jo ima v svoji oblasti; ženska mora biti odpeljana iz enega v drug tak kraj, kjer je v oblasti odpeljavčevi. Torej ne nastane ta zadržek, ako jo odpelje iz ene sobe v drugo, ali iz ene hiše v drugo bližnjo hišo, ali v njenem stanovanju napade in priprto drži. Ako da ženska v teh okoliščinah vsled storjenega nasilja privoljenje v zakon, je morebiti zakon neveljaven, pa ne zavoljo odpeljave, ampak zavoljo siljenja in strahu. Ta razloček je v praksi velikega pomena, ker oseba, katere zakon je bil neveljaven zavoljo siljenja, more ga poveljaviti s samim prostovoljno danim privoljenjem; odpeljana ženska mora pa biti najprej osvobojena iz odpeljavčeve oblasti, potem še le more ponoviti privoljenje v zakon. Razven tega so posilni odpeljavi zažu- gane ojstre cerkvene kazni, posebno izobčenje odpeljavca. Vse enako pa je, naj bo ženska odpeljana v kraj, ki je lastnina odpeljavčeva, ali pa v tak kraj, ki je lastnina koga druzega; zadosti je, da je ženska na dotičnem kraju v odpeljavčevi oblasti. Posilna odpeljava mora biti storjena v svrho zakona med odpeljavcem in odpeljano žensko (inter raptam et raptorem). Ako odpeljavec odpelje žensko iz druzega namena, dasitudi hudobnega, zasluži kazni, primerne njegovi hudobiji, a zadržek ne nastane 126 njegovemu zakonu z odpeljano žensko. Opaziti pa je, da se pri sodišču (in foro externo) domneva namen zakona toliko časa, dokler odpeljavec popolno ne dokaže, da ni imel tega namena, tako določuje Instr. v § 73. Zadržek obstoji le med odpeljavcem in odpeljano, ne pa med pomočniki, udeleženci in odpeljano žensko. Pomočnike in udeležence pri posilni odpeljavi zadenejo le ostale kazni, zažugane takemu hudodelstvu, ne pa zadržek proti zakonu. Sploh more odpeljana ženska z vsakim drugim skleniti veljaven zakon (ako zakonu ne nasprotuje koji drug zadržek), le ne z odpeljavcem. Odpeljava mora biti zvršena s silo, katero proti volji ženske odpeljavec rabi osebno, ali pa je vzrok, da jo rabijo drugi v nje¬ govem imenu. Vse eno pa je, naj bo sila fizična ali pa moralična, z žuganjem ali ostrašenjem. Eichstadt. past. instr.: »Requiritur violenta feminae abductio, sive violentia sit physica per manuum injectionem, aut moralis per gravem metum vel graves minas sive per se sive per alium illatas«. Razumi se, da se o posilni odpeljavi more le govoriti, ako se zgodi proti volji odpeljane ženske. Ako se ženska brani odpeljanju, pozneje pa, ko je v oblasti odpeljavčevi, premenivša svojo voljo radovoljno privoli v posledice odpeljave, ostane dotično dejanje še zmiraj prava odpeljava; ako se pa odpeljavi ne brani, ampak privoli, poznej pa, bivajoča v oblasti odpeljavčevi, se brani posledic odpeljave, dotično dejanje ni bilo prava posilna odpeljava, in tudi ne postane vsled njene poznejše branitve. Ako se ima razsoditi pri sodišču, je li bila koja ženska odpeljana z njenim privoljenjem ali proti njeni volji, se vsakikrat domneva, da je bila odpeljana proti njeni volji, dokler se ne dokaže nasprotno. Okoliščino, da mora biti odpeljava izpeljana s silo, zahtevajo vsi kanonisti kot pogoj, da postane odpeljava zadržek; naša Instr. pa v § 19 pravi, da se ima odpeljano ceniti tudi žensko, »ki je pridržana na kraju, kamor je bila zvabljena z zvijačo«. Vendar zamore biti prava posilna odpeljava, dasi bi ženska v odpeljavo sama privolila, tedaj namreč, ako je odpeljana brez vednosti in proti volji starišev ali oskrbnikov, kakor določuje ome¬ njeni § 19 Instr. (glej spredaj). Tukaj je le govor o ženskih osebah, katere so še pod oblastjo starišev ali pa oskrbnikov, ker se o posilni odpeljavi ne more govoriti v slučaju, da povse samostojna ženska v odpeljanje prostovoljno in zavedno privoli. Ako je pa ženska oseba zaročena in prostovoljno privoli, da jo zaročnik, dasi proti volji ali brez vednosti starišev ali oskrbnikov, odpelje, to dejanje ni posilna odpeljava v tukajšnjem pomenu, to je, med zaročeno odpeljano žensko in odpeljavcem ni zadržka proti zakonu in odpe¬ ljavec tudi ne zapade cerkvenim kaznim, ki so zažugane odpe¬ ljavcem. Prava posilna odpeljava z vsemi posledicami pa bi bila, ako bi zaročnik svojo zaročnico odpeljal proti njeni volji s silo ali zvijačo. Posilna odpeljava je zadržek javnega prava, zato smč vsak, a župnik mora naznaniti zakonskemu sodišču, ako izvč, da je bil 127 koji zakon sklenjen s tem zadržkom in odpeljana nevesta še ni izpuščena iz oblasti odpeljavčeve, potem pa zakonska sodnija proli zakonu uradno postopa. Ko je pa dotična ženska izpuščena iz odpe¬ ljavčeve oblasti, potem zakonsko sodišče samo od sebe ne more postopati proti zakonu, ki ga je sklenila odpeljana, ko je bila še v oblasti odpeljavčevi, ampak le odpeljana ženska sama more pobijali veljavnost svojega zakona, in še le na njeno pritožbo preiskuje zakonsko sodišče dotični zakon. To pravo pa odpeljana ženska zgubi, in sicer a) ako je bila s prostovoljnim privoljenjem pa proti volji ali brez vednosti starišev, oskrbnikov itd. odpeljana po moškem, kateremu poprej ni bila zaročena, mora se precej pritožiti proti zakonu, kakor hitro zadobi prostost, drugače zgubi pravico (jus) pobijanja zakona; b) ako je bila odpeljana proti svoji volji z nasiljem, ali zvijačo odpeljana, zgubi pravo pobijanja zakona še-le, če po dobljeni prostosti prostovoljno in vedoma spolni zakonsko dolžnost, ali pa šest mesecev živi v zakonskem družtvu, dasi se ne more dokazati spolnitev zakonske dolžnosti, tako določuje Instr. v § 120. Zastran ženske, ki ni privolila v odpeljavo, velja pravilo že navedenega § 116 Instr. Dokler je odpeljana ženska v oblasti odpeljavčevi, dotična ne moreta skleniti veljavne zaroke, in zakon, sklenjen v tem času, nima niti moči veljavne zaroke. O spregledu tega zadržka ni govora, ker ga cerkvena oblast ne da, dokler je odpeljana ženska v odpeljavčevi oblasti; ko je osvobojena iz te oblasti, pa zadržek premine sam od sebe. Moglo bi se pa prositi za spregled cerkvenih odpeljavcem zažuganih kazni. Dasi pa zadržek precej odpade, ko je odpeljana ženska izpu¬ ščena iz oblasti odpeljavčeve, vendar dotičnih dveh župnik ne smč poročiti samolastno, dokler ne dobi od škofa izrečnega dovoljenja. Eichstadt. past. instr.: »Hoc impedimentum exspirat, simul ac rapta in loco tuto reposita fuerit et postea libere in matrimonium consen- serit, de quo tamen Episcopo cognitio competit, antequam matri¬ monium contrahitur.« Ako iz odpeljavčeve oblasti izpuščena ženska ne pobija veljav¬ nosti zakona, ali pa zakonsko sodišče razsodi njen upor nezadostnim, ker se je morebiti prekasno pritožila, se poprej neveljaven zakon poveljavi s ponovljenim privoljenjem. Kako se mora ponoviti privo¬ ljenje v zakon, uči Instr. § 93, kakor je bilo razloženo zgoraj v § 30 in spodaj v § 73. Ta zadržek prizna tudi naša državna oblast. Drž. zak. § 56 pravi: »Die Einwilligung ist auch dann ungiltig, wenn sie von einer entfuhrten und noch nicht in Freiheit versetzen Person gegeben worden.» Vsled tega paragrafa odpeljana oseba z nijednim ne more skleniti veljavnega zakona (torej ne samo z odpeljavcem). § 43. Krvno sorodstvo (consanguinitas). Po besedah sv. Avguština (de civ. Dei 1. 15, c. 16) ima zakon poleg drugih svrh tudi namen zjedinjevati ločene in človeško društvo 128 obdati z vezjo splošne ljubezni. Ako bi družine, ki so po krvnem sorodstvu ali svaštvu že zjedinjene, ne bile po postavi siljene iskati si zvez z drugimi izven roda, izcimiti bi se mogel neki separati¬ stičen duh posameznih rodovin, ki bi splošno ljubezen do bližnjega povse zatrl, in človeštvo razdelil v posamezne rodovine, katere bi bile ena do druge povsem neobčutljive, ako ne sovražne. Zato je že staro rimsko pravo določilo zadržek sorodstva. Sorodstvo razločujemo trojno: a) krvno sorodstvo, ki je tesna vez oseb, katere po rojstvu potečejo ena od druge, ali pa vse od ene skupne glave (Dicitur consanguinitas quasi sanguinis unitas, quia de communi sanguine descendunt. Glossa in declar. arboris consang. § 6); — b) duhovno sorodstvo, ki nastane po podeljenju in prejetju svetega krsta in svete birme; — c) postavno sorodstvo, ki nastane po posinovljenju. Zadržek krvnega sorodstva določuje Instr. § 26 tako-le: Qui in linea recta aut in quarto vel proximiori quodam lineae transversae gradu consanguinei sunt, validum inter se matrimonium contrahere non possunt.« I. 1 BO 4 D 1 Pri sorodstvu je treba paziti na skupno glavo, na vrsto in na člen sorodstva. Skupna glava (stipes communis) je oseba, od katere sorodnici posredno ali nepo¬ sredno potečejo po rojstvu. Vrsta sorodstva je ali ravna, ali po¬ stranska. Pri ravni vrsti potečejo vsi členi eden od druzega, da je vsak člen vsem naslednjim skupna glava, n. pr. ded, oče, sin, vnuk. Pri postranski vrsti imajo različne vrste le eno skupno glavo, n. pr. dva strniča imata le eno skupno glavo, nam¬ reč svojega deda (oziroma staro mater). Jasneje se to vidi na pridejanem obrazcu. Obrazec I. kaže ravno vrsto. Obrazec II. kaže dve postranski vrsti: D in E sta si strniča, imajoča oba le eno skupno glavo A. Sorodstvo se ceni po tem, koliko členov je od tistih, za katere se išče sorodstvo, do skupne glave. Štenje členov pa je dvojno, eno po cerkvenem pravu, eno po državnem pravu. Pri ravni črti šteje se po obojnem pravu enako, namreč: toliko je členov, kolikor je rojstev, eno za drugim (tot gradus, quot generationes). Pri postranskih vrstah pa cerkveno pravo šteje vsako vrsto posebej, kakor da bi bile ravne; ako imate obe vrsti enako členov, imenuje se število členov samo ene vrste; ako imate postranski vrsti različno število členov, ceni se sorodstvo po tisti vrsti, katere zadnji člen je od skupne glave bolj oddaljen; za boljo natančnost pa se pri BO 4 o c qE 129 določevanju sorodstva pove tudi, koliko členov ima krajša vrsta. Državljansko pravo pa sešteje vse člene obeh postranskih vrst (brez skupne glave) in s številom vseh členov zaznamva sorodstvo. Na obrazcu III. vidimo ravno vrsto sorodstva. B in C sta si sorodna v prvem členu, ker je med £ in C le eno rojstvo, namreč rojstvo C. — A in D sta si sorodna v tretjem členu. Obrazec IV. kaže dve po¬ stranski, in sicer neenaki vrsti. Po cerkvenem pravu bi si bile osebe tako-le sorodne: £ in C v prvem členu; B in E v dru¬ gem členu tikajoč prvi člen; D in G v tretjem členu tikajoč drugi člen; J 1 in O v tretjem členu. Po državljanskem pravu pa sta si B in C v drugem členu; B in E v tretjem; D in G v petem; F in G v šestem in H in G v sedmem členu. Pri sorodstvu kot zadržku se ne dela razločka, je li so¬ rodstvo vsled zakonskega rojstva ali pa vsled nezakonskega. Treba pa je omeniti, da si morejo nekatere osebe tudi po dvakrat in celo večkrat sorodne biti. To se more zgoditi na trojen način; III. AO BO C'O A IV. A O B c/o c ni \ j Q E F O H d G V. A O B CHj—□ ca D E O □ F VI. A O /O B □ G G O | i)o~nE □ F teri pa sorodnik tretjega rodu mu je C; a) ako ima kdo otroke z dvema so¬ rodnima osebama, kakor je razvidno iz obrazca V. B je imel z ženo C otroka E; po smrti žene C se poroči z njeno sestro D in ž njo rodi otroka F. — E in F sta si po očetu v prvem členu sorodna; po materah sta si pa v drugem členu so¬ rodna, ker jima je ozir mater še le A skupna glava; b) ako imate otroke dve osebi, ki ste si že v rodu, kakor se vidi na obrazcu VI. £ in G sta si po očetu D B sorodna v drugem členu tikajočim prvi člen, to je F je nečak G-tu; po materi sta si pa tudi sorodna in sicer v tretjem členu tikajočem drugi člen, ker jima je ozir matere E skupna glava A. Isto je P z vsemi drugimi osebami dvakrat v rodu, namreč F -u je B po očetu ded, po ma¬ slena tikajočega prvi člen. Enako v so- c) ako sorodne osebe rode otroke s sorodnimi osebami, kar se vidi na obrazcu VII. C iz družine A se pozakoni z F iz družine B, in E iz družine B se pozakoni z D iz družine A. Otroka G 9 Zakonsko pravo. 130 Til. A O B O in H sta si dvojno. strniča, vsak po svojem očetu in še posebej po svoji materi. V prošnjah za spregled zadržka sorodstva je treba okoliščino, da sta si prosilca dvakrat ali večkrat v rodu, natanko povedati. Vsakikrat, kadar se prosi za spre¬ gled sorodstva, je treba dodati rodovnik, ki se tako - le naredi: Na nasprotni strani se zapišete imeni oseb, za katere se išče so¬ rodstvo; nad vsakega se zapiše njegovih starišev tisti, po katerem sta si dotična v rodu; nad tema zopet na isti način dalje, dokler se ne pride do skupne glave. Za moške člene se naredi drugače znamenje nego za ženske, in sicer navadno za moške okroglo in za ženske četverokotno ali pa trikotno. Vsaka oseba zaznamova se s krstnim imenom in s pridevkom; ženskim se poleg pridevka, ka¬ terega imajo kot poročene, doda tudi rodni pridevek. Imenom prosilcev spregleda se dostavi: zaročnik, zaročnica, čas rojstva in C O ODE O V_ J go' UH □ F še tudi stan. Obrazec rodovnika. VIII. Anton Trdič, roj. 15. maja 1763. O Jožef Trdič, q roj. 14. junija 1791. Ana roj. Trdič poroč. Kolčič, □ roj. 2. avgusta 1818. Helena Kolčič, šivilja, n roj. 3. dec. 1843, zaročnica. Marija roj. Trdič, □ poroč. Smuk, roj. 20. julija 1788. q Janez Smuk, w roj. 7. marca 1822. O Matija Smuk , krojač, roj. 5. aprila 1847, zaročnik. II. Do katerega člena seže razdiraven zadržek? — V ravni vrsti je zadržek za vse člene in sicer sprednike in potomce, toraj in inlinitum. Sanchez misli, da tudi v ravni vrsti zadržek ne sega čez četrti člen, pa o tem pač ni potrebe navajati mnenja nasprotnih kanonistov, ker narava sama stavlja meje. V postranskih vrstah je do IV. lateranskega zbora zadržek segal do vštetega sedmega člena, zdaj pa sega le do vštetega četrtega člena, ako namreč 131 nobena obeh vrst ne prestopi četrtega člena. Ce pa že ena vrsta prestopi četrti člen, ni več zadržka, dasi bi v drugi vrsti sorodstvo še ne doseglo četrti člen. Obrazec IX. kaže rodovnik sorodstva dveh postranskih ne¬ enakih vrst. Za vse člene do vštetih E in K velja zadržek sorodstva. jF 1 je pa že v petem členu soroden z vrsto (?, J, II, K, in za njega ozir teh (G , J, H, K) ni več zadržka sorodstva. To velja o cer¬ kvenem pravu. Državljansko pravo pa ta zadržek ožje omeji. Pri sorodstvu ravne vrste se vjema s cerkvenim pravom, ker tudi določuje, da se med sorodniki navzgornje in navdolnje vrste ne more skleniti veljavnega zakona. Pri sorodstvu postranske vrste pa po držav¬ nem pravu zadržek sega do vštetega četrtega člena, ako ste vrsti neenaki (kar bi po štenju vsled cerkvenega prava bilo do vštetega dru¬ gega člena pri enakih vrstah, in do vštetega drugega tikajočega prvi člen pri neenakih vrstah). Drž. zak. § 65 pravi: »Zwischen Ver- wandten in auf- und absteigender Linie; zwischen voli - und halbbtirtigen Geschwistern; zwischen Ge- schwisterkindern; wie auch mit den Geschwistern der Eltern, namlich mit dem Oheim und der Muhme vaterlicher und miitter- licher Seite, kann keine giltige Ehe geschlossen werden; es mag dic Venvandtschaft aus ehelicher oder unehelicher Geburt entstehen.« III. Zastran spregleda zadržka krvnega sorodstva omeniti je Instr. § 80, 81, ki govorita o spregledu pred sklenitvo zakona in § 139, ki govori o spregledu po sklenjenem zakonu. Instr. § 80: »Episcopi, cum canonicae non deficiant rationcs, faciles erunt in utendo facultatibus a Sancta Sede concessis, se- quentia quoad impedimenta. 1. In tertio et quarto gradu consan- guinitatis ct aflmitatis ex copula ličita; 2. in cognatione spirituali ; 3. in affinitate ex copula illicita, nisi timendum sit, ne ex im- mundis commerciis nupturientes consanguinitate in linča rccta juncti sint; 4. in tertio et quarto gradu justitiae publicac lione- statis ex matrimonio rato non consummato; 5. in justitia publicae honestatis proveniente ex matrimonio invalide contracto et non consummato, aut ex sponsalibus.« Instr. § 81: »Caetera quod attinet impedimenta dirimcntia, unanimi conatu agendum est, ut efficax eorum vigor aut asseratur aut restituatur. Ubi matrimonia inter consanguineos proximiores inita frequentiora occurunt, corrumpunt intima familiarum com- mercia, utpote cupidinem pravam ejusque suspicionem excitantia.« Pri sorodstvu ravne vrste in pri prvem členu postranske vrste ne da cerkev nikdar spregleda. Dasi pa pri zgor (§ 80. Instr.) navedenih zadržkih škofje dajo spregled, vendar župnik ne sme 9 * IX. A O BO O G C O OJ BO □ H E O O K F O 132 spodbujati strank, naj bi si s prošnjo za spregled omogočili zakon, ker mora dušni pastir varovati resnobo cerkvenih postav, dobro vede, da je cerkev iz važnih uzrokov postavila zadržke; temveč mora sorodnike, ki se pozakoniti nameravajo, opomniti na zadržek, in jim odsvetovati misel na nameravan zakon. Se le, ako dotični vkljub župnikovemu opominjevanju nečejo odjenjati od svoje na¬ kano, in vidi, da je kanoničnih uzrokov za spregled, naj jim sve¬ tuje (oziroma pomaga), da morejo spregled dobiti. Pri zadržkih, ki niso v § 80. našteti, naj si župnik še veliko bolj prizadeva ubraniti prošnjo za spregled, ker trid, zbor (sess. XXIV. de reform, matr. c. 5) ima za pravilo, naj se spregled bližnjega sorodstva le v redkih slučajih da. Posebno naj vestno in natanko presodi uzroke, s katerimi stranke podpirajo prošnjo za spregled, da v sporočilu do škofijstva more povedati, so li po vse resnični ali le izmišljeni; presoditi ima tudi ostale razmere med dotičnimi pro¬ silci, da vidi, ali ni koje okoliščine, ki bi bila uzrok proti zakonu, ker je spregled neveljaven, ako se ga s pomočjo neresničnih uzrokov (obreptitie) in tudi, ako se ga z zamolčanjem nasprotnih uzrokov (subreptitie) izprosi. Ako kateri zaročnikov spada pod sodnost vojaškega duhovskega pastirstva, je paziti na § 16. voj. služ. propisa, ki določuje, da prošnjo za spregled predloži župnik nevestin, in sicer a) ako nevesta spada pod civilno duh. pastirstvo, prosi se za spregled pri dotičnem ško¬ fijskem ordinarijatu, in podeljen spregled se predloži še vojaškemu škofu; b) ako nevesta spada pod sodnost voj. duh. pastirstva, mora se za spregled prositi vojaškega škofa. Politični spregled da za vojaško stranko c. k. vojno ministerstvo, za civilno stranko c. k. deželna vlada s posredovanjem c. k. okr. glavarstva. Zastran po¬ trebnih listin gl. § 65. h koncu. To isto velja pri prošnji za spre¬ gled svaštva. Za slučaj, da je bil zakon z zadržkom krvnega sorodstva in brez spregleda sklenjen, določuje Instr. § 139: »Quando impedi- mentorum, quae § 80 enumerantur, cjuoddam obmoveatur, tribunal matrimoniale inquisitionem in forma juriš instituendam, quantum fieri potest, evitet. Plerisque casibus mediante clero parochiali ob- tineri poterit, ut dubia factmn attinentia eliminentur. Impedimento per libros parochiales vel depositiones fide dignas comprobato, Episcopus dispensationem, qua opus est, tribuet curamque habebit, ut convalidatio omni scandalo diligenter semoto peragatur. Urgente periculo, ne conjuges vel alter eorum impedimento deteeto ad consortium vitae dissolvendum abutantur, apud S. Sedem de sa- nando matrimonium in radice supplicandum foret.« IV. Ta zadržek je javnega prava, zato bi župnik, ki bi svestno zaznal, da je koji zakon njegovih župljanov zavoljo tega zadržka neveljavno sklenjen, moral vso zadevo sporočiti škofijskemu za¬ konskemu sodišču in precej tudi prositi za spregled zadržka in potem poskrbeti za poveljavljenje. O tem bo kasneje govor. 133 Opazka: Koliko veže ta zadržek krivoverce in koliko ne¬ vernike? — Krivoverce, ki so bili veljavno krščeni, veže kolikor katoličane, ker so veljavno krščeni krivoverci pravi, dasi nezvesti, otroci Kristusove cerkve, in zato podvrženi cerkvenim postavam’ Z zadržkom krvnega sorodstva pozakonjen krivoverec, ki bi se povrnil v naročje katoliške cerkve, moral bi se ločiti od svoje ne¬ veljavne soproge, ali po prejetem spregledu zakon poveljaviti. Ne¬ vernike, jude (in neveljavno krščene krivoverce) ne vežejo cerkvene postave, pač pa jih vežejo božje in naravne postave. Sploh kano- nisti uče, da je krvno sorodstvo ravne vrste in prvega člena po¬ stranske vrste zadržek jure divino, zato ta zadržek veže tudi vse nekrščene, a krvno sorodstvo ostalih členov ne šteje se jim za zadržek zakona. Po tem pravilu presodi se zakon nekrščenega, kadar prejme sv. krst. § 44. Duhovno sorodstvo (cognatio spiritualis). Sv. krst in sv. birma sta vira duhovnega prerojenja, po ka¬ terih krščenec (in birmanec) z botri in delivcem sv. zakramenta in botri s stariši krščenca in birmanca stopijo v podobno duhovno razmero, v kakeršni telesni so si krvni sorodniki med seboj, to je, te osebe postanejo med seboj duhovno sorodne. I. Zadržek duhovnega sorodstva je imel v prejšnjih časih mnogo širje meje; trid. zbor (sess. XXIV. de reform matr. c. 2) pa ga je omejil tako-le: »Sancta Synodus statuit, ut unus tantum sive vir, sive mulier, juxta sacrorum canonum instituta (can. 101. D. 4 de consecrat. cap. 3. de cognat. špirit, in 6) vel ad summum unus et una baptizatum de baptismo suscipiant; inter quos, ac baptizatum ipsum, et illius patrem et matrem, nec non inter bap- tizantem et baptizatum, baptizatique patrem et matrem tantum spiritualis cognatio contrahatur. Ea quoque cognatio, quae ex con- firmatione contrahitur, confirmantem et confirmatum, illiusque patrem et matrem, ac tenentem non egrediatur; omnibus inter alias personas hujus spiritualis cognationis impedimentis omnino sublatis.« Instr. § 27: »Cognatio spiritualis, quae ex baptismo et con- firmatione oritur, dirimit matrimonium inter sacramenti dispensa- torem et baptizatum vel confirmatum, nec non baptizati vel con- firmati parentes, inter patrinum quoque et baptizatum vel confir¬ matum, nec non baptizati vel confirmati parentes.« Krščenec (birmanec) je duhovno soroden z delivcem sv. za¬ kramenta in z botri; botri so duhovno sorodni s krščencem (birmancem) in z nje¬ govimi stariši ne glede na to, so li zakonski ali nezakonski; delivec sv. zakramenta je duhovno soroden s prejemnikom in njegovimi stariši (zakonskimi ali nezakonskimi); stariši so duhovno sorodni z delivcem sv. zakramenta in z botri; 134 ne postane pa duhovno soroden delivec zakramenta z botri, in tudi botri ne med seboj. Duhovno sorodstvo nastane le, ako je sv. zakrament veljavno podeljen, ker neveljavno podeljen zakrament nima nikojega učinka, toraj tudi ne učinka duhovnega sorodstva. Iz tega sledi, da botra, ki sta samo pri nadomeščevanju cerkvenih obredov pričujoča, ne postaneta duhovno sorodna s krščencem in njegovimi stariši. Ako bi bili otroka že doma krstili, to okoliščino pa zamolčali mašniku, kateremu ga v cerkev krstit prinesejo, bi botra tega krsta ne po¬ stala duhovno sorodna, ker ni bil veljaven krst, toraj ne duhovno prerojenje, ampak le nadomeščenje obredov. Na vprašanje, ako nastane duhovno sorodstvo pri krstu, ki je s pogojem ponovljen, ker se o veljavnosti prvega dvomi, od¬ govori Scavini, da se redno domniva, da se je onkrat podelil za¬ krament sv. krsta in da zato nastane sorodstvo. Sv. krst se namreč ne sme ponavljati brez uzroka, ampak le, kadar je pozitiven dvom o veljavnosti prvega krsta. Ako bi se pa sv. krst ponovil brez uzroka, ker je dvom o prvem krstu neutemeljen, bi se domnivalo, da je bil sv. krst prvikrat podeljen veljavno, drugikrat neveljavno, in bi botra pričujoča pri ponovljenji krsta ne postala duhovno so¬ rodna. Sploh pa naj v slučaji ponavljanja sv. krsta bodeta ista botra pri ponavljanji, ki sta bila pri prvi podelitvi sv. krsta. Ali pri zasebnem krstu (ki se podeli v sili brez cerkvenih obredov) botra (ako sta pričujoča) postaneta duhovno sorodna ali ne? — Kanonisti različno odgovarjajo na to vprašanje, in ni se znalo, kdo ima pravo; slednjič je pa prelat dr. Laurin v svojem spisu »Die geistliche Vervvandtschaft und die Nothtaufe« to zadevo tako jasno razložil, da dr. Scheicher v Binders Eherecht pag. 87 kratko reče: »Diese Sache erscheint uns abgethan. Die geistliche Anvervvandtschaft tritt nicht bloss bei der feierlichen, sondern auch bei der Nothtaufe ein.« Prim. Aichner Ed. VI. Omeni pa se, da du¬ hovno soroden postane le, kdor je bil resnično boter, toraj da je imel namen biti za botra otroku, ki ga je pri zasebnem krstu držal v rokah. Zato naj duh. pastir pri nadomeščevanju cerkvenih obredov, h kate¬ remu prideta botra, izrecno vpraša, je li kateri od njiju pri krstu v sili bil pričujoč za botra, ali ne, in naj kot botra vpiše le tistega, ki je bil pri zasebnem krstu boter; kdor pa je le pri nadomeščevanju cerkvenih obredov pričujoč, ni boter, dasi reče, da hoče biti boter, in vpiše se ga kot pričo nadomeščevanja obredov. Za krst v sili se po postavi ne zahtevajo botri. Delivec sv. krsta, naj bo moški ali ženska, postane tudi du¬ hovno soroden, dasi zasebno krsti, in sicer s krščencem in s stariši njegovimi. Ferraris: »Quamvis suscipientes puerum in baptismo privatim administrato non contrahant cognationem, ut declaravit S. Congr. Cone. privatim tamen baptizans cognationem contrahit, etiamsi sit laicus, etiamsi baptiset in necessitate.« Postane tudi duhovno soroden oče (oziroma mati), ki krsti svojega otroka? To vprašanje je važno, ker je duhovno sorodstvo zadržek 135 zakonu, in dosledno zadržek rabi zakona. Razločiti se mora zakonske stariše od nezakonskih. O zakonskih stariših velja pravilo, da jim ne nastane duhovno sorodstvo, ako eden od njiju krsti lastnega ali tudi le soprogovega otroka v sili ali v nevednosti prava ali dejanja (to je, ako krsti nevede, da mu iz tega čina postane zadržek du¬ hovnega sorodstva ali pa nevede, da je otrok, katerega krsti, ravno njegov ali njegove soproge). Ako tedaj mož v sili krsti svojega zakonskega otroka, ali pa otroka, katerega ima njegova žena z drugim moškim, ne zgubi prava zahtevati in vrniti zakonsko dolž¬ nost. Drugi slučaj: Pozakonjena babica krsti v sili otroka neke dekline, ki ga je ravno z babičnim možem imela; — sme še za¬ konsko živeti s svojini možem ? — Sme, če ni znala, da je imela deklina otroka z njenim možem, ali ni znala za postavo o tem zadržku, ali če ni bilo nijednega druzega, ki bi bil otroka mogel ali hotel krstiti; ne sme pa pred dobljenim spregledom, ako je znala za otrokovega očeta in postavo o zadržku, in je bila še katera oseba pričujoča, ki bi bila otroka mogla in hotla krstiti. Da sila (potreba = necessitas) izgovarja od zadržka, ne zadostuje, da je podelitev zasebnega krsta silno potrebna, ampak, da ga mora po¬ deliti ravno oče (ali mati), ker druzega človeka ni, ali ker drug nikdo neče. Ako pa kdo svojega zakonskega otroka ali pa otroka svoje soproge, katerega ima z drugim moškim, krsti, kadar ni bilo sile zasebnega krsta, toraj predrzno, ali celo nalašč zato, da bi mu nastal zadržek duhovnega sorodstva z njegovo soprogo, mu tudi res nastane; pa le kar se tiče njega, ne pa, kar se tiče njegove v tem nedolžne soproge; to je zakonsko dolžnost mora vrniti, ne sme je pa zahtevati, dokler ne dobi spregleda o tem zadržku. Tega pravila se je držati v praksi, pravi Giraldi, dasi nekateri ka- nonisti trde, da tudi v tem slučaju ne nastane zadržek med možem in ženo. 1 ) Drugače je ta zadeva pri nezakonskih stariših. Nezakonski oče (mati), ki svojega nezakonskega otroka krsti, postane duhovno soroden z njegovo materjo (oziroma krščeča mati z očetom), naj ga krsti v sili ali brez te sile, predrzno ali celo navlašč, poznajoč postavo o zadržku ali ne poznajoč jo, znajoč, da je otrok njegov, ali neznajoč to okoliščino, — toraj vsakikrat, zato morata dotična, ako se želita pozakoniti, poprej zadobiti spregled zadržka duhov¬ nega sorodstva. Delivec sv. krsta in krstni boter morata biti krščena, da jima nastane duhovno sorodstvo, ker je to sorodstvo le od cerkve do¬ ločeno in zato nevernikov nikakor ne zadeva. In sicer ne samo nevernik ne postane soroden, ampak tudi druga stranka, ker je sorodstvo vsakikrat vzajemno in ne more biti le od ene strani. Kar je rečeno o nevernikih, velja tudi o katehumenih in o ne¬ veljavno krščenih krivovercih. Ako krščena oseba krsti, ali pa pri >) J. M. S. (Stepischnegg) Corap. d. kathol. Eherechtes pravi: »Sie ver- lieren das jus quoad debitum iiberhaupt nicht.c 136 krstu drži otroka nevernikovega, postane duhovno soroden z otro¬ kom, ne pa z njegovim nevernim očetom ali materjo. Poznejši krst takih (nevernih) starišev na tem ničesa ne premeni; toraj bi kristjan, ki je bil otroku neverne matere za krstnega (ali birman¬ skega) botra, ali ga je krstil, smel to mater vzeti v zakon, ko ona prestopi h krščanski veri, ako namreč ni druzega zadržka; ne bi se pa smel pozakoniti z osebo, katero je krstil, ali ji bil za botra. Nevernik, ki bi katerega krstil, pozneje pa sam prestopil h krščanski veri, smel bi se pozakoniti z osebo, katero je krstil in tudi z njeno materjo (et vice versa). Osebe, katerim je po cerkvenih postavah zabranjeno biti za botre, pa postanejo duhovno sorodne, ako vkljub cerkveni pre¬ povedi gredo za botre. Toraj očiten grešnik, krivoverec (ki pa je veljavno krščen), sicer po cerkvenih postavah ne sme biti boter pri katoliškem krstu, in zato greši, ako vse enako gre za botra, vendar pa postane duhovno soroden z otrokom, kateremu je boter in z njegovimi stariši. Isto velja o redovnikih in nunah, o katerih trdi Sanchez: »Religiosus, quamvis peccet, si in baptismo vel in confirmatione susceptor sit, quia tamen nullum est verbum in textu irritans factum, verus susceptor erit, et contrahet cognationem spiritualem.« Birmski boter mora biti tudi že birman, da postane duhovno soroden zavoljo botrstva. Da boter (krstni ali birmski) postane duhovno soroden, mora biti že toliko pri pameti, da je sposoben storiti smrten greh, in za botra mora biti s toliko svobodno voljo, kolikor se zahteva za smrten greh, ne zahteva se pa določene starosti. Ako boter ni pri pameti, ne more imeti pravega namena biti boter, in ako je za botra prisiljen z ostrašenjem ali zapeljan z zvijačo, zopet nima pra¬ vega namena, zato mu ne nastane duhovno sorodstvo, kajti brez prostovoljnega in zavednega namena biti boter, ne more uplivati na duhovno prerojenje. Zahteva se od botra, da krščenca (birmanca) pri delitvi sv. za¬ kramenta takne ali osebno ali pa po namestniku. Krstni boter mora toraj sam držati otroka, ali med oblivanjem nanj položiti desnico, ali pa ga vsaj precej po sv. krstu sprejeti iz rok mašni- kovih ali posredno babičnih; birmanski boter mu med birmanjem desno roko položi na desno ramo. Ako pa boter ne takne krščenca (birmanca), in sicer ne osebno, ne po namestniku, mu ne nastane duhovno sorodstvo, če bi boter, ki ima izrečen ali vsaj virtuelen namen določenemu otroku biti za botra, po pomoti druzega taknil pri delitvi sv. zakramenta, ne bi bil z nijednim duhovno soroden, — z enim ne, ker ga ne takne, z drugim, ker ni imel namena mu biti boter. Če boter pri delitvi sv. zakramenta ni osebno pri¬ čujoč, in krščenca (birmanca) po namestniku takne, duhovno so¬ roden ne postane namestnik, ampak nadomeščen boter. Po postavi trid. zbora ne sme biti pri sv. krstu več botrov, nego eden, ali k večemu dva, to je moški in ženska. Botra (oziroma 137 dva) izberejo si stariši, župnik pa sme in mora ubraniti, da ni za botra, kdor za to imenitno službo ni sposoben. Toraj boter (botra), ki je od starišev izbran in od župnika potrjen (večidel molčeče), postane duhovno soroden, ne pa drugi, ako bi jih več pričujočih bilo. Ako pa je zavoljo zanemarjenja župnikovega in starišev več botrov izbranih in dopuščenih, ki vsi z namenom, biti botri, taknejo krščenca, — ali je negotovo, kateri je bil izbran od teh, ki so ga taknili, — ali ga taknejo kot botri, ker so bili od župnika do¬ puščeni, dasi ne izbrani od starišev, vsi postanejo duhovno sorodni. Ce je bil pa le eden izbran za botra, takne jih pa več otroka, le izbrani ostane duhovno soroden. II. Zadržek duhovnega sorodstva postavila je cerkev, zato ga tudi spregledati more. Vsled petletnega pooblaščenja (facultates quinquennales) podeli škof spregled duhovnega sorodstva med botri in stariši krščenca ali birmanca, ne pa med botrom in krščencem ali birmancem. Sanchez pravi, da ni nikjer brati, da bi bil papež dal spregled duhovnega sorodstva med botrom in njim, komur je boter; Pontius pa navede en slučaj te vrste spregleda, podelje¬ nega od Gregorja XIV. Državno zakonsko pravo ne omeni tega zadržka. § 45. Postavno sorodstvo (Cognatio legalis). Postavno sorodstvo nastane po posinovljenju. Cerkev je ta zadržek sprejela iz rimskega državljanskega prava, ker se zdi ne¬ spodobno, da bi se mogle pozakoniti take osebe, ki med seboj žive v razmerju starišev in otrok in kot taki tudi pred postavo veljajo. Rimsko pravo pozna dvojno posinovljenje, namreč popolno (arrogatio), vsled katerega posinovljenec izstopi iz svoje rojstne rodovine in z vsemi pravicami in dolžnostmi, kakoršne imajo pravi otroci, vstopi v posinovnikovo družino; — in nepopolno (adoptio imperfecta), vsled katere posinovljenec ne vstopi v posinovnikovo družino, ampak ostane v družini in pod oblastjo svojega rojstnega očeta. Le iz popolnega posinovljenja nastane zadržek postavnega sorodstva. Ker pa zdaj rimsko pravo nikjer ni prav dosledno vpeljano, in ima vsaka država svoje posebno državljansko pravo, in tudi o posinovljenju svoje posebne postave, zato se cerkev pri tem za¬ držku ne more več ozirati izključno na rimsko pravo, ampak do¬ ločuje, da iz posinovljenja, sklenjenega po postavah moderne države, nastane zadržek postavnega sorodstva, ako se posinovljenje v bist¬ venih rečeh vjema z »arrogatio« rimskega prava, ne glede na ne¬ bistvene različnosti in tudi ne glede na to, ali dotična država po¬ sinovljenje prizna za zadržek zakonu ali ne, kakor uči Instr. § 28: »Adoptio, qualis arrogationi seu adoptioni perfectae juriš romani quoad essentialia respondet, secundum nune vigentem Ecclesiae praxin, etiam postquam dissoluta iuerit, matrimonium dirimit inter adoptantem adoptatumque et ab adoptato descendentes sub paterna 138 ejus potestate adoptionis tempore constitutos, nec non inter adop- tantem adoptatique uxorem et adoptatum vicissim adoptantisque uxorem. Praeterea quam diu adoptio perdurat inter adoptatum et adoptantis liberos carnales, legitimos, sub potestate paterna con¬ stitutos matrimonium consistere nequit.« V tem paragrafu so osebe, med katerimi vsled posinovljenja na¬ stane duhovno sorodstvo, izrečno naštete; toraj med ostalimi, posinov- niku ali posinovljencu sorodnimi osebami vsled posinovljenja ne nastane zadržek postavnega sorodstva. Zakon bi bil veljaven (ako ni druzega zadržka) med posinovnikom in materjo ali sestro po- sinovljenčevo, — med dvema posinovljenima osebama, dasi ste pod oblastjo istega posinovnika, — med posinovnikom in neza¬ konsko hčerjo posinovljenčevo, ker nezakonski otroci niso pod oblastjo očetovo, — med posinovljeneem (posinovljenim) in nezakon¬ skimi otroci posinovnikovimi itd. Ta paragraf (28. Navoda) že pove, da le iz posinovljenja, katero se z arrogatio rimskega prava vjema, nastane postavno sorodstvo; še jasnejše to razloči naslednji (29.) para¬ graf Instr., ki pravi: »Adoptio juriš austriaci intra praefatos terminos matrimonium dirimit, quoties adoptatus paternae adoptantis potestati subjiciatur vel in ejusdem domum filiorum familias ad instar co- habiturus recipiatur. Quodsi autem neque paternae adoptantis po¬ testati subjiciatur neque in ejusdem domum cohabiturus recipiatur, adoptio juriš austriaci imperfectae aequiparanda est et nullum matri- monii impedimentum involvit.« Razvidno je, da je za zadržek dvojno potrebno; a) da je po- sinovljenje po avstrijskih postavah veljavno, in b) da posinovljenec stopi pod oblast posinovnikovo ali vsaj vstopi kot ud v njegovo družino. To drugo velja o posinovljencu, ki je že polnoleten (24 let) in zato po avstrijskih postavah samolasten (sui juriš). Kaj avstrijsko državljansko pravo zahteva za veljavnost posinovljenja, in katera prava izvirajo iz posinovljenja, pove drž. zak. §§ 179—185. Posinovljenje avstrijsko se v nekaterih rečeh, katerih pa tukaj ni treba naštevati, ne vjema z rimskim posinovljenjem. Vjema se pa v bistveni stvari, da namreč posinovljenec pride pod oblast posinovnikovo in v njegovo družino, ker favno s tem med po¬ sinovnikom in posinovljeneem nastane tako razmerje, kakor je med stariši in otroci. Po avstrijskem pravu polnoletni niso več pod pravno očetovsko oblastjo, vendar djanjsko razmerje med stariši in otroci ostane nespremenjeno, dokler otroci žive v družini starišev, kar velja tudi o posinovljencih. Posinovljenje, vsled katerega posinovljenec ne pride pod oče¬ tovsko oblast posinovnikovo in tudi ne vstopi kot ud v njegovo družino, je nepopolno posinovljenje in ne vzroči zadržka postavne sorodnosti (Instr. § 29). V dvomljivem slučaju, je li koje posinov¬ ljenje popolno ali nepopolno, naj župnik pri svojem škofu išče sveta in napotka. Ta zadržek nima povratnega učinka, in na sklenjen zakon ne upliva. 139 Avstrijsko drž. pravo ne pozna tega zadržka. Ker ni postavljen ne od božjega, ne od naravnega prava, ampak od cerkvenega, zato ga cerkev tudi spregledati more; in razume se, da ne veže nekrščenih. § 46. Svaštvo (Affinitas). Kadar se dve osebi različnega spola spolno združite, si s tem ena drugi izročita vsaka svoje telo in na neki način tudi svoje krvne sorodnike. Tesno zvezo ene teh dveh oseb s krvnimi so¬ rodniki druge osebe imenujemo svaštvo. I. Po kanoničnem pravu nastane svaštvo vsled popolnega in zvršenega spolnega združenja, naj bo v zakonu ali izven zakona (ex copula sive conjugali sive fornicaria perfecta et ad generationem prolis sufficienti. Hinc non oritur impedimentum affinitatis ex co¬ pula solummodo attentata, vel sola vasis feminei penetratione, — ex congressu spadonum, qui non' emittunt semen aptum ad gene¬ rationem, — ex quacumque extra vas legitimum pollutione, — ex copula sodomitica, quia ex ea non potest sequi generatio, — ex matrimonio rato sed non consumato. Oritur autem affinitas ex copula perfecta, habita cum femina prorsus invita, ignorante, dor- miente, ebria, insana, quia ea copula satis est ad generationem sicut constat ex facto filiarum Loth (Gen. c. 19) et quia ad con- trahendam affinitatem non requiritur voluntas personarum se in- vicem carnaliter cognoscentium, sed sufficit ipsa carnalis cognitio etiam personae invitae, et quantum ex se, nolentis. Pro praxi ad- vertendum est, in foro externo matrimonium praesumi consumatum et copula habita praesumi perfecte consummata, usque dum ne- gativum demonstretur. V tem oziru se državljansko pravo razločuje od kanoničnega, ker državljansko pravo za izvir svaštva nima spolnega združenja, ampak veljaven zakon. II. Svaštvo nastane vsaki stranki konkumbentov (to je dveh oseb, ki ste se spolno združili) z vsemi krvnimi sorodniki nasprotne stranke, naj bodo polnorodni ali polrodni, zakonski ali nezakonski sorodniki, ne pa z osebami, ki so drugi stranki duhovno ali po¬ stavno sorodne. Krvni sorodniki enega konkumbenla ne postanejo svaki krvnim sorodnikom druzega konkumbenta (affinitas non parit affi¬ nitatem), toraj možev brat in ženina sestra, — ali možev oče in ženina mati itd. si nista svak in svakinja. Svaštvo je veden zadržek, ki ne prestane, dasi en soprog (oziroma konkumbent) umrje, in drugi soprog nov zakon sklene. Državljansko pravo pozna le svaštvo izvirajoče iz veljavnega za¬ kona; — cerkveno pravo pa a) svaštvo spodobno, izvirajoče iz zvršenega zakona (affinitas honesta oriens ex copula ličita), b) sva¬ štvo nespodobno, izvirajoče iz spolnega združenja oseb, kateri nista mož in žena (affinitas inhonesta oriens ex copula illicita), in 140 c) svaštvo nastopno (affinitas superveniens), ki nastane, ako po- zakonjena oseba spolno greši s sorodnikom svojega zakonskega družeta. Svaštvo se meri enako sorodstvu po vrstah in členih, in sicer velja pravilo: Po kateri vrsti in v katerem členu je kakšna oseba krvno sorodna enemu soprogu (oziroma konkumbentu), v isti vrsti in v istem členu je drugemu zakonskemu družetu svak ali svakinja. Popolen rodovnik svaštva se naredi, ako se obeh soprogov (oziroma konkumbentov) naredi rodovnik krvnega so¬ rodstva in soproga zveže s črto; pri prošnjah za spregled pa ni treba popolnega rodovnika, ampak zadostuje, da se sorodnost, oziroma svaštvo, le za zadevno osebo jasno določi. Obrazec svaštva. a 2. o A 2. O d □ 2. tik. 1. eO 0 6 i. m 3. tik.2. k O 4. tik. 2. s i.O Mož Žena . Oc 9 O f 2. tik. 1. Oh 3. tik. 1. P CD l. F O 2. tik. 1 HO 3.tik. 1. K □ 4. tik. 1. M 6 5. tik. 1. □ D 2.tik.1. O E 2 . UG 3. tik. 2. O L 4. tik. 2. ON 5. tik. 2. Osebe označene z velikimi črkami, so krvni sorodniki ženini v tistem členu, katerega kaže dodana številka, in sicer B in A sta sorodnika v ravni navzgornji vrsti, vsi ostali pa v postranskih vrstah. Ako bi žena imela mlajših (otrok, unukov) iz prejšnjega zakona ali pa nezakonskih, bi bili ti njeni sorodniki v ravni na- vzdoljni vrsti. Vse te osebe so pa v svaštvu z možem te žene in sicer v isti vrsti in istega člena, v kateri so ženi v sorodstvu, vendar sc pri svaštvu imenuje le oddaljeni člen in tikajočega bližnjega izpusti. Toraj bi »Možu« bila oseba C v svaštvu prvega člena, oseba N v svaštvu petega člena itd. Kar je rečeno o »Ženinih« sorodnikih, velja tudi o »Moževih«, pisanih tukaj z malimi črkami, n. pr. oseba a je »Možu« krvni sorodnik drugega člena v ravni navzgornji vrsti (ded), — »Ženi« pa je v svaštvu drugega člena 141 v ravni navzgornji vrsti. Oseba k je možu krvni sorodnik četrtega tikajoč drugi člen v postranski vrsti, — »Ženi« pa je v svaštvu četrtega člena v postranski vrsti. »Moževi« otroci, katere bi bil imel iz prejšnjega zakona ali tudi nezakonski, so »Ženi« v svaštvu v ravni navzdolnji vrsti. v Osebe, pisane z malimi črkami, pa si za¬ voljo tega »Moža« in »Žene« niso v nikojem svaštvu z osebami, pisanimi z velikimi črkami. Kako daleč seže zadržek svaštva? — V tem se kanonično pravo in državno ne vjemata, zato je za vsako pravo treba po¬ sebnega odgovora. III. Kanonično pravo razločuje med spodobnim in nespodob¬ nim svaštvom, in zastran spodobnega svaštva določi Instr. § 30: »Matrimonium consummatum inter unam partem et alterius quar- tum usque inclusive gradum consanguineos affinitatem parit, qua irritatur matrimonium inter eosdem initum.« Ker je že zgoraj omenjeno, da pri svaštvu odločuje daljni člen, je ta paragraf povse jasen. Le oziroma svaštva v ravni vrsti eni kanonisti trde, da zadržek ne sega samo do vštetega četrtega člena, ampak še dalje čez vse člene, kolikor bi jih bilo. Za prakso to nima pomena, ker je živ¬ ljenje človeško že tako kratko, da redko kdo vidi štiri rodove. Zadržek svaštva seže do četrtega člena, dasi je bil zvršen zakon zavoljo kojega razdiravnega zadržka neveljavno sklenjen in tudi neveljavnim razsojen; tako je razsodila S. Cong. Cone. 3. Dec. 1607 in causa Brix., ki je izrekla, da zvršen in neveljavno sklenjen zakon vzroči zadržek javne spodobnosti in svaštva. Izvzeta sta pri tem dva slučaja, namreč, ako je zakon neveljaven zavoljo zadržka nezmožnosti ali pa zavoljo zadržka skrivnosti (clandestinitatis). Ako je zakon neveljaven zarad nezmožnosti, tudi ni bil zvršen, in ne nastane zadržek svaštva, pač pa nastane zadržek javne spodobnosti; ako je bil zakon neveljaven zarad skrivnosti, se njega zvrševanje ne smatra zakonskim, ampak za grešno spolno združenje (copuia illicitaj, zato je iz tega izvirajoče svaštvo nespodobno in zadržek sega do vštetega druzega člena. Eichst. past. instr.: »Ex matri- monio jam consummato, sed postea propter impedimentum aliquod dirimens dissoluto, affinitas usque ad quartum gradum prout in matrimoniis validis oritur, nisi matrimonium dissolutum aut fuerit nullum ex impedimento impotentiao, quo in času nulla exsurgit affinitas, aut ex impedimento clandestinitatis, cum matrimonia clandestina non habeant rationem matrimonii publici, indeque ex eis affinitas usque ad secundum tantumodo gradum sicuti ex copuia illicita procedat.« Zadržek nespodobnega svaštva sega do vštetega druzega člena. Zbor trid. (sess. XXIV. de reform, matr. c. 4): »Praeterea Sancta Synodus . . . gravissimis de causis adducta, impedimentum, quod propter affinitatem ex fornicatione contractam inducitur, et matri¬ monium postea faetum dirimit, ad eos tantum, qui in primo et secundo gradu conjunguntur, restringit, in ulterioribus vero gra- dibus statuit, hujusmodi affinitatem matrimonium postea contractum 142 non dirimere.« Instr. § 31: »Concubitus extra matrimonium habitus dirimit matrimonium contrahendum inter unam partem et alterius consanguineos in primo vel secundo gradu.« IV. Cerkveno pravo pozna še tretje svaštvo, namreč nastopno svaštvo, ki je kazen krvosramnosti, storjene z osebo v svaštvu, to je s krvnimi sorodniki druzega zakonskega družeta. To svaštvo sicer ne razdere sklenenjega zakona, ampak prešestniku odvzame pravo, zahtevati zakonsko dolžnost, (prava spolnitve zakonske dolž¬ nosti mu ne odvzame, da zavoljo greha ene stranke ni kaznovana nedolžna stranka). Inslr. § 32: »Conjux, qui cum alterius consan- guineis in primo vel secundo gradu copula carnali culpose jun- gitur, privatur jure debitum conjugale petendi, doneč dispensationem obtinuerit.« Postava o nastopnem svaštvu je kazen za greh, zato je po pravilu »odia sunt restringenda« paziti na sledeče: le pravi krvosramnosti z osebo, ki je drugemu zakonskemu družetu krvno sorodna, sledi ta kazen, ne pa prešestovanju z osebo, ki je drugemu zakonskemu družetu postavno ali duhovno sorodna, — in tudi ne z osebo, ki je istemu krvosramniku krvno sorodna; djanje mora biti popolno, i. e. cum seminis effusione intra vas. Advertendum tamen, quod in dubio semper praesumenda est copula perfecta et consummata; djanje mora biti storjeno z zavednostjo in prostovoljno, da je smrtno grešno. Toraj bi ta kazen ne sledila, ako bi bilo djanje storjeno iz pomote, kakor je razvidno iz cerkvenega zakonika (can. 6. causs. 34. quaest. 1, 2.): »In lectum mariti absente uxore soror ivit uxoris, quam ille uxorem putans suam esse, dormivit cum ea. Super hoc visum est, quod inscius fecerit hoc scelus, legitimum suum conjugium habere permittatur.« Nevednost od strani grešnika more biti trojna, a) nevednost djanja, ker ne ve, da nečistost uganja z osebo v svaštvu; b) nevednost prava (ker nezadolženo ne ve, da je tako djanje po cerkveni postavi prepo¬ vedano); c) nevednost kazni, ker ne ve, daje temu djanju zažugana omenjena kazen. Ozir te trojne nevednosti pravi sv. Alfonz Ligv. (Homo Apost. 3. T. traet. 18, n. 68): »Excusat ignorantia, quae potest esse aut faeti aut juriš aut poenae. Si est faeti, ab omnibus cxcusatur, licet ignorantia esset crassa, cum illa poena sit imposita scienter peccantibus. Non incurritur ab eo, qui ignorat invincibi- liter legem ecclesiasticam, quae praeter divinam id prohibet, dum non potest incurri poena illius legis, cujus nulla habetur notitia. Ita DD. communissime contra pauciores. Et est etiam probabile, non incurri ab eo, qui licet sciat legem ecclesiasticam, ignorat tamen poenam, quia hoc impedimentum liabet verae poenae ra- tionem.« Tudi ne sledi ta kazen djanju, ki je bilo prisiljeno z zunanjim nasilstvom ali z velikim ostrašenjem. Daši pa tukaj opisana krvosramnost v obče odvzame pravo »petendi debitum«, so vendar slučaji, v katerih krvosramnik še pred zadobljenim spregledom sme zahtevati zakonsko dolžnost. 143 Scavini našteje te slučaje tako-le: Si mulier verecunda est, et vir sentit ejus voluntatem; — si adsit periculum incontinentiae in comparte, neque enim pars innocens est hoc subsidio privanda ob erimen alterius; — si vero periculum incontinentiae sit in ipso incestuoso, non videtur improbabilis sententia eorum, qui docent in hoc času fas esse petere, si brevi non possit haberi dispensatio et aliunde periculum esset in mora.« Kdo sme odpustiti to kazen? Scavini odgovori: »Quamvis haec poena sit imposita a Pontifice, ab ea tamen pro semper et absolute (saltem ex consuetudine generali) posse episcopum dispen- sare etiam per delegatum.«') Škofje navadno spovednike poobla¬ stijo, da smejo pri spovedi odpustiti to kazen. Za spovedniško prakso naj bo omenjeno, naj spovednik takega spovedanca vsaj te kazni odveže, dasi bi mu morebiti ne mogel dati odveze grehov. Ako spovednik nima dotičnega pooblaščenja, in se tak slučaj primeri, mora zanj kakor hitro mogoče prositi. Pri delitvi sv. zakra¬ mentov se mora sicer slediti mnenje bolj varno, in opustiti mnenje le verjetno; o tej točki pa reče Gobat: »Audi mi lector! Etsi ego carerem potestate dispensandi, sequerer tamen hanc sententiam (ki prizna, da nevednost in bojazen izgovarjate od kazni), quia, si est ulla materia, in qua opporteat, vel certe liceat habere in ma- nibus et usu clypeum clementium judicum, est materia de con- jugalis debiti petitione ac reditione; miseranda enim carnalitas et lascivia gentis humanae eogit confessarium confugere ad sententias mitiores.« Spovednik je ali sploh ali le za poseben slučaj pooblaščen navadno s pristavkom: »remota occasione peccati, et injuncta gravi poenitentia salutari et confessione sacramentali semel quolibet mcnsc per arbitrium tuum statuendum {to je vsaj dva meseca za¬ pored). Ko spovednik ta ukaz izvrši, podeli dotičnemu pri spovedi spregled tako-le: »Et insuper auctoritate mihi subdclegata dispenso tecum, ut non obstante affinitate, quam contraxisti cum tua uxore ex illicita copula a te habita cum . . ., debitum conjugale etiam exigere ličite possis et valeas. In nominc P. . . V. Veže cerkven zadržek svaštva tudi nekrščene? Sploh ka- nonisti uče, da ta zadržek ni postavljen od božjega ali naravnega prava, ampak od cerkve; toraj nekrščenih ne veže. Le o svaštvu prvega člena v ravni vrsti so eni trdili, da je postavljen od božjega a li naravnega prava, a papež Benedikt XIV. (de synod. dioeces. lib. 9. cap. 13) pravi: »Synoclus (Limana) haec certum ponit, alfini- tatem, quae ex matrimonio causatur, jure naturae matrimonium dirimere in primo gradu lineae rectae; id autem certum non est, cum probatissimi auctorcs doceant, nullam affinitatem, nec eam quidem, quae est in primo gradu lineae rectae, dirimere matri¬ monium Iurae naturae, sed Iure tantum ecclesiastico et consequenter super eo impedimento, gravissimis urgentibus causis, posse a summo ‘) Eppi sunt delegati Pontificis . . . ergo . . . 144 pontifice dispensari. At quidquid sit de potestate, a simili dispen- satione Romani Pontifices, etsi pluries rogati, abstinuerunt.« VI. Zadržek svaštva v postranski vrsti sme škof spregledati le, ako je svaštvo spodobno v tretjem ali četrtem členu (ki pa ne sme tikati druzega); nespodobno svaštvo pa v obeh členih (v prvem in drugem), ako se ni bati, da bi bila prosilca v ravni vrsti so¬ rodna (Instr. § 80). Spregled spodobnega svaštva v prvem in drugem členu da le rimska stolica, ako škof nima posebnega izrečnega pooblašČenja. Pri tem se ima župnik ravnati po zgor navedenem § 81. Instr. Ako kateri zaročnikov spada pod sodnost vojaškega duh. past., velja isto pravilo, kakor je povedano bilo pri zadržku sorodstva § 43. Kaj je storiti v slučaju, da je bil zakon sklenjen z zadržkom svaštva in brez spregleda, pove Instr. § 139, in je v tej knjigi raz¬ loženo v § 75. in sl. VII. Po državnem pravu seže zadržek svaštva pri enakih vrstah do vštetega četrtega člena, pri neenakih vrstah pa do vštetega tretjega, računajoč po državnem štenju (kar bi po cerkvenem stenju bilo do vštetega druzega oziroma do vštetega druzega tikajočega prvi člen). •—**" — ■-“ Državno pravo ne pozna nespodobnega svaštva (in se ve tudi nastopnega ne), ampak le svaštvo izvirajoče iz veljavnega zakona, ne glede na to, je li zakon zvršen ali ne (drž. zak. § 40). Vrsto in člen svaštva razsojuje po pravilu: »V kateri vrsti in katerem členu je kdo soroden z enim zakonskim družetom, v isti vrsti in istem členu je drugemu zakonskemu družetu v svaštvu« (§41 drž. zak.). Zadržek sam pa tako-le določuje §66: »Aus'der Schvvager- schaft entsteht das Ehehinderniss, dass der Mann die im § 65 er- \vahnten Vervvandten seiner Ehegattin, und die Gattin dic daselbst ervvahntcn Venvandten ihres Mannes nicht ehelichen kann.« § 65 obč. drž. zakonika glej v § 43, str. 127. Ker je po državnem pravu civilni zakon veljaven, vsled njega nastane svaštvo in državni zadržek svaštva. Po cerkvenem pravu vsled civilnega zakona nastane zadržek nespodobnega svaštva, ako je bil zakon zvršen. § 47. Javna spodobnost (Puhlica honestas). Zadržek javne spodobnosti postane iz veljavne zaroke, iz ve¬ ljavnega pa ne zvršenega zakona in iz neveljavnega in nezvrše- nega zakona. I. O tem zadržku, nastavšem iz veljavne zaroke gl. § 4, V. O javni spodobnosti, postavši iz veljavnega pa ne zvršenega zakona uči Instr. § 33: »Matrimonium ratum, non consummatum, conjugem, qui supervixerit, aut in sacculo remanserit, inhabilem reddit ad matrimonium ineundum cum alterius consanguineis quartum usque inclusive gradum.« 145 a) V § 39. je razloženo, da se veljavno sklenjen pa ne zvršen zakon razvezati more ali vsled smrti, ali vsled slovesnih re¬ dovnih obljub ene stranke, ali pa tudi po posebnem spregledu papeževem. Ako je bil zakon razvezan vsled smrti ali slovesnih obljub ene stranke, druga stranka ne more skleniti veljavnega zakona s sorodniki prve stranke (do vštetega četrtege člena), naj bodo sorodni iz zakonskega ali nezakonskega življenja; ako je pa pri postranski vrsti sorodstva le ena oseba že v petem členu, ni več zadržka javne spodobnosti. Ta zadržek je vpeljan po cerkvenem pravu, zato nekrščenih ne veže, torej neverniki smejo po smrti prvega zakonskega družeta (s kojim zakona niso zvršili) se pozakoniti s sorodno osebo umrlega zakonskega družeta, in ko tak neverniški za¬ konski par prestopi h krščanski veri, prizna cerkev njegov zakon veljavnim. Ako se pa nevernik poprej krsti in potem bi se želel oženiti s sorodno osebo svojega umrlega zakonskega družeta (s katerim zakona ni zvršil), bi se ne smel brez spregleda, ker ga kot krščenega veže cerkvena postava. b) Zadržek javne spodobnosti uzroči tudi neveljavno sklenjen in nezvršen zakon, razun edinega slučaja, ako je bil zakon ne¬ veljaven zavoljo pomanjkanja privoljenja v zakon. Zakon je zavoljo pomanjkanja privoljenja neveljaven, ako je sklenjen z zadržkom »pomote — siljenja in strahu, dušne nezmožnosti za privoljenje — in hlinjenega privoljenja« (gl. §§ 30, 31, 35, 36). V teh slučajih neveljavno sklenjen zakon ne uzroči zadržka javne spodobnosti, a iz vsacega druzega neveljavno sklenje¬ nega zakona pa nastane ta zadržek. Instr. § 34: »Matrimonium invalide contractum non consummatum, nisi propter defectum consensus nullum sit, impedit, ne conjugium subsistat inter unam partem et alterius consanguineos quartum usque inclu- sive gradum.« Iz tega sledi, da zakon, ki je bil zavoljo nedoraščenosti neveljaven, tudi ne uzroči zadržka javne spodobnosti, ker cerkev (in tudi država) zakon nedoraščenega, ki ni pred časom zrel za zakon, ne prizna veljavnim, ker domniva, da človek v dobi nedoraščenosti še ni dosti duševno razvit, da bi spoznal pomen zakonske zveze, in zato ne more dati veljavnega pri¬ voljenja. A že v § 34 je povedano, da je zakon nedoraščenih ničeven kot zakon, ima pa veljavo prave zaroke, in dosledno učinek veljavne zaroke, torej tudi zadržek javne spodobnosti, vendar ne do vštetega četrtega člena, ampak le v prvem členu. Eichst. past. instr.: »Ex matrimonio non consummato, et invalido ob impedimentum dirimens aetatis, non importatur quidem impedimentum honestatis, sicut ex matrimonio rato, utpote quod nullum sit ob defectum consensus legitimi, attamen inducitur impedimentum honestatis ad modum sponsalium, in quae ejusmodi matrimonium resolvitur, scilicet. in primo gradu consanguinitatis.« Zakonsko pravo. 10 146 c) Zadržek javne spodobnosti nastane tudi iz zakona, ki je zato neveljaven, ker ni bil sklenjen vpričo lastnega župnika in dveh prič (to le v krajih, kjer je bil tridenški zbor razglašen). 1 ) Kaj pa, ako je bil zakon sklenjen s pogojem? — Vpra¬ šanje je le o zakonu sklenjenem z zadrživnim pogojem, n. pr. vzamem te za ženo, ako bodo dopustili tvoj oče. V takem slu¬ čaju pred spolnitvijo pogoja ni pravega privoljenja v zakon, zato tudi ne nastane zadržek, dokler pogoj ni spolnjen. Po spolnjenem pogoju pa je zakon veljaven brez novega privo¬ ljenja in vsled njega (ako še ni zvršen) nastane zadržek javne spodobnosti do vštetega četrtega člena. Instr. past. Eichst.: »Ma- trimonium sub conditione suspensiva initum et non consum- matum impleta tantum conditione hoc impedimentum inducit.« d) Zadržek javne spodobnosti ima posebno lastnost, da nima po¬ vratnega učinka, to je, da ne razveže zaroke, katera je bila že poprej veljavno sklenjena, in se razteza na vse ostale sorodne osebe (do četrtega člena) le ne na osebo, s katero je bila pred tem zadržkom zaroka veljavno sklenjena. N. pr. A se veljavno zaroči s B, potem pa jo zapusti in se pozakoni z B-ino strnično C, ki pa mu umrje, predno je z njo zvršil zakon. Iz tega zakona nastane JI-tu zadržek javne spodobnosti z vsemi sorodnicami rajnke žene C do četrtega člena, — le ne z B, katero sme (ako ni druzega zadržka) pozakoniti brez spregleda. II. Zadržek javne spodobnosti je postavljen od cerkve, zato ga cerkev sme spregledati in sicer zadržek, ki je nastal zavoljo ve¬ ljavnega, a ne zvršenega zakona spregleda škof v tretjem in četrtem členu, zadržek prvega in druzega člena pa le rimska stolica, — zadržek izvirajoč iz neveljavnega in nezvršenega zakona, in iz ve¬ ljavne zaroke pa škof spregleda v vseh členih (prim. naveden § 80 Instr.). Ako se po sklenjenem zakonu izve, da je zakon neveljaven zavoljo zadržka javne spodobnosti, ravnati se je po Instr. § 139 (gl- § 43). ‘) Prof. dr. Hiptmayr (Linz, Quartalschrift 1880, pag. 323) trdi in dokazuje, da vsled civilnega zakona ne nastane zadržek javne spodobnosti. Nola-ški Škof je en tak slučaj sv. stolici predložil v razsodbo. Dva civilno poročena soproga sta se ločila in eden od njiju hotel se je pozakoniti z osebo, ki je bila v četrtem členu so¬ rodna z njegovim civilnozakonskim družetom. Škof je bil mnenja, da tu ni zadržka javne spodobnosti, ker Benedikt XIV. civilni zakon imenuje »prazno ceremonijo«:, — Pij IX. pa »priležtvo«:, torej civilni zakon ni neveljaven zakon, ampak nikakov zakon. Congreg. Cone. je 13. marca 1879 na vprašanje: «An actus, qui vulgo audit matri- monium civile, pariat impedimentum publicae honestatis?« — odgovorila: »Ne¬ gative: et consulendum Stmo, ut id deelarare et statuere dignetur«; in sveti oče je 17. marca 1879 to potrdil. Zaradi tega zaključujejo aeta stae Sediš (Fasc. IV. vol. XII. pag. 176): »Hincdietam caeremoniam (matr. civ.) in se speetatam, nisi adjuncta in c-asibus particularibus contrarium suadent, considerari non posse, neque uti spon- salia, neque uti matrimonium elandestinum in sensu ecclesiae, ideoque opinionem eorum, qui vel uti sponsalia vel uti matrimonium elandestinum, nulla faeta distin- ctione, valere contendunt, omnino esse explodendam.« Toraj je določeno, da civilni zakon ne provzročuje zadržka javne spodobnosti. 147 III. Državno pravo ne pozna zadržka javne spodobnosti. A, ker je že v prejšnjem paragrafa povedano, da državno pravo za izvir svaštva vzame veljaven zakon, ne glede na to, je li zvršen ali ne, se razvidi, da iz veljavnega, a nezvršenega zakona tudi po državnem pravu izvira razdiraven zadržek, namreč zadržek svaštva; iz neveljavnega zakona (naj bo zvršen ali ne) in iz veljavne zaroke pa ne nastane razdiraven državen zadržek. § 48. Skriven zakon (clandestinitas). I. Ta zadržek je vpeljan še-Ie po tridentinskem zboru, ki je ukazal, da se mora zakon skleniti vpričo lastnega župnika in vsaj dveh prič. (Sess. XXIV. de reform, matriin. c. 1.): »Qui aliter, quam praesente parocho vel alio sacerdote, de ipsius parochi, seu Ordi- narii licentia, et duobus vel tribus testibus, matrimonium contrahere attentabunt, eos Sancta Synodus ad sic contrahendum omnino in- habiles redit, et huiusmodi contractus irritos et nullos esse decernit, prout eos praesenti decreto irritos facit et annullat.« 1 ) Temu enako ukazuje Instr. § 38: »Ad matrimonium valide ineundum requiritur, ut contrahentes coram parocho proprio utrius- que vel unius partis aut alio sacerdote de ipsius parochi seu Or- dinarii licentia et duobus vel tribus testibus consensum declarent.. In iis tamen Imperij partibus, pro quibus S. Sedeš instructionem dd. 30. April. 1841 edidit, absentia parochi catholici quoad matri- monia inter catholicos et christianos non catholicos ad ipsa irri- tanda non sufficit.* Ker je bilo v §§ 15 in 22 že razloženo, kdo je ženinom lasten župnik in vpričo kojega mora biti sklenjen zakon, in so bile ome¬ njene državne določbe ozir poroke, naj bodo tukaj omenjene še izjeme te postave. Zakon, ki ni sklenjen po tridentinski formi, je neveljaven le v krajih, kjer je bil odlok tridentinskega zbora razglašen in je še veljaven. Kjer pa ta odlok ni bil razglašen, ali ni več veljaven, so zakoni veljavni, kakor so bili pred tridentinskim zborom. (Razglašen ni bil na Angleškem, Škotskem, Švedskem, Ruskem, Saksonskem, Pruskem, Heškem, Hanoveranskem, Pomerskem, AViirtenberškem.) 2 ) V dvomu, je li v kojem kraju dotičen odlok bil razglašen, se domniva, da je bil razglašen, ako se v župniji po tem odloku že kaj časa ravna (G. C. apud Benedict. XIV.: de synod. 1. 12, c. 5.) ’) Pred tridentinskim zborom zamogli ste se dve za veljaven zakon sposobni osebi poročiti z edinim medsebojnim privoljenjem, torej tudi brez prič in brez pričujočega duhovnika. Zadostovalo je, da sta si medsebojno privolila, da se vza¬ meta v zakon. Takih skrivnih zakonov ni cerkev nikdar odobravala, vendar ve¬ ljavni so bili do 30. dnč po razglašenju odloka tridentinskega zbora. Sess. XXIV. de reform, matr. 2 ) V severni Ameriki je v nekaterih škofijah razglašen, v drugih pa ne. Oboje našteva Linz. Quartalchr. 1887, pag. 216 in »Laib. Dioecesanbl.« 1893, št. IV. 10 ‘ 148 Kdor ima domovališče v kraji, kjer je bil tridentinski dekret razglašen, mu je skriven zakon neveljaven, ako se preseli in po- zakoni v kraju, kjer ni razglašena ta postava, pa si ondi ne pri¬ dobi poprej pravega ali začasnega domovališča. V tem slučaju ga celo nevednost in bona fides ne izgovarja. Ako pa kdo ima ali pa zavoljo nameravane poroke (če tudi navlašC) pridobi pravo ali za¬ časno domovališče v kraju, kjer tridentinski odlok ni bil razglašen, mu zakon velja, dasi ga ni sklenil po tridentinski formi. Samo daljše prebivanje v kojem kraju pa ne zadostuje, ampak zahteva se domovališče, naj je pravo, ali vsaj začasno. V dvomu, ima li kdo domovališče v kojem kraju, se je treba obrniti do škofa. Skriven zakon je veljaven, dasi ima samo eden od ženinov svoje domovališče v kraju, kjer ne velja odlok tridentinskega zbora. Veljaven pa je skriven zakon le, ako ga dotičnika djanjsko skleneta na takem kraju; ako bi ga torej hotela skleniti per delegationem v drugem kraju, kjer je odlok tridentinskega zbora razglašen in ve¬ ljaven, ga morata skleniti in forma Tridentina. Sv. Officium izrazil se je 14. decembra 1859 tako-le: »Facta semel promulgatione ejus- que observantia permanente, lex territorium afficit, et adaecjuate loquendo localem et personalem esse, in confesso est apud omnes; quatenus localis, afficit territorium, eosque, qui ibi matrimonio jun- gendi sunt, obligat; quatenus vero personalis, eos obligat, qui do- micilium vel quasi domicilium habentes in loco, ubi Trid. Decretum publicatum est et viget, in altero, ubi illud non viget, contrahere vellent.« Skriven zakon bi bil veljaven, ako bi se do lastnega župnika nikakor ali le z veliko nevarnostjo moglo priti, ali pa, ako bi bil lasten župnik javno odpadel od katoliške vere. V enem in drugem slučaju svetuje se takim ženinom, da si od kojega druzega mašnika izprosita ženitvanjski blagoslov (ne poroke 1). II. O skrivnih zakonih katoličanov z nekatoličani veljajo sle¬ deča pravila: Veljavni so v krajih, kjer ni bil razglašen odlok tridentinskega zbora, in v tistih krajih, za katere obstoji posebni papežev izrek, da so taki zakoni veljavni, dasiravno niso sklenjeni po tridentinski formi. V našem cesarstvu velja to za Ogersko in Erdeljsko vsled zgoraj omenjenega navoda Gregorja XVI. 1. 1841. Ako ima vsaj ena stranka domovališče v kraju, kjer triden¬ tinski odlok ni bil razglašen, ali za katerega velja posebna papeževa izjema, more se ondi skleniti veljaven zakon nespolnovaje triden¬ tinsko formo. Ako imate obe stranki domovališče v krajih, kjer velja odlok tridentinskega zbora, njun zakon ni veljaven, ako ni sklenjen po tridentinski formi. To je splošno pravilo. V posameznem slučaju pa se takega zakona ne obsodi meni nič tebi nič, ampak sporoči se vsa zadeva škofu. 149 III. Po istih pravilih se v obče razsojujejo zakoni nekatoli¬ čanov med seboj. Ti so torej veljavni v krajih, kjer tridentinski zbor ni bil razglašen. (To se domneva ondi, kjer so bili že ob času tridentinskega zbora ločeni od katoliške cerkve), — v krajih, kjer sklepa tridentinskega zbora niso nikdar spolnovali, ali je bila nekdaj obstoječa katoliška župnija uničena (ceni se, da je bil z žup¬ nijo uničen tudi razglas tridentinskega zbora za tisti kraj), — v krajih, kjer vsled posebnega papeževega izreka velja izjema od tri¬ dentinskega zbora. V krajih pa, kjer je bil tridentinski odlok raz¬ glašen, morali bi se skrivni zakoni nekatoličanov (ki so pa veljavno krščeni) smatrati neveljavnimi. Sveta cerkev pa ravno pri tem za¬ držku blažje ravna, da bi se?s tem ognila hujšim zlom; zato zakone nekatoličanov, dokler so nekatoličani sploh, ne mara presojevati, še manje jih sme duhovni pastir obsojevati, ker se pri nekatoličanih tridentinski odlok večidel že toliko časa ne spolnuje, da celo sveta stolica take zakone, ko se dotični vrnejo v katoliško cerkev, prizna veljavnimi. Kardinal Pietra (Comment. ad Const. Apostol, t. 4.) spo¬ roči, da je S. C. C. v slučajih, v katerih bi zakoni nekatoličanov po besednem razlaganju tridentinskega sklepa imeli neveljavnimi biti, odgovorila: Quod de se quidem ea matrimonia non valerent, id tamen non expedire, quia potius debeant permitti in bona fide per- manere, quam totpericulis exponere catholicos. *) Instr. past. Eichst. tudi pravi: »Quoniam de matrimoniis eorum, qui ab haeresi ad ecclesiam redeunt, catholicam, quoad validitatem ex una alterave parte dubia occurrere solent, notandum est: acatholicos baptizatos impedimentis quoque dirimentibus per ecclesiam constitutis obstringi, excepto clandestinitatis impedimento, ita ut ea illorum matrimonia, quae aliis impedimentis laborant, aut per dispensationem sanari aut omnimode separari debeant.« V slučajih, da bi bil koji zakon, sklenjen med nekatoličani, po cerkvenih postavah neveljaven (iz katerega koli vzroka), in bi stranka, ki se vrne v katoliško cerkev, želela skleniti nov zakon, ne sme župnik samooblast.no sodelovati pri tem, ampak prej vso zadevo sporočiti škofijskemu zakonskemu sodišču, in se potem ravnati po njegovem napotku. V posebno zapletenem slučaju, kar posebno velja o skrivnem zakonu nekatoličanov, bo še celo za¬ konsko sodišče pri sv. stolici iskalo razsodbe. Tako je papež Pij IV. pisal nekemu avstrijskemu škofu: »Si in aliquo particulari času nequeat amplitudo Tua quidquam decernere propter negotii dilfi- cultatem, deferre illud debebit ad sedem apostolicam, priusquam transitus ad alias nuptias aut denegetur, aut permittatur. Quod praesertim observandum erit, si agatur de matrimonio contracto non ser vata forma praescripta a Tridentino.« *)Kutschker, I„ pag. 497 ima = ,catholicos‘, ne pa: acatholicos. 150 B) Posebni držami zadržki. § 49. Mladoletnost. Ob času konkordatove veljave ni bilo posebnih državnih raz- diravnih zadržkov, ampak bile so le posebne državne prepovedi. Zdaj pa zopet veljajo posebni državni zadržki, kakor so bili v ve¬ ljavi pred konkordatom in so našteti v državnem zakoniku, — za¬ držki, ki zakon ozir državnih učinkov store neveljavnim, ne glede na to, da bi bil zakon po cerkveni postavi veljaven. Sveta cerkev ne išče prepira in razpora med cerkvijo in državo, zato izrečno uči, da morajo podložni spolnovati državne postave, katere ne na¬ sprotujejo Božji postavi. Ker državna postava (avstrijska) dozdaj še ne zapoveduje kaj pozitivnega proti cerkvenemu pravu (govor je tukaj le o zakonskih postavah), ampak v posebnih okoliščinah pre¬ poveduje sklenitev zakona, je posluh toliko ložej podložnikom. Zato Instr. § 69 izrečno zapoveduje ta posluh, in se vsled tega paragrafa posebni državni zadržki morejo smatrati oviravnimi zadržki cer¬ kvenimi. Ta paragraf se glasi: »Sanctum est Christiano, potestati civili praestare obedientiam, ad quam Dominus ipse nos per apo- stolum suum instituit. Eo districtius eas observet necesse est con- stitutiones civiles, quae ad ordinem moralem conservandum accurate concurrunt. Quamvis igitur potestas civilis, quin validum inter Chri- stianos matrimonium contrahatur, sanctionibus suis impedire minime possit, civi tamen austriaco haud licet, negligere praescriptiones, quas lex austriaca de civilibus matrimonii effectibus statuit.« Predno govorimo o mladoletnosti, kar tukaj stavimo za prvi posebni državni zadržek, moramo opozoriti na rečeno v § 34, kjer je bil govor o zadržku nedoraščenosti. Po cerkvenem pravu so de¬ klice z zvršenim 12. letom že doraščene in morejo skleniti veljaven zakon. Po državnem pravu pa še-le s spolnjenim 14 letom (enako dečkom) postanejo doraščene. Torej za deklice med 12 in 14 letom velja poseben državen zadržek »nedoraščenosti«, katerega cerkev za svoj delokrog ne pozna. I. Zadržek mladoletnosti določuje drž. zak. § 49: »Minder- jahrige, oder auch Volljiihrige, welche aus was immer fiir Griinden fiir sich allein keine giltige Verbindlichkeit eingehen konnen, sind auch unfahig, ohne Einwilligung ihres ehelichen Vaters sich giltig zu verehelichen. Ist der Vater nicht mehr am Leben oder zur Ver- tretung unfahig, so wird, nebst der Erklarung des ordentlichen Ver- treters, auch die Ein\villigung der Gerichtsbehorde zur Giltigkeit der Ehe erfordert.« — § 50: »Minderjahrige von unehelicher Geburt bediirfen zur Giltigkeit ihrer Ehe nebst der Erklarung ihres Vor- mundes die Einwilligung der Gerichtsbehorde.« — § 51: »Einem fremden Minderjahrigen, der sich in diesen Staaten verehelichen will, und die erforderliche Ein\villigung beizubringen nicht vermag, 151 ist von dem hierlandischen Gerichte, unter welches er nach seinem Stande und Aufenthalte gehoren wiirde, ein Vertreter zu bestellen, der seine Einwilligung zur Ehe oder seine Missbilligung diesem Gerichte zu erklaren hat« Razložiti je treba točki: a) kdo potrebuje dovoljenja; b) kdo in kako da dovoljenje? II. Dovoljenja potrebuje vsak mladoletnik in tisti, katerega po¬ stava ne prizna samosvojim (sui juriš), dasi bi bil že spolnil leta polnoletnosti. To velja tudi o mladoletnih vdovah (drž. zak. § 175). a) Po avstrijski postavi so mladoletni tisti, ki še niso spolnili 24. leta (drž. zak. § 21). To je splošno pravilo, ki pa ima svoje izjeme. Že pred spolnjenim 24. letom postane samosvojim, ka¬ terega njegov zakonski in živi oče s sodnijskim dovoljenjem izpusti iz svoje očetovske oblasti, ali pa (ako je sin že spolnil 20 leto) ako mu oče dopusti vstanoviti si lastno gospodarstvo (drž. zak. § 174). Kdor pa ni pod očetovsko oblastjo (ker je nezakonsk, ali pa mu je oče umrl) mora rečeno dopuščenje (da postane samosvojim) dobiti od sirotinskega sodišča (vor- mundschaftliche Gericht [drž. zak. § 252]). Kdor je na ta način izstopil iz očetovske ali pa iz skrbniške oblasti, zamore samo- svojno skleniti zakon. Župnik listino »imenovanje polnoletnosti* vpiše v poročni knjigi in shrani v arhivu ženitvenih dopisov; ako ženin listino potrebuje za drugo opravilo, mora župniku prinesti vidimiran prepis, da ga vloži med ženitvene dopise. Mladoletna hči pride, ko se omoži, ozir svoje osebe pod oblast moževo, ozir premoženja pa ima oče do njene polno¬ letnosti prava in dolžnosti oskrbnika; ako ob času mladolet- nosti postane vdova, pride zopet pod očetovsko oblast (drž. zak. § 175), torej mora imeti zopet očetovo dovoljenje, ako se v dobi svoje mladoletnosti hoče v drugič omožiti. Zastran posinovljencev je bilo že v § 45 razloženo, da so pod posinovnikovo oblastjo, zato morajo, dokler so mladoletni, od njega imeti dovoljenje za zakon. Pravne razmere med mladoletnim posinovljencem in posinovnikom se zamorejo pre- meniti ali povse uničiti le z dovoljenjem očetovim (skrbnikovimi in sodnijskim, in po prestanku posinovljenja mladoletni posi- novljenec stopi zopet pod očetovo oblast (drž. zak. § 185). Pastorki ne potrebujejo dovoljenja za zakon od svojega očma, pač pa od skrbnika in sirotinskega sodišča (dokler so mladoletni). Mladoleten otrok judovskih starišev, ki pa je prestopil h katoličanstvu, sicer potrebuje dovoljenja svojega judovskega očeta (dvorni dekr. 21. oktobra 1814, št. 1105); ako mu pa ta iz malovažnega vzroka odreče dovoljenje, zamore pomoči iskati pri rednem sodniku (drž. zak. § 52). 152 b) Nasprotno pa je tudi mogoče, da očetovska, oziroma skrbnika oblast ostane še po spolnjenem 24. letu, namreč, kadar sodišče iz pravičnega vzroka in na prošnjo očetovo dovoli in javno razglasi, da ima še ostati (drž. zak. § 172 in § 251). Polno- letnik, o katerem sodišče razsodi in razglasi, da še ostane pod očetovsko, oziroma pod skrbniško oblastjo, se ima zastran sklenitve zakona smatrati mladoletnim, to je, za veljavnost za¬ kona (ozir drž. učinkov) mora imeti dovoljenje od svojega očeta, oziroma od skrbnika in sirotinskega sodišča. Še celo osebe, ki so že izstopile iz očetovske ali skrbniške oblasti, zamorejo priti nazaj pod skrbništvo, in morajo v dobi, ko so pod skrbništvom, imeti dovoljenje za zakon, kakor mlado¬ letni (drž. zak. § 269). Te vrste so: »die in Wahnsinn oder Blodsinn verfallen, — erklilrte Verschwender« (drž. zak. § 270). Za gluhomutaste določuje drž. zak. § 275, da ostanejo zmiraj pod skrbništvom, ako so bebasti; ako pa so po nastopljenem 25. letu sposobni oskrbovati svoje zadeve, se jim proti njih volji ne postavi skrbnika, vendar k sodišču ne smejo priti brez pravdnika. Župnik gluhomutastega ne sme poročiti, dokler za to ni dobil posebnega dovoljenja in napotka od škofa, kateremu je poprej vso zadevo sporočil. III. Kdo da dovoljenje za zakon in kako ? — Razločiti nam je mladoletne, ki so pod očetovsko oblastjo od onih, ki so pod skrbniško oblastjo. a) Dokler je zakonski oče živ, in mu sodišče ni izrečno odvzelo očetovske oblasti, so pod njegovo oblastjo vsi mladoletni za¬ konsko rojeni otroci, in tisti, katerih rojstvo je bilo vsled po¬ stave ali vsled »rescriptum principis« vzakonjeno (legitimirt). Nezakonski oče nima očetovske oblasti čez nezakonske in še ne vzakonjene otroke. Mladoletnim, ki so pod očetovsko oblastjo, da oče dovoljenje za zakon, mladoletnim posinovljencem njih posinovnik. Dovoljenje zamore dati oče ustmeno ali pismeno, nikakor pa ne zadostuje molčeče dano dovoljenje. Ako oče pride osebno k gospodu župniku, naj pride z dvema pričama, pred katerima izreče svoje dovoljenje, kar se vpiše v poročno knjigo podpisano od očeta in obeh prič. Najbolje je, da se to ovrši že pri ženitovanjskem izpraševanju in vpiše v izpraševanjski zapisnik; vsekako pa se mora zgoditi pred poroko. Ako oče ne pride osebno, da pismeno dovoljenje, katero podpiše oče in dve priči (kolek 50 kr.). C. kr. deželna vlada za Štajersko izrekla je 4. septembra 1880, št. 15.451, da tudi zadostuje pred tremi zanesljivimi pričami ustno dano dovoljenje, ako oče zaradi bolezni ne more priti k župniku in se v dotičnem kraju pravnoveljavno pismo sestaviti ne da. V takem slučaju ome¬ njene tri priče župniku pričajo o očetovem dovoljenju, kar se vpiše v zapisnik :n zaznamva v poročni knjigi. 153 Kaj je storiti, ako oče svojemu mladoletniku noče dati dovoljenja za zakon? — Ako mu zakon prepove iz zadosti važnih vzrokov, mora mladoletnik pokoren biti očetu. Ako pa oče prepoveduje zakon zaradi malovažnih vzrokov, ali celo nobenega vzroka ne pove, zamore mladoletnik iskati pomoči pri pristojnem c. kr. sodišču (drž. zak. § 52), od katerega prosi dovoljenja za ženitev, katero mu oče noče dati. Tej prošnji se priložita krstna lista, spričali veronauka in lepega vedenja obeh zaročencev in dokaz, da oče prepoveduje zakon zavoljo ničevih vzrokov, ali celo brez vzroka. Ako oče navaja ničeve vzroke, bo sodišče, zaslišavši očeta, dalo dotično dovoljenje tudi proti volji očetovi. Ako pa oče brani ženitev mladoletniku in za to nobenega vzroka ne pove (kar mora dokazano biti s pri¬ čami), bo c. kr. sodišče dalo dovoljenje za zakon, dasi ne bo niti zaslišalo očeta. (Entsch. des Oberst. Gerichtshofes 4. Febr. 1876, št. 1166, vide Linz. Quartalschr. 1886, pag. 136.) Vzroke, zaradi katerih se sme odreči dovoljenje za zakon, našteje drž. zak. § 53 tako-le: »Mangel an nothigem Einkommen; er- wiesene oder allgemein bekannte schlechte Sitten; ansteckende Krankheit oder dem Zwecke der Ehe hinderliche Gebrechen desjenigen, mit dem die Ehe eingegangen vverden will, sind rechtmassige Grunde, die Eimvilligung zur Ehe zu versagen.« b) Mladoletnikom, ki niso pod očetovo oblastjo, da dovoljenje za zakon sirotinsko (varstveno) sodišče z uradno listino. Po¬ vedano je že, da so pod skrbništvom zakonski mladoletniki, katerih oče ni sposoben biti zastopnik svojih otrok, ali je umrl. Tisti, ki je prišel ob pamet, — katerega sodišče razglasi za zapravljivca, — ki je zavoljo hudodelstva za več kot eno leto obsojen v ječo, — ki se samolastno izseli iz države, — ki je več kot eno leto oddaljen od doma in v tem času ne dh no¬ benega glasu, kje da prebiva (drž. zak. § 176). Ako te oko¬ liščine prenehajo, ima oče zopet očetovsko oblast čez svoje mladoletnike. Oče pa, ki prehranitev in odgojo svojih otrok popolnoma zanemari, zgubi za zmiraj pravico očetovske oblasti (se ve, da po sodnijski razsodbi [drž. zak. § 177]). Kateri otroci so nezakonski ? — Tisti, ki so rojeni od neomožene matere in niso bili pozneje vsled zakona svojih na- tornih starišev vzakonjeni, — tisti, ki so rojeni od dveh oseb, ki ste vedoma sklenili neveljaven zakon, ki vsled prenehanja zadržka ali vsled spregleda še ni poveijavljen, — tisti, ki so rojeni od omožene matere pred sedmim mesecem po poroki, ako mož, kateremu je bila nosečnost neveste neznana, naj¬ kasneje v treh mesecih po otrokovem rojstvu, ali potem, ko je zvedel za rojstvo, pri sodišču odreče očetovstvo in dokaže nemogočnost svojega očetovstva; ako bi bil med tem mož že umrl, zamorejo njegovi dediči z istim učinkom pobijati zakon- stvo rojstva (drž. zak. §§ 138, 155—157, 159). (Opazi se: ako 154 mož v imenovani dobi ne oporeka očetovstva pri sodišču, je vsak otrok, rojen od omožene matere, zakonsk otrok, izvzemši izjemo pri tistih, ki so vedoma sklenili neveljaven zakon, kar pa mora dokazano biti); -- tisti, ki so rojeni od vdove po desetem mesecu vdovstva, ali od razvezane po desetem mesecu, odkar je bil razvezan zakon; tisti, ki so rojeni od omožene matere, ako mož (ali dediči v slučaju njegove smrti) skrb¬ niku, od sodišča za brambo zakonskega rojstva postavlje¬ nemu, dokaže nemogočnost zakonskega rojstva (drž. zak. §§ 158, 159). O zakonstvu rojstva je še posebej govor v § 78 v tej knjigi. c ) Katero sodišče da dovoljenje za zakon mladoletnikom, ki niso pod očetovsko oblastjo ? Vsled c. kr. patenta 20. novembra 1852, § 83, da to dovoljenje okrajno sodišče (in tudi za mesto delegirano), v katero osebno spada mladoletnik. V katero so¬ dišče spada mladoletnik, pove Jurisdictionsnorm 18. junija 1850, §§ 10, 11, 91—95, namreč zakonski in vzakonjeni mladoletniki spadajo v sodišče, v katero spada oče, pod čegar očetovsko oblastjo so, — posinovljenci v sodišče posinovnikovo, — ne¬ zakonski mladoletniki navadno v sodišče svoje matere; le tisti, ki so preskrbljeni na stroške kojega zavoda, spadajo pod so¬ dišče, pod katero spada zavod, — najdenčki pod sodišče, v katero spada najdenišnica; — v nujnem slučaju, ko so ne more izslediti zadevnega sodišča ali se zavoljo oddaljenosti ne more pravodobno dobiti dovoljenja, zamore je dati sodišče, v čegar področju prebiva mladoletnik. Mladoletne osebe, spadajoče pod vojaško sodnost, mo¬ rajo imeti dovoljenje za zakon od svojega zakonskega očeta, ako so pa pod skrbništvom, dovoljenje od vojaškega sodišča. Opazi se, da mladoletnik, katerega stariši ne spadajo pod vo¬ jaško sodnost, ozir varstvenih zadev ostane pod civilnim so¬ diščem tudi še potem, ko postane vojak. Ako se varstveno sodišče brez zadostnega vzroka brani dati dovoljenje za zakon, sme mladoletnik iskati pomoči pri pristojnem c. kr. nadsodišču. Prestopnikom postave o tem zadržku zažugana je kazen, da država njih zakona ne prizna veljavnim ; za župnika pa velja § 78 drž. zak.: »Wenn ein Ehehinderniss rege gemacht wird, ist. es dem Seelsorger bei schwerer Strafe verboten, die Trauung vorzunehmen, bis die Verlobten alle Anstande be- hoben haben.« Kazen ni določena, prisodi jo v vsakem slu¬ čaju posebej politična oblast. § 50. Vojaški stan. Vojak se sme oženiti le s posebnim dovoljenjem svojih vo¬ jaških poglavarjev. Zakoni vojakov so dvovrstni, namreč zakoni 155 prvega in drugega reda. Zakonov prvega reda sme biti pri vsakem vojaškem oddelku le določeno število; soproge in otroci, ki so ro¬ jeni iz tega zakona, so podvrženi vojaški sodnosti, in vživajo, ozi¬ roma imajo pravico na posebne ugodnosti vojaštva. Zakonov dru¬ gega reda število pri posameznih oddelkih ni določeno; žena in otroci rojeni iz tega zakona spadajo v civilno sodnost in nimajo pravice do poprej omenjenih ugodnosti od vojaštva, zalo mora za- ročnica, predno njen zaročenec (vojak) dobi dovoljenje za zakon, dati pismeni revers, da zaradi nameravanega zakona ne bo zahte¬ vala nobenih ugodnosti od vojaških oblasti. Po tem kratkem pregledu vojaških zakonov poglejmo, katere vojaške osebe se ne smejo pozakoniti brez posebnega dovoljenja vojaške oblasti. Drž. zak. § 54 pravi: »Mit \velchen Militarpersonen oder zum Militarkorper gehorigen Personen ohne schriftliche Erlaubnis ihres Regimentes, Corps oder iiberhaupt ihrer Vorgesetzten kein giltiger Ehevertrag eingegangen werden konne, bestimmen dieMilitargeselze». Novi vojni zakon 1 ) od 11. aprila 1889 (R.-G.-Bl. XV , 1889, 41) pa pravi v § 61: »Brez dovoljenja vojaškega oblastva ne smejo se oženiti: a) Djanjsko služeče osebe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe ; b) nevvrščeni vojaški novinci vojstva (vojnega pomorstva) in de¬ želne brambe; c) stalno-dopustniki izmed linije služnih, izimši lake, ki jim teko poslednji trije meseci njihove dolžnosti služiti v liniji, in take, ki so na dopustu po § 32., drugem odstavku, ali pa iz rodo- vinskih ozirov (§ 34 predposlednji odstavek); d) s probeležbo za pomestne (lokalne) službe v pokojni stalež premeščeni oficirji; e) osobe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe, vzprijete v kako preskrbovalnico za neomogle vojake (v kako invalidnico). V slučajih, ko bi kdo prelomil to prepoved, uporabljajo se: a) na djanjsko služeče vojaške osebe vojaški kazenski zakoni in propisi; b) na nedjanjsko služeče takšne osebe kazenska določila § 50. S sokrivci postopa se prav tako. Vse tu neimenovane osebe vojstva (vojnega pomorstva) in de¬ želne brambe — tudi ne vvrščeni in ne djanjsko služeči nadomestni reservisti — ne potrebujejo za ženitev nikakega dovoljenja od vo¬ jaškega oblastva.« Pripomnja ad a) »Djanjsko služeče osebe« so vsi, ki so trajno v djanjsko-vojaški službi, — vsi, ki so le začasno poklicani v djanjsko- ') Po avtentični slovenski prestavi. 156 vojaško službo (n. pr. za vežbanje, izobraženje), — in vsi začasno- dopustniki, ki so dolžni služiti v liniji. Orožniki so tudi vojaške osebe, in morajo za oženitev imeti dovoljenje od pristojne oblasti. »Dolžnost služiti traja (§ 8 voj. zak.): 1. v vojstvu: «) tri leta v liniji in sedem let v reservi; (3) deset let v nadomestni reservi za take, ki se neposrednje vvršča- vajo vanjo; 2. v vojnem pomorstvu: štiri leta v liniji, pet let v reservi in tri leta v pomorski brambi; 3. v deželni brambi, odnosno v nje nadomestni reservi: a) dve leti za take, ki se — izpolnivši v vojstvu dolžno službo — prestavijo v deželno brambo; $) dvanajst let za take, ki se neposredno vvrstijo v deželno brambo. Cas službe se začenja z dnem vvrstitve. Končuje se službe čas v vsakem razmerju službene dolžnosti, brez ozira na dan, katerega je bil kdo vvrščen — z 31. dnem de¬ cembra onega leta, v katerem je dotekla dotična službena dolžnost.« Prva pripomnja ad c) »Stalno-dopustniki* se ne smejo oženiti brez dovoljenja vojaškega oblastva, to je tisti stalno-dopustniki, ki so dolžni služiti v liniji vojstva ali pomorstva; smejo se pa poročiti ne djanjsko služeči brambovci in reservisti, ko so že bili vvrščeni in potem odpuščeni na dopust; dokler so pa nevvrščeni novinci, pa tudi brambovci za ženitev potrebujejo dovoljenja vojaškega oblastva. Druga pripomnja ad c). Izjema zastran »stalno-dopustnikov* velja prav tistim, katerim teko zadnji trije meseci njihove dolžnosti. Ker se po § 8 voj. zak. službena dolžnost končuje vselej 31. de¬ cembra onega leta, v katerem doteče za dotičnega vojaška dolž¬ nost, torej ta ugodnost nastopi s 1. oktobrom zadnjega službenega leta. Druga izjema velja tistim, ki so na dopustu po § 32 voj. zak. — Ta paragraf najprej zagotavlja podučiteljem, učiteljem na javnih ljudskih šolah, meščanskih šolah in učiteljskih izobraževališčih, kakor tudi na javnih zavodih za gluhoneme in slepe ugodnost, da se jih (ako so potrjeni) na njih prošnjo vdruži v nadomestno reservo, ki so torej zastran ženitve prosti, kadar niso v djanjski vojaški službi. — Naslednji odstavek tega paragrafa pa pravi: »Dokler pri ljudskih in meščanskih šolah pomanjkuje učiteljev ali kadar nastane tako pomanjkanje, naj se pitomcem učiteljskih izobraževališč, kateri dne 1. marca tistega leta, za katerim pridejo v naborno stavo, in ki pripadajo poslednjemu letniku učiteljskega izobraževališča, če jih potrdijo za vojake, da dopust, da svoje študije dovršijo, pod pridržkom, da bodo v slučaji mobilizacije poklicani v orožje.* Te vrste stalno-dopust¬ niki ne potrebujejo posebnega dovoljenja za oženitev. Tretja izjema velja tistim, ki so na dopustu po § 34 predposlednji odstavek, ki glasi: »V onih slučajih, v katerih sicer pravica na prej omenjeno ugodnost ne velja, a vladajo prav posebnega ozira vredne rodo- vinske razmere, sme se po dovršeni izučbi ukreniti, da takšen 157 človek dobi dopust, dokler je mir, a mora hoditi k vajam v orožji in k preglednim zborom.* Torej stalno-dopustnik, ki je zaradi po¬ sebnih rodovinskih razmer na dopustu, dokler je mir, ne potrebuje za oženitev dovoljenja od vojaškega oblastva. Za slučaj prelomljenja prepovedi o ženitvi vojaških oseb na- pominani § 61 določuje djanjsko služečim vojaškim osebam kazni po vojaških kazenskih zakonih in propisih 1 ), nedjanjsko služečim pa kazni po določilih § 50, ki glasi: »Kdor se je oženil — prestopivši prej omenjeno prepoved — kaznuje se v novcih od 30 do 300 gld. Sokrivca take nedovoljene ženitve zadeva ista kazen v novcih in sicer tako, da to ne brani postopati z njim po službenih pre¬ pisih, ako je v javni službi.* V izvedbo te točke določilo je mini- sterstvo za deželni bran dne 15. aprila 1889, § 19, 2: »Kazenski postopek pristoji političnim oblastvom domovinske občine; ako je domovinstvo dvomno, onemu političnemu okrajnemu oblastvu, v katerega stavnem imeniku je zabilježen dotični slavljenec (§ 84), zoper dejanjske vojaške osebe vojaškim oblastvom. Kazen naj nastopi tudi tedaj, če se je prestopek doprinesel zunaj kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru. Zastarelostna doba znaša tri mesece in se začenja, ko preteče čas, za kateri je ženitev prepovedana, ali pa s prejšnjim rešenjem zakonske vezi.* Na vprašanje, je-li zakon vojaške osebe, sklenjen brez potreb¬ nega vojaškega dovoljenja, veljaven, se odgovori: a) Po cerkvenem pravu je nedvomno veljaven, ako mu ne na sprotuje kateri drug razdiraven zadržek; vendar pa je nedo¬ pustljiv in kazni vreden, ker cerkev hoče, naj se spolnujejo državne postave, ki ne nasprotujejo božjemu ali cerkvenemu pravu ; h) po državnem pravu zamogel bi se tak zakon po § 51 drž. zak. celo obsoditi neveljavnim. Po dvornem dekretu od 18. no¬ vembra 1837 mora zadevno sodišče precej začeti uradno pre¬ iskavo, kakor hitro zazna za tak zakon. Torej zakon tudi po državnem pravu ni eo ipso neveljaven, in posebno soprog, ki je zakrivil, da se je zakon sklenil brez dovoljenja, ne more pobijati veljavnosti svojega zakona, kakor določuje drž. zak. § 95: »Der Ehegatte, \velcher . . . den Umstand, dass er Tur sich allein keine giltige Ehe schliessen kann. verschwiegen, oder die ihm erforderliche Einvvilligung fiilschlich vorge\vendet bat, kann aus seiner eigenen widerrechtlichen Ilandlung die Giltigkeit der Ehe nicht bestreiten.* ‘) Voj. kaz. post. § 780, 17. jan. 1855, za/.uga: ». . . werden dadurch eines Vergehens schuldig, und sollen, sofern sie zum Dienste nicht obligat sind, mit der Entlassung, die obligate Mannschaft dagegen mit strengem Arrest von einem bis zu Jrei Monaten, und Unterofficiere zugleich mit Degradierung bestraft \verden.* 158 Torej za ženitev ne potrebujejo dovoljenja od vojaškega obla- stva: Nedjanjsko služeči deželni brambovci, ki niso več novinci, nedjanjsko služeči nadomestni reservisti, dasi še ne vvrščeni; stalno- dopustniki v poslednjih treh mesecih njihove dolžnosti; pitomci uči¬ teljskih izobraževališč, ki so na dopustu po § 32 drugi odstavek; stalno-dopustniki za čas miru, ki so na dopustu po § 34 predpo- slednji odstavek; oni, ki so v naborni stavi bili izbrisani in kateri v tretjem letnem razredu spolnivši stavno dolžnost, niso bili po¬ trjeni. Oficirji in uradniki reserve, nedjanjsko služeči oficirji deželne hrambe, nevvrščeni gagisti, umirovljeni oficirji pridržavši si vojaški karakter ne potrebujejo vojaškega dovoljenja za zakon, ako niso slučajno začasno v aktivni službi ali za pomestno službo probelje- ženi. Palentalni invalidi, živeči izven invalidnice, ne potrebujejo vojaškega dovoljenja za zakon. Kadar se takih kateri pri župniku oglasi zastran ženitve, mora izkazati, da je zadostil vojaški dolžnosti. To izkaže z vojaškim od- služnim listom, vojaško potno knjigo s potrdilom, da je vplačal vojaško takso, v dvomu s spričalom c. kr. okrajnega glavarstva, ki so z ministerskim odlokom od 9. aprila 1883, št. 1861 (oddelek II a) dolžni izdajati brezplačna potrebna spričala o nepotrebi kakega dovoljenja, oziroma o spolnitvi naborne ali vojaške dolžnosti, ali o tem, da je bil kdo izbrisan o naborni stavi ali pa v tretjem letnem razredu nepotrjen. Kdo da vojakom dovoljenje za zakon ? Razločiti je treba višje častnike (in njim v dostojanstvu enake vojaške uradnike) od nižjih častnikov in moštva (to je od vštetega naddesetnika oziroma stražmeštra nižji redi in prostaki in tem enaki služabniki pri vojstvu). Pri višjih častnikih do vštetega polkovnika so zakoni omejeni na določeno število. Dokler to število ni polno, da dovoljenje za zakon cesar sam častnikom od polkovnika do vštetega majorja in tem enako postavljenim uradnikom, — ministerstvo za deželni bran pa stotniku do vštetega poročnika in tem enakopostavljenim urad¬ nikom. Ko je pa določeno število zakonov dopolnjeno, pa tudi tem zadnjim (od stotnika do poročnika) izjemoma da dovoljenje le Njih Veličanstvo. Dovoljenje za zakon pa se častnikom sploh ne dh, dokler ne dokažejo, da imajo zadosti postranskih dohodkov (oziroma po- lože kavcijo) za stanu primerno prehranitev svoje družine. Nižjim častnikom in možtvu da dovoljenje za zakon poveljnik polka, samostojnega batajlona, korpsa, ali vojaškega zavoda; — vojaškim nižjim uradnikom pa deželni generalkomando, — nevvršče- nim novincem pa Erganzungs-Bezirks-Commandant. Orožniškemu polkovniku da dovoljenje za zakon le Nj. Veli¬ čanstvo, — ostalim častnikom ministerstvo za deželni bran, — možtvu tudi isto ministerstvo, ki pa oziroma teh zarnore pooblastiti deželnega orožniškega poveljnika (Landes-Gendarmerie-Kommandant). §§ 47, 48 postave (26. febr. 1876, R.-G.-Bl. št. 19). 159 Častniki prilože prošnji za dovolitev ženitve te-le listine: a) krstnico, oziroma rojstni list ženinov; b) idem nevestin; c) v slučaju mladoletnosti po državni postavi zahtevano dovoljenje očetovo, ozirno sirotniškega sodišča; d) spričalo nravnosti nevestine, v katerem je tudi povedano, je li še prosta ali pa vdova; e) v slučaju vdovstva dotični mrtvaški list; f) izkaz o premoženju ali doti nevestini, eventuelno občinsko- uradno potrdilo, da je nevesta zmožna z lastnim pridobitkom zboljšati prežitek v zakonu. Pridene se prošnji še en kolek za 50 kr., ki služi potem za vojaški oklicni list. Ženin (ali nevesta), ki je ogerski podložnik, imeti mora od kr. ogrskega ministerstva za uk in bogočastje izdano spričalo, da je osebno sposoben skleniti veljaven zakon. Zastran spričala mo¬ ralnosti nevestine se opomni, da ga djanjsko služeči častniki na¬ vadno ne potrebujejo, ker komandant, ki predloži prošnjo vikšemu poglavarstvu, izreče svoje mnenje o pristojnosti dotičnega zakona. Nedjanjsko služeči pa ga morajo imeti. Naredi ga nevestin duhovni pastir in c. kr. okrajno glavarstvo je potrdi ali pa doda svoje pri- pomnje. Obsegati mora: a) kakšnega rodu je nevesta ; b) prosta ali vdova; c) kakšne so njene družinske razmere; d) je li primerno stanu zaročnikovemu zadosti izobražena. Predno župnik poroči vojaško osebo, ki izkaže dovoljenje od svojih vikših, naj pazljivo pregleda dovolitveno listino in se prepriča, da je vse ovršeno, kar se v nji zahteva. N. pr. če je ženin položil zahtevano kavcijo, kar mora skazati pismeno (Depositenschein), ne pa samo ustmeno potrditi, — ali je izkazal, da ima za stanovsko življenje zadosti stranskih prihodkov itd.; posebno naj pregleda, če zakonu ne nasprotuje še kateri drug cerkven ali državen zadržek, ker se vojaška oblastva pri podeljevanju tega dovoljenja ozirajo le na vo¬ jaško postavo. Ako ima poročiti civilni župnik, mora zaročnik pri¬ nesti tudi oklicni in odpustni list svojega vojaškega župnega urada. § 51. Obsodba k smrti, v najojstrejšo in ojstro ječo. Drž. zak. § 61 pravi: »V najostrejšo ali v ojstro ječo ob¬ sojen hudodelnik ne more skleniti veljavnega zakona od dneva, ko mu je oznanjena obsodba in dokler traja čas njegove kazni.« Isti učinek ima vsled § 27 obč. kaz. postave obsodba k smrti. To pa velja le za vojaške osebe, ker je s postavo 15. nov. 1867, § 5, št. 131, R.-G.-Bl. za nevojake ta zadržek povse odpravljen. Zastran domobrancev je treba razločiti, zaradi kojega hudodelstva 160 so bili obsojeni. Ako so obsojeni zaradi nevojaškega hudodelstva, ne zapadejo temu zadržku, dasi jih je obsodila vojaška sodnija ob času djanjske službe. Nastane jim pa zadržek, ako so v djanjski službi zakrivili vojaško hudodelstvo (postava dne 23. maja 1871, § 1, št. 45, R.-G.-Bl.). Po isti postavi razsojevati je tudi orožnike (po¬ stava dne 26. febr. 1876, št. 19, R.-G.-Bl.) Vojaki, orožniki in tudi domobranci, kadar so v djanjski službi, potrebujejo od svojih poglavarjev dovoljenja za zakon, katerega gotovo ne dobe, dokler so v kazni, zato bo o tem zadržku zado¬ stovalo malo besedi. Zadržek nastane, ko je hudodelnik obsojen od kompetentnega avstrijskega sodišča, in ko mu je bila obsodba oznanjena. Torej še ne nastane zadržek, ako je kdo obdolžen velike hudobije, ali zavoljo nje v preiskovalni ječi. Ni pa razločka, je li kdo obsojen v težko ječo za manj ali več let, od rednega ali izvanrednega sodišča, — pride li po obsodbi v djanjsko ječo, ali pa ga še le iščejo, ako je obsojen in contumaciam. Pričujočemu hudodelniku se obsodba oznani ustmeno, nepriCujočemu pa s tem, da se javno nabije oglas in ob¬ javi v časopisih. Ko je to storjeno, dotični ne more do prestane kazni skleniti zakona, ki bi bil po avstrijskih postavah veljaven. Ako avstrijskega državljana inostransko sodišče v težko ječo obsodi, to samo na sebi še nima učinka zgoraj omenjenega zadržka. Ako se dotični vrne v domovino, preišče avstrijsko sodišče njegovo hudodelstvo, in ga kaznuje po domačih postavah. § 52. Vdeležba pri vzroku razveze zakona. Drž. zak. § 119: »Den Getrennten wird zvvar uberhaupt. ge- statlet, sich \vieder zu verehelichen; doch kann mit denjenigen, welche vermoge der bei der Trennung vorgelegenen Beweise durch Ehebruch, durch Verhetzungen, oder auf eine andere strafliche Art die vorgegangene Trennung veranlasset haben, keine giltige Ehe geschlossen werden.< — Po nauku katoliške cerkve je zakon ne- razvezljiv, zato ta paragraf tiče pač le nekatoličane, ki se po raz¬ vezi prvega zakona smejo poročiti le z nekatoličani; ako se pa ne- katoliški zakonski druže, katerega zakon je bil po nekatoliških po¬ stavah razvezan, vrne v katoliško cerkev, se ne more vnovič po- zakoniti, dokler je njegov ločen zakonski druže še živ. (Dvorni dekr. 26. avgusta 1814 in 17. julija 1835.) § 53. Nevesta nosna od druzega. V § 30 je bil govor o zadržku »Pomota«, in rečeno, da cerkev nosečnost neveste od druzega ne prizna za pomoto prehajoCo na osebo, in zato zakon, sklenjen s to pomoto, prizna veljavnim in nerazvez- Ijivim, dopusti pa v posebnih okoliščinah, da se taka dva zakonska 161 ločita od mize in postelje. Drž. zak. pa ima to pomoto za tako veliko, da se zavoljo nje sme razvezati sklenjen zakon. V § 58 namreč pravi: »Wenn ein Ehemann seine Gattin nach der Ehelichung bereits von einem anderen geschwangert findet, so kann er, ausser dem im § 121 bestimmten Falle, fordern, dass die Ehe als ungiltig erklart werde.» Toraj država dopusti zakon razvezati, le ne v slu¬ čaju, ako se kdo pozakoni z vdovo brez spregleda in predno preteče vdovin čas. (§ 121. drž. zak.) Ta državni zadržek je ena najnevar¬ nejših priložnosti, zavoljo katere si cerkveno in državno zakonsko postavodajalstvo zamoreta navskriž priti. Po cerkveni postavi bi bil prvi zakon veljaven in nerazvezljiv; po državni postavi bi bil raz- vezljiv (se ve, da le na soprogovo zahtevanje), in oba taka zakonska bi smela skleniti drug zakon, ki bi bil pred državo veljaven, pred cerkvijo pa neveljaven; cerkev bi zakonskega družeta, kise vnovič pozakoni, imela ne samo za prešeštnika, priležnika, ampak za bigama in bi ga mogla kaznovati celo z izobčenjem. § 54. Cerkveni oviravni zadržki. Instr. § 56 pravi, da je cerkev za čast in čistost sv. zakona v vsakem oziru hotela skrbeti, zato se jej ni zdelo primerno, preveč pomnožiti število razdiravnih zadržkov, in je o zakonu izdala na- redbe, za katere zahteva posluh, katerih prestopljenje pa nima ne¬ veljavnosti zakona za nasledek. Oviravni cerkveni zadržki so:-a) Pomanjkanje oklicev; b) po¬ manjkanje za poroko potrebnih listin; c) veljavna zaroka; d) pre¬ povedani čas; e) cerkvena prepoved; f) neslovesna obljuba; g) raz¬ ličnost vere med krščenimi ; h) pomanjkanje dovoljenja od starišev. O oklicih glej §§ 14—20; o potrebnih listinah § 12; o zaroki §§ 1—7; o prepovedanem času § 24. § 55. Cerkvena prepoved. Tukaj ni govor o splošnih cerkvenih prepovedih ali zadržkih, ampak o posebnih slučajih, v katerih smejo cerkveni poglavarji zavoljo izvanrednih okoliščin prepovedati ali odložiti sklenitev kojega zakona. To pravo ima najprej papež čez vse verne, in sicer s tako oblastjo, da zamore prepovedi pridjati pristavek, da je zakon neveljaven, če se sklene vkljub njegovi prepovedi. Škofje morejo koji zakon prepovedati le vsak v svoji škofiji brez zgoraj omenje¬ nega pristavka, in razumi se, da le iz važnih vzrokov. Instr. § 6/: »Quando fundata adsit suspicio, nupturientibus impedimentum quod- dam obstare, aut timendum veniat, nuptias magnis litibus vel scan- dalis aliisve malis ansam praebituras sacrorum antistiti jus com- petit et respective obligatio incumbit, matrimonii celebrationem interdicere. Quamdiu interdictum ab eodem sublatum non sit, ma- trimonium contrahere illicitum est..« Zakonsko pravo. li 162 Župnik nima prava samolastno prepovedati sklenitve kakega zakona, ima pa pravo in dolžnost v posebnih slučajih poroko odložiti za toliko časa, dokler ne dobi razsodbe od svojega škofa, kateremu je moral vso zadevo natanko opisano sporočiti. In tudi ženini imajo pravo potožiti se pri škofijstvu proti župnikovemu odlaševanju poroke, kakor pravi Instr. § 105 : »Parocho matrimonium contrahere cu- pientes vel repellente vel inducias adhibente, liberum ipsis est, curiam episcopalem adire, quae pro rei conditione aut obstacula removere sataget aut negotium tribunali matrimoniali perpendendum definiendumque transmittet.« Slučajev, v katerih se sme ali mora odložiti poroka, ni mogoče našteti. Omeniti pa hočemo nekih cerkvenih postav, katerih nespol- nitev je vzrok cerkvene prepovedi zakona; namreč, katoliški ženini morajo biti v edinosti sv. cerkve, morajo biti poučeni v verskih resnicah in sv. zakon prejeti v stanu posvečujoče milosti Božje. a) V edinosti svete cerkve niso izobčenci. Izobčenje, malo in ve¬ liko, piše dr. Dhrig, izključi izobčenca od prejemanja sv. zakra¬ mentov živih, toraj tudi od prejetja sv. zakona, dokler ni od¬ pravljeno izobčenje. Tudi očitni grešniki niso v djanjski zvezi s sv. cerkvijo. (Eichst. past. instr. pravi: »Parochus vel sacerdos ab eo delegatus ličite nequit assistere matrimonio sponsorum, qui sunt publici peccatores vel excommunicati, priusquam re- conciliati fuerint. Cum enim ejusmodi sponsus aut sponsa sine gravi sacrilegio in statu peccati mortalis matrimonium, utpote sacramentum vivorum, celebrare non possunt, patet, parochum praesentia sua et auctoritate contractum non posse benedicere et approbare, quem scit a contrahentibus sacrilege iniri.« Tudi Gury (in comp. Theolog. moral. fasc. 2. n. 1474) pravi, da v obče župnik ne sme sodelovati pri zakonu očitnega nespokorjenega grešnika. Doda pa: »Aliquando tamen tali ma¬ trimonio assistere potest, nempe ubi urget ratio valde gravis et aliquomodo proportionata malo, quod permittitur in sacra- menti profanatione; v. g. si parochus cogeretur metu mortis, aut mali fere aequalis, vel si imminerent gravia mala communi- tati, aut si sponsi jam sint conjuncti civiliter. Minor est diffi- cultas, si unus e sponsis esset innocens aut in meliorem vitara mutatus . . . imo nulla superesset difficultas, si sponsi consueti forent peccare inter se, nempe si in concubinatu versarentur. Tune enim per matrimonium tollerentur tum scandalum tum peccati occasio.« Očitnim grešnikom se prištevajo tudi vsi, o katerih je javno znano, da niso opravili velikonočne spovedi in sv. obhajila; zažugano jim je tudi izobčenje ferrendae sen- tentiae. Ako se župniku predstavi oseba, želeča pozakoniti se, o kateri župnik ve, da je izobčena, ali da velikonočnih sv. za¬ kramentov ni prejela, ali je sploh znana za očitnega grešnika, mora župnik najprej z naukom in opominjevanjem na to delati, da se dotična oseba spreobrne in jej, ako kaže dobro voljo, 163 z vsem na roko iti, da se vrne v djanjsko zvezo s sv. cerkvijo. Kdor ni opravil velikonočne spovedi in sploh očiten grešnik, mora iti k spovedi še predno se začne oklice vati njegov na¬ meravani zakon. Ako pa dotični zaročenec ostane trdovraten, naj župnik s posebno modrostjo ravna, da ga ne odpodi ali k sklenitvi civilnega zakona, ali celo k odpadu od katoliške vere. Dopove naj mu toraj, da samovlastno ne sme sodelovati pri njegovem zakonu, ampak mora od svojega škofa dobiti napotek za ta slučaj, katerega tudi res z vsemi podatki sporoči škofijstvu. b) Znanje verskih resnic. 0 tem je bil že govor v § 9, kjer je naveden § 74 Instr. in našteto, kaj najmanje mora znati, kdor se hoče poročiti. Drž. zak. ne omeni potrebe znanja krščanskega nauka, in vsled izjave min. za notr. in za bogoč. in uk od 3. avgusta 1869, št. 11952, vlada pomanjkanje spričala o znanju kršč. nauka nima za oviro proti zakonu. c) Sv. zakon je zakrament živih, zato je za vredno prejetje tega zakramenta potrebno, da ga ženini prejmejo v stanu posveču¬ joče milosti božje. Kdor je tedaj v smrtnem grehu, mora pred poroko opraviti vredno spoved. Ker pa ljudje niso vsevedni, in se toraj za bližnjega navadno ne zna, je li v smrtnem grehu ali pa v stanu milosti božje, zato splošna postava spovedi pred poroko ne ukazuje kot neogibno potrebno, ampak jo le prav toplo priporočuje. Trid. zbor (1. c.): »Sancta Synodus conjuges hortatur, ut antequam contrahant, vel saltem triduo ante ma- trimonii consumationem, sua peccata diligenter confiteantur et ad Sanctissimum Eucharistiae Sacramentum accedant.« Instr. § 75: »Decet ut sponsi, priusquam in facie ecclesiae foedere mortem usque duraturo jungantur, poenitentiae sacramento cor emundent et corpus Domini nostri devote suscipiant. Nec ante benedictionem sacerdotalem, in templo suscipiendam in eadem domo cohabitent. De hisce ac omnibus, quae conferre possunt, ut matrimonium pie ac decore celebretur, statuta et laudabiles consuetudines cujusque dioecesis fideliter observandae sunt.« Toraj splošna postava prejetje zakramentov sv. pokore in sv. ob¬ hajila le priporočuje; kjer pa je to prejetje po škofijski postavi izrečno zapovedano, mora župnik zaročencem to ukazati kot cerkveno zapoved; ako kateri zaročenec te zapovedi noče spolniti, mu župnik odreče poroko in to zadevo sporoči svojemu škofu. V nekaterih škofijah je tudi določeno, kdaj naj zaro¬ čenci opravijo sv. spoved. N. pr. v lavantinski škofiji morata se zaročenca spovedati ob začetku oklicev in potem vsaj tri dni pred poroko. (Ord. Curr. 2. Jan. 1847.) Razumi se, da se mora župnik držati škofijske postave. Enako odgovori Gury (in comp. Theolog. mor. fascic. 2. n. 1746) na vprašanje: »An parochus exigere debeat, ut praemitatur confessio matrimonio vel ut libellum confessionis sponsi exhibeant? — Non potest absolute per se id exigere, nisi lex seu praeceptum Episcopi illud sta- tuaU In še dostavi: »Possunt quandoque occurrere casus, in 11 * 164 cjuibus haec lex (episcopi) exceptionem admittere videatur . . . sed pro hujusmodi rerum adjunctis consultius est, ut parochus ab ipso Episcopo loči resciat, quomodo generatim se gerere debeat.« S. Congr. Con. je v causa Moguntina 28. Aug. 1852. določila, da se od škofijske postave zastran spovedi zaročnikov sme odjenjati le »in extremo času.« Zupančič: Duh. past. str. 714. o ravnanju župnikovem v takem slučaju tako-le pravi: »Ako bi torej kak zaročenec du¬ hovnemu pastirju naravnost rekel: K spovedi ne grem, — naj duhovni pastir ostane miren, in naj mu ne zažuga koj: če k spovedi ne greš, te ne bom poročil. — Prijazno naj mu pove, zakaj sv. cerkev hoče prejem sv. zakramentov pred poroko, kako koristna, celo potrebna je spoved sploh, zlasti še njemu, ki namerava stopiti v težaven stan, v katerem bo zelo potre boval blagoslova, pomoči od zgoraj itd. če se upornik še ne vda, obrne naj se duhovni pastir do njegovih starišev, ali drugih sorodovincev, do kakega njegovega prijatelja, do neveste, ako je bolj krščanska, da ti nanj vplivajo ter ga skušajo pregovoriti, da je pokoren sv. cerkvi in da jim ne stori sramote ... In če le še trdovraten ostane? — Poizveda naj duhovni pastir, zakaj se brani k spovedi. Morda se izgovarja: ni še dolgo, kar sem bil pri spovedi, sem bil za veliko noč, nimam posebnih grehov, itd. Ko bi duhovnik tu tirjal spoved kot pogoj cerkvene poroke, utegnil bi se tak zanikaren in slab kristijan, kakoršen je gotovo uporen zaročenec, poslužiti avst. post. z dne 25. maja 1. 1868, ki dovoljuje civilni zakon. Vsled te postave bi politična oblast gotovo ne priznala ter ne sprejela duhovnikove hranitve zaradi neopravljene spovedi. — Pomniti je pa tudi, da se za vreden prejem zakramenta sv. zakona zahteva le stan milosti. In statu gratiae pa zaročenec res utegne biti, če tudi ni bil pri spovedi; spoved sama, še celo prisiljena, tudi ni zagotovilo, da je do- tični v stanu milosti božje. Ne ostalo bi duhovnemu pastirju v našem slučaju druzega storiti, kakor poročiti ženina, ako ni drugih zadržkov. A povedati mu mora prej, da bo to storil le zato, ker pravi, da mu ni treba spovedi, da nima nič po¬ sebnega na svoji vesti . . . Cerkev hoče spoved pred poroko, da bi se zaročenci s tem zakramentom postavili v stan milosti božje; ako pa meniš, da ti spovedi ni treba, te hočem poročiti; a glej, kako bodeš za to enkrat pred Bogom odgovarjal, kajti božji rop bodeš storil, če nisi v stanu milosti . . . Ravno tako naj stori duhovni pastir, če bi se ne bilo sicer bati civilnega zakona, pač pa, da dotična dva brez zakona skupaj ostaneta in grešno živita. Kaj pa, ko bi se ženin ali nevesta, ali celo oba ozir spovedi nič ne izgovarjala, ampak bi naravnost rekla: Nočem! Spoved se mi zdi prazna reč, nihče me ne spravi, da bi jo opravil. — Kaj, ko bi kedo zaročencev ali celo oba bila takega življenja, da sta šteti med očitne grešnike, ali ko bi bila v očitni cerkveni 165 kazni? — Najprej bi si moral prizadevati duhovni pastir na vso moč, da taoega zaročenca pregovori do prejema sv. zakra¬ mentov, do pokore, do sprave s cerkvijo. Goreče naj moli za siromaka, priporoča naj ga tudi drugim v molitev, naj podučuje, prosi, svari; po osebah dotičnemu ljubih in dragih nanj vpliva . . In če ne opravi nič? Tedaj pa tudi za ta žalostni primerljej velja: V največji stiski, in času extremo, sme ga poročiti, če tudi nevrednega. (To je nauk sv. Alf. Lig. VI. n. 54, potrjen po Rim. penitencijariji dne 10. dec. 1860., tako uče Gury, Grosset, Miiller in dr.) Tak casus extremus je, kedar bi se bilo bati (ako se odreče poroka), da se bosta dotična dva dala civilno poro¬ čiti, ali da bodeta v grešni zvezi skupaj živela, drugim v veliko pohujšanje, da odstopita od katoliške cerkve ter se dasta pred nekatoliškim cerkvenim služabnikom poročiti . . . Sicer pa za take in enake težavnejše primerljeje velja nauk cerkvenega prava in moralistov: »Res ad episcopum deferenda est.« Prejetje sv. pokore in sv. obhajila se zaročnikom potrdi na¬ vadno z opazko v oklicnem listu. Ako se da poseben spovedni listič, treba je zapisati tudi dan opravljene spovedi. § 56. Neslovesna obljuba. Instr. § 58: »Vota simplicia obedientiae, paupertatis et ca- stitatis in religiosa quadam congregatione emissa, nec non votum simplex perpetuae castitatis, religionis, ordinis sacri et coelibatus eisdem ligatos haud sinunt matrimonium ličite contrahere.« Ta paragraf govori o dvovrstnih obljubah, namreč o neslo- vesnih, storjenih v samostanu, in o štirih zasebno storjenih neslo- vesnih obljubah. I. 0 samostanskih neslovesnih obljubah velja pravilo, da skle¬ nitev zakona store toliko časa nedopustljivo, dokler so vsled Statutov dotičnega samostana pravnoveljavne. Zakon, sklenjen med tem časom in brez spregleda, bi bil sicer veljaven, vendar sklenitev močno grešna in kazni vredna. Izvzeti pa je treba od tega pravila neslovesne obljube storjene v jezuitskem redu, ki so vsled pape¬ ževih konstitucij »Quanto fructuosius* in »Ascendente Domino* od 1. 1584. razdiraven zadržek zakona (ne samo oviraven); zgube pa lastnost razdiravnega zadržka zanj, ki je bil iz jezuitskega reda iz- pahnen (Benedikt XIV, de synod. dioec. 1. 13. cap. 11). II. Zasebne neslovesne obljube, ki so zabraniven zadržek za¬ kona, so po navedenem § 58 Instr. štiri, ki so mnogokrat zedinjene v eni, vendar se razločujejo po glavni nameri zaobljubljenca. Kdor se obljubi stopiti v samostan, s tem sicer implicite tudi obljubi čistost, kakor je zapovedana v samostanskem življenju, vendar se njegova obljuba razloči od obljube katerega druzega, ki je, ne glede na svoj prihodnji stan, obljubil vedno čistost. Pri razsojevanju za- 166 držka odločuje le izrečna obljuba, ne pa, kaj je v tej obljubi implicite obseženo. Tudi te (zasebne) neslovesne obljube so le oviraven za¬ držek, z eno izjemo. Ako namreč od dveh zakonskih družetov mož vstopi v sv. red, žena pa stori neslovesno obljubo vedne čistosti, tedaj žena tudi po moževi smrti vsled te obljube ne more skleniti veljavnega zakona. Benedikt XIV. 1. c. lib. 13. cap. 12, 16. pravi, da bi se moralo isto soditi o možu (ako namreč žena stopi v samostan, a mož stori le neslovesno obljubo čistosti), vendar pusti nerešen dvom, je li takemu možu obljuba razdiraven ali le oviraven zadržek. a) Da je neslovesna obljuba zabraniven zadržek, mora biti veljavna, torej storjena resno, s premislekom in prostovoljno. Je li obljuba storjena z zadostnim premislekom in dosti prostovoljno, razsojuje se po istih pravilih, kakor veljavnost zaroke (gl. § 2). Opomnimo le, da mora oseba, ki se obljubi, imeti zadosten pojem o obljubi, in takrat, ko se obljubi, biti pri pameti. Za veljavnost obljube se ne zahteva polnoletna starost, in tudi ne doba dorašenosti (14. oziroma 12. leto), ampak le doba, o ka¬ teri se domniva, da se že vsak zaveda svoje pameti, torej spolnjeno sedmo leto. Vendar morejo stariši ali njih namestniki obljube nedoraslih razveljaviti (irritare), dokler jih dotičnik, ko je postal že polnoleten, zavedno in prostovolno ni ponovil ali potrdil. Okoliščina, da je bila obljuba storjena od mlado¬ letnega, je tudi važen vzrok za premenjenje ali pa spregled dotične obljube. b) Opazi se posebno, da tudi pogojna (ko je pogoj že izpolnjen) in kaznivna obljuba uzroči oviraven zadržek zakona. (Kaznivna obljuba je ona, pri kateri obljubljenec ne namerava v prvi vrsti to, kar obljubi, ampak namerava kaznovati greh s tem, kar obljubi, da mu je obljubljeno djanje sredstvo za kaznovanje greha; n. pr. ubijalec obljubi, da bo za kazen svoje hudobije vstopil v samostan. Kaznivna obljuba more tudi pogojna biti; n. pr. igravec obljubi: Ako bom še katerikrat igral, zapustil bom svet in šel v samostan.) III. Kakšne učinke ima neslovesna obljuba, ako obljubljenec brez spregleda sklene zakon? — Razumi se, da je sklenitev zakona s tem zadržkom sicer veljavna, vendar grešna, ali vedeti je treba, kako vpliva neslovesna obljuba na »debitum conjugale« in ali je vsled sklenitve zakona uničena ali ne. V tem oziru so si imenovane štiri obljube različne, in pogledati moramo vsako posebej. a) O obljubi vedne čistosti pravi Eichstadt. past. instr.: »Qui cum voto perpetuae castitatis matrimonium contraxit, non impetrata dispensatione vel commutatione, castitatem servare tenetur, sine praejudicio tamen alterius conjugis, non petendo, reddendo tamen debitum.« Torej sklenitev zakona ne uniči obljube vedne čistosti. Dotični mora izprositi spregled od te obljube; dokler pa tega ne dobi, veže ga obljuba. V pojasnenje besede »sine praejudicio alterius conjugis« naj sledi, kar o tem pravi Gury 167 (cotnp. Theol. mor. fasc. 2. n. 1482): »Contracto matrimonio nec petere nec reddere debitum potest primo labente bimestri, quum ex privilegio juriš canonici eximantur conjuges hoc tempore ab obligatione conjugalis debiti sive petendi sive reddendi, — quo elapso tempore potest quidem debitum reddere et com- partis juri satisfacere, non tamen petere per se sine dispensa- tione voti. Debet omnino abstinere, si alter consentiat, vel jus petendi amiserit v. g. per adulterium vel incestum.« Ako takemu obljubljencu prvi zakonski druže umrje, mu obljuba (ako ni bila spregledana) povse oživi. b) O obljubi vstopa v samostan pravi Eichst. past. instr.: »Adstrictus voto religionis non violat votum praecise per contractum ma- trimonii initum, sed consummando prima vice matrimonium sive petendo sive reddendo debitum; consummato vero (etsi illicite) matrimonio, usus ejusdem absque dispensatione licitus est; de- functa vero alteba parte voto religionis satisfacere tenetur.« Kdor z veljavno (in že ne spregledano) obljubo stopiti v samo¬ stan sklene zakon, greši, ker se poda v nevarnost, da ne bo mogel spolniti obljube, in ker nekako goljufa zakonskega dru- žeta, obljubo pa že-le prelomi s prvim zvrševanjem zakona. c) O obljubi prejetja višjih redov, pravi Eichst. past. instr., da velja isto pravilo, kakor o obljubi vstopa v samostan. Gury pa pravi: »Qui votum sucsipiendi Ordines emisit, peccat graviter matri¬ monium ineundo, ut patet. Inito matrimonio potest illud con- summare, si votum amplius adimplere nequeat.* d) O obljubi samskega stanu pravi Eichst. past. instr. : »Votum non nubendi seu non ineundi matrimonium violatur per ipsum matrimonii contractum: eo tamen consummato tum petere tum reddere debitum abscjue dispensatione licet; mortuo tamen altero conjuge aliae nuptiae prohibentur voventi.« 1 ) Gury 1. c. II. 784: »Qui voto illo emisso matrimonium contrahit, peccat graviter; contracto matrimonio reddere atque etiam petere po¬ test debitum.« Kakšen učinek ima neslovesna obljuba, storjena od za¬ konskega d ružeta (po sklenjenem zakonu)? — Eichst. past. instr. i) Prosti ljudje navadno ne razločujejo med obljubo vedne čistosti in obljubo samskega stanu, zato mora spovednik, ko mu tak slučaj na vrsto pride, najprej natančno preiskati, kaj je dotičnik nameraval obljubiti, da ga zamore poučiti o posledicah obljube in o potrebnem spregledu. Vpraša naj spovedanca, iz katerega nagiba je storil obljubo; a) ali zato, da bi ne imel težav, združenih z zakonskim stanom, in bi tako prost ložje služil Bogu; b) ali pa iz posebne ljubezni do čistosti? — Kdor je obljubil iz prvega nagiba, je obljubil le samski stan; kdor je obljubil iz drugega nagiba, obljubil je vedno čistost. — Vpraša naj spovedanca, ako razumi razloček med »samsk ostati« in »vedno čist biti«. Ako spovedanec pozna razloček, bo tudi znal, kako se je hotel obvezati s svojo o juio, ako pa dvomi, je li obljubil vedno čistost ali le samski stan, razsodi se za manje, to je za samski stan. Ako pa spovedancu razloček m povse jasen, reče Moya po la Croix (1. III. p. I. n. 561), da je treba soditi na celoto obljube, to je, da je obljubil vedno čistost. 168 tako-le odgovori: »Votum simplex castitatis emissum post con- summatum matrimonium ab altero conjuge absque alterius lioentia validum est, et petitionem, non tamen redditionem debiti prohibet, doneč dispensetur; si vero cum consensu alte¬ rius emissum fuerit, hic licet non privetur jure petendi, nisi et ipse similiter voverit, peccat tamen petendo. Votum tum reli- gionis, tum s. Ordinis, matrimonio consummato et absque alterius licentia emissum, irritum est, nisi pro tempore soluti matrimonii fuerit factum.« IV. Kdo sme dati spregled neslovesnih obljub? Zadržek izvirajoč iz neslovesne obljube vedne čistosti in vstopa v samostan sme spregledati samo papež, v čegar imenu daje spregled veliki penitencijarij (poenitentiarius major), ako je za¬ držek skriven. To je razvidno iz papeževih bul, s katerimi daje svo¬ boščine ali razpisuje odpustke, in je v njih zmiraj izvzet »votum castitatis et religionis«. Zadržek izvirajoč iz obljube samskega stanu ali prejetja višjih redov spregleda škof. Spregled zadržka izvirajočega iz obljub vedne čistosti in vstopa v samostan pa je zadržan papežu le, ako je dotična obljuba popolna po svojem bistvu. Zato uči dr. Knopp, da sme dati spregled zadržka, izvirajočega iz obljub vedne čistosti in vstopa v samostan tudi škof, ako se dvomi o storjeni obljubi (ako obljubljenec sploh dvomi, je li storil pravo obljubo ali ne, ali dvomi, je li obljubil vedno ali le dočasno obljubo); — ako obljuba vednega devištva ali vstopa v samostan ni bil naravnostni, ampak le postranski predmet katere druge obljube (n. pr. nekdo obljubi postati mašnik in s tem posredno tudi vedno čistost — ali obljubi postati mašnik s pridevkom, da bo stopil v samostan, ako mu drugače ne bo lahko mogoče spolniti glavne obljube); — ako obljubljenec svoji obljubi izrečno doda pogoj, da se s to obljubo noče zavezati pod smrtnim grehom; — ako je bil obljubljenec ob času storjene obljube še nedoraščen; — ako obljubljenec med dvema dobrima djanjema obljubi storiti eno, sme škof spregledati, ako obe djanji nista taki, da bi bil spregled zadržan papežu (n. pr. nekdo obljubi, da bo ali določeno svoto daroval ubogim, ali pa vedno čistost ohranil). Ako pa obljubljenec obljubi, da bo med dvema djanjema, ki sta obe zadržani papežu, storil eno, ne bi mogel škof zadržka spregledati (n. pr. ako bi kdo obljubil ali ohraniti vedno čistost, ali pa stopiti v samostan). Sploh pa uče kanonisti, da škof sme dati spregled tudi pri teh dveh obljubah, ako je nevarnost nezdržljivosti ali katere druge velike škode, in se ne more hitro od papeža izprositi spregleda: »Notandum, quod episcopus ante nuptias contrahendas non potest dispensare in voto castitatis (cum votum est absolutum, secus si est poenale et con- ditionatum) excepto, quando, si non dispensaretur, adesset periculum incontinentiae aut, alterius damni gravis ob moram, nee posset ci- tius adire Papam, ut dicunt communiter.« (Homo apost. tr. 18. n. 54.) 169 Kaznivno obljubo sme spregledati škof, ker pri tej obljubljenec ne namerava v prvi vrsti to, kar obljubi, ampak to, kar z obljubljeno kaznijo misli doseči. Pogojno obljubo sme spregledati škof, dokler pogoj ni spolnjen, ker dotlej ni popolne obljube. Ko je pa že pogoj spolnjen, obljuba postane popolna in je zadržana papežu, ako ne nastane kateri drugi zgoraj omenjenih slučajev. V. Kadar župniku (ali spovedniku v spovednici) pride slučaj, daje treba prositi spregleda obljube, naj natanko pojasnjeno zadevo sporoči svojemu škofu (ali general-vikarju), ki bo primerno dal ali sam spregled ali pa (ako bo potreba) za to od rimske stolice izprosil pooblaščenje. Opaziti pa je treba, da je za spregled zadržka, izvirajočega iz (neslovesne) obljube še bolj potreba važnih in resničnih uzrokov, kakor pri ostalih zadržkih, postavljenih od cerkvene oblasti, ker se ima odpustiti Bogu obljubljeno, to je Bogu, ne samo človeški oblasti, dolžno dejanje. Vzrok za spregled bi bil, ako je zakon dotični osebi, ki je obljubila vedno čistost ali vstop v samostan, potreben za po- mirjenje družinskih razporov ali končanje pravd; — ali za ohra- njenje cerkvi ali državi jako koristne družine; — ali bi brez tega zakona obljubljena oseba ne mogla prehraniti svojih ubogih starišev; — ali je utemeljena bojazen, da bi spolnovanje obljube obljubljeni osebi biia bolj škodljiva kakor koristna; — ako je bila obljubljena oseba ob času obljube v takem dušnem stanu, da se sme dvomiti o zadostnem premisleku ali popolni svobodi; — »causa dispensandi habetur passionum vehementia ex nimia carnis fragilitate prove- niens, maxima difficultas voti adimplendi et. probabile periculum frequentium transgressionum* (Eichst. past. instr.). Na vprašanje: Velja li spregled tega zadržka samo za prvi nameravani zakon, ali tudi še za prihodnji zakon v slučaju, ko bi bil prvi (zdaj nameravani) zakon vsled smrti razvezan, odgovori že večjidel spregledna listina z izrazi »pro hac vice«, ali >quodsi dictus orator mulieri, cum qua contrahet, supervixerit, maneat postea coelebs eodem voto, quo prius obligatus«, itd. Ako bi to iz besedi spregledne listine ne bilo povse jasno, bi se moralo za drugi na¬ meravani zakon zopet prositi spregleda. Kaj velja v slučaju, ako bi zaročnica tega, ki je dobil spregled od omenjenega zadržka, umrla še pred poroko; — more li se s tem spregledom pozakoniti z drugo osebo, ali mu je za zakon z drugo osebo potreba novega spregleda? — Stapf (Pastoral-Unter- richt) odgovori, da je treba gledati na vzrok spregleda. Ako je dobil spregled samo zavoljo svojih okoliščin (propter vehementiam tenta- tionum ex nimia fragilitate carnis oratoris provenientem, ali, da ne izumre njegov rod itd.), sme se vsekako s prvim spregledom pozakoniti z drugo zaročnico, ako mu je prva umrla pred poroko. Ako so pa spregledu bile glavni vzrok okoliščine zaročnice (n. pr. quia eam defloravit), z njeno smrtjo premine spregled. Ako pa so okoliščine obodvojih vzrok spregledu, je veljavnost spregleda (za 170 zakon z drugo osebo) vsekako dvomljiva, zato je najvarnejše iz¬ prositi si nov spregled. VI. Ob času sv. leta imajo spovedniki posebno pooblaščenje premeniti neslovesne obljube v druga bogoljubna dejanja, in sicer tudi taka, ki so zadržana papežu, — vendar ste izvzeti vselej obljubi vedne čistosti in vstopa v samostan, kadar ste ti obljubi popolni, ter bili papežu zadržani. Ako zavoljo pomanjkanja katere lastnosti obljuba ni zadržana papežu, smejo jo spovedniki v sv. letu preme¬ niti v drugo dobro dejanje, — razumi se, da le iz važnih vzrokov, in da mora nadomestovalno bogoljubno dejanje biti primerno od¬ puščeni obljubi in okoliščinam obljubljenca. Spovedniki imajo to oblast le pri spovedi. § 57. Različnost vere med krščenimi (mešan zakon). Instr. §66: »Ecclesia detestatur fidelium cum apostatis con- jugia; improbat. quoque matrimonia inter Catholicos et Ohristianos non Catholicos et ab ipsis ineundis suos dehortatur«. [Ta paragraf govori o dvojnih zakonih, namreč o zakonih z odpadniki od kristi- janstva in o zakonih z nekatoliškimi kristijani. 1 ) I. Zastran prvih je treba omeniti, da bi bil zakon, sklenjen med katoličanom in odpadnikom, sicer veljaven (ako bi bil iz vseh drugih ozirov veljaven), ker nas uči sv. vera, da sv. krst utisne neizbrisljivo znamenje, ki krščenemu človeku ostane, dasi bi formalno odpadel od krščanstva (prim. § 37); a cerkev takih zakonov nikakor ne more odobravati, in z nijednim pogojem pri njih ne sodeluje. S tem je pa že tudi določeno ravnanje župnikovo v takem slučaju, namreč ne oklicati, ne poročati, ne biti pasivno pričujoč pri skle¬ panju zakona, torej nikakor ne sodelovati. To more v avstrijski državi župnik storiti toliko ložje, ker ni nevarnosti, da bi dotični par sklenil državljanski zakon, ker je po avstrijski postavi sklenitev takega zakona nemogoča, kakor določuje drž. zak. § 64: »Ehever- trage zwischen Christen und Personen, welche sich nicht zur christ- lichen Religion bekennen, konnen nicht giltig eingegangen werden.« Imel bi pa župnik drugo važno opravilo, namreč sebi izročeno ovčico (katoliško stranko) kot dober pastir s poučevanjem in opo¬ mini vtrditi v veri in odvrniti od občevanja z odpadnikom. II. Ozir zakonov med katoličani in nekatoličani je treba po¬ gledati na vzrok, zavoljo katerega cerkev sploh graja take zakone, 2 )Na vprašanje: Niti framasonstvo zadržek zakonu s katoličanom, ker je hujše od krivovere, ki priznava Kristusa in sv. Trojico, in celo hujše od nevere, ker je framasonstvu smoter popolno uničenje krščanske cerkve? — odgovorila je sv. kongregacija, naj se ravna modro in previdno, dokler sv. stolica ne izda za vse veljavnega dekreta. Naj se pri vsakem slučaju posebej presodi, kaj je uspešnejše, in naj se ne določuje splošnih pravil. Vsekako pa naj izostane sv. maša, ako važne okoliščine ne svetujejo drugače. To pa velja le o notoričnih framasonih. (S. R. et U. Ign. 21. Febr. 1883, Bamb. Past. BI. 1.) 171 — na varnostne naredbe, s katerimi v posebnih slučajih cerkev dopušča take zakone, — in na ravnanje župnikovo v danem slučaju. A. Glavni vzroki, zavoljo katerih cerkev odsvetuje zakone med katoliškimi in nekatoliškimi kristijani so : a) nevarnost zanemarjanja vere ali celo odpada od katoliške vere ozir katoliške stranke; b) ne¬ varnost slabe odgoje otrok iz takega zakona; c) grešno občevanje z nekatoličanom v svetih stvareh. Ti vzroki so tako važni, da je cerkev že od nekdaj prepovedovala te vrste zakone. Že Illiberitanski zbor določil je posebne ostre cerkvene kazni proti tistim, kateri bi sklenili zakon s krivovercem. Splošni cerkveni zbor kalcedonski je sklepanje takih zakonov prepovedal za vso cerkev. Ta prepoved je bila splošno vodilo do časov reformacije, ki je marsikaj v cerkvi pretresla, in tudi to prepoved močno omajala. Nastale so take oko¬ liščine, da so učeni in pobožni možje jeli priznavati, da je včasih manj e zlo tak zakon dopustiti, kakor ga prepovedati; tako Sanchez, kardinal Lugo, sv. Alfons Lig. in drugi. Rimska stolica pa se je trdo držala kalcedonske prepovedi in spregled tega zadržka sama sebi pridržala. B. Za avstrijske škofije, ki so nekdaj spadale k nemški zvezi, je rimska stolica dne 22. maja 1841 izdala posebni pouk zastran zakonov med katoličani in nekatoličani, ki med drugim pravi: »Ecclesia tanquam illicitas planeque perniciosas semper habuit ejus- modi nuptias, tum ob flagitiosam in rebus divinis communionem, tum ob impendens catholico conjugi perversionis periculum, pra- vamque sobolis institutionem . . . Quodsi aliquid de canonum seve- ritate remittens apostolica Sedeš mixta ejusmodi matrimonia quan- doque permisit, id gravibus dumtaxat de causis, aegreque admodum fecit et nonnisi expressa sub conditione de praemittendis opportunis cautionibus, non modo ut conjux catholicus ab acatholico perverti non posset, quin potius ille teneri se sciret ad hunc pro viribus retrahendum, sed insuper ut proles utriusque sexus ex bisce con- jugiis procreanda in catholicae religionissanctitate omnino edoceatur.« Iz tega pouka je razvidno, da cerkev da spregled od tega zadržka le, ako zaročnika zavarujeta (garantiren), da nekatoliška stranka ne bo motila katoliške stranke v spolnovanju verskih dolžnostij, da bodo vsi otroci, rojeni iz tega zakona, izrejeni v katoliški veri, in da se bo katoliška stranka prizadevala svojega nekatoliškega zakonskega družeta pridobiti za katoliško vero. C. Varnost dasta zaročnika s pismenim reverzom, v katerem določno in nepogojno obljubita zgoraj omenjene tri točke. V neka¬ terih škofijah je oblika reverza določena, v nekaterih pa tudi uka¬ zano, da morata zaročnika obljubo imenovanih pogojev s prisego potrditi. V tržaško - koperski morata pa razven omenjenih treh točk obljubiti še četrto, da se ne bodeta poročila tudi pred ne- katoliškim duhovnim pastirjem. S škofijsko okrožnico z dnč 19. sep- 172 tembra 1876, št. 1459, je predpisan naslednji obrazec varnostnega reverza: Jaz (ime, priimek, stan) s tem vpričo dveh podpi¬ sanih prič namesto prisege slovesno izrečem: 1. da moje prihodnje soproge (soproga) I. I. ni¬ kakor ne bom motil v spolnovanju katoliške vere; 2. da bom vse v tem zakonu rojene otroke dal po katoliško krstiti in odgojiti; 3. da ne prej in ne po poroki pred katoliškim župnikom ne bom šel k nekatoliškemu pastorju za skle¬ nitev zakona po nekatoliškem obreda. Datum .... 1.1. nekatoliška stranka. 1.1. priča. 1.1. katoliška stranka. I. I. priča. Poleg tega mora katoliška stranka še posebej ustno obljubiti katoliško odgojo otrok, vestno spolnovanje katoliške vere in priza¬ devanje, da spreobrne nekatoliškega soproga. III. Ravnanje duhovnega pastirja v slučaju, ko se kateri nje¬ govih duhovnijanov namerava pozakoniti z nekatoličanom. A. Prva in najsvetejša dolžnost katoliškega župnika je, svojemu duhovnijanu resno odsvetovati tak zakon, razložeč mu s pastoralno modrostjo nevarnosti in zla, ki prihajajo iz takih zakonov. Posebno nujno naj odsvetuje, ako je zaročnica nekatoličanka, ker je, kakor pravi kard. Bellarmini (epist. inter. familiares suas 35), narava žensk taka, da veliko ložje zapeljejo može v zmoto, kakor pa možje njih pripeljejo k resnici, kar dokazujejo tudi izgledi iz sv. pisma, n. pr. Adamov greh vsled Evinega zapeljanja, Salomonovo malikovalstvo, Ahabova hudobija, ki je poslušal svet svoje žene Izabele itd. Župnik naj te dolžnosti ne prične še le takrat spolnovati, kadar se mu do- tični par že oglasi za poroko, ampak kakor hitro zve, da se kaj takega namerava, ali je vsaj zavoljo posebnih okoliščin nevarnost, da bi se moglo nameravati, naj že kot čuječ varh s poučevanjem in opominjevanjem skrbi ubraniti tak korak. Vpliva naj ne samo na dotičnega duhovnijana, ampak, ako je mogoče in vspešno, tudi na njegove stariše, skrbnike, bližnjo rodbino itd. Enako mora tudi spovednik, ko iz spovedi zve, da ima spovedanec preprijazno obče¬ vanje ali še tesnejše zveze z nekatoličanom, mu to naravnost pre¬ povedati. Ako katoliška Stanka neče odjenjati od svoje namere, ker od zakona z nekatoličanom pričakuje posebne dobrote in koristi ali varstvo pred velikim zlim, mora mu župnik razložiti, s katerimi pogoji more dobiti spregled od tega zadržka, brez katerega (spre¬ gleda) bi bil zakon grešen. Katoliška stranka naj potem sama vpliva na nekatoliškega zaročnika, da bo spolnil od cerkve zahtevani pogoj, zgoraj omenjeno varnost. Ako obe stranki obljubite dati zahtevano 173 varnost, naj se župnik kolikor mogoče prepriča o resničnosti njune obljube. O tem se posebno prepriča z izpraševanjem iz krščanskega nauka, pri katerem spozna, je li zaročenec v verskih resnicah toliko podučen in prepričan, da se ni bati zanemarjenja verskih dolžnosti ali celo odpada od katoličanstva. Zagotovi si pa spolnitev obljube z reverzom, ali tudi s prisego, kakor je v dotični škofiji zapovedano. Razumi se, da ta gotovost ne more biti absolutna, ampak mora zadostovati moralična, kakor je tudi Congr. sanctae Inquisitionis (30. Juni 1842) na vprašanje: »Quid accurate et strictissime sumpta significat cautio opportuna?« odgovorila: »Cautionem opportunain esse talem promissionem, cjuae in pactum deducta praebeat morale fundamentum de veritate executionis, ita ut prudenter ejusinodi executio exspectari possit.« V Avstriji vsled interkonfesijonalne po¬ stave z dne 25. maja 1868 cerkev nima mnogo pomoči od svetne oblasti pričakovati, ker imenovana postava člen 1. določuje, naj mešanih zakonov sinovi slede vero očetovo, hčere pa materino, — soproga moreta pred poroko ali tudi po poroki s pogodbo določili, naj vsi otroci slede vero očetovo ali materino, ali sinovi materino, hčere očetovo, — reverzi oziroma verske izgoje, dani cerkvenim predstojnikom katerekoli vere ali drugim osebam, nimajo nikakega pravnega učinka. Člen 2 pa določuje,^da se starišev, ki so pogodbo prelomili, ne more siliti jo spolniti, ker smejo ozir otrok, ki še niso spolnili sedmega leta, njih vero premeniti (t. j. jih v drugi nego določeni veri vzgojiti). Ako eden od starišev umrje, preživeča stranka ne sme premeniti vere nedoraščenih otrok, ampak jih mora pustiti v veri, poprej določeni po pogodbi ali pa po postavi. »Erkcnnt. des k. k. Verwaltungsgerichtshofes von 2. April 1884, Z. 537. — Ako katoliška stranka zvesta ostane obljubi, dani v varnostnem reverzu, zamore se h temu nekatoliško stranko siliti s pomočjo svetne oblasti. Tako je odločila c. kr. vlada moravska dne 13. maja 1885, št. 12925. ’) Ker torej cerkev pri svetni oblasti nima dosti zaslombe, mora župnik toliko bolj s pastoralnimi sredstvi skrbeti, da se mešani za¬ koni ne sklepajo, ako se pa sklenejo, da niso v škodo katoličan¬ stva in v pogubljenje vernikov. Ako zaročenca dasta zahtevano varnost, s katero se z moralično gotovostjo odstrani nevarnost zanemarjanja vere pri katoliški stranki in slabe odgoje otrok, jima župnik pove, da je treba najprej izpro¬ siti spregled zadržka. Spregled da papež, ali vsled preročene oblasti škof. Po prejetem spregledu postane sklenitev dotičnega zakona cerkveno dopustljiva, ako ne nasprotuje noben drugi zadržek. Zato se okliče enako, kakor vsak drug zakon, le pri nekatoliski stranki se izpusti zaznamovanje vere, kakor je ukazal papež Gregor XVI. bavarskim škofom, in v nekaterih škofijah mora se vsled škofijske postave katoliška stranka, naj bo ženin ali nevesta, imenovati prva. Instr. o oklicih mešanih zakonov nič ne omeni. i) c f, huc Aichner edit. sexta § 58 nota 6. — (Po smrti družeta ne sme ostali pogodbe spreminjati.) 174 Oklicani morajo biti taki ženini tudi v nekatoliški cerkvi. Ako bi nekatoliški pastor ne hotel oklicavati, naj se obrneta na c. kr. okrajno glavarstvo, da ju uradno okliče, ali pa morata sprositi spregled oklicev. Zaročenca, katerih mešani zakon je vsled spregleda dopustljiv, poroči katoliški župnik po katoliškem obredu, ne sme pa dati že- nitvanjskega blagoslova, to je blagoslova, ki je uvrščen v poželjni maši pro sponsis. Zastran vpisa mešanega zakona v poročno knjigo naj se pazi, da je razven spregledne listine treba še tudi vpisati varnostni reverz. Ako se takim zakonskim da poročni list, je v njem treba omeniti ta reverz, da se tuji župnik, ako se namreč preselijo v drugo župnijo, zna ravnati glede krsta in odgoje otrok. B) Kaj pa, ako zaročenca nočeta dati zgoraj omenjene var¬ nosti, in vendar katoliška stranka ne odjenja od zakona z nekato- ličanom? — Župnik naj katoliški stranki sicer mirno, vendar te¬ meljito, živo in večkrat razloži dolžnost, s katero mora skrbeti za svoje in svojih dušnih otrok zveličanje. Ako vkljub večkratnega opomina ne odjenja od svoje namere, jej objavi, da mu vest in cerkvena postava brani, ju poročiti po cerkvenem obredu, ker se nikakor ne more upati dobiti spregled od zadržka neenake vere. Vendar mora župnik dostaviti, da ju bode vse eno oklicaval in da ne odreče biti pričujoč pri sklenitvi zakona. Ako ni druzega zadržka, okliče župnik tak par, vendar ne pove, katere vere sta zaročenca. Ako je potreba, sme dati tudi spričalo oklicev, v katerem potrdi, da je bil dotičen par oklican, in se ne zna za noben zadržek razven zadržka neenake krščanske vere, ki ni spregledan; ako pa zakonu nasprotuje še kateri razdiraven zadržek, župnik ne dš, spričala oklicev. Mestu poroke je župnik pri sklenitvi zakona le pasivno pričujoč kot postavna za veljavnost zakona potrebna priča, kakor določuje zgoraj omenjena papeževa instrukcija od 22. maja 1841: »Si quandoque fiat. ut conantibus licet contra per debitas suasiones hortationesque sacris pastoribus catholicus vir aut mulier in eontra- hendi mixti matrimonii citra necessarias cautiones sententia persi- stat, et aliunde res absque gravioris mali scandalique periculo in Religionis perniciem interverti plane non possit, simulque in Eccle- siae utilitatem et commune bonum vergere posse agnoscatur, si hujus- modi nuptiae, quantumvis illicitae ac vetitae, coram catholico pa- rocho potius, quam coram ministro acatholico, ad quem partes facile fortasse confugerent, celebretur: tune parochus catholicus aliusve sacerdos ejus vice fungens poterit nuptiis materiali tantum praesentia excluso quovis ritu ecclesiastico adesse, perinde ac si partes unice ageret meri testis, ut ajunt, qualificati seu auetorisabilis, ita, ut scilicet utriusque conjugis audito consensu deinceps pro suo officio actum valicle gestum in matrimoniorum librum referre queat.« Pa¬ sivna pričujočnost torej obstoji v tem, da župnik izjavo zaročnikov, ki z dvema pričama prideta k njemu, posluša in jo vpiše v poročno 175 knjigo. Te izjave ne sprejme v cerkvi ali v žagradu, ampak na drugem primernem mestu, najbolje v župnijski pisarni; oblečen ne sme biti v liturgični obleki (roket, štola), ampak v navadni duhovski; župnikova dolžnost ni pozvati dotične priče, ali zaročnika z vpra¬ šanjem napeljati, da bi svojo voljo, vzeti se v zakon, izrekla, ampak le poslušati, kaj bodeta povedala. Vendar, ako opazi, da se zaročnika v čem bistveno pregrešita, (da bi zavoljo take pomote bil zakon neveljaven, n. pr. privoljenje v zakon ne izrečeta točno, ali nimata dosti ali pravih prič), zahteva pastirska dolžnost župnika, da ju opomni na dotično pomanjkljivost, in zahteva, kar je za veljavno sklenitev zakona potrebno. V poročno knjigo vpiše: I. N. in I. N. sta vpričo podpisanega župnika in prič I. N., I. N., v župnijski pisarni v N. sklenila zakon. Rubrika »copulans« ostane prazna. Ako je treba poročnega lista, se naredi tako-le: »Podpisani s tem iz po¬ ročne knjige tom.? pag.? potrdim, da sta I. N. in I. N., ki sta bila v katoliški cerkvi sv. I. trikrat oklicana, vpričo župnika I. N. in prič I. N. in I. N. izrekla se pozakoniti.« Za pasivno pričujočnost župnik ne more zahtevati štolnine. Kako se ima ravnati spovednik proti spovedancu, ki brez spregleda hoče skleniti mešani zakon? — Od spovedi ga ne sme odvračati, ampak še le vabiti, naj pride, ker je ravno spoved po¬ sebno pripravna, da mu z opomini na srce prigovarja, da bi ga, če mogoče, spreobrnil. Odveze mu ne more dati, dokler ne odjenja od svoje namere, ker trdovratno nasprotuje cerkveni postavi. Ker je očiten grešnik, se razumi, da se mu odreče sv. obhajilo, ako je namreč to ljudem znano. Ako pa njegova namera (brez spregleda skleniti mešani zakon) ni znana ljudem, in dotičnik javno pride k sv. obhajilu, se mu ne sme odreči, da se ne prelomi spovedna taj¬ nost. Spovedancu, ki je mešan zakon (brez spregleda) sklenil, dh spovednik odvezo, ako se resnično kesa svojega koraka in je pri¬ pravljen popraviti, kolikor je mogoče, kakor je na vprašanje: »An contrahens catholicus, postea volens sacramentorum particeps fieri, ad ea debeat admitti?* odgovoril papež Pij VI.: »Ad quod dicimus, dum idem ille demonstrabit, poenitere se suae peccaminosae con- junctionis, poterit hoc ipsi concedi, modo ante confessionem sincere declaret, procuraturum se conversionem conjugis haereticae, reno- vare se promissionem de educanda prole in religione orthodoxa et reparaturum se scandalum alliis fidelibus datum. Si tales conditiones concurrant, non repugnamus Nos, quominus pars catholica Sacra¬ mentorum fiat particeps.« C. Otroci, rojeni iz veljavno (dasi zavoljo pomanjkanja spre¬ gleda grešno) sklenjenega zakona so in se vpišejo zakonski. D. Soproga, ki sta sklenila mešan zakon (s spregledom ali brez spregleda), ne smeta ga v pričo nekatoliškega duhovnega pa¬ stirja potrditi z nekatoliškimi obredi, ker bi s tem ravnanjem kato¬ liška stranka močno zagrešila propter comraunicationem m sacns 176 in bi zapadla cerkvenim kaznim, 1 ) se ve, da pri nas le pro foro interno, ker zdaj v Avstriji cerkev svoje postave ne more pro foro externo siliti, ko avstrijska postava od 31. decembra 1868, člen III. izrečno dopušča, da je zaročnikom mešane vere slobodno, izprositi cerkveno poroko pri duhovnem pastirju druge stranke, ko so jo že prej sklenili vpričo duhovnega pastirja ene stranke, ali pa vpričo političnega uradnika. IV. Dolžnost župnikova po sklenjenem mešanem zakonu. Ako je bil zakon sklenjen dopustljivo, toraj s spregledom zavoljo dane varnosti, naj župnik posebno na to pazi, da se v varnostnem reverzu dana obljuba resnično spolnuje. Posebno naj ne pusti iz oči otrok iz takega zakona, da se prepriča, če hodijo v katoliško šolo, v ka¬ toliško cerkev h krščanskemu nauku, če se dobro učijo za prejetje zakramentov (sv. pokore in sv. obhajila), če prejemajo te zakramente. Ako opazi, da zakonska z imenovanim reverzom dane obljube ne spolnujeta, vplivati mora s pastoralnimi sredstvi na katoliško stranko, ker pri nas vsled interkonfesijonelne postave od 25. maja 1868, člen II. ni upati pomoči od posvetne oblasti. Ako je bil zakon sklenjen cum assistentia passiva, torej brez spregleda, naj katoliški stranki poskuša obuditi spoznanje velike pregrehe, da se skesa in spreobrne. Imenovana papeževa instrukcija od 22. maja 1841 pravi: »His in circumstantiis haud impari imo impensiori conatu et studio per Antistites et parochos elaborandum erit, ut a catholica parte perversionis periculum, quoad fieri possit, amoveatur, ut prolis ulriusque sexus educationi in religione catholica, quo meliori liceat modo, prospiciatur, atque ut conjux catholicae fidei adhaerens serio admoneatur de obligatione, qua tenetur, curandi pro viribus acatho- lici conjugis conversionem, quod ad veniam patratorum criminum facilius obtinendam erit opportunissimum.« Ako vsled teh opominov katoliška stranka spozna svojo dolžnost, bo morebiti se svojim vplivom ganila nekatoliškega zakonskega družeta, da zagotovi kato¬ liško odgojo otrok in morebiti celo da prestopi h katoličanstvu. V slučaju spreobrnjenja nekatoliškega soproga ni potreba poveljaviti zakona, ki je bil poprej veljavno sklenjen, sme se pa takim zakon¬ skim dati ženitovanjski blagoslov, ker ga pri sklenitvi zakona nista prejela. V. Zastran vpeljanja v cerkev matere po porodu velja pravilo, da se nekatoliške matere ne vpelje nikdar, katoliško mater pa se vpelje, ako je bil zakon vsled dane varnosti sklenjen s spregledom. Ako pa je bil zakon sklenjen cum passiva assistentia, se tudi kato¬ liške porodnice ne vpelje v cerkev, razven slučaja, da se že kesa storjenega koraka in djanjsko pokaže poboljšanje, kar posebno po¬ kaže s tem, da otroka da krstiti po katoliškem obredu. Eichst. past. instr.: »Introductio et benedictio post puerperium, cjuando proles a *) Congr. generalis S. Inquisitionis je 29. avgusta 1888 na vprašanje: »Utrum absolutio a censuris omnibus catholicis, cjui coram haeretico ministro nuptias contraxerunt, necessaria sit. . odgovorila: »Affirmative.« 177 sacerdote catholico baptizata est, fieri omnino potest, et preces pro matre et prole, utraque catholica dici poterunt; cjuando vero proles apud acatholicos baptizata sit et ecclesiae catholicae eripiatur, tune a benedictione matres sunt repellendae seu potius ad repulsam et puhlicam confusionem evitandam jam praevie de hoc disciplinae capite omni cum diseretione admonendae, ne pro introductione in simili času ad ecclesiam veniant.« Opazka. Že omenjena avstrijska postava od 31. decembra 1868 dopušča sklenitev zakona vpričo župnika kateregakoli zaročnikov, torej je državno veljaven tudi zakon, ki je bil sklenjen vpričo ne- katoliškega duhovnega pastirja, ali pa (v sili) vpričo političnega uradnika. Cerkev pa ne prizna veljavnosti zakonu, ki ni bil sklenjen vpričo katoliškega duhovnega pastirja (razven v ogerskih deželah, za katere velja papeževa instrukcija od 30. aprila 1841, kakor omeni navod § 38). Ako bi tedaj dva zaročenca, ki nočeta dati varnosti ozir vere katoliške stranke in otrok, rekla, da se bodeta pozakonila vpričo nekatoliškega duhovnega pastirja, ne sme katoliški župnik oklicati njunega zakona in jima ne izročiti za zakon potrebnih listin, ker bi s tem sodeloval pri neveljavni sklenitvi zakona; sme pa dati dotične listine posvetni gosposki, ako jih zahteva. 1 ) § 58. Dovoljenje starišev v zakon. Instr. § 68: »Etiam in neetendo matrimonii vinculo memores sunto filii familias Domini dicentis: Honora patrem tuum et matrem tuam! Praeterea prona est ad praepropera consilia juventus, nisi maturioris aetatis experientia regatur, et conjugia absque debita deliberatione inita uberem malorum continent fomitem. Quocirca illicita sunt matrimonia, quae parentibus justis ex causis assensum denegantibus contrahuntur.« Zastran vpliva starišev na zakone svojih polnoletnih otrok — le o teh je tukaj govor — (zastran maloletnih glej § 49), pravi sv. Tomaž (in 4. dist. 29, qu. 1, art. 4): »Pater non potest cogere filium ad matrimonium per praeceptum, cum sit liberae conditionis; sed potest eum inducere ex rationabili causa. Et tune sicuti filius se habet ad causam illam, ita se habet ad praeceptum patris, ut si illa causa cogat de necessitate vel honestate, et praeceptum similiter cogat.« Iz tega zaključi Scavini: »Hinc non facit contra virtutem pietatis, sf filius non obediat, quia vult meliorem statum eligere, quia aliis sponsalibus obstrictus est, quia nimis a tali muliere abhorret.« Iz tega je razvidno, da pomanj¬ kanje dovoljenja samo na sebi Se ni oviraven zadržek, ampak le, ako stariši iz pravičnih vzrokov odrečejo dovoljenje. O takem zakonu pravi trid. zbor: »Sancta Dei ecclesia ex justissimis causis illa semper detestata est et prohibuit.« Dogoditi se pa more slučaj, da mora sin skleniti zakon, dasi mu ga stariši iz pravičnega vzroka branijo, n. pr. po veljavno sklenjeni zaroki accedente copula carnali. i) c f. huc Aichner >De guaestione cannonistar.« in haere - § 192 not. 20 »Bened. XIV«. ^ Zakonsko pravo. 178 Avstrijska postava sicer pomanjkanje dovoljenja ne Šteje med zadržke, vendar v paragrafa 1222 drž. zakonika določuje: »Wenn eine Tochter ohne Wissen oder gegen den Willen ihrer Eltern sich verehelichet, und das Gericht die Ursache der Missbilligung ge- griindet findet, so sind die Eltern selbst in dem Falle, dass sie in der Folge die Ehe genehmigen, nicht schuldig, ihr ein Ileiratsgut zu geben.« Paragraf 1231 določuje, da isto velja o doti, katero morajo stariši dati sinu. Ko se torej za zakon oglasijo ženini, katerih stariši so še živi, naj duhovni pastir vselej vpraša, če roditelji vedo za nameravano ženitev in če so zadovoljni ž njo. Ako polnoletni zaročenec pravi, da stariši odobravajo njegov zakon, ni treba duhovniku stvari dalje preiskovati; če bi pa rekel, da niso zadovoljni z ženitvijo, naroči naj mu, da skuša stvar s stariši z lepa vravnati, njih dovoljenje in blagoslov k ženitvi si pridobiti ... a strogo naj od polnoletnega ženina tega nikar ne zahteva in naj tudi ne tirja, da prinese kako spričalo dovoljenja. Ako bi pa stariši sami prišli, oziroma oče, ter bi ugovarjali zoper nameravani zakon svojega že polnoletnega sina ali hčere, naj jih duhovni pastir vpraša po razlogih nasprotovanja. Ce se župniku zdi vzrok ugovora pravičen, utemeljen, naj ženinom nameravano poroko odsvetuje; ako ugovor ni zelo važen in opra¬ vičen, skuša naj duhovni pastir stariše z lepa pregovoriti, da odobre namero sinovo ali hčerino. Ako ne pride do sprave in dogovora, potem velja, kar navod § 70 ukazuje za vse dvomne pa težavne prigodke: »res ad episcopum deferenda«, in dokler ne dobi škofo¬ vega odgovora, ne oklicuje dotičnega para. (Zup. I. c. str. 725.) § 59. Državni oviravni zadržki (prepovedi). Med državne oviravne zadržke štejemo politično dovoljenje, dolžnost mladeničev k vojaškemu naboru, čas vdovin. § 60. Dolžnost mladeničev k naborni stavi. O tem zadržku določuje vojni zakon od 11. aprila 1889, § 50 : »Predno kdo stopi v dobo naborni stavi podvrženo in dokler ne izstopi iz tretjega letnega razreda, ni nikomur dopuščeno oženiti se. Izimljejo se tisti, ki so bili v naborni stavi izbrisani ali kateri v tretjem letnem razredu niso bili potrjeni. V okolnostih vrednih posebnega ozira sme komu minister za deželno bran ali deželno oblastvo, kateremu se ta stvar preizroči, izimno dovoliti, da se oženi; ali to dovoljenje ne daje mu nikake ugodnosti v izpolnje¬ vanju vojne dolžnosti. Kdor se je oženil — prestopivši prej omenjeno prepoved — kaznuje se v novcih od 30 do 300 gld. Sokrivca take nedovoljene ženitve zadeva ista kazen v novcih in sicer tako, da to ne brani postopati ž njim po službenih pro- pisih, ako je v javni službi.« 179 Kdaj se začne »doba naborni stavi podvržena« pove § 7 vojnega zakona: »Dolžnost pristopiti v vojstvo, v vojno pomorstvo ali v deželno brambo, začenja se s prvim dnem januvarja meseca onega leta po koledarji (pratiki), v katerem vojni dolžnosti podvržen človek dovrši 21. leto svoje dobe.« Zastran kazni, zažuganih prestopnikom prepovedi o ženitvi, pravi ukaz ministerstva za deželno bran od 15. aprila 1889, § 19, 2: »Kazenski postopek pristoji političnim oblastvom domovinske ob¬ čine; ako je domovinstvo dvomno, onemu političnemu okrajnemu oblastvu, v katerega stavnem imeniku je zabiležen dotični stavljenec (§ 84), zoper dejanjske vojaške osebe vojaškim oblastvom (§ 86). Kazen naj nastopi tudi tedaj, če se je prestopek doprinesel zunaj kraljevin in dežel zastopanih v državnem zboru. Ista kazen zadeva tudi ogerske državljane, kateri bivajo v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru, brez razločka, če so prestopek doprinesli v tem državnem ozemlji ali zunaj njega. Postopek in razsodilo pristoji v poslednjem slučaji oblastvu bivališča. Zastarelostma doba znaša tri mesece in se začenja, ko preteče čas, za kateri je ženitev prepovedana, ali pa s prejšnjim rešenjem zakonske vezi.« Pri mladeničih, zglasivših se za zakon, pazi naj župnik na sledeče: a) Ako mladenič še ni v dobi, podvrženi naborni stavi, se ne more oženiti brez posebnega dovoljenja od c. kr. deželnega oblastva. b) Ako je v prvem ali drugem letnem razredu, se sploh ne sme oženiti, — sme se le, ako pokaže od c. kr. okrajnega glavarstva spričalo, da je izbrisan iz naborne stave, ali pa ako zadobi posebno dovoljenje od c. kr. deželnega oblastva. c) Ako je v tretjem letnem razredu, se ne sme oženiti, prodno pride k naborni stavi. Ako je potrjen, postane vojaški novinec in zastran ženitve veže ga postava o zadržku vojaškega stanu (gl. § 50 str. 154). Ako ni potrjen, sme se oženiti; umeva se, da mora župniku dokazati, da ni bil potrjen, in sicer to dokaže s spričalom od c. kr. okr. glavarstva, dokler ne dobi naloga za plačilo vojaške takse; pozneje pa pobotnica plačane vojaške takse zadostno priča, da dotičnik ni podvržen stavni dolžnosti. d) Ako z nijednim veljavnim spričalom ne more skazati, da je zadostil stavni dolžnosti, naj župnik o tem pozve pri pristojnem c. kr. okr. glavarstvu. Kdor namreč ni prišel k naborni stavi, dolžen je k temu do skončanega 36. leta svoje starosti, in se, če ni spolnil stavne dolžnosti, pred 31. decembrom tistega leta, v katerem dovrši 36. leto starosti, ne sme oženiti, j? •» voj. zakona: »Ako kdo, ki je dolžen priti k glavni stavi, ne pride, treba je z zakonitimi pomočki poskrbeti, da bode pozneje postavljen pred komisijo. Gas, doklej je moči na ionu slavi podvrženega človeka primorati, da izpolni zamujeno stavno 12 * 180 dolžnost, traja do 31. dne decembra tistega leta, v katerem on dovrši 36. leto svoje dobe.« Ko je pa dotičnik že prestopil 36. leto starosti, mu zamujena dolžnost stave ni več zadržek proti zakonu, ampak bo po § 44. voj. zakona kaznovan z za¬ porom od 15 dni do dveh mesecev in v novcih od 50 do 300 gld. Prošnjo za dovolitev ženitve pred spolnjeno stavno dol¬ žnostjo vložiti je treba pri c. kr. deželni vladi s posredovanjem c. kr. okrajnega glavarstva. § 61. Gosposkino dovoljenje. Gosposkinega dovoljenja k ženitvi, ali tako imenovane ženit- vanjske zglasnice (polit. Eheeonsens, — Ehemeldzettel) dandanes potrebujejo le šezaročniki, ki imajo domovinsko pravo na Kranjskem, na Tirolskem ali na Predarelskem. Na Tirolskem in Predarelskem potrebujejo tega dovoljenja le tisti, ki ondi nimajo stalne posesti, n. pr. posli, dninarji, obrtnijski pomočniki itd. Uradniki, stalno postavljeni, morajo svojo namerovano ženitev naznaniti svojemu vikšemu; istotako c. kr. služabniki, katerih ne¬ kateri n. pr. služabniki c. kr. pošte, pazniki po ječah, potrebujejo izrečnega dovoljenja za ženitev od svojega vodstva ali višjega urada. Nedefinitivnim ljudskim učiteljem je treba dovoljenja za ženitev od c. kr. okrajnega šolskega sveta. Djanjsko služeči in začasno umi- rovljeni finančni stražniki potrebujejo dovoljenja za ženitev od c. kr. dež. finanč. vodstva. § 62. Vdovin čas (Wittwenfrist). Naravski čut spodobnosti in prava otrok zahtevajo, da vdova po razvezi prejšnjega zakona ne stopi prehitro v drug zakon. Rimsko pravo določevalo je ojstre kazni vdovam, ki bi pred pretečenim letom po smrti prvega moža sklenile nov zakon. Kano¬ nično pravo sicer ni sprejelo teh kazni, in sploh ni stavilo tega zadržka, vendar cerkev ni nikdar odobravala zgodnih zakonov vdov. Državno avstrijsko pravo pa prepoveduje vdovam stopiti v nov zakon, predno po razvezi prvega zakona preteče šest mesecev. Drž. zak. § 120 pravi: »Wenn eine Ehe fiir ungiltig erklart, getrennt, oder durch des Mannes Tod aufgelost wird, so kann die Frau, wenn sie schvvanger ist, nicht vor ihrer Entbindung, und wenn iiber ihre Schwangerschaft ein Zvveifel entsteht, nicht vor Verlauf des sechsten Monates zu einer neuen Ehe schreiten; wenn aber nach den Umstanden oder nach dem Zeugnisse der Sachverstan- digen eine Sch\vangerschaft nicht wahrscheinlich ist, so kann nach Ablauf dreier Monate in der Hauptstadt von der Landesstelle, und auf dem Lande von dem Kreisamtedie Dispensation ertheilt werden.« Ta paragraf ne zadeva vdovcev, ampak le vdove, in sicer tudi take vdove, ki so bile od moža ločene od mize in postelje. 181 Ako je vdova noseča, se pred porodom ne sme poročili. Sicer postava ne določuje, je li v takem slučaju mogoč spregled ali ne, vendar se mora iz stika besedi soditi, da ni mogoč. Ako nosečnost vdove ni gotova, mora vdova čakati šest mesecev po razvezi prvega zakona. Teh šest mesecev mora čakati tudi vdova, ki je pred razvezo zakona že dolgo časa živela ločena od svojega moža, ker postava za tak slučaj ne dela izjeme. Ako je nosečnost vdove neverjetna, ali nenosečnost gotova vsled posebnih okoliščin, ali je potrjena po pričevanju zvedencev (babica, porodniški zdravnik), more vdova za nov zakon dobiti spregled že pred šestim, vendar ne pred tretjim mesecem. Prošnja se vloži pri c. kr. okrajnem glavarstvu (kolek 50 kr.) in sicer ne pred pretečenim tretjim mesecem, ker bi je oblastvo poprej nikakor ne uslišalo. V prošnji je treba dokazati neverjetnost nosečnosti s spri- čalom porodniškega zdravnika in pretek treh mesecev po razvezi prvega zakona z mrtvaškim listom ali z razsodbo zakonskega so¬ dišča, ako je bil prvi zakon neveljavnim izrečen. Prošnjo ima vložiti vdova; ako jo stori župnik, jo stori le v njenem imenu (ako namreč vdova ne dobi lahko druzega, ki bi se razumel na take reči, kar se posebno na deželi na mnogih krajih zgodi). Ako bi se vdova brez spregleda poročila pred šestim mesecem, zapade kaznim ona in njen soprog p,o § 121 drž. zak.: »Die Ueber- tretung dieses Gesetzes (§ 120) zieht zwar nicht die Ungiltigkeit der Ehe nach sich; allein die Frau verliert die ihr von dem vorigen Manne durch Ehepacten, Erbvertrag, letzten Willen, oder durch das Uebereinkommen bei der Trennung zugevvendeten Vortheile; der Mann aber, mit dem sie die zvrnite Ehe schliesst, verliert das ihm ausser diesem Falle durch den § 58 zukommende Recht, die Ehe fiir ungiltig erklaren zu lassen, und beide Ehegatten sind mit einer den Umstanden angemessenen Strafe zu belegen. Wird in einer solchen Ehe ein Kind geboren, und ist es 'vvenigstens zvveifel- haft, ob es nicht von dem vorigen Manne gezeugt vvorden sei, so ist demselben ein Curator zur Vertrelung zu bestellen.« Skupno kazen, zadevajočo oba soproga, določi sodnik po okoliščinah ali z denarno globo, ali z ječo. Žena vsakikrat zapade določeni kazni, ker pri nji ni mogoče ignorantia facli, igno- rantia juriš je pa ne izgovarja. Mož zapade kazni, ako ga ne iz¬ govarja ignorantia facti; n. pr. ako mu je ženska zatajila, da je še premalo časa vdova, — ali ako je zvijačno dobila spregled, dasi je bila noseča, za kar mož ni znal. C) Spregled zadržkov. § 63. Vvod. Spregled zakonskih zadržkov mnogokrat dela neprijetnih sit- nostij. Nekateri ljudje mislijo, da je spregled povse enostavna stvar, da se namreč župniku plača nekaj pristojbin in zadržek je odpra\ jen. 182 Takim ljudem je treba razložiti, da zadržke spregleduje le višja cer¬ kvena oziroma svetna oblast, ki jih je določila, in sicer ne brez zadostnih vzrokov. Cerkev hoče, naj se postava o zadržkih spolnuje, in spregled naj bo le izjema; zato naj župnik take zaročnike, katerih zakonu nasprotuje koji zadržek, poskusi odvrniti od nameravanega zakona. Ako zaročnika iz posebnih vzrokov ne moreta lahko odsto¬ piti od svoje namere, naj župnik preceni, je li kaj upanja, da bo prošnja za spregled uslišana, to je, je dotičen zadržek spregledljiv in s kojimi vzroki moreta zaročnika utrditi prošnjo za spregled. Treba je torej razložiti: a) Kateri zadržki so spregledljivi, kateri nespregledljivi; b) kdo daje spregled zadržkov; c) kateri so kano¬ nični vzroki spregleda; d) kako.se prejeti spregled zvrši. § 64 . Spregledljivi in nespregledljivi zadržki. Ker je bilo pri posameznih zadržkih tudi omenjeno, se li morejo in kako se morejo odpraviti, naj tukaj sledi samo kratek pregled zadržkov. a) Nekateri zadržki s časom odpadejo sami po sebi n. pr. zadržek mladoletnosti, nedoraščenosti, dolžnosti k vojaškemu naboru, časa vdovinega, obstoječega zakona. O teh je treba opomniti, da pri zadržku nedoraščenosti — popolne nedoraščenosti dušne in telesne — in obstoječega zakona ni spregleda, ostale pa je pred pretekom dotične dobe mogoče odpraviti s spregledom. b) Nekaterih zadržkov ni mogoče odpraviti s spregledom, pač pa s privoljenjem v zakon, namreč zadržek pomote, siljenja in strahu, stavljenega pogoja, posilne odpeljave neveste in skriv¬ nega zakona. Kakšno mora biti privoljenje v zakon, je pri razlaganju posameznih zadržkov povedano. c) Zadržki božjega in naravnega prava so nespregledljivi, namreč zadržek nezmožnosti, obstoječega zvršenega zakona, sorodstva v ravni vrsti, pomanjkanje zmožnosti za dovoljenje. d) Je nekaj zadržkov, ki sami po sebi niso nespregledljivi, torej bi jih sv. oče papež smel spregledati, vendar jih djanjsko nikdar ne spre¬ gleda, ti so: iz zakona izvirajoče svaštvo prvega člena ravne vrste, sorodstvo krvno prvega člena (med bratom in sestro), prešestvo in umor soproga, kadar je pregreha javna in djanjsko izpeljana. e) Redko kedaj se dobi spregled sledečih zadržkov: slovesna za¬ obljuba čistosti, sv. red, različnost vere med krščenim in ne- krščenim, veljaven in nezvršen zakon, prešestvo in umor soproga, kadar je pregreha povse skrivna. f) Pri ostalih zadržkih jo spregled mogoč, ako prosilec dokaže zadosti veljavnih vzrokov. § 65 . Kdo daje spregled zadržkov. Temelno pravilo je, da sme zadržek s spregledom odpraviti on, ki ga je določil, torej od narave postavljenih zadržkov ne more spregledati nobena človeška oblast; cerkvene zadržke spregleda cer¬ kvena, državne pa državna oblast. 183 Zastran cerkvenih zadržkov določuje Instr. §. 79: »Ea matri- monii impedimenta, cjuae iuris canonici sanctionibus innituntur, dispensatione legitime obtenta et conditionibus, quae forsan adjunctae sint, adimpletis, pro singulis cessant casibus. In impedimentis diri- mentibus proprio iure dispensare solius apostolicae Sediš est, cui reservatum quoque, in voto castitatis simplici, sed perpetuo, nec non in disparitate cultus inter Catholicos et Christianos non Catholicos dispensationem indulgere«. Razvidno je iz tega, da razdiravne zadržke in zadržek vedne čistosti in različne krščanske vere le papež jure proprio more spre¬ gledati ; ostale oviravne (cerkvene) zadržke pa spregledajo škofje. Vsled posebnega pooblaščenja torej ex potestate delegata pa škofje dajo spregled tudi pri nekaterih razdiravnih zadržkih; to pooblaščenje jim papež po svojih namestništvih «s. Poenitentiaria« in »Congr. do propaganda fide« podeli v tako imenovanih petletnih pooblastilih (facultates quinquenales), ker jo na posebno prošnjo ponovi vsakih pet let. Ta pooblastila so dvovrstna, namreč ena podeli s. Poeni¬ tentiaria, veljavna le pro foro interno, druga podeli s. Congregatio de propaganda fide, veljavna pro foro externo ecclesiastico. I. Za skrivne zadržke, nasprotujoče sklenitvi kojega zakona ali že po sklenjenem zakonu, nasprotujoče zvrševanju zakona, je papež svojemu Poenitentiarius maior dal obširno polnomoč, da dolične zadržke spregleda, ne da bi objavil okoliščino, kije vzrok zadržku. Torej redno le pri skrivnih zadržkih da spregled, izvenredno pa tudi pri javnih iz pregrehe izvirajočih zadržkih, ako ima za dotičen slučaj posebno pooblaščenje od papeža. Poenitentiarius maior pa navadno del svoje polnomoči s preročeno oblastjo podeli škofom, ki v do- tičnih slučajih pro foro interno dajo spregled. Našteti so v »facul¬ tates a s. Poenitentiaria pro foro interno episcopis concedi solitae. VIII: Dispensandi ad petendum debitum coniugale cum transgressore voti castitatis, qui matrimonium cum dieto voto contraxerit. IX: Dispensandi cum incestuoso, sive incestuosa ad petendum debitum coniugale, cuius ius amisit ex superveniente occulta affinitate per copulam carnalem, habitam cum consanguinea, vel consanguineo, sive in primo, sive in primo et secundo, sive in secundo gradu suae uxoris, seu resp. mariti. ... X: Dispensandi super occulto impedimento primi, necnon primi et secundi, ac secundi tantuin gradus affinitatis ex illicita carnalis copula provenientis, quando agatur de matrimonio cum dieto impedimento iam contracto; et quatenus agatur de copula cum suae putatae uxoris matre, dummodo illa secuta fuerit post eiusdem putative uxoris nativitatem, et non aliter. . . . Item. Dispensandi super dieto occulto impedimento, seu impedimentis affinitatis ex copula illicita etiam in matrimoniis con- trahendis, quando tamen omnia parata sint ad nuptias, nec matii- monium absque periculo gravis scandali differri possit usque dum ab apostolica sede obtineri possit dispensatio. . . .« l o (X.) poob a- ščenje govori le o svaštvu izvirajočem ex copula illicita, ako je zadržek skriven. Krvno sorodstvo, dasi ex copula illicita in skrivno, 184 ni všteto v to pooblaščenje. Isto velja o svaštvu ex copula ličita, o zadržku javne spodobnosti, izvirajočem iz zakona in o duhovnem sorodstvu, ki ne spadajo v delokrog penitenciarije, ampak v delokrog datarije. XI: Dispensandi super occulto criminis impedimento, dummodo sit absque ulla machinatione, et agatur de matrimonio iam contracto..« Ako pa zakon še ni sklenjen, se na temelju tega pooblaščenja ne more dobiti spregleda. XII: Dispensandi super impedimento tertii, seu tertii etquarti, vel quarti simplicis gradus, sive graduumconsanguinitatis, vel affinitatis, super quo, seu quibus obtenta fuerit dispensatio ab aposto- lica sede, et in litteris huiusmodi dispensationis reticita fuerit in- cestuosa copula, quae tamen occulta remaneat. Ac etiam dispensandi seu revalidandi eiusmodi litteras irritas, ac nullas reditas ex incestu, sive post petitam dispensationem, sive post illius expeditionem, et ante respectivam excutionem patrato, ac iterato usque ad eandem executionem, in casibus semper occultis, sive agatur de matrimonio contrahendo, sive iam contracto. . . Za razumljenje tega pooblaščenja naj bo omenjeno, kar bo poznej obširniše razloženo, da se mora pri prošnjah za spregled omeniti, če sta prosilca med seboj zvršila copulam carnalem in ako sta jo zvršila z namenom, da bi ložej dobila spregled od zadržka. Ce torej prosilca zamolčita (utajita) copulam ali dotičen namen, bil je do leta 1885 zadobljen spregled neveljaven. Tudi je bil spregled neveljaven, če sta prosilca zvršitev copulae in dotični namen v prošnji vestno povedala, a potem pred zvršitvijo spregleda ponovila copulam. Ako sta prosilca še le po od¬ dani prošnji za spregled, vendar še pred zvršitvijo spregleda imela copulam carnalem, zanje prejeti spregled ni veljal, dokler ni bil vnovič poveljavljen. V (XII.) našteto pooblaščenje daje škofom oblast v izrečenih mejah dati spregled, oziroma spregledni list poveljaviti, ako je bila copula skrivna. Rečeno je; do leta 1885 — ker je zdaj papež Leo XIII. z dekretom S. Officii 25. junija 1885. vse določbe zastran neveljavnosti spregleda zarad zamolčanja krvosramnega greha razveljavil. Zadeven odlomek tega dekreta se glasi: »Sanctissimus D. N. Leo divina providentia papa XIII. .. hasce litteras omnibus locorum ordinariis dandas iussit, quibus eis notum firet, decretum superius relatum s. rom. et universalis Inquisitionis et s. Poeniten- tiariae (namreč od 1. avg. 1866. in 20. julija 1879) et quidquid in eundem sensum alias declaratum, statutum aut stjlo Curiae inductum fuerit a se revocari, abrogari nuliusquae roboris imposterum fore decerni; simulque statui et declarari, dispensationes matrimoniales posthac concedendas, etiamsi copula incestuosa vel consilium et intentio per eam facilius dispensationem impetrandi reticita fuerint, validas futuras: contrariis quibuscumque etiam speciali mentione dignis minime obstantibus.« Pri skrivnih zadržkih prosi za spregled spovednik in v dotični prošnji prosilce imenuje z izmišljenimi imeni. II. Za očitne zadržke ima sv. stolica posebno uradnijo, po imenu »dataria«. Pred to uradnijo pridejo redno prošnje za spregled očitnih zadržkov razven teh-le: zadržek različnosti vere med kršče- 185 nimi sme spregledati congregatio super negotiis eeclesiasticis extra- ordinariis, — zadržke izvirajoče iz koje pregrehe(n. pr. haeresis, polygamia, etc.) spregleduje s. congregatio offieii seu inquisitionis, — nekatere iz pregrehe izvirajoče zadržke pa po posebnem po- oblaščenju papeževem spregleduje s. poenitentiaria. Sv. stolica pa tudi škofom da pooblaščenje spregledovati nekatere očitne zadržke, in sicer to pooblaščenje da po s. congregatio de propaganda fide v tako imenovanih petletnih pooblastilih. Poobla- ščenja, dana po s. congregatio de propaganda fide, veljajo za zu¬ nanjo sodnost (pro foro externo ecclesiastico, in so ta-le: III: »Dis- pensandi in tertio et quarto simplici et mixto tantum, nedum cum pauperibus, sed etiam cum nobilibus et divitibus in contrahendis; in contractis vero cum haereticis conversis etiam in secundo simplici et mixto, dummodo nullo modo attingat primum gradum et in his casibus prolem susceptam declarandi legitimam.« To po¬ oblaščenje velja za tretji in četrti člen krvnega sorodstva, svaštva in javne spodobnosti iz neveljavnega ali pa iz veljavnega in ne zvršenega zakona, neglede na to, je li sorodstvo nastalo po copula ličita ali illicita. Obsežen pa ni zadržek tretjega ali četrtega člena tikajoči drugi ali celo prvi člen (declaravit s. congr. incjuis. 20. No- vembris 1760). Ako sorodstvo, svaštvo, javna spodobnost ne dosega druzega člena, da spregled škof; ako dosega drugi ali prvi člen pa, dataria, dasi bi zadržek bil ljudem tajen, (kar se more zgoditi, ako zadržek izvira ex copula illicita). Le v nujnih slučajih sme dati spregled papeževo poslanstvo na Dunaji pri zadržkih sorodstva in svaštva druzega člena (in secundo simplici) in tretjega, ali četrtega člena tikajoč drugi člen (rescript. s. congregationis super negotiis eeclesiasticis 19. Dec. 1852). Pooblaščenje govori le o »matrimoniis contrahendis«. Ljubič (Ženitbeno pravo str. 105, op. 3.) pa pravi, da vsled odloka 4. sept. 1858 de propag. sme škof spregled dati pri tretjem in četrtem členu tudi matrimonio contracto, dasi navi¬ dezni soprogi niso spreobrnenci iz krivoverstva (decr. vid. Moy Arch. V. 470). Ozir spreobrnencev iz krivoverstva sega pooblaščenje za zakone sklenjene v krivoverstvu dalje, to je do druzega člena, in so izvzeti le zadržki, pri katerih sorodstvo ali svaštvo na eni strani že lika prvi člen. IV. »Dispensandi super impedimenlo publicae honestatis iustis ex sponsalibus proveniente.« To pooblaščenje govori le o za¬ držku javne spodobnosti izvirajočem iz veljavne zaroke. O zadržku javne spodobnosti, izvirajočem iz nezvršenega zakona je zgorej po¬ vedano, da pooblaščenje velja le do četrtega in tretjega člena. V. Dispensandi super impedimento criminis, neutro tamen conjuge machinante, ac restituendi ius petendi debitum«. Io poobla¬ ščenje veljale za zadržek, izvirajoč iz prešestva, zjedinjenega z obljubo prihodnjega zakona, ali pa z djanskim poskusom pozakoniti se, ne razteza se na zadržek, izvirajoč iz prešestva. zjedinjenega z umorom soproga, in ne na zadržek, izvirajoč iz umora soproga brez pre¬ šestva (razlaganje tega zadržka glej § 41). VI. Dispensandi in nnpe- 186 dimentis cognationis spiritualis, praeterquam inter levantem et levatum«. To pooblaščenje obsega vse zadržke duhovnega sorodstva razven zadržka inter levantem et levatum. III. Naslanjaje se na pooblaščenja, škofom od s. poenitentiaria in congregatio de propaganda fide podeljena, pravi Inst. § 80, da se bodo, ako ne manjka pravičnih (postavnih) vzrokov, škofje od svete stolice prejetih pooblaščenj pri sledečih zadržkih radi po¬ služevali : 1. Pri tretjem in četrtem členu krvnega sorodstva in spodob¬ nega svaštva. 2. Pri duhovnem sorodstvu. 3. Pri nespodobnem svaštvu, ako se ni bati, da bi si bila prosilca vsled nečistega življenja v ravni vrsti sorodna. 4. Pri tretjem in četrtem členu javne spodobnosti izvirajoče iz veljavnega pa še ne zvršenega zakona. 5. Pri javni spodobnosti, izvirajoči iz neveljavnega in nezvr- šenega zakona ali iz zaroke. To so navadna pooblaščenja, dana škofom s petletnimi po¬ oblastili; posamezni škofje pa imajo semtertje od sv. Očeta še ob- širniša poblaščenja, n. pr. da smejo na leto spregledati neko določeno število razdiravnih zadržkov, ki niso našteti v petletnih poobla¬ stilih itd. Pri zadržkih zabranivnih dajo škofje lastnomočno spregled, samo ne pri zadržku vedne čistosti in različnosti vere med krščenimi. Zastran spregleda zadržkov pri poroki na smrtni postelji je S. Congr. Inquis. 20. Febr. 1888 de mandato SS. D. N. Leonis XIII. škofom podelila obširno pooblaščenje, da zamorejo »sive per se, sive per ecclesiasticam personam šibi benevisam« spregledati vse javne »jure eclesiastico« stavljene razdiravne zadržke, ako sta ženina, po¬ trebujoča spregled, ali državni veljavni zakon že sklenila, ali pa živita v priležtvu in zaradi bližnje smrtne nevarnosti ni več časa izprositi spregleda od sv. stolice. Na zadevno vprašanje je kardinal Monaco 1. marca 1889 odgovoril, da so sv. Oče napominano pooblaščenje od 20. febr. 1888. dali škofom s pravom, da zamorejo subdelegovati druge mašnike, vendar s pristavkom: »sed pro casibus, in quibus desit tempus ad ipsos Ordinarios recurrendi et periculum sit in mora.« Rečeno je, da to pooblaščenje velja le za zadržke, stavljene »jure ecclesiastico«, torej: a) Višji red (to je dijakonat in subdijakonat; mašnikov red pa je izrecno izvzet iz tega pooblaščenja) in slovesna obljuba v sa¬ mostanu; ako pa taki ženini potem ozdravijo, mora se podeljeni spregled naznaniti sv. Congr. Off., a ženini naj, ako le mogoče, zapuste dotični kraj, da se zavaruje pred pohujšanjem, ali se popravi; b) različnost vere med krščenim in nekrščenim; c) krvno sorodstvo, razven krvnega sorodstva v ravni vrsti in prvega člena v postranski vrsti; 187 d) duhovno sorodstvo; e) postavno sorodstvo; f) svaštvo spodobno razven zadržka v prvem členu ravne vrste, ki je izrecno izvzet iz pooblaščenja; g) svaštvo nespodobno; h) zadržek javne spodobnosti; i) prešestvo; k) umor soproga; l) skriven zakon. Opazi se, da se pri zadržkih, stavljenih od dr¬ žavne oblasti mora, izprositi tudi državni spregled. IV. Zadržke, postavljene od državne oblasti, spregleda le državna oblast. Za spregled zadržka, ki je postavljen od cerkvene in državne oblasti, mora se vložiti prošnja pri vsaki oblasti posebej. O spregledu državnih zadržkov posebej določuje državni zakon §83: »Aus wichtigen Grtinden kann die Nachsicht von Ehehinder- nissen bei der Landesstelle angesucht iverden.« Vsled dvornega de¬ kreta 10. decembra 1807 ukazano je deželnim poglavarstvom, naj vzroke za spregled v prošnji navedene z največjo natančnostjo pre¬ iščejo in spregled še le dovole, ko je dotični prosilec donesel spričalo o znanju verskih resnic in dokazal, da ima vse druge za zakon potrebne lastnosti in da so vzroki za spregled resnični. Dvorni dekret 27. maja 1840 določuje, da se tistim katoličanom, ki so k koji nekatoliški ločini prestopili, da bi jim ne bilo treba iskati spre¬ gleda cerkvenega zadržka, ne sme dati državnega spregleda. Mini- sterijalni odlok 1. julija 1868, št. 80, določuje, da je notranje ministerstvo najvišja instanca pri razsojevanji spregledov državnih zakonskih zadržkov. K vojaštvu spadajoče osebe morajo spregled za¬ konskega zadržka dobiti od vojnega ministerstva. Drž. zak. § 84: »Vor Abschliessung der Ehe ist die Nachsicht uber Ehehindernisse von den Parteien selbst und unter eigenen Namen anzusuchen. Wenn sich aber nach geschlossener Ehe ein vorher unbekanntes auflosliches Hinderniss iiussern solite, konnen sich die Parteien auch durch ihre Seelsorger, und mit Verschweigung ihres Namens, an die Landesstelle um Nachsicht wenden.« Spregled državnih zakonskih zadržkov daje deželna vlada, le sledeče zadržke spregleda tudi c. kr. okrajno glavarstvo: Oklice druge in tretje, vsili pa vse tri; pomanjkanje krstnega lista; čas vdovin (Wittwenfrist — Postava 4. julija 1872). Sicer se pa tudi prošnje na¬ menjene c. kr. deželni vladi ne vlože neposredno pri c. kr. deželni vladi, ampak pri c. kr. okrajnem glavarstvu, da se ne zgubi časa, ker mora itak deželna vlada le s posredovanjem c. kr. okrajnega glavarstva spoznati, so li vzroki za spregled resnični ali ne (kolek 50 novčičev). Prošnja mora biti spisana v imenu prosilcev (tudi, ako jo zaradi njune nevednosti in pomanjkanja drugega pisarja spiše župnik) in od prosilcev podpisana. Župnik jo tudi podpiše in potrdi resničnost navedenih vzrokov; ako sta prosilca od cerkvene oblasti že prejela spregled, omeni tudi to župnik v opazki, spregledne listine cerkvene pa naj ne priloži prošnji, ker je v škofijskih spreglednih listinah 188 večidel tudi duhovno-pastirskih navodov, namenjenih le dotič- nemu duhovnemu pastirju. Prošnji morajo biti priložena vsa dokazna pisma, in sicer tudi tista, ki osvetljujejo zadržek. Torej krstna lista obeh zaročnikov; krstni list nezakonskega otroka, ako se ima kateri vzakoniti vsled tega zakona (vsak s kolekom 50 kr.); spričali o znanju verskih resnic (kolek po 15 kr.), in spričali nravnosti, ako ju zahteva dotična oblast (kolek po 50 kr.); izkaz, da je prosilec zadostil postavi o vojaškem naboru; dovoljenje očetovo ali sirot- niškega sodišča, ako je prosilec (prosilka) mladoleten itd. Pri za¬ držkih sorodstva in svaštva se poleg zadevnih spričal iz matrik pridene še poseben rodovnik (kolek 15 kr.), ki pa ne sme imeti župnega podpisa in ne pečata, ker je samo zato, da se sorodstvo ali svaštvo ložej pregleda. Ako bi se rodovniku pridjal župni podpis in pečat, bi moral imeti toliko kolekov po 50 kr., kolikor je v njem zaznamovanih krstov, porok in smrti. Ako sta prosilca iz raznih kronovin, prositi se mora spregleda pri obeh dež. vladah. (Wien. Dioecesbl. 1888, pag. 92.) § 66 . Vzroki za spregled. I. Ker se z vsakim spregledom postava nekako rani, je raz¬ vidno, da se spregled ne da brez zadostnega vzroka. Spregled brez pravičnega in zadostnega vzroka bi bil nedopustljiv ali celo neve¬ ljaven, in s tem vzrok neveljavnemu zakonu. Past. instr. Eichst. pravi: >Ad omnem dispensationem requiruntur justae causae; alias erit illicita, non raro etiam invalida, praesertim si quis pontifice inferior dispensat, cum potestas superioribus non sit data in de- structionem, sed in aedificationem (cone. Trid. sess. 24. de reform, matr. cap. 5.)« Ako bi prosilec svojo prošnjo za spregled podpiral z neresničnimi vzroki, bi bil spregled, dasi podeljen od papeža, neveljaven, ker se v preglednih listinah ali izrečno dostavi ali sama po sebi razumi opazka: Si preces veritate nitantur. Papež Be¬ nedikt XIV. v svojem apost. pismu 25. februvarija 1742 brez raz¬ ločka, kdo je dal spregled, pravi: »Expressio causarum earumque verificatio ad substantiam et validitatem dispensationis pertinet, illisque deficientibus gralia nulla ac irrita est, nullamque execu- tionem meretur.« Iz lega pravila sledi sam po sebi opomin duhovnemu pastirju, naj vzroke, zavoljo katerih kdo želi dobiti spregled zadržka, naj- natančniše in najvestnejše pregleda, so li resnični ali ne, dobro vede, da bi s potrjenjem neresničnega vzroka pomagal zvijačno dobiti spregled in bi imel na vesti neveljavnost dotičnega zakona. Zastran kanoničnih vzrokov za spreglede cerkvenih zadržkov je s. congregatio de propaganda fide 9. maja 1877 izdala posebno instrukcijo, ki se tako glasi: Cum dispensatio sit juriš communis relaxatio cum causae cognitione, ab eo faeta, qui habet potestatem, exploratum omnibus est, dispensationes ab impedimentis matrimo- nialibus non esse indulgendas, nisi legitima et gravis causa inter- 189 veniat. Quin imo facile quisque intelligit, tanto graviorem causam requiri, quanto gravius est impedimenlum, quod nuptiis celebrandis opponitur. Verum haud raro ad s. sedem perveniunt supplices litterae pro impetranda aliqua hujusmodi dispensatione, quae nulla ratione fulciuntur. Accidit etiam quandoque, ut in hujusmodi sup- plicationibus ea omittantur, quae necessario exprimi debent, ne dispensatio nullitatis vitio laboret. Idcirco opportunum visum est, in praesenti instructione paucis perstringere praecipuas illas causas, quae ad matrimoniales dispensationes obtinendas juxta canonicas sanctiones, et prudens ecclesiasticae provisionis arbitrium, pro sufficientibus haberi consueverunt; deinde ea indicare, quae in ipsa dispensatione petenda exprimere oportet. Atque ut a causis dispensationum exordium ducatur, operae pretium erit imprimis animadvertere, unam aliquando causam se- orsim acceptam insufficientem existimari; nam quae non prosunt singula, multa juvant. Hujusmodi autem causae sunt, quae sequuntur: 1. Angustia loči sive absoluta sive relativa (ratione tantum ora- tricis), cum scilicet in loco originis, vel etiam domicilii cognatio foe- mine ita sit propagata, ut alium pariš conditionis, cui nubat invenire nequeat, nisi consanguineum vel affinem, patriam vero deserere sit ei durum. Ta vzrok se ozira le na prosilko, in sicer ž njim morejo pod¬ krepiti svoje prošnje le poštene zaročnice, ker se o zapeljanih do¬ mneva, da morajo biti zadovoljne z možem, ki bi bil v slabejših okoli¬ ščinah, kakor je kateri sorodnik, ki se jej za moža ponuja. Kraj je majhen, ako v njem ni čez tristo ognjišč (družin). S. congr. cone. je 8. julija 1876. razsodila: angustiam loči non esse desumendam a numero focorum cujusque parochiae, sed a numero focorum cu- jusque loči vel etiam plurium locorum, si non distent ad invicem ultra milliare (malo več, kot en četrt ure). Torej se gleda na število dotične vasi in še najbližjih vasi, ki so manj od pol ure oddaljene. Gleda se na vas, v kateri je rojena prosilka; ako pa ima prosilka domovališče različno od rojstnega doma, in sta oba kraja tako majhna, da nimata po tristo družin, se ta okoliščina imenuje an- gustiae locorum, ki je močnejši vzrok nego angustia loči. Izraz »pariš conditionis« pomeni enakega moža po stanu, ali po bogastvu, ali po veri, ali po dostojanstvu ali po nravnosti. Dr. Ivnopp pravi, da za ta vzrok zadostuje, če se zaročnici, ki je za možitev že dalje časa dorasla, še ni ponudila primerna in ugodna priložnost zakona v njenem kraju, razven priložnosti s sorodnikom. Okoliščina, da bi se v tujem kraju mogla pozakoniti v enake ali še boljše razmere, ji ne spodbije tega vzroka, ker se sploh sodi, da je ženski težavno zapustiti domači kraj, in v njem svoje stariše in prijatelje, od katerih sme upati tolažbe in pomoči v težavnih okoliščinah. 2. Aetas foeminae super adulta, si scilicet 24 ra aetatis annum jam egressa haetenus virum pariš conditionis, cui nubere possit, non invenit. Haec vero causa haud suffragatur viduae, quae ad alias nuptias convolare cupiat. V prošnji za spregled, pravi Dr. Knopp, 100 navadno ni potreba povedati, koliko let ima prosilka čez 24, ampak zadostuje izraz »quod dieta oratrix vigesimum quartum annum et ultra suae aetatis agens haetenus virum pariš conditionis, cui nubere possit, on invenit . . .« Ako se pa v prošnji edini ta vzrok navede, je dobro starost natanko določiti, ker se spregled tem ložje dobi, čem starejša je prosilka; v tržaški škofiji je pa izrecno zapovedano, naj se starost prosilcev določi. (Curia epp. 1885.) Z izrazom »virum non invenit« ne zahteva, da bi bila morala prosilka moža iskati, ampak zadostuje, da se ji dozdaj ni ponudil primeren in ugoden zakon. Instr. Eichst. še tudi dostavi: »nec obstat, si alias ante recu- saverit nuptias, etiam cum proposito, nunquam matrimonium ineundi.* 3. Deficientia aut incompetentia dotis, si nempe foemina non habet aetu tantam dotem. ut extraneo aequalis conditionis, qui neque consanguineus neque affiinis sit, nubere possit, in proprio loco, in quo commoratur. Quae causa magis urget, si mulier penilus indotata existat, et consanguineusv el affinis eam in uxorem ducere, aut etiam convenienter ex integro dotare paratus sit. Ta vzrok velja, ako se prosilec hoče pozakoniti s prosilko vkljub njenemu uboštvu, ker ima za njen stan premajhno doto ali celo nič dote. Tudi velja ta vzrok, ako bi koji tretji obljubil prosilki dati primerno doto, pa le s po¬ gojem, da se pozakoni s prosilcem (sorodnikom). Upanje na veliko dedščino prosilki ne spodbije tega vzroka. Ne velja ji pa ta vzrok, ako so njeni stariši zadosti bogati, pa ji ne dajo ali se branijo dati primerno doto, ali pa, ako je že poprej od katerega druzega dobila toliko premoženja, kolikor zadostuje za doto nji primerno. Stariši so po avstrijski postavi drž. zak. § 1220 dolžni hčeram in vnu¬ kinjam dati svojemu stanu in premoženju primerno doto. Ako je njeno premoženje, oziroma dota, še v pravdi, torej negotova, se ji negotovost premoženja sceni kot da nima premoženja, torej velja vzrok. Ako bi jo bogatejši (imenitnejši) sorodnik hotel vzeti za ženo, in nima take dote, kakor bi bila primerna za takega snubača, ima pa tako veliko, kakor je primerna za njen stan, ji ta relativna pomanjkljivost dote ni veljaven vzrok prošnje, ker se vsled tega vzroka (incompetentia dotis) spregled ne daje v podporo pohlepnosti po višjem, ampak le zato, da bi se ženska mogla poročiti primerno svojemu stanu. Ako je bil spregled že podeljen, pa še ne zvršen in prosilka pred zvršitvijo spregleda dobi vsled dedščine, daritve, itd. za nji primerno doto zadosti imetka, zgubi spregled veljavo. Če bi pa za to nepričakovano premoženje zaznala še-le po zvršitvi spregleda, dasi je pravno že pred zvršitvijo bogatejša postala, ji ta okoliščina (pridobljeno bogastvo) ne uniči spregleda, kolikor je bil podeljen zavoljo vzroka »incompetentia dotis«. Ako bi prosilka imela nekaj dote, ki bi bila sicer dosti velika, da bi se mogla primerno svojemu stanu poročiti v tujem kraju, a premajhna, da se pri¬ merno poroči v lastnem kraju, velja vzrok premajhne dote. 4. »Lites super successione bonorum jam exortae vel earundem grave aut imminens periculum. Si mulier gravem litem super suc¬ cessione bonorum magni momenti sustineat, neque adest alius, qui 191 litem hujusmodi in se suscipiat propriisgue expensis prosequatus praeter illum, qui ipsam in uxorem ducere cupit, dispensatio con- cedi solet; interest enim rei publicae, ut lites extinguantur. Iluic proxime accedit alia causa, scilicet dos litibus involuta, cum enim mulier alio est destituta viro, cujus ope bona sua recuperare valeat. Verum hujusmodi causa nonnisi pro remotioribus gradibus sufficit.« 5. »Paupertas viduae, quae numerosa prole sit onerata, et vir eam allere polliceatur. Sed quandoque remedio dispensationis succuritur viduae ea tantum de causa, quod junior sit, atque in periculo incontinentiae versetur.« Za zadostnost tega vzroka so poprej zahtevali, da je prosilka vdova imela vsaj pet nepreskrb¬ ljenih otrok; koliko pa besedi »numerosa prole*' pomenite, se na¬ tanko ne more določiti. Tsekako je vzrok toliko tehtniši, kolikor več nepreskrbljenih otrok ima vdova. Ker pa revni vdovi že en nepreskrbljen otrok prizadeva dosti skrbi in težav, more se ta vzrok navesti v prošnji kot pomoček drugim vzrokom, dasi bi sam more¬ biti ne zadostoval za spregled. S. congr. cone. tukaj govori le o vdovah, ne pa o vdovcih. Vendar se more v prošnjo staviti tudi vzrok, da ima vdovec otroke iz prejšnjega zakona, katerim upa, da bo njegova sorodnica ali sorodnica pokojne njegove žene naj- skrbnejša mati. Pri vdovah je vzrok »paupertas viduae, quae nu¬ merosa prole sit onerata«, posebno močen, ako vdova nima starišev ali vsaj očeta ne, in je zato kot sirota še posebne pomoči potrebna. 6. »Bonum pacis, quo nomine veniunt nedum foedera inter regna et principes, sed etiam extinctio gravium inimicitiarum, rixarum et odiorum civilium. Haec causa adducitur vel ad extin- guendas graves inimicitias, quae inter contrahentium consanguineos et affines ortae sint, quique matrimonii celebratione omnino componentur; vel quando inter contrahentium consanguineos ini- micitiae graves viguerint, et, licet pax inter ipsos inita jam sit, celebratio tamen matrimonii ad ipsius pacis confirmationem maxime conduceret.« Kedaj je prepir ali sovraštvo veliko, razsojuje v vsakem slučaji cerkven sodnik. Razumi se, da bi ta vzrok ne bil veljaven, če bi se dotične stranke nalašč zato sprle, da bi spregled ložej dobile. Spregled, dan zavoljo tega vzroka, se še-le zvrši, ko je prepir povse poravnan in sovraštvo odpravljeno.« 7. »Nimia, suspecta, periculosa familiaritas, nec non cohabitalio sub eodem teeto, quae facile impediri non possit.« Besede, »quae facile impediri non possit«, veljajo o »cohabitatio« in o »familiaritas«. 8. »Copula cum consaguinea vel affrne vel alia persona im- pedimento laborante praehabita, et praegnantia, ideoque legitimatio prolis, ut nempe consulatur bono prolis ipsius, et honori mulieris, quae secus in nupta maneret. Haec profeclo una est ex urgentioribus causis, ob quam etiam plebeis dari solet dispensatio, dummodio copula patrata non fuerit sub spe facilioris dispensationis; quae circumstantia in supplieatione foret exprimenda.« Ta vzrok je eden najtehtniših, in še posebno odločilen, ako je prosilka že nosna, ali pa ima že otroke s prosilcem, ker je v tem slučaji treba pomagati 192 poštenju prosilke, otroku, in mnogokrat poravnati prepire in od¬ praviti sovraštva, ki radi nastanejo med družinami dotičnih, in slednjič obvarovati prosilce pred prihodnjim grešnim življenjem. Besede »dummodo copula patrata non fuerit sub spe ...» ne pomenijo ravno, da bi se v takem slučaji spregled ne mogel za- dobiti, ampak le, da se dobi težje, zato je to okoliščino (intentio copulae patratae) v prošnji za spregled treba omeniti. Zamolčanje »copulae incestuosae cum intentione facilius impetrandi dispen- sationem« vsled odloka papeža Leona XIII. 25. junija 1885 ne uniči podeljenega spregleda (Prim. § 65 dotični dekret papežev). Namen morata prosilca v prošnji povedati, če sta namerjala zavoljo »copulae« ložej dobiti spregled; ne pa, če bi bila namerjala ložej dobiti dovoljenje od starišev ali skrbnikov. Ker ima cerkev nečisti greh med prosilcema kot tehten vzrok spregleda, bi se na prvi pogled mislilo, da cerkev s tem nečistost podpira ali goji, ali že sv. Alphons (Theol. mor. lib. 6, n. 377) pravi: »Si hoc esset, Christus Sacramentum poenitentiae instituens adhuc diceretur iniquitatem fovisse«; tako se tudi cerkvi ne sme očitati, da goji nečistost, ker grešnikoma poda zdravilno sredstvo (zakon). 9. »Infamia mulieris, ex suspicione orta, quod illa suo consan- guineo aut affiini nimis familiaris cognita sit ab eodem, licet su- spicio sit falsa; cum nempe nisi matrimonium contrahatur, mulier graviter diffamata, vel innupta remaneret, vel disparis viro nubere deberet, aut gravia damna orirentur.« Kot »nimia familiaritas« se morejo smatrali poljubovanja, objemanja, skrivna shajanja, skupno bivanje pod isto streho itd. 10. »Revalidatio matrimonii, quod bona fide et publice, servata Trid. forma, contraclum est: quia ejus dissolutio vix fieri potest sine publico scandalo, et gravi damno, praesertim foeminae. At si mala fide sponsi nuptias inierunt, gratiam dispensationis minime merentur, sic disponente Cone. Trid. sess. XXIV. cap. V. de reform, matr.« Ta vzrok je tudi eden najmočnejših, posebno še, ako je bil zakon že zvršen, in je že otrok iz tega zakona. Daši so otroci po cerkvenem pravu zakonski, če je bil zakon sklenjen in facie ecclesiae, vendar je zavoljo njih odgoje veliko na tem ležeče, da se zakon ne razdere. Pa če tudi ne bi bilo otrok iz tega zakona, bi vendar ločitev dotičnima zakonskima uzročila vsakovrstnih sitnostij in tudi pohujšanja, ker bi bila povod predrznih sumničenj, ogo¬ varjanja, razprtij, sovraštva itd. V prošnji za spregled je treba omeniti, sta li ta dva navidezna zakonska potem, ko sta zaznala za razdiravni zadržek, še po zakonsko živela (zvrševala zakonsko dolžnost), ali ne. Bona fides zahteva se vsaj od ene stranke. Ako bi bili pa ob času sklenitve zakona obe stranki znali za razdiravni zadržek, ali bi bil zakon skrivaj sklenjen, ali brez oklicev, bi bilo težko dobiti spregled, dasi bi bili že otroci iz tega zakona rojeni, »cum nec incestus parentum, necprolesincestuosagratiam apostolicam mereatur, imo multiplicitas crimen exaggeret„« (Cone. Trid. 1. c.) 193 11. Periculum matrimonii mixti, vel coram acatholico ministro celebrandi. Quando periculum adest, quod volentes matrimonium in aliquo etiam ex majoribus gradibus contrahere, ex denegatione dispensationis ad ministrum acatholicum accedant pro nuptiis cele- brandis spreta ecclesiae auctoritate, justa invenitur dispensandi causa, quia adest non modo gravissimum fidelium scandalum, sed etiam timor perversionis, et defectionis a fide taliter agentium et matri¬ monii impedimenta eontemnentium, maxime in regionibus, ubi hae- reses impune grassantur. Id docuit haec s. congregatio in instructione die 17. apr. 1820 ad archiepiscopum Quebecensem data. Pariter cum Vicarius apostolicus Bosniae postulasset, utrum dispensationem elargiri posset iis catholicis, qui nullum aliud praetexunt motivum quam vesanum amorem et simul praevidetur, dispensatione denegata, eos coram judice infideli conjugium fore inituros, s. congregatio, s. officii in feria IV. 14. augusti 1822 decrevit: »respondendum ora- tori, quod in exposito času utatur facultatibus šibi in form. II. com- missis, prout in Domino expedire judicaverit.« Tantumdem dicendum de periculo, quod pars catholica cum acatholico matrimonium cele- brare audeat.« — Besede »quando periculum adest*- povedo, kedaj more ta vzrok veljati. Ako se o prosilcu ve, da je sploh mlačen kristijan, ki se ne meni dosti za javno izpovedanje svoje vere, in je v takih okoliščinah, ki ga k odpadu bolje vabijo, nego od odpada strašijo, n. pr. živi med krivoverci, ali so nekateri njegovih sorod¬ nikov ali prijateljev krivoverci, ali je v službi krivoverskega gospo¬ darja, komur bi se z odpadom močno prikupil itd., se mora soditi, da je nevarnost, kateri je treba s spregledom v okom priti. V krajih, kjer so zgolj katoličani, take nevarnosti ni tako brzo, razven če dotični misli izseliti se. Samo žuganje prosilčevo, da bo vzel krivo- verko, ali se bo pustil pozakoniti po krivoverskem pastorju, ali celo, da bo stopil h krivi veri, itd. ni vzrok za spregled. Žalibog, da se najde ničarskih kristijanov, ki žugajo z odpadom, ako se njihova želja v vsem ne spolni; ali takim naj dušni pastir povč, da je spregled milost, katero hoče cerkev podeliti le vernim in poslušnim svojim otrokom. Ako torej duhovni pastir iz posebnih okoliščin prosilčevih razvidi, da je nevarnost protikatoliškega djanja (matri¬ monii mixti, vel coram acatholico ministro celebrandi, vel defectionis a fide), naj uvažuje ta vzrok, ki je eden najmočnejših za spregled. Ako pa prosilec žuga, naj mu pove, da njegove prošnje za spregled ne more priporočiti, dokler se ne kesa svojega žuganja in ga prekliče pred pričami. Ako je zadržek, zavoljo katerega prosi prosilec spre¬ gleda, tudi državen zadržek, prosilcu žuganje odpada ne more ko¬ ristiti, ker spregleda ne more dobiti, ako žuganje izpolni, to je od vere formalno odpade, kakor veli dvorni dekret 27. maja 1840: »Ako se skaže, da je kdo od katoliške vere odpadel k nekatoliški, da bi se ognil cerkvenemu spregledu, naj se njegova prošnja za spregled državnega zadržka vsakikrat odbije.« 12. »Periculum incestuosi concubinatus. Ex superius memorata instructione anno 1822 elucet, dispensationis remedium, ne quis in 13 Zakonsko pravo. 194 concubinatu insordescat cum puhlico scandalo atcjue evidenti aeternae salutis discrimine, adhibendum esse.« Tudi tukaj velja, kar je zgoraj pod 8. rečeno, da s tem cerkev ne spodbuja na priležtvo, ampak da protizdravilo grehom priležtva in pohujšanja. 13. Periculum matrimonii civilis. Ex dictis consequitur, pro- babile periculum, quod illi, qui dispensationem petunt, ea non obtenta, matrimonium dumtaxat civile, ut ajunt, celebraturi sint, esse legi- timam dispensandi causam. 14. Remotio gravium scandalorum. 15. Cessatio puhlici concubinatus. 16. Excellentia meritorum, cum aliquis aut contra fidei catho- licae hostes dimicatione, aut liberalitate erga ecclesiam, aut doctrina, virtute aliove modo de religione sit optime meritus.« S tem vzrokom se more prošnjo podpirati, dasi bi prosilec sam še ne imel posebnih zaslug, a imeli bi jih njegovi stariši ali njegov rod. Te vzroke navede imenovana instructio s. congregationis de propaganda fide 9. maja 1877, kot najbolj navadne in najvažnejše za spregled zakonskih zadržkov. Pri posameznih slučajih zamorejo nastopiti še kateri drugi vzroki, ki se morejo navesti v prošnji, in ki primerno svoji pravičnosti in koristi vplivajo na podelitev spre¬ gleda. Pri zadržku neslovesne obljube vedne čistosti in vstopa v samostan se zamore kot vzrok navesti: passionis vehementia ex ni- mia carnis fragilitate proveniens : maxima difficultas voti adimplendi, et probabile periculum frequentium transgressionum, itd. II. Zastran vzrokov za spregled naj se omeni še to-le: Kolikor večji je zadržek, toliko močnejši morajo biti vzroki; posebno za nekatere slučaje morajo biti prav določni vzroki, brez katerih se spregleda dobiti ne more. V tem oziru je razloček med očitnimi in skrivnimi zadržki. Skrivne zadržke spregleduje sv. penitenciarija oziraje se edino le na dotični zadržek in na vzroke, vsled katerih se prosi za spregled. Očitne zadržke pa spregleduje sv. datarija na trojni način: a) in forma pro nobilibus (ako sta prosilca plemenitega stanu); b) in forma ordinaria sive comuni (ako prosilca nista ple¬ menitega stanu, ne kanonično uboga in kot vzrok ne navedeta copula carnalis); c) in forma pauperum (ako sta prosilca kanonično uboga in kot vzrok za spregled navedeta copulam, suspicionem copulae, infamiam mulieris et scandala inde secutura, ali evidens perversionis in fide periculum). Za spregled in forma pro nobilis je treba plačati večjo pristojbino, za spregled in forma ordinaria pa manjšo, in sicer primerno premoženju prosilcev in primerno velikosti zadržka. Za spregled in forma pauperum se ne plača nikake pristojbine, pač pa morata prosilca trpeti vse troške spregleda, namreč plačilo preisko¬ valcem in pisarjem, poštarino itd., tako, da v naših krajih tudi za spregled in forma pauperum pride plačati 10—20 goldinarjev. Na ta način pa sv. datarija da spregled le, ako imata prosilca vsaj enega zgoraj navedenih osramotilnih vzrokov, kakor pravi in¬ structio Herbipolensis: »In his enim solis casibus summus pontifex 195 misericordia motus erga foeminas pauperes graviter prostitutas vult consulere earundem honori et praevertere scandala et incommoda mediante matrimonio per gratuitam dispensationem contrahendo, injuncta tamen poenitentia salutari et praevia absolutione a poena per incestum incursa.« Vendar omenjena copula ni smela biti zvršena cum intentione facilius obtinendi dispensationem. Ako duhovni pa¬ stir vidi, da so v posebnem slučaju zgoraj omenjeni vzroki resnični, naj servatis servandis prošnjo za spregled izroči svojemu škofijstvu. Ako pa ni imenovanih vzrokov za spregled, mora prosilce na pri¬ meren način poučiti, da jim ni mogoče dobiti spregleda; razume se, da se mora varovati, da prosilcem ne objavi, s kakšnimi vzroki bi se spregled mogel dobiti. Ako sta prosilca resnično uboga, in nimata vzrokov za spregled in forma pauperum, imata pa drugih važnih vzrokov, jima škofijstvo potrdi uboštvo in prosi za znižanje spregledne pristojbine in forma communi, katero potem prav majhno plačata. Ubožni list naredi župnik, in škofijstvo ga potrdi, ali pa ško¬ fijstvo (vsled župnikovega sporočila) v prošnji za spregled dostavi opazko uboštva. Ako je ubožni list namenjen za prilogo prošnji v Rim, mora biti narejen v latinskem jeziku, n. pr. tako-Ie: Ego infra scriptus rector ecclesiae parochialis loči I. sub districtu dioeceseos I. scio et testificor: I. I. et I. I. subditos praefatae ecclesiae parochialis esse romano- ca- tholicae fidei cultores, verum adeo pauperes et miserabiles, ut de suo labore manuum et industria tantum vivant. In cujus fidem subscripsi haec . . . mensis . . . anni. 1 . 1 . rector ecclesiae parochialis sti L, loči I. III. Katerega se ceni ubozega? — Na to vprašanje odgovori Aichner Comp. I. E.: »Juxta breve Pii VI. 1781 et declarationem datariae (1841) ii in nostris regionibus reputandi sunt pauperes, quorum fortuna in capitali sive in bonis valorem circiter 800 thaler, vel 1200 circ. flor. mon. austr. non excedit; ii vero, quorum bona ultra summam 4000 fl. austr. non exsurgit, dicuntur fere pauperes, et saltem componendam 4 fl. pro quolibet centenario titulo elemo- sinae solvere tenentur praeter taxam consuetam pro vere pauperis.« Spregledna pristojbina se ne izroči osebi ali uradu, ki je dal spregled, ampak se obrne za pobožne namene (ad pias causas). Razven spregledne pristojbine pa je treba plačati še »poši- ljatveno pristojbino« (Expeditionsgebur), to je za osebe, potrebne pri spregledni gosposki; za škofovega opravilnika (agenti, za poštnino, prošnjo in odgovora. To pristojbino mora plačati tudi tisti, ki je dobil spregled in forma pauperum. Spregledna pristojbina določi se za vsak slučaj posebej, zato župnik takemu prosilcu ne more naprej povedati, koliko bo moral plačati, in naj mu samo opomni, da bo moral neko svoto, k. jo bo določilo škofijstvo, vložiti, predno bo škofijstvo prošnjo odposlalo v Rim. 196 § 67. Kje se vloži prošnja za spregled. Samo po sebi se razume, da je treba prošnjo za spregled za¬ držka, katerega more škof spregledati ali jure proprio ali pa vsled po¬ sebnega pooblaščenja (glej § 65), vložiti pri škofijskem ordinarijatu tiste škofije, v katerej imata prosilca svoje domovališče. Ako sta prosilca iz različnih škofij, zadostuje prošnja pri enem ordinarijatu, navadno pri ordinarijatu, v Cegar škofiji ima nevesta svoje prebi¬ vališče. Opomniti je treba, da spregled, podeljen od enega škofa, velja za oba prosilca (tako uče najtehtnejši kanonisti Knopp, Schulte, Gousset, Bangen), vendar župnik dotičnih zaročnikov ne sme poprej poročiti, dokler ne pride potrjenje od ordinarijata druge stranke, kateremu se sporoči podelitev spregleda s prošnjo za potrjenje. Gotovo je, da more te zadržke spregledati tudi sv. stolica, in se torej sme tje vložiti prošnja za spregled, a praktično ni, ker ni treba iskati na tujem z večjimi stroški in z večjo zgubo časa, kar se more doma imeti hitreje in z manjšimi stroški. Prošnjo za skriven spregled pro foro interno pošlje spovednik neposredno na škofa na način, kateri je v dotični škofiji navaden za uradna pisma, name¬ njena samemu škofu (n. pr. v zavitek, ki ima zunaj navadni uradni napis na škofijski ordinarijat, se vloži pismo zopet zapečateno z na¬ pisom na škofa). Prošnja za spregled javnega zadržka vloži se pri škofijskem ordinarijatu. Prošnja za spregled, katerega le sv. stolica more dati, bi se sicer smela vložiti neposredno pri sv. stolici, ali to ravnanje ni praktično, ne navadno, pa tudi ne vspešno. Sv. stolica ne dh spre¬ gleda, dokler od dotičnega ordinarijata ne poizve, so li okoliščine take, da bi se mogel spregled dati, in zato se z neposredno vložitvijo prošnje podelitev spregleda le zavleče. Razven tega se pri sv. stolici ne ozirajo na prošnje, ki niso priporočene in (ozir vzrokov) potrjene od katerega ordinarijata, ne glede na to, da so prosilci priporočeni od župnika ali od katere svetne oblastnije. Zato instr. o neposrednih prošnjah na sv. stolico nič ne omeni, pač pa v § 86. daje razumeti, naj se vlože pri ordinarijalu, ker pravi, da »bo škof o djanjskih okoliščinah, na katere se mora naslanjati njegova razsodba, ali pa mnenje, katero mora predložiti sv. stolici, vse potrebno preiskal«. V nekaterih škofijah je to ravnanje izrečno ukazano. Za spregled zadržka, postavljenega od državne oblasti, se vloži prošnja pri c. kr. okrajnem glavarstvu, in sicer enaka, kakoršna je namenjena c. kr. deželni vladi (glej § 65). Prošnjo morata prosilca vložiti neposredno pri ordinarijatu, ali pa posredno po svojem župniku. Sicer ni ravno uradna dolžnost župnikova, da bi moral svojim duhovnijanom prošnje za spregled napravljati, ali v mnogih slučajih zahteva to lastnost dobrega pa¬ stirja. To velja posebno na deželi, kjer ljudstvo samo ni zmožno narejati takih prošenj, in mora pri brezvestnih zakotnih pisačih 197 iskati pomoči, ki ali zavoljo svoje plitve znanosti uzročijo nepo¬ trebnih pisarij ordinarijatu, ali pa s svojo blebetavostjo in brezvest¬ nostjo dotične zaročnike zapeljejo, da navedejo neresnične vzroke, ali celo na greh zoper čistost, da bi imeli tehten vzrok za spregled! Ce torej župnik iz okoliščin spozna, da je kateri zakon, kateremu nasprotuje kanoničen odjenljiv zadržek, v resnici potreben in pripo¬ ročljiv zavoljo zadosti važnih vzrokov, naj prošnjo za spregled v imenu zaročnikov napravi in z vsemi podatki in prilogami izroči ordinarijatu. Prošnjo za spregled državnega zadržka pa nekoliko ložje prepusti, da jo zaročnika, ali lastoročno, ali po komurkoli dasta spisati in sama izročita posvetni oblasti, ker posvetna oblast sama želi, da prosilci za spregled, ako mogoče lastnoročno spišejo in podpišejo prošnjo, in ker v novejšem času posvetna oblast za premoženjske in družinske razmere rajše pozveduje pri županijah, kakor pri župnikih, od katerih zahteva le izpiske in spriCala iz župnih matic. Seveda, da tudi ozir te prošnje zahteva dolžnost do¬ brega pastirja, da svojim duhovnijanom pomaga z dobrim svetom in, ako potreba, tudi z djanjem, to je, da jim napravi prošnjo. § 68 . Kaj mora biti v prošnji povedano? I. Na to vprašanje razločno odgovori zgoraj omenjena instructio s. congr. de propag. fide, 9. maja 1877, namreč: 1. Nomen et cognomen oratorum, utrumque distincte ac nitide ac sine ulla litterarum abbreviatione scribendum. To velja le za prošnje spregleda očitnega zadržka, torej pro foro externo. Ako je zadržek skriven, se morata imeni prosilčevi izpustiti, ali s katerimi drugimi izmišljenimi imeni nadomestiti, in spregled velja le pro foro interno. O tem uči Instr. § 87.: »Quodsi impedimentum occultum, nec ipsius propalatio prudenter timenda sit, ad conscientiae consu- lendum dispensatio suppresso conjugum nomine etiam per confes- sarium seu aliam idoneam personam peti ac impetrari potest. Hujus- modi tamen dispensatio in foro externo nullatenus suffragatur: quocirca quando impedimentum praeter expectationem publicum fieret, ne matrimonium coram judice humano in discrimen addu- catur, dispensationem pro foro externo valituram servatis servandis petere oporteret.« Ako bi se v prošnji za spregled očitnega zadržka slučajno vtihotapila pomota imena ali pridevka, velja podeljen spre¬ gled, ako se iz ostalih okoliščin, navedenih v prošnji, spozna pro- silčeva oseba. Isto velja, ako bi se pomota vrinila v spregledni listini, ker višji, ki da spregled, ga ne da ravno zavoljo posebnega imena, ampak zavoljo okoliščin, v katerih sta prosilca. Imenoma prosilcev je treba dodati njuni stan, sta Ii svetovnega stanu, ali je kateri od njih prejel kateri sv. red, ali vstopil v sa¬ mostan, sta neoženjena ali vdovca - plemenitega ali prostega stanu. Ako je prosilka vdova, je treba povedati, od kedaj je vdova. 198 Povedati je treba, sta li oba prosilca katoličana ali ne, ker se spregled navadno podeli z dodano opazko: Dummodo oratores prae- fati orthodoxae fidei cultores vere existant et sub obedientia sanctae romanae ecclesiae vivant vivereque et mori intendant.« Ce bi kateri prosilcev ne bil katoličan, in bi bila ta okoliščina zamolčana v prošnji, bi s to opazko podeljen spregled ne veljal. Neveljaven bi bil spregled že tudi zato, ker je različnost vere poseben zadržek, in sploh spregled ne velja, ako se ne povedo vsi zadržki. Pove se tudi starost prosilcev. Ako je prosilka stara čez 24 let in še neomožena, se njena starost povdari še posebej kot kanoničen razlog; ako je pa prosilka vdova, ji je pa močnejši vzrok, kolikor mlajša je propter periculum incontinentiae. 2. »Dioecesis originis vel actualis domicilii. Quando habent domicilium extra dioecesim originis, possunt, si velint petere, ut dispensatio mittatur ad Ordinarium dioecesis, in qua nune habitant.« Ako sta prosilca iz raznih škofij, se to v prošnji pove, sicer ne za¬ voljo veljavnosti spregleda, ampak zato, da sv. stolica ve komu po¬ slati spregledno listino. Ne pošlje je namreč nikdar neposredno prosilcema, ampak vselej njunemu škofu, ako sta iz raznih škofij, pa škofu prosilke, ako namreč v prošnji izrečno ne prosita, naj se spregled pošlje škofu, v katerega škofiji slučajno prebivata. 3. Species etiam infima impedimenti, an sit consanginitas, vel affmitas, orta ex copula ličita vel illicita; publica honestas originem ducens ex sponsalibus, vel matrimonio rato; in impedimento cri- minis, utrum provenerit ex conjugieidio cum promissione matrimonii, aut ex conjugieidio cum adulterio, vel ex solo adulterio cum pro¬ missione matrimonii; in cognatione spirituali, utrum sit inter levantem et levatum, vel inter levantem et levati parentem.« Pri zadržku postavnega sorodstva naj se določi, v katerem razmerju sta si pro¬ silca, n. pr posinovljenec in posinovnica, ali pa posinovljenec in hči posinovnikova, ali nasprotno sin posinovnikov in posinovljenka. Pri zadržku obljube mora se določiti, kaj, za koliko časa, kako (slovesno ali neslovesno) se je obljubilo. 4. Gradus consanguinitatis, vel affinitatis, aut honestatis ex matrimonio rato, et an sit simplex, vel mixtus, non tantum remotior, sed etiam propincjuior, uti et linea, an sit recta vel transversa; item an oratores sint conjuncti ex duplici vinculo consanguinitatis, tam ex parte patris, quam ex parte matris.« Ako bi bil člen sorodstva, svaštva ali javne spodobnosti v prošnji povedan, bolj oddaljen, kot je v resnici, bi bil spregled neveljaven. Ako sta člena neenaka, morata se povedati oba, ker bi vsled const. Pija Y. 20. avgusta 1566 spregled bil povse neveljaven, če bi se zamolčal prvi tikajoč člen (n. pr. sorodstvo v tretjem členu tikajočem prvi člen, in bilo bi treba vnovič prositi, da se odobri podeljeni spregled [Perinde valere]); če bi pa zamolčan tikajoč člen ne bil prvi, ampak drugi ali tretji, bi zvršitev spregleda bila nedopustljiva, in moralo bi se vnovič prositi, da se sme spregled izvršiti. 199 5. Numerus impedimentorum, e. gr. si adsit duplex aut multi- plex consanguinitas vel affmitas, vel si praeter cognationem adsit etiam affmitas. aut aliud quodcumque impedimentum sive dirimens, sive impediens. V slučajih, da zakonu nasprotuje očiten in tudi skriven zadržek, se za spregled očitnega zadržka prosi pri sv. da- tariji, za spregled skrivnega pa pri sv. peniteneijariji. V prošnji na sv. datarijo se ne omeni ne skrivnega zadržka, ne prošnje na sv. pe- nitencijarijo, ampak le očiten zadržek, ali vse očitne zadržke, če jih je več. V prošnji na sv. penitenoijarijo pa se poleg skrivnega ali skrivnih zadržkov pove, da nasprotuje zakonu tudi javen zadržek, in da se je že, ali bo vložila prošnja za spregled na sv. datarijo. 6. Variae circumstantiae, scilicet an matrimonium sit contra- hendum vel contractum; aperiri debet, an bona fide, saltem ex parte unius vel cum scientia impedimenti; item an praemissis denun- tiationibus, et juxta formam Tridentini; vel an spe facilius dispen- sationem obtinendi; demum an sit consummatum, si mala fide, saltem unius partis seu cum scientia impedimenti. Da se o zakonu more reči, da je sklenjen mala fide, ne zadostuje, da sta soproga vedela za okoliščino, ki je zadržek, ampak treba, da sta tudi vedela, da je tista okoliščina zadržek proti zakonu, ker se med priprostimi ljudmi more dogoditi slučaj ignorantiae juriš. Ta nevednost bi se morala povedati v prošnji za spregled, ker ga olajšuje. Če zakon ni bil sklenjen in forma Tridentini, ampak ali vpričo nekatoliškega duhovnika, ali pa vpričo svetovne gosposke (državljanski zakon), to mnogo obtežuje podelitev spregleda, vendar so okoliščine večjidel take, da dotična ne kaže kaznovati s tem, da bi se jima odrekel spregled, ampak da se jima spregled in kaznuje se ju na kak drug način. 7. Copula incestuosa habita inter sponsos ante dispensationis executionem, sive ante, sive post ejus impetrationem, sive intentione facilius dispensationem obtinendi, sive etiam seclusa tali intentione, et sive copula puhlice nota sit, sive etiam occulta. Si haec retice- antur, subreptitias esse et nullibi, ac nullo modo valere dispensa- tiones super quibuscunque gradibus prohibitis, consanguinitatis, affi- nitatis, cognationis spiritualis et legalis, nec non et publicae hone- statis declaravit s. congr. S. officii fer. IV., 1. aug. 1866. In petenda vero dispensatione super impedimento affinitatis primi vel secundi gradus lineae collateralis, si impedimentum nedum ex matrimonio consumato cum defuncto conjuge oratoris vel oratricis sed etiam ex copula ante matrimoniali seu fornicaria cum eodem defuncto ante initum cum ipso matrimonium patrata oriatur, necesse non est, ut mentio fiat hujusmodi illicitae copulae. Kar je v ti točki rečeno o neveljavnosti spregleda in potrebnega »Perinde valere« če prosilca zamolčita »copulam ali intentionem facilius obtinendi dispensationem.« je s papeževim dekretom 25. junija 1885. razveljavljeno. Zadevni odlomek dotičnega dekreta glej § 65. Vendar je treba, da župnik o tem izprašuje, dasi ne tako strogo, in treba je v prošnji navesti, če sezna copulo. 200 Kaj pa, če bi prosilca ne bila grešila, a v prošnji za spregled bi pa navedla izvršeno copulo? — Podeljen spregled bi bil v tem slučaju neveljaven, ker je copula posebno vpliven vzrok za spregled, ki pa ne more veljaven biti, ako je podeljen vsled neresničnega vzroka. Prošnja za odobrenje spregleda se mora vložiti pri sv. da- tariji vsakikrat, tudi, ako je neresničnost vzroka (copulae) skrivna, in ako jo je dotični le spovedniku povedal. Tako je odločil Bene¬ dikt XIV. (in quaest. canon.): »Nam licet alii obreptionis et sub- reptionis defectus, per quos dispensationes a dataria obtentae nullae sunt, quamdiu occulti remanent, possint ac soleant per favorabile poenitentiariae rescriptum sanari, ad casum autem falso narratae copulae facultas poenitentiariae se non extendit.« Ako sta pa pro¬ silca vtajila krvosramni greh, ki je ostal skriven, moreta po spo¬ vedniku prositi pri sv. penitencijariji. 8. Potem, ko se v prošnji natanko opiše zadržek in vse oko¬ liščine njegove, naštejejo se razlogi, s katerimi se vtrjuje prošnja. Kateri vzroki so cerkveno-pravni ali kanonični, povedano je v § 66. Omeniti pa je še treba, da morajo vzroki povse resnični biti. Ker mora duhovni pastir resničnost vzrokov uradno potrditi, mora jih poprej natančno in vestno preiskati, da s potrjenjem neresničnega vzroka ne da priložnosti k podelitvi neveljavnega spregleda in torej k sklenitvi neveljavnega zakona. II. Je-li spregled vselej neveljaven, če je koji vzrok neresničen ? — Kanonisti razločujejo med poglavitnimi vzroki in postranskimi ali pomočnimi. Poglavitni vzrok je tisti, ki poglavarja gane, da spregled da, ker bi ga ne podelil, ako bi dotičnega vzroka ne bilo. Pomočni vzrok je tisti, ki poglavarja nagiba, da rajše da spregled, za katerega govori že kateri poglavitni vzrok, torej je le nekaka pomoč, in bi sam brez poglavitnega vzroka nikakor ne zadoščeval za podelitev spregleda. Ako je poglaviten vzrok le eden in ta ne¬ resničen, je podeljen spregled neveljaven, dasi bi bilo naštetih res¬ ničnih pomočnih vzrokov. Ako je poglaviten vzrok (ali vzroki) res¬ ničen, pomočni vzroki pa v čem neresnični, velja spregled. Ako je od poglavitnih vzrokov kateri neresničen, a zraven je še dosti drugih resničnih, ki bi (brez onega neresničnega) poglavarja ganili, da podeli spregled, je ta veljaven. Reči se pa mora, da so ta pravila le za teorijo, v praksi pa nimajo tolike važnosti, ker se večjidel ne more znati, kateri od navedenih vzrokov je na poglavarja toliko vplival, da je zavoljo njega podelil spregled; to ve le poglavar, zato je treba vzroke povedati le resnične, in ako se pozneje zve, da je bil med nje sprejet kateri neresničen, treba je to naznaniti škofijstvu, da razsodi, je li spregled veljaven, ali je pa treba prošnje za »perinde valere.« Kdaj mora biti naveden vzrok resničen, ob času sestave prošnje, ali ob času izvršitve spregleda, ali ob času sklenitve zakona? — Ako se prošnja vedoma vtrjuje z neresničnim razlogom, je spregled neveljaven po pravilu: »mendax precator carere debeat penitus 201 impetratis.« Ako je bil razlog ob času sestave prošnje resničen, pa prejenja tak biti, prednose spregled izvrši (t. j. po pooblaščencu djanjsko podeli prosilčema), ne velja več spregled, in je treba nove prošnje za odobrenje spregleda. (Prim. kar je rečeno o razlogu »incompe- tentia dotis.«) Če razlog, ki je bil ob času sestave prošnje resničen, do izvršitve spregleda ne premine popolnoma, ampak samo nekoliko, ostane spregled veljaven, vendar je treba tudi tukaj omeniti, da prosilec sam ne more razsoditi, če je še dosti razloga za spregled, ampak je treba to zadevo sporočiti škofijstvu, ako se je razlog znatno pomanjšal. Prim. slučaj, da se za spregled prosi z razlogom »periculum matrimonii mixti vel defectionis a fide«. Nevarnost je bila vtemeljena, ker je dotičnik mlačen kristijan in v jako ugodni službi pri nekatoličanu, ki je izrečen nasprotnik katoliške vere in fanatičen hvalivec svoje krive vere. Predno spregled pride iz Rima, zapusti prosilec dotedanjo službo in pride h dobremu katoličanu, sam pa je še ravno tako mlačen, kakor je bil poprej, mu bo veljal spregled zavoljo navedenega razloga. — Pred izvršitvijo spregleda je treba premenjeno okoliščino oznaniti škofijstvu. Resničnost razlogov mora biti dokazana s potrebnimi spričali. Kakšno mora biti spričalo, odloči narava vsacega razloga posebej; n. pr. aetas superadulta se spriča s krstnim listom, deficientia dotis s postavnim izkazom njenega imetka, itd. Navadno pa so razlogi izvirajoči iz krajevnih in družinskih razmer duhovnemu pastirju natanko znani, in ta, ako v imenu prosilcev vloži prošnjo na ško- fijstvo, precej uradno potrdi resničnost razlogov. Ako sta se prosilca neposredno oglasila pri škofijstvu, zopet škofijstvo vpraša duhovnega pastirja, naj sporoči o resničnosti razlogov. Nekateri razlogi so pa celo taki, da jih prosilca ali ne smeta staviti v prošnjo, ker bi bili nekako žuganje (n. pr. periculum matrimonii mixti, vel coram aca- tholico ministro celebrandi, vel defectionis a fide, vel matrimonii civilis, incestuosi concubinatus), ali pa jih zavoljo sramežljivosti ne moreta navesti, (n. pr. periculum incontinentiae quoad votum casti- statis). Te vrste vzroke sam župnik dodh prošnji ali odgovoru, s katerim sporočuje resničnost razlogov. To velja za prošnje do škofijstva. Zastran prošnje za spregled drž. zadržka glej § 65. § 69. Prošnja za spregled skrivnega zadržka. Dozdaj je bilo razloženo o prošnjah za spregled, ki velja pred vnanjo sodbo, torej za spregled očitnih zadržkov. Ako je pa zadržek skriven, ne potrebuje spregleda zavoljo vnanje sodbe, ampak le za¬ voljo pomirjenja vesti, to je za notranjo sodbo (pro foro interno). Že v zgornjem razlaganju je bilo sem in tje omenjeno, kaj je v prošnji za spregled pro foro interno različnega od prošnje pro foro externo. Zavoljo jasnosti in natančnosti naj skupaj slede dotična pravila. 202 I. O spregledu za sodbo vesti govori Instr. § 87 (glej str. 207). Ta paragraf jasno pove pomen in obsežnost takega spregleda in določi, kedaj se sme prositi zanj. Spregled za notranjo sodbo zadostuje za pomirjenje vesti, da je dotičen zakon pred Bogom veljaven zakon, in da zakonsko živ¬ ljenje dotičnih ni actus fornicarius. Za vnanji svet pa ne zadostuje, ker vkljub tega spregleda morejo ljudje in postava, ako bi se do- tičen zadržek razglasil, reči, da je zakon neveljaven in zakonsko življenje dotičnih grešno. II. Kedaj se sme prositi za spregled pro foro interno ? — Instr. § 87 določuje: »Quodsi impedimentum occultum, nec ipsius propalatio prudenter timenda sit.« Povse skriven (omnino occultum) je zadržek, kadar zanj ne ve nihče razven dotičnih zaročencev, skoraj skriven pa, ako le malo (3—5) molčečih ljudi zanj ve (quasi occultum); duhovnega pastirja, ki je za zadržek zvedel ali pri spo¬ vedi, ali sicer pod zavezo molčanja, se ne vzame v poštev. Opomniti pa je treba, da za presojevanje skrivnosti ne zadostuje samo šteti osebe, koliko jih zanj ve, ker vsak vidi, da je manj nevarnosti za razglašenje, če zanj ve nekaj več ljudi, ki so pa modri in molčeči, kakor pa, če jih ve manj, ki so pa blebetavi ali dotičnima zaročen¬ cema nasprotni in maščevalnega značaja, ker se pri teh mora bati, da bodo iz maščevanja razglasili dotično okoliščino. Zato je treba prepustiti cerkvenemu sodniku, da v vsakem posameznem slučaju razsodi, se li more zadržek smatrati skrivnim ali očitnim. Mogoče je tudi, da je bilo djanje (okoliščina), ki čini zadržek, v kraju do¬ godka očiten, tam pa, kjer zaročenca zdaj stanujeta, nihče ne ve zanj. V tem slučaju mora se v prošnji na penitencijarijo povedati, da je zadržek na drugem kraju znan ljudem, od koder pa ni ne¬ varnosti, da bi se razglasil na kraj sedanjega domovališCa zaročencev. Mogoče je, da je bil zadržek nekdaj ljudem znan (torej očiten), a zdaj povse pozabljen, in postane skriven. O tem pravi M. P. Leo (form. disp. matr.): »Notandum non implicare, quod aliquid a sua origine et principio fuerit publicum et tractu temporis fiat occultum. Tempus enim omnia devorat; et quae non delet ab hominum me- moria diuturnitas temporis ? Hoc autem genus occultorum etiam pluries Signatura Officii s. poenitentiariae admisit, sed non eodem modo in omnibus casibus.« Tudi pri tem velja, da je v prošnji treba izrečno povedati, da je bil zadržek nekdaj očiten, ki je zdaj skriven. Da se kateri zadržek more smatrati skrivnim, zahteva se, da ni nevarnosti razglašenja. Zato je, ako malo oseb zanj ve, gledati na značaj dotičnih oseb, in pri vsakem zadržku na naravo djanja (ali okoliščine), ki čini zadržek, ako ni tako, da se bo s časom samo po sebi razglasilo, n. pr. copula more biti povse skrivna, ali ne more se je imeti za skrivno, ako je bila taka, da se pozneje pokaže »impraegnatio complieis.« Dalje mora se opomniti, da neka¬ teri zadržki, n. pr. spodobnega sorodstva, svaštva itd., ne zamorejo biti skrivni po svoji naravi, ker mogoče je, da se vsaki čas seznajo in razglasijo. Cf. Aichner. 203 Sicer pa je treba še opomniti, da se pri razsojevanju skrivnosti ne gleda na to, ako ljudje vedo, da je katero djanje ali okoliščina cerkveni zadržek, ampak na to, ako za dotično djanje ali okoliščino sploh vedo. N. pr. svaštvo se pri ljudeh sploh ne šteje čez prvi ali k večjemu drugi člen, in zato marsikje ljudje ne vedo, daje svaštvo tretjega in četrtega člena zakonsk zadržek, a zato ta zadržek v do- tičnem kraju še ni skriven. ni. Kdo naj vloži prošnjo? — Instr. § 87 pravi, spovednik, ali katera druga za to sposobna oseba. Sicer pa isto more storiti osebno oni, ki potrebuje spregleda, n. pr. ako se spove njemu, ki sme po¬ deliti spregled, in pri spovedi precej prosi za spregled. Se ve, da je ta način izvanreden; najnavadnejše je, da spovednik prosi za spregled. Razume se, da mora spovednik pri tem posebno na to paziti, da ne prelomi spovedne tajnosti. Ako spovednik za zadržek zve pri spovedi, sme tudi podelitev in pogoje spregleda naznaniti le pri spovedi, zato mora takemu spovedancu naložiti, da naj v določenem času zopet pride k spovedi, da mu bo podelil spregled, katerega med tem od višjega izprosi, — ali pa nagovori spovedanca, naj mu zadržek pove še izven spovedi, da mu bo tudi izven spovedi mogel povedati o spregledu, katerega pa tudi le pri spovedi izvrši. Katere osebe so za prošnjo spregleda še sposobne, odločujejo okoliščine pri vsakem slučaju posebej. IV. Kje se vloži prošnja? — Vloži se pri škofu; spovednik namreč (ali druga sposobna oseba) opiše z izmišljenimi imeni ves dogodek s prošnjo, naj škof blagovoli izprositi spregled, ako ga namreč že sam škof vsled petletnih ali drugih pooblastil dati ne more. V. Kaj mora obsegati prošnja ? — Naslanjaje se na razlaganje v § 68 je treba še opozoriti: ad 1. Imena se ne pove pravega, ampak se reče splošno: nekdo, neka, ali se stavi katero izmišljeno ime, navadno kako la¬ tinsko, Titij, Kaja, Sempronij itd., sme se pa vpisati tudi druga. ad 2. Natanko je treba naznaniti kraj in osebo, kateri se ima poslati spregledni dekret. ad 3., 4., 5. Pove se skriven zadržek, zavoljo katerega se prosi za spregled in tudi vse ostale očitne zadržke, ako namreč še kateri drugi nasprotuje zakonu. Pri skrivnem zadržku mora se posebno povdariti, da je res skriven. Ako za dotičen zadržek ve nekoliko oseb, morajo se opisati vsaj po značaju in povedati, zakaj se ni bati razglašenja. Ako je zadržek v kraju prebivališča zaročencev skriven, a kje drugod je očiten, mora se obodvoje natanko določiti, da se more presoditi, če res ni nevarnosti razglašenja. Isto velja v slučaju, da je zadržek vsled pozabljenja postal skriven, ki je bil nekdaj očiten. ad 6. Kakor v § 68. ad 7. Kakor v § 68. .... ad 8. Za spregled pro foro interno veljajo isti kanonični razlogi, kakor za spregled pro foro externo, veljajo pa tudi drugi, ki sicer niso povsem kanonični, ali vendar vplivajo na dušno življenje do- 204 tičnega, in jih moder spovednik iz okoliščin vsakega posebnega slu¬ čaja spozna. Treba pa je v prošnji najprej našteti kanonične razloge (če jih je), za njimi pa ostale. Razume se, da morajo biti razlogi povse resnični, a dokazovati resničnosti se ne more v prošnji drugače, kot da spovednik pritrdi, da jih, kolikor more razsoditi, prizna res¬ ničnimi; torej se takim prošnjam ne prilože nikake priloge, tudi ne spričala. § 70. Izvršitev spregleda za vnanjo sodbo. a) Spregleda ne izvrši sv. stolica, ki ga je podelila, ampak izroči škofu ali njegovemu generalnemu vikarju, naj ga izvrši. Po¬ oblaščenec papežev ima nalogo, da pred izvršitvijo natanko preišče, jeli je prošnja vseskozi resnična, torej ozir zadržkov, razlogov in vseh naštetih okoliščin, in da prosilcem naloži, katere pogoje imajo spolniti, ako hočejo dobiti spregled. Ako se je prošnja za spregled vložila posredno po škofijstvu, je škof že prej, nego je poslal prošnjo v Rim, vse natanko pre¬ iskal, ker bi nikakor ne mogel priporočevati prošnje, nevede, če je resnična. Vendar pa je treba že po prejetem pooblaščenju in pred izvršitvijo še enkrat pregledati, ako se ni dogodila kaka važna prememba, zavoljo katere bi se spregled ne smel izvršiti, ampak bi se morala vnovič vložiti prošnja za odobrenje podeljenega spregleda (perinde valere), n. pr. ako bi bil kedo prosil za spregled (pro foro interno) svaštva ex copula illicita occulta, bi se ta spregled ne mogel izvršiti, ako bi se bila med tem razglasila copula — ali, če drugi kot razlog za spregled navede »incompetentia dotis ex parte oratricis«, ki bi pa pred izvršitvijo nepredvidno postala zadosti bogata, itd. Izvrševalec (škof) pooblasti druzega mašnika, navadno župnika za »verificatio causarum, absolutio ab incestus reatu, sententiis et censuris et poenis ecclesiasticis et temporalibus in utroque foro«, potem za nalog »poenitentiae salutaris« in za odpravo pohujšanja; spregled zadržka in vzakonitev otrok pa škof sam izvrši. h) To preiskavo škof navadno izroči župniku pri spregledu za vnanjo sodbo, spovedniku pa pri spregledu za notranjo (vestno) sodbo, ker v spreglednem dekretu pravi: »si preces veritate niti repereris, super quo conscientiam Tuam oneramus«, kakor glasi tržaškega ordinarijata oblika v spreglednih pismih od sv. stolice pro foro externo podeljenih. Take pogoje (clausulae) mora župnik (in spovednik) natanko pregledati in se do pičice po njih ravnati. Včasih stoji pogoj »si ita est«, včasih »si preces veritate nitantur«, včasih »si preces veritate niti repereris«. Ti pogoji si niso povse enaki. Trierski generalni vikarijat je 15. marca 1854 razglasil določila »de exequendis dispensatio- nibus super occultis matrimonii impedimentis«, kjer o zgoraj omenjenih pogojih pravi: »S. poenitentiaria hac ulteriore cum 205 utitur formula: si preces veritate niti repereris, sub condilione sine qua non exigit, ut iteretur examen, an libellus supplex omni ex parte veritatem referat; caeterarum autem cum aliqua utitur formularum, non eiclem insistit necessitati iterandi cau- sarum examinis, dummodo, cui mandatum exequendum fuerit comissum, ipsc certo šibi persuasum habeat, tune temporis, quo illud execulurus est, veras integrasque perstare rationes aliasque res, quae in litteris pelitoriis neeessario erant expri- mendae.« Kar je tu rečeno o spregledu pro foro interno, velja tudi o spregledu pro foro externo. Kakšno pa mora biti to preiskovanje ? — Ne zahteva se, da bi moral župnik vse vnovič poprašati, priče klicati, itd., ampak zadostuje, da primeri vnovič vse točke prošnje z djanj- skimi razmerami prosilčevimi, ako so mu znane, in le o stvareh popraša, za katere ni povsem gotov, da so v istem stanu, kakor so bile povedane ob času sestave prošnje. Ako sta mu prosilca manj e, ali čisto nič znana, mora biti preiskava pri¬ merno obširniša. Da se more prepričati o resnici, vpraša iste prosilce, ali tudi druge osebe, katerekoli po svoji vesli za to sposobne spozna, ne na način formalnega sodnijskega preisko¬ vanja, ampak tako, da je v svoji vesti prepričan, ker mu je to opravilo na vest dano (super quo conscientiam tuam one- ramus). če torej sam natanko pozna razmere prosilcev, in primerjaje z njimi prošnjo vidi, da je vse resnično, ni mu treba ničesar popraševati; ako so mu pa razmere neznane in vendar ne preiskuje, bi spregled ne veljal, dasi bi bila prošnja resnična (»Ubi ignarus precum verilatis dispensaret, quamvis preces in se verae essent, non valeret dispensatio.* Sanchez). Ta stavek velja le, kadar je v spreglednem dekretu pogoj: »si preces veritate niti repereris.« Način preiskovanja pri spre¬ gledu pro foro interno je pa nekoliko drugačen, ker spovednik o resničnosti ne more vprašati prič, ampak edino le spove¬ danca, kateremu ni treba resničnosti svoje izjave s prisego potrjevati, ampak se mu tako veruje (confessioni poenitentis in secretissimo conscientiae foro integra fides habelur). Dasi se pa spregled pro foro interno le pri spovedi izvršuje, vendar ta izvršitev ni v vsem bistveno enaka z zakramentalno odvezo, zato mora spovednik v slučaju, da od drugod (pa ne iz druge spovedi) za gotovo ve, da je prošnja neresnična, izvršitev spre¬ gleda odreči, dasi prosilec (spovedanec) resničnost trdi. c ) Dodani so pa vsakemu spregledu še pogoji, katere mora pro¬ silec spolniti, da se nad njimi more izvršiti spregled, kakor določuje Instr. § 79 : »Ea matrimonii impedimenta, quae juriš canonici sanctionibus innituntur, dispensatione legitime obtenta et conditionibus, quae forsan adjunctae sint, adimpletis pro singulis cessant casibus.* Ti pogoji niso pri vsakem spregledu enaki, ker mnogokrat izvirajo iz posebnih okoliščin prosilcev. Nekateri pa so večjidel vsakemu spregledu dodani, in sicer 206 drugačni spregledu in forma comuni, in drugačni spregledu in forma pauperum. Eichst. past. instr. omeni za spregled in forma comuni: »Quando dispensatio conceditur in forma comuni, haec praeter jam dieta delegato praeseribuntur: 1. ut oratores solvat a censuris, sed tantummodo ad effectum obtinendae dispensationis; 2. ut nihil accipiat muneris vel praemii occasione dispensationis sub poena excommunicationis latae sententiae; 3. ut illa dispensatio accurate deseribatur ac conservetur ad probandam canonicitatem matrimonii.« Odveza od cerkvenih kazni je tako imenovana »absolutio ad cau- telam«, to je, odveza vseh cerkvenih kazni, v katerihkoli in iz kateregakoli vzroka sta prosilca prizadeta, da se nad njima more izvršiti cerkveni spregled; potem pa, ko je spregled nad njima iz¬ vršen, sta zopet podvržena kaznim, v katere sta bila poprej zapadla. Za spregled in forma pauperum pa Eichst. instr. omeni to-le: »Si dispensatio conceditur in forma pauperum, haec insuper praestanda sunt a delegato sub poena nullitatis juxta tenorem clau- sularum hujusmodi Brevibus annexarum: 1. parocho oratorum ante omnia mandabit, ut oratores separet, ne ipsi in peccato perseverent; de qua quidem separatione parochi in actis fidem exhibere tenentur. 2. Si veniam commissi sceleris petierint, oratoribus poenitentia pu¬ hlica arbitrio delegati seu confessarii imponitur, quae oculis hominum patet, nulla tamen solemnitate interveniente; 3. poenitentia peraeta juramentum ab oratoribus exigitur, quod incestus reatum etc. sub spe facilius habendae dispensationis non perpetraverint; 4. hisce peraetis et fide per parochi testimonium desuper faeta devenitur ad decretum dispensationis per literas publicas concedendum.« Opazi se ad 2. V spreglednih brevih novejšega časa se ne zahteva več javna pokora, ki je bila v prejšnjih časih dosti mučna. Morala sta prosilca v nedeljo in praznik cel čas, ko je bila slovesna sv. maša, pred cerkvenimi vrati z vžganimi svečami v rokah kle¬ čati (Monacelli). Zdaj se zahteva poenitentia salutaris, namreč pokora, ki bo primerna osebi, starosti, stanu in spolu, — ali pa poenitentia gravis, to je molitve, miloščine, posti, telesno mrtvenje, duhovne vaje, ki se morajo primerno grehu na teden ponavljati, n. pr. rožni- venec vsak teden enkrat kleče moliti se ceni poenitentia gravis, trikrat na teden pa je poenitentia gravissima; poenitentia»longa«pomeni celoletno pokoro, — »diuturna« pokoro skozi tri leta, — »perpetua« skozi vse življenje, tako te izraze razlaga Eichst. instr. Ad 3. V spre¬ glednih brevih in forma pauperum zahteva se, da prosilca, ki sta kot razlog navedla krvoskrunstvo ali pa sumljivo občevanje med seboj, prisežeta, da krvoskrunstva nista storila iz namena, da bi ložje dobila spregled, da kaj tacega ne bodeta nikdar več storila, in da tudi nobenemu drugemu ne bosta to svetovala ali k temu pripomogla. Sprejem te prisege se izroči večjidel župniku prosilcev, ki jima narekuje besede, kako naj prisežeta. N. pr. tako-le : Jaz I. I. s tem prisešem pri vsevednem Bogu in njegovem sv. evangeliju , da greh, hi sem ga bil storil z I. I. (ali sumljivo občevanje, katero sem 207 imd z I. I.) nisem storil iz namena , da bi bil ložje dobil spregled cerkvenega zadržka in cerkveno dovoljenje poročiti se z I. I., _ da takega grešnega djanja sam ne bom nikdar več storil, in da nobe¬ nemu ne bom k temu ne svetoval, ne pomagal. Vse to prisežem zvesto, brez zvijačnosti in prevare, kakor gotovo želim, naj mi Bog pomaga in njegov sv. evangelij. Kadar se je spregled dobil za poveljavenje neveljavno sklenje¬ nega zakona, treba je s pričami ali s prisego dokazati, da ob času skle¬ nitve ali izvršitve zakona prosilca nista vedela za zadržek, da sta torej zakon sklenila in izvršila »bona fide.« Sploh se domneva znanje zadržka, zato je treba neznanje dokazati. Ako so okoliščine take, da neznanje potrjujejo, zadostuje za popolni dokaz prisega prosilčeva (ali obeh). Ako pa okoliščine bolj potrjujejo znanje za¬ držka, sama prisega prosilčeva ne zadostuje pro foro externo, — in foro interno (pri spovedi) pa niti prisege ni treba, ampak zadostuje trditev spovedanca. V izvenrednih slučajih je dodan še kateri poseben pristavek, n. pr. ako se podeli spregled takima, ki sta krvosramno zagrešila iz namena, da bi ložje prejela spregled, ali če sta vedela, da razdiraven zadržek nasprotuje njunemu zakonu, katerega sta torej mala fide sklenila, se navadno pristavi: »volumus autem, quod contrahentium praefatorum alter alteri supervivens perpetuo absque spe conjugii remaneat.« Ako je od obeh prosilcev le eden kriv greha, se pri¬ stavi : »quodsi orator oratrici supervixerit., perpetuo absque spe conjugii remaneat.« Pristavek »ut matrimonium inter se puhlice contrahere valeant« pomeni, da se mora vse za sklenitev zakona potrebno zvršiti, torej tudi oklici, ako iz posebnih razlogov ne dobita izrečnega spregleda oklicev. Ko so vsi pogoji sklenjeni, potem župnik, kije od škofa prejel spregledni dekret, povč prosilcema, da je sedaj odstranjen zadržek namerovanega zakona. Za vnanjo sodbo podeljeni spregled se mora vpisati v poročno knjigo, a dotično pismo priložiti v arhiv drugim dokaznim pismom. § 71. Izvršitev spregleda za notranjo sodbo. Sv. penitencijarija spregled pro foro interno pošlje škofu ali njegovemu generalnemu vikarju, naj ga odpošlje zavetniku prosil- čevemu, to je tistemu (spovedniku ali drugi za to sposobni osebi, glej § 69), ki je prosil za spregled za onega, ki je spregleda potreben. Ta zavetnik še ni eo ipso tudi izvrševalec spregleda, ki je le spo¬ vednik, in sicer sv. penitencijarija ali že določi spovednika, kateri naj spregled izvrši, ali pa določitev spovednika prepusti prosti volji prosilčevi, kadar pravi: »discreto viro confessario ex approbalis ab Ordinario per latorem praesentium ad infrascripta specialiter eligendo Navadno je, da dotični (spregleda potrebni) svojo zadevo pri spovedi 208 pove, in potem spovednik za njega prosi spregleda, torej kot njegov zavetnik prejme spregledni dekret. Ako so okoliščine ugodne, spo¬ vednik dotiCnemu reče, naj pride k spovedi, pri kateri potem izvrši spregled, kakor bode spodaj povedano. Ako pa župnik izve za za¬ držek izven spovedi, ali pa, ako spovednik vidi, da spovedanec ne bo mogel več k njemu priti k spovedi, ker se je n. pr. spovedanec svojega greha obtožil pri kakšni oddaljeni božji poti, precej v prošnji za spregled imenuje zavetnika, komur naj se odpošlje spregled, na¬ vadno duhovnega pastirja dotičnega spovedanca — in ko ta prejme spregledni dekret, ga ne sme samolastno odpečatiti, ampak pokliče prosilca, ki naj si izvoli izmed potrjenih spovednikov enega, kate¬ remu potem zavetnik pošlje zapečateni dekret, k spovedi, pri kateri se potem spregled izvrši. Izraz »confessarius ex approbatis ab Ordinario« pomeni, da more le takega spovednika izbrati, ki je potrjen od tistega škofa, v čegar škofiji se ima spregled izvršiti, torej bi prosilec ne mogel iti zunaj škofije k spovedi z namero izvršitve spregleda. Spovednik mora biti »approbatus« in sicer je izvršitev spregleda še veljavna, dasi bi mu bila pravica spovedovati (spovedna sodnost) ničeva ali odvzeta, za kar bi pa verniki ne vedeli, torej v slučaju »erroris communis cum titulo colorato.« Kako izvrši spovednik spregled? — Ko spovednik prejme dekret, ga odpre in natanko prebere in premisli, kateri pogoji in pristavki so v njem, da bo mogel pri spovedi prosilca točno vse izprašati in mu pogoje do pičice naročiti. Poglejmo nekoliko navadnih pogojev in pristavkov. a) Prvi pogoj, dasi bi izrečno ne bil pristavljen je: »si ita est, si preces veritate nitantur.c Da zadosti temu pogoju, mora spovednik preiskati, je li vse resnično, kar je v prošnji nave¬ denega, torej: je li zadržek še skriven? — so razlogi (posebno glavni) resnični? — jeli bil zakon sklenjen in forma Triden- tini? — bona fide? — je li se bati pohujšanja? itd. Razume se, da mu ni treba povpraševati po okoliščinah, katere sam prav dobro pozna Ako bi to izpraševanje opustil, bi bil spregled sicer veljaven, ako je v prošnji vse resnično, in se clausula glasi: »si ita est, si preces veritate nitantur«; bil bi pa neve¬ ljaven, ako se clausula glasi: »quatenus, si ita esse per diligentem oratoris examinationem inveneris«, dasi bi v prošnji vse res¬ nično bilo. Za dokaz resničnosti pa spovednik ne more zahte¬ vati prič, tudi ne pismenih dokazov, ampak zadostovati mu mora spovedančeva izjava, katerega mora pa poprej opominjati, da naj v vsem povč le golo resnico. Izvršitev spregleda bi pa moral odreči, ako spovednik sam ve, da so spovedančeve trditve lažnjive; to pa le, ako ima to vednost od drugod in ne samo iz katere spovedi, ker mora varovati spovedno tajnost. b) Drugi navaden pristavek glasi: »audita prius sacramentali con- fessione.« Prosilec mora iti k spovedi k onemu, ki ima nad njim izvršiti spregled, ne glede na to, da je že poprej dobil 209 odvezo od svojih grehov, ali pa, da se sedaj ne zavč nijednega greha. Kaj pa, ako prosilec to spoved nevredno opravi, mu velja spregled, ali ne? — Benedikt XIV. odgovori: »Vel est confessio sacrilega a) ob defectum doloris aut ob reticentiam peccati non habentis respectum ad dispensationem; vel b) ob defectum integritatis circa rem, de qua petitur dispensatio. Priori in času valet dispensatio ... in posteriori času non valet.« Ako pa spovednik vidi, da spovedanec ni dosti pri¬ pravljen in ne vreden svete odveze, mora se po mogočnosti prizadevati, da ga pripravi, da postane vreden; ako spovedni¬ kovo prizadevanje ne izda, mora mu odreči sveto odvezo in navadno tudi izvršitev spregleda, — le v izvenrednem slučaju, ako bi bila odpoved spregleda spovedancu priložnost velikih grehov, sme nad njim spregled izvršiti, dasi mu sv. odveze ni mogel dali. Tak slučaj se more zgoditi pri spregledu matrimonio jam contracto, ko dotiCen s svojo navidezno ženo živi, in ni upanja, da bo do druge spovedi zdržno živel. Spregled se izvrši neposredno po odvezni obliki. Torej, ko ga spovednik odveže od grehov, preeej reče: »Et insuper auctoritate apostolica (reče se vsakikrat apostolica, dasi bi bil spregled podelil škof vsled petletnih pooblastil) mihi specialiter delegata dispenso tecum super irapedimento I. (tukaj se ime¬ nuje skrivni 'zadržek po njegovi lastniji, n. pr. super impedi- mento secundi, seu primi et secundi gradus affmitatis prove- niente ex copula illicita a te habita cum matre vel sorore mulieris, cum qua contrahere intendis; — vel super impedi- mento criminis, quod propter adulterium et simultaneam pro- missionem cum muliere contraxisti, cum qua matrimonium inire intendis), ut praefato impedimenlo non obstante matri¬ monium cum dieta muliere puhlice, servata forma Concilii Tridentini contrahere, consummare et in eo manere ličite possis et valeas, in nomine Palris et Filii et Spiritus Sancti. Insuper eadem auctoritate apostolica prolem, quam ex matri¬ monio susceperis, legitimam fore nuntio et declaro in nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti. Nato se moli: Passio Domini. . — Matrimonio jam contracto pa se izvrši spregled fako-le: »Et insuper auctoritate apostolica, mihi specialiter delegata, dispenso tecum super impedimenlo I. (se imenuje skrivni za¬ držek), ut eo non obstante matrimonium consummare (namreč po ponovljenem privoljenju v zakon) et in eo remanere ličite possis, in nomine Patris ... Et. pariter eadem auctoritate apo- stolica prolem, si quam suscepisti aut susceperis, legitimam fore decerno et declaro, in nomine Patris . . . .« Spregled neslovesne obljube se izvrši: »Auctoritate apo¬ stolica mihi specialiter delegata votum castitatis (vel religionis), quod emisisti, ut valeas matrimonium contrahere, et illo uti, in opera, qnae tibi praeseripsi, dispensando commuto in nomine Patris , . .« Zakonsko pravo. 14 210 c) Tretji pristavek se glasi: »Prolem legitimam decernendo in foro conscientiae et in ipso actu sacramentalis confessionis tantum et non aliter nec alio modo. c Ta pristavek učini, da otroci rojeni iz krvoskrunstva postanejo zakonski. Ker pa dekreti sv. penitencijarije veljajo le za vestno sodbo, bi taki otroci pred svetom ne bili zakonski, ako bi se razglasil zadržek, ki je bil poprej skriven. Moralo bi se ponoviti prošnjo na sv. datarijo, da podeli spregled in z njim otroke učini zakon¬ skim. Po kanoničnem pravu se otroci, ki so bili rojeni v pre- šestvu, ne morejo proglasiti zakonskim, zato se s spregledom prešestva ne pooblasti vse prej rojene otroke storiti zakon¬ skimi, ampak le tiste, ki so bili rojeni po smrti prosilčeve žene, in dotični pristavek se glasi: »Prolem conceptam et suscep- tam, post dieti I. I. (oratoris) uxoris et 1. I. (oratricis) amitae obiturn, si qua sit, legitimam decernes « d) četrti pristavek glasi: »Sublata occasione amplius peccandi cum dieta muliere.« Ta pristavek nalaga iz vršilcu spregleda dolžnost, da ne sme poprej izvršiti spregleda, dokler ni od¬ pravljena bližnja priložnost v greh, iz katerega je izviral zadržek. Toraj mora spovednik na to siliti, da se ona, ki sta živela v grešni zvezi, ločita in ne stanujeta več v eni hiši. Ako so pa okoliščine take, da je ločitev povse nemogoča, poskusiti se morajo druga sredstva, da iz bližnje priložnosti postane daljna. e) »A quibusvis sententiis, censuris ac poenis ecclesiasticis, quas propter praemissa quomodolibet sive ab jure sive ab homine latas incurrit, absolvas hac vice in forma ecclesiae consueta«, s tem se ukaže izvršilcu, naj ga takrat odveže od cerkvenih kazni. Za tem sledi navadno pristavek: »Ab incestus usque ad praesentium exec.utionem forsan iterati reatibus auetoritate apostolica absolvas.« Ta pristavek pooblasti izvršilca, da sme odvezati krvoskrunstvo, dasi bi bil sicer ta greh casus reser- vatus v dotični škofiji. To pooblaščenje pa ima spovednik le za slučaj izvrševanja spregleda. Če bi se torej prosilec še pred izvršitvijo spregleda premislil, da dotične ženske ne mara v zakon vzeti, in zato mu tudi ni treba tega spregleda, bi spo¬ vednik pri navadni spovedi ne bil pooblaščen odvezati pridržani greh krvoskrunstva. f) Pri spregledih zadržkov, izvirajočih iz pregreh, n. pr. krvo¬ skrunstvo, prešeštovanje itd., doda se pristavek: »Injuncta ei pro tam enormi libidinis excessu gravi poenitentia salutari.« Že v § 70. je bilo povedano, kaj pomenijo izrazi poenitentia gravis, gravissima, longa, diuturna — opomniti je le še, da se splošno merilo za pokoro ne more dati. Spovednik se mora ozirati na spol, stan, starost, način življenja in sploh na vse okoliščine spovedančeve, in po teh določiti pokoro. Ako je pa v spreglednem dekretu katero djanje izrečno za pokoro ukazano, tistega spovednik ne sme nikdar pregledati ali opustiti; tako n. pr. je včasi ukazano: »sacramentali confessione peccatorum suorum singulis mensibus ad minimum semel aut cjuoties tibi videlitur injuncta.« g) »Et aliis injunctis, quae de jure injungenda fuerint.» Ta pri¬ stavek je opomin, da spovedanec zavoljo zgoraj določene pokore ni izvzet od drugih iz njegovega greha izvirajočih dolžnosti, n. pr. krivično blago vrniti, dobro ime povrniti itd. Vendar je spolnitev tega potrebna bolj zavoljo popolnosti spovedi, kakor zavoljo veljavnosti spregleda. Spovednik namreč pri spovedi, pri kateri izvršuje spregled, nima samo na to gle¬ dati, da spolni, kar mu ukazuje spregledih dekret, ampak izvršiti mora vse, kar je za vrednost in veljavnost spovedi potrebno; torej se ozirati tudi na druge spovedančeve grehe in iz njih izvirajoče dolžnosti, na njegovo kesanje, sklep itd. h) Osmi pristavek glasi: »Dummodo impedimentum sit occultum.« To je pogoj, brez katerega bi spregled prosilcu nič ne koristil, kar je jasno iz dosedaj povedanega. i) »Dummodo aliud impedimentum canonicum non obstet.« To je opomin, da bi bil spregled neveljaven, ako bi bil prosilec kateri zadržek zatajil. Izvršilec mora preiskati, ako prosilčevemu zakonu ne nasprotuje še kateri zadržek. 0 tem izpraševanju velja, kar je že zgoraj sub a) navedeno. k) »Nullis super his litteris datis aut testibus adhibitis«, to je iz¬ vršilec ne sme zahtevati ne dokazovalnih spričeval, ne prič, kakor je že zgoraj omenjeno, in tega spregleda (pro foro interno) ne sme vpisati v poročno knjigo. Tako vpisanje bi bilo prvič nevarno, da se zve, kar bi moralo ostali tajno, in drugič povse nekoristno, ker spregled podeljen pro foro interno ne velja pro foro externo; in bi se moralo prositi za nov spregled na sv. datarijo, ako bi se zadržek razglasil. l) »Praesentibus seu laceratis, cjuas sub poena excommunicationis latae sententiae laniare teneris ita, ut nullum earum exemplum exstet.« To je ukaz spovedniku, da mora spregledni dekret uničiti, da ga ne sme vrniti prosilcu in tudi ne ga prepisati. Benedikt XIV. pravi, da s tem pristavkom sv. penitencijarija namerava doseči, da bi se spregledna listina ne mogla več rabiti pro foro externo, zato pa zadostuje, ako se odtrga pečat, pretrga in sežge. Kdaj je treba uničiti spregledni dekret? — Scavini pravi: »Haec laceratio facienda est statim, id est, saltem intra triduum ab executione dispensationis vel saltem a matrimonio celebrato.* m) »Gratis omnino«, t. j.: za svoj trud ne smejo zahtevati uradniki sv. penitencijarije in izvršilec nobenega plačila, in ga tudi ne sprejeti, dasi bi ga prosilec prostovoljno ponudil. Benedikt XIV. instr. 87. n. 30.: »Pro dispensationibus occultis nullae sunt faciendae expensae nisi posta et pro agente romano, cujus ope utuntur ad supplicam praesentandam etc.« 14 * 212 Ako je bil spregled podeljen potem, ko je bil zakon in forma Tridentini sklenjen, pa je neveljaven zavoljo skrivnega zadržka, dostavijo se še sledeči pristavki: n) »Diligenter experiatur (delegatus), an sine scandalo possint separari; quod si fieri potest, fiat omnino; si autem fieri non poterit, saltem experiatur, an cohabitantes tamquam frater et soror continenter vivere valeant; quodsi neutrum fieri valeat, et ex cohabitalione incotinentiam, ex separatione vero scanda- lum oriri posse visum fuerit, cum ipsis latoribus de nullitate prioris censensus certioratis, sed ita caute, ut, si illa adhuc ignorarit, latoris delictum nusquam detegatur, dispensat, ut matrimonium secrete inter se contrahere valeant.« O tem po- skuševanju pravi Sanchez: »Ecclesia non vult praemitti expe- rientiam frustraneam. Si ergo confessarius ex conjugum rela- tione, aetate vel aliis circumstantiis prudenter judicat, nullius effeetus fore eam experientiam, non est, cur eam praemittat. Generatim rarissime expediet praemittere ejusmodi experien- tiam, nam fere semper incontinentiae vel scandali periculum secum fert.« o) »Dieta muliere de nullitate prioris consensus certiorata, sed ita caute, ut latoris delictum nusquam detegatur.« Kako je treba drugemu zakonskemu družetu povedati, da je zakon neveljaven, videli bomo pri razlaganju o poveljavljenju zakona. Tukaj naj se le opomni, da ta pristavek, kadar je v spreglednem dekretu, ni samo nekako poučevanje spovednikovo, ampak pogoj, katerega se nikakor ne sme opustiti; ako so pa okoli¬ ščine take, da se ta pristavek ne more spolniti, naj spovednik vnovič piše škofu, ki bo od papeža izprosil polajšanje tega pogoja ali pa celo izceljenje zakona v korenini. p) »Ut matrimonium cum dieta muliere secreto seu sine parocho et testibus contrahere valeat.« — Kadar je v spreglednem de¬ kretu ta pristavek, morata soproga privoljenje v zakon ponoviti sama med seboj brez prič in tudi brez navzočnosti izvršilna spregleda. O ponovljenju privoljenja v zakon glej § 75. Ko je spovednik vse pogoje in pristavke razložil spove¬ dancu, in ta resnično obljubi, da bo vestno opravil vse, kar je še opraviti, mu spovednik neposredno po spovedni odvezi podeli spregled, kakor je povedano zgoraj b). § 72 Poveljavljenje zakona. Predopomba. Govoreči o poveljavljenju zakona, mislimo le zakon, ki je bil djanjsko sklenjen, dasi zavoljo katerega zadržka neveljavno. Soproge takega navideznega zakona imenujemo navidezne ali dozdevne soproge, da jih razločujemo od priležnikov, ki žive kot oženjeni in se svetu lažejo, da so pozakonjeni, kar pa niso, in katerih zakon imenujemo divji zakon. 213 Ko navidezna soproga spoznata neveljavnost svojega zakona, odprta imata Štiri pota, ali a) od zakonske sodnije izprositi, da se njun zakon razsodi neveljavnim, kar je pa v kaj redkih slučajih vspešno; ali b) povse ločiti se in živeti vsak sam za sebe, kar pa zavoljo pohujšanja večjidel ni priporočati; ali c) ločiti se od mize in zakonske postelje, in živeti kot brat in sestra, ako ni nevarnosti za nezdržnost; ali d) neveljaven zakon poveljaviti, kar je navadno najbolje, če je le mogoče; o tem bo tukaj govor. Ko se spozna neveljavnost zakona, mora se najprej pogledati, zakaj je neveljaven. Mogoča sta dva slučaja, namreč: a) ali je bilo privoljenje v zakon ničevo zavoljo pomote ali siljenja, ali ker je bilo le hlinjeno, ne pa resnično; b) ali navidezna soproga ob času sklenitve zakona nista bila sposobna za medsebojni zakon, ker jima je nasprotoval kateri razdiraven zadržek. (Opomba. Civilnega zakona cerkev ne prizna pravim zakonom, zato o poveljavljenju zakona civilno poročenih ni govora; ako hočejo civilno poročeni pred cerkvijo veljati za zakonske, morajo skleniti cerkvenoveljaven zakon in forma Trid.) Ako je razdiraven zadržek neodjenljiv, kakor so nezmožnost, obstoječ zakon, sorodstvo v ravni vrsti in sorodstvo prvega člena postranske vrste (brat in sestra), tedaj o poveljavljenju ni več spomina. Če je pa razdiraven zadržek odjenljiv, ali tak, da je že sam od sebe prenehal, pogledati je treba, je li zadržek očiten ali skriven. Vse te slučaje bo treba vsakega posebej razložiti, ker ima vsak svoje posebnosti. § 73. Poveljavljenje zakona, ki je zavoljo pomanjklji¬ vega privoljenja neveljaven. Za poveljavljenje zakona, ki je zavoljo pomanjkljivega privo¬ ljenja neveljaven, ni potreba nobenega spregleda, ker se sploh nima kaj spregledati, ampak zadostuje, da se privoljenje vnovič in res¬ nično dh, in s tem postane zakon veljaven. Kdo, kje in kako ima ponoviti privoljenje? Ako je zadržek ljudem znan, ali je vtemeljena nevarnost, da bo postal znan, morata oba navidezna soproga privoljenje v zakon ponoviti vpričo župnika in dveh prič. Zakon bi sicer postal veljaven že po skrivnem ponovljenju privoljenja, a ljudje bi se pohujševali, misleč, da dotična živita še zmiraj v neveljavnem zakonu. Ako je zadržek samo obema navideznima soprogoma znan, ponoviti morata privoljenje obadva in sicer zadostuje, da to storita med seboj brez prič in brez župnikove pričujočnosti; ker bi se pa lahko prigodilo, da bi zadržek postal očiten ljudem in s tem neve¬ ljavnost zakona, je sploh bolje, da se privoljenje ponovi vpričo župnika in dveh prič, če ni nevarnosti pohujšanja med ljudmi, kakor uči Instr. § 93; «Matrimonium, quod consensus fictus irrilum reddit, consensu ab eo, qui ficte egerat, vere praestito convalidatum censeatur oportet. Idem obtinet de matrimonio, cui error seu vis metusque obstitit, quamprimum pars, quae errori aut violentiae 214 injustae suberat, recognito errore aut libertate plene recuperala verbo factove assensum suppleverit, Nihilominus ad omne de eon- sensu praestito dubium sequestrandum his quoque in casibus con- sultum est, ut conjuges consensum coram parocho et duobus testi- bus renovent: igitur hoc ut fiat, agendum erit, nisi obversetur prudens scandaloruni vel matrimonii in discrimen adducendi metus.« Ako je slednjič zadržek povse skriven in le eni stranki znan, zadostuje, da le ta stranka ponovi privoljenje. V lem slučaju ni neobhodno potrebno, da bi se stranki, ki ne ve za neveljavnost zakona, razodelo, da je zakon neveljaven, ker se ceni, da njeno pri poroki veljavnodano privoljenje še zmiraj velja. Pa tudi v tem slučaju velja, kar pravi Instr. § 93: «Ad omne de consensu praestito dubium sequestrandum . .» Glej zgoraj. Ako se hoče to spolniti, je pa treba stranki, ki ne vč za neveljavnost zakona, to razodeti, ker se privoljenje le potem more resno ponoviti, ko je znano, da prvo privoljenje ni veljalo. Ako navidezna soproga (ali pa le eden) privoljenje ponovita zasebno (torej brez prič in župnikove priCujočnosti) morela to storiti ali z besedami ali tudi z dejanjem. Kot tako dejanje se ceni pro¬ stovoljno sobivanje skozi dalje časa (pol leta), ali pa izvršitev zakon¬ ske dolžnosti potem, ko je dotičnik (ali oba) zvedel, da je njegov zakon neveljaven. § 74. Poveljavljenje zakona, kateremu je nasprotoval zadržek, ki je pa že sam od sebe prenehal biti. Nekateri zadržki s časom sami preminejo. Ako je bil zakon sklenjen s takim zadržkom, je zakon neveljaven in s tem, da za¬ držek sam premine, še ne postane veljaven, ampak treba ga je poveljaviti. N. pr.: Ako bi se kuo, ki je še nedoraščen in tudi ne pred časom zrel, pozakonil, bi bil njegov zakon neveljaven tudi še potem, ko že prestopi dobo doraščenosti; ali ako bi se kdo poza¬ konil, čegar prvi zakonski druže še živi, mu smrt prvega zakonskega družeta ne poveljavi druzega zakona. Za poveljavo te vrste zakonov je treba ponoviti privoljenje, in sicer, ako je zadržek znan, ali vsaj tak, da bi se mogel dokazati, mora se privoljenje v zakon pono¬ viti vpričo župnika in dveh prič; ako je pa zadržek povse skriven, in ga tudi ni mogoče dokazati, in bi morebiti dotični soprog po razodenju imenovanega zadržka zamogel imeti škodo ali velike ne¬ prijetnosti, naj se privoljenje v zakon ponovi na skrivnem med samima soprogoma. Mislimo si slučaj, da se kdo, ki je bil v tuji deželi oženjen, vnovič poroči, predno mu je umrla prva žena. Ako po smrti prve žene nihče ne ve, da je bil dotičnik že oženjen ob času druge ženitve, in se to tudi ne more dokazati, se mu ne ukaže očitno ponoviti privoljenje v zakon, ker bi z razodenjem zadržka prišel v velike kazni zavoljo bigamije. Tako tudi določuje instr. § 92: »Impedimento absque dispensatione mutatione facti sublato, conju- gibus injungendum esl, ut consensus declarationem coram parocho 215 et duobus testibus iterent, nisi forsan, quod nuptiarum celebratarum tempore impedimentum obtinuerit, et omnino occultum nec ullum rei probandae sit periculum : tune enim concedi potest, ut consen- sum inter se renovent.* Pred ponovljenjem privoljenja morata obe stranki vedeti, da je bila prva sklenitev neveljavna. Ako tedaj le en soprog ve za zadržek, mora drugemu razodeti, da je zakon neveljaven, ni mu pa treba povedati, zakaj je neveljaven. O tem glej § 75. O zadržku nedoraščenosti Eichst. past. instr. pravi, da se mora zakon, ki je bil s tem zadržkom sklenjen, potem, ko dotičnik do- raščen postane, vsakikrat poveljaviti s tem, da se sklene in forma Trid., dasi bi bil tudi prvikrat tako sklenjen. (S. C. C. 10. Martii 1588). V deželah, kjer je vpeljan državljanski zakon, moglo bi se zgoditi, da se kristijan pozakoni z nekristijanom, n. pr. z judom, ki pa obljubi, da se bo pokristijanil, in se po poroki res da krstiti. Taka zakonska morata po krstu nekristijanske stranke vnovič poro¬ čena biti, ker je bil prvi zakon zavoljo različne vere neveljaven (če ga nista sklenila s posebnim spregledom), in s samim odpadom zadržka ne postane veljaven. V naši državi bi bil zakon med kristijanom in nekristijanom tudi po državni postavi neveljaven. (Drž. zak. § 64). § 75. Poveljavljenje zakona po sprejetem spregledu. I. Ko se o katerem zakonu spoznd, da je bil zavoljo kojega zadržka javnega prava neveljavno sklenjen, je treba najprej pogle¬ dati, če je zadržek odjenljiv, ali ne. Ako zadržek ni odjenljiv, se o poveljavljenju ne more govoriti. Ravna pa naj duhovni pastir s takimi navideznimi soprogi tako-le: Ako je neodjenljiv zadržek očiten, ukaže jima, naj se ločita od mize in postelje, in ves slučaj sporoči zakonskemu sodišču, da zakon razsodi neveljavnim in do- tična zakonska povsem loči. Ako je zadržek znan navideznima so¬ progoma, a drugemu nobenemu, in se tudi pravno dokazati ne more, ali pa ga soproga (ki bi ga edina mogla dokazati) nečeta razodeti svetu zavoljo sramožljivosti, ali da bi se ne napravilo po¬ hujšanje, naj jima ukaže, da kot brat in sestra živita, če upa, da bodeta res zdržno živela; — če pa tega ne upa, naj vso zadevo sporoči zakonskemu sodišču. Ako pa za zadržek vč samo ena stranka, mora ta svojega zakonskega družeta poučiti o neveljavnosti zakona, in kot brat in sestra ostaneta skupaj, če se namreč neveljavnost zakona ne more postavno skazati in je moralična gotovost, da bodeta zdržno živela. Ako je pa neodjenljiv zadržek sicer še nepo¬ znan, vendar se je bati, da bo postal očiten, jez zakonskima ravnati, kakor da je zadržek že očiten, to je, ločiti se morata od mize in postelje, dokler zakonsko sodišče njunega zakona ne razsodi neve¬ ljavnim in ju povsem loči. Ako pa je neodjenljiv zadržek vsem, tudi obema soprogoma neznan, in se ni bati, da bi postal očiten, naj presodi duhovni pastir, sme li brez slabih posledic pohujšanja, 216 škode v vzgoji otrok, osramotenja, poučiti ju o zadržku ali ne. Kadar spozna, da bi ločitev prouzročila pohujšanje ali osramotenje, in sumi, da ne bodeta kot brat in sestra zdržno živela, naj ju pusti v miru (bona fide), da jima ne da priložnosti k zavednim (formal¬ nim) grehom, ker je bolje dopustiti materijalne grehe, kot dati pri¬ ložnost formalnim grehom. Dovoljenje, da smeta še dalje kot brat in sestra skupaj ostati, dh se le priletnim in takim, katerih zdržnost je moralično gotova. O poveljavljenju zakona se more govoriti le, če je zadržek odjenljiv. O tem je treba omeniti najprej, kaj ima storiti duhovnik, ko izve za zadržek — in potem, kako se po sprejetem spregledu poveljavi zakon. II. Ko duhovni pastir za odjenljiv zadržek izve, mora razločiti, je li skriven ali očiten in od kod ga je izvedel, ali iz spovedi ali zunaj spovedi. Ko iz spovedančeve obtožbe spozna, da je njegov zakon neveljaven zavoljo skrivnega zadržka, ki je obema soprogoma neznan, in se je, ako bi spovednik o tem podučeval, bati slabih nasledkov, pohujšanja, slabe vzgoje otrok, ločitve ali nezdržnosti, naj spovedanca pusti v dobri vesti, in naj nemudoma škofu sporoči (tectis nominibus), ki bo določil, naj se dobi spregled ali pa pomaga z izceljenjem zakona v korenini. Ce pa je zadržek spovedancu znan, ne pa njegovemu zakonskemu družetu, kateremu ga zavoljo osra¬ motenja, pohujšanja ali nevarnosti koje druge škode ni varno razo¬ deti, ukaže mu spovednik, da toliko časa, dokler po spregledu zakon ne bo poveljavljen, ne sme zahtevati zakonske dolžnosti, in naj s kakim resničnim izgovorom svojega družeta odvračuje, da ne tirja svoje pravice; ako bi bil pa v bližnji nevarnosti nezdržnosti, bi se moral ločiti (n. pr. odpotovati, dokler ne pride spregled); — ako pa more spovedanec brez nevarnosti zadržek razodeti družetu, naj to stori, in potem morata vsaj zdrzno živeti kot brat in sestra, ako ni mogoče, da bi se povse ločila. Enako morata kot brat in sestra živeti, ali se povse ločiti, dokler ne dobita spregleda, ako je obema znan zadržek. Kadar pa duhovni pastir izven spovedi za gotovo izve, da je kateri zako v n neveljaven, naj naznanilca vpraša, kdo še ve za ta zadržek. — Ce zanj ve samo naznanilec, ali k večjemu le nekaj oseb, na katerih molčečnost se sme zanesti, naj duhovni pastir veleva o tem molčati, in pove, da bo že sam vse opravil, kar je potreba za poveljavljenje zakona; nato naj napravi prošnjo za spregled. Ako je pa naznanjeni zadržek znan razven naznanilcu tudi navideznima zakonskima, jima duhovni pastir ukaže zdržno življenje, dokler se po dobljenem spregledu ne poveljavi zakon. Ce je pa zadržek očiten, morata se zakonska ločiti, da se javno pohuj¬ šanje odvrne. III. Ko je spregled prišel, poveljavi se zakon z obestranskim ponovljenjem privolitve v zakon. S spregledom namreč zakon še ni poveljavljen, ampak dotična soproga še le sposobna postaneta za sklenitev zakona. Pri tem ponovljenju je treba vse storiti, kar je za veljavnost zakona neobhodno potrebno, a opusti se, kar ni 217 neobhodno potrebno, in bi moglo prouzročiti pohujšanje, osramo- tenje, nepotrebno razgledovanje ali drugo škodo. če je zadržek skriven in se je spregled dobil pro foro interno, se privoljenje ponovi skrivno, to je, dozdevna soproga med seboj izrečeta, da se vzameta v zakon. Instr. § 89: *Dispensatione pro foro conscientiae tantum concessa ad matrimonium convalidandum sufficit, ut ambae partes consensum absque parocho et testibus renovent.* Ako je bil zadržek znan le eni stranki, mora ta svojemu družetu najprej povedati, da je bil njun zakon neveljaven, ker to se v spreglednem dekretu zahteva (gl. § 71. n.). Razodenje neveljav¬ nosti zakona je povse potrebno, zadostuje pa k temu, da se nave¬ deni stranki povč, da je bil zakon neveljaven in sme se zamolčati, zakaj je bil neveljaven, in kako sta dozdevna soproga postala spo¬ sobna za zakon (ali po spregledu, ali po dejanjskem premenenju). Besede, kako se ima to razodeti, niso določene, vsekako naj se zgodi previdno, da se ne napravi zdražbe ali sumničenja. Lahko soprog, ki ve za zadržek, drugemu reče n. pr.: Ko sva se poročila, ni bilo pravega privoljenja, ponoviva ga zdaj oba! — Zavoljo ne¬ kega zadržka bila je najna poroka neveljavna, zdaj pa je vse po¬ ravnano, zato ponoviva še privoljenje! — Spovednik mi je rekel, da najin zakon ni bil veljaven, in da morava privoljenje v zakon ponoviti, ako hočeva kot kristijana v zakonu živeti. Jaz zdaj po¬ novim, da te vzamem za (ženo — moža), kaj ne, da tudi ti mene!? Ker je izvršitev tega pogoja včasi težavna, izmislili so si neka¬ teri besede, s katerimi se nekako zvijačno izvabi privoljenje v zakon od stranke, ki ni vedela za neveljavnost prvega zakona, katerih pa ni treba omenjati, ker ne zadostujejo zahtevi, da se mora neve¬ ljavnost zakona razodeli. Le v slučajih, ko je bil zakon zavoljo hlinjenega (ali ničevega) privoljenja neveljaven, sme oni, ki je pri¬ voljenje hlinil, sam ponoviti privoljenje ali z besedo ali z dejanjem (s prostovoljnim sobivanjem vsaj pol leta, ali z izvršitvijo zakonske dolžnosti) in ni mu treba družetu razodeti, da je bil dozdaj zakon neveljaven, ker se o družetu meni, da njegovo prvo, veljavno dano privoljenje še zmiraj velja. (Veljavno je bilo njegovo privoljenje, ker je bil za zakon sposoben; kdor pa ob času sklenitve zakona ni habilis, njegovo privoljenje ni veljavno). Ako v posebno težavnem slučaju duhovni pastir sprevidi, da bi se z razodenjem neveljavnosti prvega zakona napravila huda zdražba, ali da bi soprog, spo- znavši neveljavnost zakona zahteval, naj se postavno razsodi neve¬ ljavnim in povse razdere, naj se duhovni pastir obrne do svojega škofa, ki bo ali sam z dozdevnim dopuščenjem papeževim (ex pra.e- sumta licentia) spregledal dotični pogoj, ali od sv. penitencijarije izprosil, da odjenja od strogosti omenjenega zakona »altera parte de nullitate prioris consensus certiorata*, ali pa izceljenje zakona v korenini. Da za to ne bo treba prositi še-le po prejetem spregledu, naj spovednik že v prošnji za spregled razloži dotične težave, kadar jih moralično gotovo previdi. 218 Ako je bil zakon neveljaven zavoljo očitnega zadržka, in se je spregled dobil pro foro externo, mora se privoljenje neveljavno poročenih ponovili vpričo župnika, v čigar župniji imata svoje do- movališče, in dveh prič. (Instr. § 90.) V takih slučajih ni treba po¬ noviti oklicev. Poroka naj se vrši na tihem in pred zanesljivimi pričami. (Instr. § 90.) Ker se neveljavnost zakona zavoljo očitnega zadržka more postavno dokazati, treba je za poveljavljenje zakona takega privoljenja, katero se postavno more dokazati, to je in forma Tridentina, vpričo lastnega župnika in dveh prič. Ako sta navidezna soproga ob času prve poroke imela drugo domovališče, kakor ga imata sedaj, in jima je torej sedaj drug lasten župnik, kakor je bil takrat, morata privoljenje v zakon ponoviti vpričo tega, ki jim je sedaj lasten župnik. Ponovljenje poroke se opravi na tihem, da se ogne nepotrebnemu razgledovanju ali osramotenju, — torej brez oklicev in pred zanesljivima pričama, katere si soproga sama izbe¬ reta. Ako pa je v kojem izvanrednem slučaju treba posebne pre¬ vidnosti, more župnik soprogoma ponuditi, da, ako jima je všeč, naprosi dva duhovna, ki bosta kot priči pri ponovljenju poroke. Opomniti je treba, da morata biti soproga pri tej drugi poroki v stanu milosti božje, in da morata poprej prejeti zakrament sv. po¬ kore in sv. rešnjega Telesa. Ravno to mora spovednik priporočiti soprogoma, katera svoj zakon s skrivnim ponovljenjem privoljenja poveljavita. Tako na tihem ponovi se poroka posebno v slučajih, kadar je zadržek le nekaterim ljudem znan, a vendar ne kanonično skriven, in kadar bi razglašenje zadržka dotičnima soprogoma moglo škodovati. Ako pa je zadržek v kraju domovališča soprogov sploh ljudem znan, ni potreba skrivati ponovljenja poroke, ampak opravi se tako, da ljudje, ki so vedeli za zadržek in za neveljavnost zakona, vedo tudi za njegovo poveljavljenje. Enako ukazuje tudi drž. zak. § 88: «Wenn von einem bei Schliessung der Ehe bestandenen Hindernisse die Nachsicht ertheilt wird, muss ohne Wiederholung des Aufgebotes abermal die Ein- willigung vor dem Seelsorger und zwei vertrauten Zeugen erklaret und die feierliche Handlung im Trauungsbuche angemerkt vverden. Isf diese Vorschrift, beobachtet vvorden, so ist eine solche Ehe so zu betrachten, als ware sie urspriinglich giltig geschlossen worden.« Le pri poroki mladoletnega, ki je sklenil zakon brez dovoljenja oskrbništva, ki pa je potem dodalo omenjeno dovoljenje, ni potreba ponoviti poroke, kakor ukazuje § 88, drž. zak. (dvorni dekret od 22. sept. 1821., odst. c. d.). § 76. Vpisan j e in učinek poveljavljenega zakona. Kadarkoli se neveljaven zakon poveljavi očitno, pred župnikom in dvema pričama, mora se poveljavljenje vpisati v poročno knjigo. Instr. § 90: »Parochus nunquam non convalidationem peractam libro copulatorum inserere debet, quando autem conjunctio invalida 219 in alia parochia cont.racta fuerit, res hujus praeterea loči parocho communicanda est, ut ipse convalidationem peractam inscriplioni, quae de malrimonio invalido facta sit, diligenter adjungat.* Opazka poveljavljenja vpiše se tja, kjer je vpisan neveljavni zakon; da ne ume vsak nepoklican, vpiše se po latinski, n. pr.: Hoc matrimonium convalidatum est coram me ... . parocho loči et testibus N. N. el N. N. die . . . mensis . . . anno . . . vigore instrumenti de dalo asservati in .. . et signati .... Skrivno poveljavljenje se ne vpiše v poročno knjigo. O učinku poveljavljenja pravi instr. § 94: tConvalidatione peracta matrimonium quoad effectus civiles ita considerandum venit, ac si ab initio valide eontractum esset. Idem de effectibus eccle- siasticis obtinet, quando vel una tantum pars nuptiarum celebrata- ium tempore ignorantia facli aut juriš detenta fuerit. Alias ad dispen- sationis remedium confugiendum erit.» Instr. torej razločuje med cerkvenimi in državnimi učinki, in sicer pravi, da ozir državnih učinkov je vsak poveljavljen zakon takov, kakor da bi bil od po- četka veljavno sklenjen. To velja posebno zastran otrok pred pove- Ijavljenjem rojenih, ki pred državo postanejo vsi zakonski, naj sla navidezna soproga vedela za zadržek ali ne, naj so bili otroci rojeni iz prešestovanja ali krvoskrunstva ali proste nečistosti. Tudi drž. zak. § 88. kratko reče: «Ist diese Vorschrift beobachtet worden, so ist eine solche Ehe so zu betrachten, als ware sie ursprunglich giltig geschlossen worden.» Zastran cerkvenih učinkov pa to ne velja. Kadar cerkveni poglavar hoče, da otroci, pred poveljavljenjem rojeni, postanejo zakonski, že v spreglednem listu doda pristavek: »Prolem susceptam, si qua sit, et suscipiendara exinde legitimam decernendo .... Ta pristavek pa je spregledu dodan, kadar je vsaj ena stranka bila v nevednosti dejanja ali prava. Ako sta pa oba navidezna soproga ob času sklenitve neveljavnega zakona vedela za zadržek (to je, da sta vedela, da obstoji okoliščina, ali da se je zgodilo dejanje, ki učini zadržek (— cognitio facti), in vedela, da je imenovano dejanje ali okoliščina ovrgovalen zadržek zakonu (cognitio juriš), in sta torej vedoma sklenila neveljaven zakon, vsled poveljavljenja zakona poprej rojeni otroci še ne postanejo zakonski, ampak treba je posebej prositi za spregled, da tudi v tem slučaju poveljavljenje zakona dobi povratni učinek. § 77. Izceljenje zakona v korenini (Sanatio in radice). Korenina zakona je mejsobno privoljenje obeh zaročencev. Privoljenje v zakon mora biti resnično in dano od oseb, ki ste sposobni za medsebojni zakon, tako privoljenje je postavno, ki prouzroči veljavni zakon. Ako pa osebi, ki sicer resnično privolite v zakon, niste sposobni za medsebojni zakon, takrat privoljenje ni postavno, ampak le naravno, in zakon nima veljave pred cerkvijo. Torej je tak zakon neveljaven, ker je privoljenje nepostavno — 220 nezdravo. V izvanredno težkih okoliščinah cerkev take zakone po- veljavi s tem, da ozdravi korenino, to je privoljenje s tem, da postavo, zavoljo katere sta bila dotična nesposobna dati postavno medsebojno privoljenje, za določeni slučaj ovrže, in tako njuno naravno privoljenje postavno postane in zakon cerkvenopravno veljaven. Iz tega se že vidi, kedaj more cerkev z izvanrednim pove- ljavljenjem, to je z izceljenjem zakona v korenini, pomagati; namreč — ako zakonska nista dala resničnega nasprotnega privoljenja, ga cerkev ne more ozdraviti, ker brez resničnega privoljenja ni zakona ; — ako sta dotična nesposobna za zakon zavoljo katerega zadržka, postavljenega od naravnega ali božjega prava, zopet cerkev ne more pomagati, ker zadržkov juriš naturalis in divini ne more spregledati; — ako pa je bilo privoljenje sicer naravno pravo, zavoljo cerkve¬ nega zadržka pa je bilo nepostavno, tedaj zamore cerkev oni za¬ držek za določeni slučaj ovreči, kakor da bi ga ne bila stavila, in privoljenje postane eo ipso postavno in dosledno zakon veljaven, ki ima vse učinke veljavnega zakona. Razloček med navadnim poveljavljenjem po spregledu in med izceljenjem zakona v korenini je, da vsled navadnega poveljavljenja zakon postane veljaven in ima učinke veljavnega zakona od časa, ko sta dotična navidezna soproga po dobljenem spregledu ponovila privoljenje v zakon, — vsled izvan- rednega poveljavljenja (izceljenja v korenini) pa postane zakon ve¬ ljaven precej v njegovem početku, in ima precej od začetka vse učinke veljavnega zakona, zato ni potreba ponavljati privoljenja, za zakonitost otrok ni treba posebnega spregleda itd. Eichst. past. instr. izceljenje zakona tako-le razlaga: «Intelligitur per dispensationem in radice sanatio matrimonii ablato impedimento, non quidem juriš divini vel naturalis, sed legis dumtaxat ecclesiasticae, ut matrimo- nium, ob id impedimentum nulliter quidem, sed cum consensu naturah initum, ita reddatur vaiidum in omnibus suis effectibus, ac si contrahentes, qui ad matrimonium ineundum inhabiles fuerant et consensum illegdime praestiterant, ab initio habiles fuissent consensum legitime praestitissent. Effectus itaque hujus dispensa- lionis seu sanationis matrimonii sunt: a) per fictionem juriš tollitur impedimentum dirimens juriš ecclesiastici, quod in času matrimonio obstat, ac si nunquam adfuisset; b) hinc sanatur primus consensus, qui ideo erat nullus, quia per impedimentum dirimens contrahentes erant inhabiles; sublato namque impedimento, ac si nunquam ad¬ fuisset, consensus exerit vim suam naturalem; c) efficitur matrimo¬ nium vaiidum ex nune, i. e. pro fuluro; d) legitimatur proles plene, quia matrimonium in suo effectu sic sanatur, ac si semper fuisset vaiidum.» Spregled izceljenja zakona v korenini more jure proprio pode¬ liti le papež, kakor izrečno pove papež Benedikt XIV.: «Solius romani pontificis est, dispensationes in radice matrimonii indulgere et conditiones statuere pro validitate gratiae adimplendas* (resor, ap. Etsi matrimoniales. 27. Sept. 1755). Škofje morejo podeliti ta spregled, ako imajo v to izrečno pooblaščenje od papeža. Pa tudi 221 papež ne da tega spregleda, ako ni prav tehtnih razlogov. Taki razlogi pa so: a) Kadar ena stranka sicer želi ostati v zakonu, a se stanovitno brani ponoviti privoljenje očitno pred župnikom'in pričama; b) kadar je zadržek znan le eni stranki, ki se pa ne upa razodeti ga drugi, ker se boji osramotenja, zgube zakonske ljubezni ali katerega drugega velikega zla; te vrste zadržek je n. pr. affini- tas ex copula illicita; c) kadar nobena stranka ne ve, da je njun zakon neveljaven, pa se ju zaradi nevarnosti velike škode ne more podučiti o neveljavnosti zakona; d) kadar se je resno bati, da bodeta soproga, ali eden od obeh razodenje zadržka zlorabila, da bi zadobila popolno razvezo zakona; e) posebno važen vzrok je, kadar je bilo v kateri deželi veliko zakonov neveljavno sklenjenih zavoljo cerkvenih zadržkov. V takih okoliščinah so že v starih časih podeljevali spregled izceljenja zakona v korenini, namreč I. 538. na tretjem orleanskem zboru ; — pod papežem Julijem III. za Angleško; Klementom VIII. za Grško; Pijem VI. za nekatere nemške pokrajine; Pijem VII. za Francosko; Pijem VIII. za zapadno Prusko; Pijem IX. za nekatere določene zakone v Avstriji. Glavni pogoj, da se ta spregled podeliti more, je, da sta si navidezna soproga dala resnično privoljenje v zakon in njuno skupno življenje pri ljudeh velja za zakon, dasi ljudje tudi vedo, da je zakon cerkveno neveljaven. Ako dva brez katerekoli poroke med¬ sebojno izrečeta, da se vzameta v zakon in pričneta dejanjsko skupno življenje, jih ljudje sploh ne bodo imeli za zakonska, ampak za priležnika, ali živeča v divjem zakonu, in takih zakon se ne dh izceliti v korenini. Še manje, ako si še zakona ne obljubita, ampak kar tako zavoljo grešnega poželenja ali tudi zavoljo gospodarstva skupaj prebivata. Drugi pogoj je, da sta dotična soproga, ali vsaj ena stranka zakon sklenila bona fide, ker, ako obe stranki ob času sklenitve zakona vesta, da je neveljavno, kar delata, se ne more reči, da resnično privolita v zakon, ampak le v skupno življenje. Torej, ako obe stranki ob času sklenitve zakona vesta, da je zakon med njima zavoljo poznanega jima zadržka nemogoč, se njun zakon ne more izceliti v korenini. Ako pa obe stranki vesla za zadržek, pa ne vesta, da je zadržek razdiraven in zato mislita, da skleneta pravi zakon, je njuno privoljenje naravno, dasi nepostavno, in more se izlečiti z izvanrednim spregledom. Ako sta zakon sklenila bona fide, potem pa vkljub temu, da sta za zadržek zvedela, vendar proti svoji vesti zakonsko živita, zamore se zakon izceliti v korenini. (Instr. card. Caprara, Eppis. Galliae, 26. maja 1803). Tretji pogoj je, da dano privoljenje od nobene obeh strank ni preklicano, ker cerkev ne more izceliti, kar več ne obstoji Oziroma tega pogoja je treba pazili na dotični pristavek v spregledni listini, ki glasi: «Dummodo constet consensum utriusque perseve- rare, 'ali, dummodo consensus ut.riusque conjugis perseveraverit*, ker vsak vidi, da prvi pristavek veliko več zahteva, nego drugi. Kadar spregledna listina zahteva *ut constet», tudi naznani sredstva, 222 po katerih naj se spozna, da privoljenje še obstoji. Večjidel se pa ta spregled daje, da se ogne nepriličnostim in nevarnostim, ki bi iz razodenja neveljavnosti zakona mogle slediti, zato se tudi ne zahteva izrečnega potrjenja, da privoljenje še obstoji, ampak zado¬ stuje prepričanje, moralična gotovost, da privoljenje še ni bilo pre¬ klicano od nijedne stranke. Mehi. tract.: «Censetur autem consensus perseverare quamdiu conjuges cohabitent et aliunde de revocatione non constet.* Zato se more zakon izlečiti v korenini brez vednosti dotičnih soprogov, nikakor pa ne proti njuni volji. Kako se izvrši spregled izceljenja? — Kar je rečeno o natančni spolnitvi pogojev in pristavkov, izrečenih v spreglednem dekretu, oziroma izvršitve navadnega spregleda, velja tudi za izvršitev tega spregleda, kakor pravi Eichst. past. instr. : *In executione hujus dispensationis attendendae sunt conditiones, sub quibus vim obti- nere valeat.» Ako za neveljavnost zakona ne vč nobena stranka, (ako je n. pr. duhovni pastir zasledil zadržek, katerega pa iz važnih vzrokov ne sme razodeti soprogoma), jima o spregledu nič ne opomni, ampak vpiše ga v poročno knjigo, ako je podeljen za vnanjo sodbo. Kadar za neveljavnost zakona vesta oba, ali ve le ena stranka, jima (ali le eni stranki) za pomirjenje vesti podeli spregled, in sicer pri spovedi, ako je zadržek skriven, zvunaj spo¬ vedi, ako je zadržek očiten, s temi besedami: «Ego potestate apo- stolica mihi specialiter et expresse demandata matrimonium a te N. N. cum N. N. in consensu adhuc permanente nulliter contraclum in radice ejus sano et consolido, prolemque susceptam et susci- piendam legitimam declaro in nomine Pat . . . .» Spregled, pro foro externo podeljen, vpiše se v poročno knjigo, kjer je vpisan neve¬ ljavno sklenjeni zakon. Ako pa zakon ni vpisan v poročni knjigi, vpiše se ves zakon z dodano opazko izvanrednega spregleda. Učinki izceljenja zakona v korenini. Izceljenje zakona v kore¬ nini ima povratno moč prav do početka zakona, katerega stori veljavnega z vsemi posledicami veljavnega zakona, zato so otroci vsi zakonski, kateri so bili (ali bodo) rojeni v tem zakonu, dasi že spočeti pred zakonom. Marsikrat se podeli izceljenje zakona ravno zavoljo otrok, da postanejo zakonski, kar bi po navadnem spregledu ne mogli postati, ker se ta spregled more podeliti celo po smrti enega soproga. § 78 . Zakonstvo in pozakonitev otrok. Cerkveno in državno pravo razločuje med zakonskimi in ne¬ zakonskimi otroci, in prvim daje prava in prednosti, katere drugim odrekuje. Zato je važno vprašanje, kateri otroci se smatrajo zakon¬ skimi in kateri nezakonskimi. Zakonstvo otrok ima svoj temelj v postavnem zakonu starišev, in ker o veljavnosti zakona le cerkev razsojevati more, tudi cerkvi pristoji določevati, kateri otroci so zakonski, kateri ne. Od druge strani pa ima država pravo v zakon¬ skih zadevah dati postave, likajoče se državnih učinkov zakona in 223 dosledno tudi pravo določevati pogoje, pod katerimi se ima kdo pro foro civili smatrati zakonskim ali nezakonskim, in avstrijsko državljansko pravo je take postave res dalo. Da se torej določi zakonstvo katerega otroka, ozirati se je treba na cerkvenopravne in državnopravne postave, katere so pa v bistvu in večinoma enake, in le za nekatere redke slučaje se ne vjemajo. V slučaju, da bi se obe postavi ne vjemale, bi si katoliški župnik (kot odgovorni vodi¬ telj matic) ne mogel drugače pomagati, kakor da v krstni knjigi vpiše, da je otrok vsled . . . državne naredbe pozakonjen (legitima- tus) in dostavi opazko, da vsled . . . kanoničnih določil to pozakon- stvo (legitimatio) ne velja pro foro ecclesiae. Obed voj e postavodajalstvo, cerkveno in državno, prizna trojen način zadobiti pravo zakonstva, namreč a) po rojstvu iz postavnega (dasi skrivaj neveljavnega) zakona (ex valido saltem pulative con- jugio); b) po naslednem zakonu naravnih starišev; c) po dobrohot¬ nosti za pozakonjenje pristojne vikše oblasti. Državno pravo razločuje samo zakonske in nezakonske otroke; cerkveno pa med nezakonskimi razločuje «filios naturales* in «spu- rios*. »Filii naturales* so rojeni od neoženjenih oseb, kateri sta bili ob času spočetja ali rojstva sposobni za medsebojni zakon; »spurii* so rojeni od takih, ki zavoljo kateregakoli razdiravnega zadržka nista sposobni za medsebojni zakon, in se glede na zadržek, ki nasprotuje njunemu zakonu, imenujejo »adulterini, incestuosi, sacrilegi.* A) Zakonstvo otroka, rojenega od postavno pozakonjenih starišev. a) Pravilo za te je: »Pater est, quem nuptiae demonstrant.* Gleda se samo na to, je li zakon priznan veljanim ali ne, ne pa na to, da sta morda mož in žena pri sklenitvi zakona ugovorila posebne določbe o stanu, premoženju, o nasledstvu otrok. Zato so otroci, rojeni iz morganatičnega zakona, zakonski. Zakonslvu otrok ne škoduje, če so stariši s copulo, po kateri je bil spočet, grešili, n. pr. ako bi oba zakonska dru- žeta vzajemno (neslovesno) obljubila čistost, bi bila copula grešna, dokler ju veže zaobljuba, a otrok bi bil zakonsk. Otroci, rojeni od judovskih in neverniških starišev, kate¬ rih zakon je po naravnem pravu veljaven, so po spreobrnenju starišev tudi cerkveno zakonski. Cerkvena postava ne določuje dobe, koliko časa je moral zakon že obstati ali koliko časa je smelo preteči, odkar je bil razvezan, da se otrok rojen od zakonske žene oziroma vdove še sme imenovati zakonskim. Državna postava pa ima v drž. zak. § 138 določbo, da se za tiste otroke, ki so rojeni od soproge v sedmem mesecu po sklenitvi zakona, ali od vdove v desetem mesecu po smrti moževi, ali od razvezane, po po¬ polni razvezi zakona, dozdeva zakonsko rojstvo. § 155 dolo¬ čuje, da se nezakonsko rojstvo pravno dozdeva pri tistih otrocih, ki so rojeni pred sedmim mesecem po sklenitvi zakona 224 ali pa po desetem mesecu po moževi smrti ali po razvezi zakona. Iz tega paragrafa pa ne sledi, da bi moral duhovni pastir vse v imenovani dobi rojene otroke zapisati kot neza¬ konske, ampak le tiste, ki so rojeni po desetem mesecu po moževi smrti, oziroma po razvezi zakona. Za otroke, ki so rojeni pred sedmim mesecem po sklenitvi zakona, pa precej § 156 pravi, da se za nezakonske dozdevajo le, ako mož, kateremu ob času poroke ženina nosečnost ni bila znana, vsaj v treh mesecih, odkar je za otrokovo rojstvo zvedel, sodnijsko oporeka očetovstvo. Oporekati sme očetovstvo edino mož, ne njegova rodbina, ne njegov skrbnik in tudi mati otrokova ne. Le, ako bi bil mož že umrl, smejo očetovstvo oporekati nje¬ govi dediči. Oporekanje pred župnikom ne vpliva na vpisovanje v matici, ampak le sodnijsko oporekanje, oziroma sodnijska razsodba. Torej za ravnanje duhovnega pastirja pri vpisovanju v krstno knjigo velja pravilo, da otroka, rojenega od zakonske žene, vpiše kot zakonskega sina (hčer) materinega moža, dasi bi sama mati trdila, da tega otroka nima iz tega zakona (ampak od poprej ali iz prešestovanja), ali dasi bi bil duhovni pastir osebno prepričan o resničnosti te materine trditve. Le ako bi sam mož pri vpisavanju oporekal očetovstvo, sme duhovni pastir rubriko »legitimus — illegitimus» in rubriko «pater infantis* pustiti prazno, a mora moža napotiti, da naj očetov¬ stvo tega otroka v treh mesecih oporeče pri zadevnem c. kr. so¬ dišču in mu od sodišča prinese potrdilo, da je oporekal. Ako mož v treh mesecih ne prinese sodnijskega potrdila, da je oporekal očetovstvo, ga duhovni pastir vpiše kot očeta, in otroka vpiše kot zakonskega. Ce pa mož to potrdilo pokaže, potem duhovni pastir v krstni knjigi nič ne premeni, dokler ne pride sodnijska razsodba o očetovstvu, ker mora mož pri sodniji dokazati, da ni oče zadevnemu otroku, kakor določu¬ jeta §§ 157., 158 drž. zak. — Če pa mož, (ali po njegovi smrti njegovi dediči), pri vpisovanju rojstva ni oporekal, in je du¬ hovni pastir otroka vpisal za zakonskega, a pozneje pride oporeka še v pravi dobi (tri mesece potem, ko je za rojstvo zvedel), duhovni pastir na njegovo oporekanje nič ne popravi v krstni knjigi, ampak napoti ga na ces. kr. sodišče in čaka sodnijske razsodbe. To pa velja le za vpisovanje v krstno knjigo, in foro conscientiae pa je drugače. Ako se katera mati pri spovedi obtoži, da otrok ni zakonsk, ji spovednik veruje, in jo nauči, kako naj ravna, da zavoljo tega neza¬ konskega otroka drugi zakonski ne bodo prikrajšani na pre¬ moženju. V to svrho naj zakonskim dft več od svoje dote, ali možu priporočuje, naj jim več zapiše itd., nikakor pa ji ni treba, celo ne sme razodeti, da je otrok nezakonsk, kate¬ rega imajo sploh za zakonskega; (ni ji treba tega zazodeti zavoljo svojega osramotenja in zato, ker se ji in foro externo, kakor je že povedano, ne bi verovalo ; ne sme pa zavoljo 225 osramotenja otrokovega). Ako bi omenjeni nezakonski otrok nameraval poročiti se z osebo, ki mu je krvno sorodna (dasi je to sorodstvo edino materi znano), mora mati na katerikoli mogočen način ubraniti namerovani zakon; ako bi ga dru¬ gače ne mogla ubraniti, morala bi pred zadevnim vik- šim povedati, kako obstoji to sorodstvo, in njena izjava bi bila za dokaz zadržka zadostna. O zakonstvu otrok, rojenih od ločene žene glej § 97. b) Dvomljivo zakonstvo otroka, rojenega od vnovič pozakonjene vdove. V § 62. je razloženo, kedaj se po smrti moževi sme vdova vnovič pozakoniti. Dogoditi se pa more slučaj, da se vdova pozakoni prezgodaj, ker je ali vdovstvo utajila ali spri- čalo porodniškega zdravnika dobila po slepariji, in da rodi v takem času, da se ne more za gotovo reči, je-li otroku prvi mož oče, ali zadnji, n. pr. pozakoni se vdova v prvem me¬ secu po smrti moževi in rodi v sedmem po poroki. Za tak slučaj določuje drž. zak. § 121: »Wird in einer solehen Ehe ein Kind geboren, und ist es \venigstens zweifelhaft, ob es nicht von dem vorigen Manne gezeugt worden sei: so ist dem- selben ein Curator zur Vertretung seiner Rechte zu bestellen.« Da je očetovstvo dvomljivo, spozna se najprej iz tega, ako se nasprotni stranki, namreč zdajni mož in dediči prvega moža, prepirate za očetovstvo, in potem sodišče seže med prepirajoči stranki, da razsodi očetovstvo, če pa se omenjeni stranki ne prepirate za očetovstvo, se sodišče navadno ne vtika v to zadevo, o kateri sicer tudi nič ne izve. Ako bi pa duhovni pastir videl, da ste se stranki med seboj porazumeli v škodo otrokovo, moral bi stvar prijaviti sodišču, ne iz ova- duštva, ampak zavoljo pastirske skrbi za nedolžnega otroka. Pri vpisovanju pa se ravna po zgoraj navedenih pravilih. c) Zakonstvo otrok, rojenih v neveljavnem zakonu. Otroci, ro¬ jeni v dozdevnem zakonu (matr. putativum) so zakonski, ako je bil zakon od obeh ali vsaj od ene stranke sklenjen bona fide, in v krajih, kjer je razglašen zbor Trid., sklenjen in forma Tridentina, v krajih, kjer zbor Trid. ni bil razglašen, pa je bil zakon vsaj postavno oklican. In sicer so zakonski vsi otroci, ki so bili pred razsodbo ničevosti zakona spočeti, ako se zakon razglasi ničevim in tako povse razveže. Ako je pa zadržek, ki je uzrok neveljavnosti zakona, odjenljiv, se pa za¬ kon navadno ne razveže, temveč poveljavi s spregledom. Otroci rojeni iz neveljavnega zakona, ki pa ni bil oklican, in oklici niso bili spregledani, se ne smatrajo zakonskimi, ker se za take zakonske dozdeva, da sta zakon sklenila mčilči fide Državna postava o zakonstvu otrok, rojenih v neveljav¬ nem zakonu, določuje drž. zak. § ICO: »Kinder, die zwar aus einer ungiltigen, aber aus keiner solchen Ehe erzeugt worden sind, der die in den §§ 62 -64 angefuhrten Hindernisse ent- 15 Zakonsko pravo. 226 gegenstehen, sind als eheliche anzusehen, wenn das Ehehinder- nis in der Folge gehoben worden ist, oder wenn wenigstens einem ihrer Eltern die schuldlose Un\vissenheit des Ehehin- dernisses zu Statten kommt.« Vsled tega paragrafa so otroci ne¬ zakonski, ki so rojeni iz zakona, neveljavnega zarad naštetih zadržkov (obstoječi zakon, verska različnost, obljuba, mašniško posvečevanje), dasi bi stariši ne bili znali za zadržek; — otroci pa, rojeni iz drugih neveljavnih zakonov, so zakonski, ako se poznej po odpravljenem zadržku poveljavi zakon. Ako se pa zakon razveže, so otroci, spočeti pred razglasom neveljavnosti zakona, zakonski, ako je vsaj enemu soprogu zadržek neznan bil ob času spočetja (toraj ne samo ob času poroke). B) Vzakonitev (legitimatio) otrok vsled poznejšega zakona natornih starišev. V tem se kanonično pravo nekoliko razlikuje od državnega (avstr.). Kanonično pravo zahteva, da per subsequens matrimonium postanejo zakonski le tisti otroci, ki so rojeni od neoženjenih in ob času spočetja za mejsebojen zakon sposobnih starišev (ex soluto et soluta, inter quos rite matrimonium consistere poterat). Otroci, rojeni ex copula incestuosa, postanejo zakonski vsled spregleda, ki omogoči zakon med njih stariši, — ali pa vsled izceljenja za¬ kona v korenini. Otroci, rojeni iz prešestovanja, ne postanejo za¬ konski vsled spregleda, ki omogoči zakon, ampak še le vsled po¬ sebnega dopisa papeževega (per rescriptum principis). Otrokom, rojenim ex copula sacrilega, se odreče vzakonitev. Per subsequens matrimonium vzakonijo se po cerkvenem pravu celo otroci, ki so umrli že pred sklenitvijo zakona, in njih mlajši imajo prava enaka tem, ki so bili rojeni od zakonskih otrok. Drž. avstr, pravo pa ne razločuje med nezakonskimi otroci, so li bili porojeni od starišev za mejsebojen zakon sposobnih ali ne, ampak za vzakonitev zahteva le zakon starišev in vstop neza¬ konskih otrok v družino. Drž. zak. § 161: »Kinder, welche ausser der Ehe geboren und durch die nachher erfolgte Verehelichung ihrer Eltern in die Familie eingetreten sind, werden, sovvie ihre Nachkommenschaft, unter die ehelich erzeugten gerechnet.« Ako se stariši poroče še le po smrti nezakonskega otroka, se njegovi mlajši po drž. pravu ne vzakonijo (Patent 22. febr. 1791, št. 115. I. G. S.). Zastran vzakonitve naj se pripomni še sledeče: Otroci postanejo zakonski per subsequens matr. — kadar ne¬ zakonski oče in mati med seboj skleneta zakon, ne pa še le, ke- dar bi zakon zvršila; zato ima tudi zakon, sklenen na smrtni po¬ stelji, ali sklenen od starcev, učinek vzakonitve otrok. Isto velja po drž. postavi (minist. razpis 20. febr. 1871). Da je kateri nezakonski otrok resnično otrok dotičnega moža, ki zahteva (ali pa po njegovi smrti zahteva otrokov skrbnik) naj se vzakoni na njegovo ime, se ne zahteva fizično gotovosti, ampak 227 zadostuje pravna gotovost. Ta pa je, ako je dokazano, da se je dotičnik z materjo tega otroka spolno združil v takem času, da se mu očetovstvo zamore prisoditi. Drž. zak. § 163: »Wer auf eine in der Gerichtsordnung vorgeschriebene Art iibervviesen wird, dass er der Mutter eines Kindes innerhalb des Zeitraumes beigewohnt habe, von vvelchem bis zur Entbindung nicht weniger als sechs, nicht mehr als zehn Monate verstrichen sind; oder, wer dieses auch nur ausser Gericht gesteht, von dem wird vermuthet, dass er das Kind erzeugt habe.« Prim. slučaj, da bi se bila nezakonska mati v dotičnem času spolno spečala z dvema moškima, in sc potem poroči z enim teh dveh, se nezakonski otrok vzakoni na ime tega, dasi ni povse gotovo, je li njegov, ali ne. Za vzakonitev se ne zahteva privoljenje dotičnega otroka. Od starišev se ne zahteva prošnja za vzakonitev; zahteva se pa, da oče in mati priznata, da je zadeven otrok od nju porojen (ge- zeugt), ko sta bila še nepozakonjena. Ako je bil pri krstu neza¬ konskega otroka oče pričujoč in na njegovo željo v krstno knjigo vpisan za natornega očeta, 1 ) mu pri poroki z materjo nezakon¬ skega otroka ni treba nobene izjave ali priznanja očetovstva, am¬ pak na dan poroke naj opozori župnika na to okoliščino, (ako je bil poročen v drugi župniji, prinese postaven poročni list) in v krstni knjigi se pri vpisanem nezakonskem otroku doda opazka, da sta natorni oče in mati dne . . . sklenila zakon, kakor je razvidno iz poročne knjige zvezek . . . stran ... ali pa, kakor je razvidno iz poročnega lista od dne ... št. . . . (min. razpis 12. sept. 1868). Ako pa oče ob času vpisa krsta ni bil vpisan za natornega očeta ne¬ zakonskega otroka, a poznej želi biti vpisan, mora to željo in pri¬ znanje očetovstva osebno izreči vpričo dveh zanesljivih in župniku poznanih prič, ki se z njim podpišeta pod njegovo izjavo v krstni knjigi; ako je poroka tam, kjer je bil krst, se to ovrši na dan poroke, namreč pri vpisovanju sklenenega zakona, in takrat sta priči zakona tudi priči priznanja očetovstva. Ako nezakonska ne stanujeta, kjer je bil njujin otrok krščen, in tudi tje ne moreta priti, da bi osebno župniku izjavila zastran vzakonitve nezakonskega otroka, določilo je minst. notr. v pora- zumljenji z ministr. za uk in bogočastje 7. nov. 1884, št. 12.350, da morata za vzakonitev vložiti prošnjo pri deželni vladi ali pa pri o. kr. okrajnem glavarstvu, kjer prebivata (prošnji priložita se krstnica otrokova in poročni list starišev, — kolek na prošnjo 50 novč.l. Pri c. kr. okr. glavarstvu storita izjavo o otroku vpričo dveh prič, ki ju poznata, in potem okr. glavarstvo prošnjo z zapisnikom te izjave in napominanima prilogama pošlje deželni vladi, ki potem ukrene, da se vzakonitev vpiše v rojstno knjigo, kjer je bil krščen otrok. ») Vpiše se ga tako-le: I. I. (ime, stan, vera) se vpričo podpisanih in za¬ nesljivih prič, ki ga dobro poznajo, prizna za očeta tega otroka in zahteva, da se za njegovega očeta vpiše. N. N., 1. r. priča; M. M., 1. r. priča. 15 * 228 Kaj pa je storiti, ako sta oče in mati opustila izvršitev vza- konitve otrokove, dokler sta živela, in po smrti enega obeh sam nezakonski otrok zahteva vzakonitev ? — Ako ima zadostnih prič, da je resnično otrok teh starišev, zamore se speljati ta za¬ deva, drugače pa ne. Prošnja se vloži pri deželni vladi s posre¬ dovanjem škofijskega ordinarijata. V to svrho naj župnik s še živečim roditeljem dotičnika napravi zapisnik (kol. 50 novč.), v katerem ta pred dvema zanesljivima pričama potrdi, da je prosilec vzakonitve resnično natorni njegov sin in njegovega ranjkega zakon¬ skega družeta. Priči morata potrditi s prisego, da prosilčeve stariše poznata že od rojstva prosilčevega in da je izjava živečega roditelja verodostojna. Zapisnik, podpisan od živečega roditelja, prič in župnika, pošlje se škofijstvu; priloženo mora biti: krstnica prosilčeva, poročni list nezakonskih starišev in mrtvaški list rajn¬ kega roditelja. Potem ordinarijat ali sam izvojuje vzakonitev, ali pa napoti, kako je treba ravnati, da se bo dosegel povoljen vspeh. Doseže se pa vzakonitev v takem slučaju ali vsled sodne razsodbe, ali pa tudi vsled sodne poravnave (Vergleich) (Verwaltgsgrhf. 17. fe- bruvarja 1886, št. 3461). Ako se tem potem ne doseže vzakonitev, zamore dotičnik še prositi za vzakonitev »per rescriptum principis«. Ako je vzakonjencu treba dati krstni list, ne sme se v njem zapisati drugače, kakor je v krstni knjigi. Da se ogne osramotenju starišev in otroka, se mesto krstnega lista da krstno spričalo, ki se od krstnega lista v tem razloči, da se dotičnika imenuje sina (hčer) dveh zakonskih oseb, in se nič ne omeni, je li zakonsk ali vza- konjen otrok. Obrazec krstnega spričala. Podpisani priča iz krstne knjige župnije Katinara , zvez. III.. str. 15 ., da je bil 2. febr. I. 1847. na Kati- nari h. št. 325 rojen in še isti dan po mgč. g. Lorencu Malobreg , župniku na Katinari , po katoliškem obredu krščen ■' Janez , sin zakonskih Martina Pešarič , posestnika , in Margarete roj. Sodar , obeh katolikov, in sta botra bila Jurij Plevel , čevljar , in Neža Pečarič , perica. Kar se potrdi z lastnoročnim podpisom in župnim pečatom. Župni urad na Katinari dne. . . I. J,, župnik. lil. Zakonska pravda. § 79. Zakonsko sodišče. Krščanski soprogi sprejmejo s sklenitvijo zakona važna prava in dolžnosti, ki jih vežejo pred Bogom in po vesti. Zastran teh prav in dolžnosti podložni so cerkveni (Trid. s. 24. c. 12. de sacr. 229 tnatr.); ozir. državljanskih učinkov zakona so podložni svetnemu sodniku. Instr. § 95: Causae matrimoniales ad judicem ecclesia- sticutn spectant, cui soli competit, de validitate matrimonii et obli- gationibus ex eodem derivantibus sententiam ferre. De effectibus matrimonii mere civilibus potestas civilis judicat. 1 ) Zakonske zadeve, ki morejo biti predmet škofijskega zakon¬ skega sodišča, so: a) Prepiri o veljavnosti, nasledkih in učinkih zaroke. b) Prepiri o veljavnosti zakona in vse zadeve, tikajoče se veljav¬ nosti zakona, n. pr. preiskava obstoječnosti razdiravnega zadržka. c) Pritožbe proti odpovedi poroke zarad razdiravnega zadržka (Instr. §§ 105. in 106.). d) Razveza nezvršenega zakona vsled slovesne obljube v samo¬ stanu, v redu (Instr. § 201.). e) Vvod prošnje za papežev spregled veljavnega a ne izvršenega zakona (Instr. § 21.). f) Preiskava vprašanja, se li sme vsled koje smrtne izjave do¬ voliti sklenitev novega zakona (Instr. § 246.). g) Prepiri o zakonskih dolžnostih soprogov, posebno tudi začasna in dosmrtna ločitev od mize in postelje. h) Obravnave o zakonstvu otrok. i) Presojevanje in razsodba vprašanja, kateremu zakonskemu sodišču je kdo podložen. § 80. Katero sodišče je pristojno (competent)? Ozir cerkvenih učinkov pristojno je škofijsko zakonsko so¬ dišče, o kojem Instr. § 96 določuje, da sta soproga v zakonskih zadevah podložna škofu, v čigar škofiji ima mož svoje domovališče. Izjeme so, kadar je skupno zakonsko življenje razdrto ali vsled ločitve od mize in postelje ali pa, ker je mož hudovoljno zapustil ženo. V prvem slučaju ima vsaka stranka pravo tožili pri tistem škofu, v čigar škofiji ima druga stranka svoje domovališče; v drugem slučaju zamore soproga narediti tožbo pri škofu, v čigar škofiji ima domovališče. Ko je že sodni poziv vročen, ne more prememba domovališča soprogov vzročiti premembe pristojnosti. Tudi pri zakonskih sodiščih velja pravilo: »actor sequitur forum rei,« to je, tožnik mora vložiti tožbo pri sodišču, ki je pri¬ stojno zatožencu. Redno imata mož in žena eno in isto domova- *) Svetni sodnik ne sme soditi o stvareh, ki se tičejo cerkvenega prava in se od tega ločili ne morejo. Nekateri škofje vprašali so pri S. Congr. Inq.; »a) Sme li svetni sodnik zakon, ki je po cerkvenem pravu nedvomno veljaven, razsoditi neveljavnim po državnem pravu, da toraj nemenč se za stališče cerkve¬ nega prava, namerava ločiti edino le državljansko pogodbo in državno-pravne učinke zakona. 6) Sme li potem razsoditi in razglasiti neveljavnost zakona. c) Sme li na tak način ločene soproge civilno poročiti z drugimi osebami. < S. Congr. Inq. odgovorila je 27. maja 1886; ad I™, 11»,111™ : Negative - ker se nikakor ne vjema s pravom Božjim in cerkvenim. Ta odlok je važen tudi za Avstrijo. 230 lišče po pravilu: »uxor sequitur domicilium mariti,« zato jima je pristojno sodišče tisto, v kateri škofiji ima mož svoje domovališCe. Ako sta ločena in imata domovališCe v raznih škofijah, mora se tožba vložiti pri sodišču, ki je zatožencu pristojno. Vojaškim osebam, podložnim sodnosti vojaškega škofa, je ta redni sodnik — judex ordinarius — naj prebivajo v katerikoli škofiji. Proti razsodbi prve instance zamore se prizvati, in sicer do metropolita, ki je druga instanca, in do sv. stolice, ki je tretja instanca. Verniki, ki so neposredno podložni kojemu metropolitu (ker so v njegovi škofiji), ne morejo vložiti priziva pri istem me¬ tropolitu, kot drugi instanci, zato je za dotične s posebnim pape¬ ževim pismom (breve) določen kateri drug metropolit, ki jim sodi kot druga instanca (za goriško nadškofijo je druga instanca nadškof Dunajski). Tretja instanca je sv. stolica, ki v pravdah, katere je po razsodbi tretje instance še enkrat treba obravnavati, razsojuje tudi kot četrta instanca. Podložnikom avstrijskega cesarstva pa je prosto obrniti se v tretji instanci naravnost v Rim, ali pa na škofa, ki je od papeža pooblaščen kot tretja instanca. (Za škofije pod goriškim metropolitom je delegirana tretja instanca knezoškof v Tri- dentu — za škofije pod solnograškim metropolitom pa nadškof olomuški). Ker le pristojno sodišče zamore pravno in veljavno soditi, zato smejo stranke, ki utemeljeno dvomijo v pristojnost sodišča, s prizivom na višjo instanco braniti se proti svojevoljnemu postopanju nepristojnega sodišča, kakor določuje Instr. § 103; ako pa tudi višje sodišče potrdi kompetentnost prvega sodišča, proti temu od¬ loku stranke ne morejo prizvati na tretjo instanco, ampak svojo stvar braniti pri sodniku, ki je izdal poziv. (Instr. § 104). Opaziti se mora, da imajo pri nas razsodbe škofijskega za¬ konskega sodišča veljavo le pro toro ecclesiastico, odkar je s po¬ stavo 25. maja 1868. avstrijska državna oblast zavrgla cesarski patent od 8. oktobra 1856, in mesti tega vnovič vpeljala postave določene v II. oddelku splošnega državljanskega zakonika od 1. ju¬ nija 1811 in poznej dane odloke, ki so bili v veljavi do 8. ok¬ tobra 1856. Ako bi stranke v kateri zakonski zadevi potrebovale razsodbe, ki bi imela veljavo tudi pro foro civili, morale bi dotično zadevo dati presoditi svetnemu sodišču. Vsled postave 25. maja 1868 III. člen imajo v zakonskih zadevah tista svetna sodišča izvrševati sodnost, ki so jo izvrševala pred 1. januarjem 1. 1857. 0 postopanju svetnega sodišča tukaj ne bo obravnave, ker pri tem duhovni pastir navadno nima druzega opraviti, kot da iz¬ roči zahtevane izpiske iz župnijskih matic. Pri škofijskem zakonskem sodišču je vsakako najvažniša pravda o veljavnosti obstoječega zakona (processus vincularis), pri kateri pa ima duhovni pastir kaj malo opraviti; ako katerikrat zakonsko sodišče potrebuje sodelovanja župnikovega, mu vselej posebej na¬ tanko določi, kaj in kako ima ravnati; zato o tem tukaj ne bo govora Več dela pa lahko zadene duhovnega pastirja pri obrav- 231 navi zaracl ločitev soprogov od mize in postelje, namreč razne po¬ izvedbe, predpreiskavanja, spričala, poskušnje pomirjenja itd., o čemer mora narejati zapisnike in sporočati na škofijsko zakonsko sodišče, zato naj tukaj v kratkih potezah sledi, kar je treba znati o pravdi zastran ločitve od mize in postelje. § 81. Ločitev od mize in postelje. Vyo(1. Po nauku katoliške cerkve se veljaven in izvršen zakon (razun smrti enega soproga) nikakor ne more razvezati, veljaven in neiz- vršen zakon pa le v dveh kaj redkih slučajih, namreč vsled slovesne zaobljube storjene od enega soproga v samostanu in vsled spregleda papeževega, prim. § 39. B. Vendar se po kanoničnem pravu moreta soproga, ki sta ve¬ ljaven zakon zvršila, ločiti; ta ločitev pa ne tiče zakonske vezi, ampak le skupno (zakonsko) življenje — imenuje se ločitev od mize in postelje (divortium aut separatio a thoro et mensa) in ni drugo, nego od cerkvene oblasti soprogoma dovoljeno pravo, da smeta živeti ločeno. Da taka ločitev (kadar je dovoljena od cerkvene oblasti) ne nasprotuje duhu in nauku sv. cerkve, priča nam sveto pismo (I. Kor. 7. 10) in potrjuje Trid. zbor (sess. 24. can. 8. de sacr. matr,): »Si quis dixerit ecclesiam errare, cum multas ob causas separationem inter conjuges quoad thorum seu quod coha- bitationem ad certum incertumque tempus fieri posse decernit, anathema sit.« Iz tega je že razvidno, da se soproga ne moreta svojevoljno ločiti, kadarkoli bi sama hotela, ampak le iz zadostnih, po postavi določenih, razlogov in še le po danem dovoljenji od cerkvene oblasti. Instr. § 205: »Absque conjugali vitae consortio obligationes per matrimonium contractae impleri nequeunt: ipsum igitur in casibus tantum a lege ecclesiastica statutis et respective in forma a lege ecclesiastica praescripta solvere licet.« Razložiti je tedaj treba razloge, zarad katerih se sme dopustiti ločitev — po¬ stopanje pri dovoljenju ločitve — in slednjič učinek postavno do¬ voljene ločitve. § 82. Uzroki dosmrtne ločitve. Cerkveno pravo ne dopušča soprogoma dosmrtne ločitve brez postavnega uzroka, dasi bi oba soproga v to privolila. Instr. § 241: »Quod conjuges in vitae consortium solvendum consenserint, le- gitimam separationis decernendae causam non subministrat.« Da se ločitev dovoli le iz važnih razlogov, je cerkev določila zato, ker iz ločitve slede večidel kaj žalostni nasledki; ločitev raz- dere krščansko družino, onemogoči spolnovanje dolžnosti, katere sta soproga prevzela pred altarjem, na odgojo otrok posebno slabo vpliva, otroci se odtujijo očetu ali materi, ali pa obema; soproga pogosto zaideta v grešno (nečisto) življenje. Z omenjenim § 241. 232 pa se ne trdi, da se pri ločitvi na sporazumljenje soprogov nič nima ozirati, ampak le, da samo sporazumljenje ni zadosten po¬ stavni razlog za ločitev. Ako pa je drugih uzrokov, tedaj spo¬ razumljenje mnogo vpliva na dovoljenje ločitve; pri razlogu na¬ vedenem v § 206. Instr. pa se izrečno zahteva tudi sporazumljenje obeh soprogov. V tem oziru se državljanska postava razločuje od cerkvene, ker državljanska po § 105. drž. zak. določuje, da mora sodnik ločitev soprogoma dovoliti in jo v sodnijskih aktih zabilje- žiti, ako pred njim potrdita, da sta o ločitvi in o pogojih ozir pre¬ moženja in izreje otrok porazumljena. Še celo mladoleten sme sam privoliti v ločitev, le ozir delitve premoženja in izreje otrok zahteva se porazumljenje postavnega zastopnika in skrbniškega sodišča (§ 106). a) Prvi uzrok dosmrtne ločitve določuje Instr. § 206. takole: »Coniuges mutuo consensu vitae consortium eum in finem solvere possunt, ut religionem a sancta Sede approbatam in- grediantur vel ambo vel et una pars tantum, aut ut vir ordines sacros suscipiat. An et quibus sub conditionibus altera pars in saeculo permanere possit, juxta legum eccle- siasticarum praescripta decernendum est.« K temu paragrafu naj se opazi, da tukaj ni govora o razvezi veljavnega in ne zvršenega zakona (prim. § 39.), ampak le o ločitvi. Obestransko privoljenje mora biti prostovoljno. O tem piše papež Benedikt XIV. (lib. 13., cap. 10.): »Si de matrimonio agatur consummato, nequit uxor sine consensu viri aut vir sine consensu uxoris religiosam aut claustralem vitam amplecti, quemadmodum perspicue infertur ex decretali Alexandri III. in cap. Veram, de convers. conjug. Consensum autem hujus- modi liberum esse opportet ac voluntarium: si enim fuisset per vim metumve extortus, posset utique, qui ipsum praestitit, alterum conjugem licet jam claustris inclusum, ex iis revo- care, uti rescripsit Innocentius III. in decr. Accedens eod. tit.« Navadno se zahteva, da oba soproga vstopita v samo¬ stan, ali mož v duhovski stan, žena pa v samostan. V svetnem stanu ostati dovoli se enemu soprogu le, ako je že postaran (provectae aetatis), ni sumnje o njegovi zdržljivosti (ab omni incontinentiae suspicione immunis), in ako stori neslovesno zaobljubo čistosti (c. 4. de convers. conj. decret. Alex. III.) b) Drugi uzrok dosmrtne ločitve, pri katerem se pa ne zahteva obestranskega privoljenja, je prešestovanje. Instr. § 207: »Quodsi coniugum alter adulterii crimen commiserit, alteri jus competit, perpetuam a thoro et mensa separationem pe- tendi, nisi forsan adulterium approbaverit, permiserit vel sua culpa adduxerit, aut ipse quoque adulterii reum se reddiderit. Jure suo excidit, quodsi alteri parti culpam expresse vel tacite condonet.« Da more nedolžna stranka zahtevati ločitev, mora biti obdolženec kriv popolnega, to je formalnega in materijalnega 233 prešeštovanja. Tega pa je kriv, ako se zavedno in hote spolno združi z drugo osebo (razun s svojim soprogom); tedaj sem¬ kaj spada tucli sodomski greh in, kakor uči Phillips, tudi ne¬ čistost z živino. Zena, ki je bila od kojega pohotneža pri¬ siljena, ni kriva prostovoljnega prešeštovanja; soprog, ki je po pomoti drugo osebo imel za svojega soproga, ni kriv pravega prešeštovanja, ker ga je storil nezavedno. Nedolžna stranka pa nima prava zahtevati ločitve, ako je prešeštovanje odobrila, dopustila ali s svojim obnašanjem uzročila. Tedaj soprog, ki je svojemu zakonskemu družetu svetoval, ukazal prešeštovanje, ali ga nanj spodbujal, ali ga ni ubranil, ko bi bil to brez svoje nevarnosti storiti mogel, — ali ki je zakonskega družeta z namenom, da bi ga pripravil v prešeštovanje, iz hiše spodil, ali mu več časa odrekoval zakonsko dolžnost itd., ne more zahtevati ločitve. Nedolžna stranka zgubi to pravo, ako prešeštniku iz¬ rečno ali molčeče odpusti krivdo. Za molčeče odpuščenje se prizna, ako nedolžni soprog po spoznanem prešeštovanju svojega zakonskega družeta ž njim prostovoljno izvrši za¬ konsko dolžnost, in temveč, ako zakonsko dolžnost sam zahteva. Da bi kdo zakonskega družeta, čegar pregreha mu je znana, rabil za orodje svoje pohotnosti, dokler bi hotel, potem pa, kadar bi hotel, smel zahtevati ločitev od njega, nasprotuje nravstvenemu čutu in še bolj svetosti krščanske postave. Rečeno je, da sme ločitev zahtevati le nedolžni soprog, nikakor pa ne prešeštnik sam. Ako ste se obe stranki pre¬ grešili s tem grehom, nobena ne more zahtevati ločitve »cum paria crimina compensatione mutua deleantur« (cap. 7. de adulteriis). In sicer trdi dr. Knopp, da ta compcnsatio celo nastane, ako se je (poprej) nedolžna stranka s prešešto- vanjem pregrešila še le potem, ko je zakonsko sodišče iz¬ reklo ločitev; tedaj prejšnji prešeštnik more zahtevati, da se njegov ločeni zakonski druže k njemu vrne v zakonsko združbo, in to temveč, ako se iz okoliščin more sklepati, da je dotičnik v vedni nevarnosti prešeštovanja. Ako se od obeh prešeštnih soprogov eden resnično poboljša, drugi pa nadaljuje svoje pregrešno življenje, sme poboljšana stranka, zahtevati ločitev. Ako en soprog večkrat prešeštuje, drugi pa le enkrat, nobeden nima prava zahtevati ločitve, »nam cum uterque fregit fidem, delicta censentur paria; jura fraetionis fidei, non autem numeri rationem habent» (Sanchez. de matr. 1. 10. disp. 6.) § 83. Uzroki začasne ločitve. Te uzroke našteje Instr. § 208—210. — Paragraf 208: »Con- juges ad vitae consortium eatenus tantum obligantur, cjuatenus 234 id absque animae, vitae, vel sanitatis periculo continuare possunt. Quodsi conjux a fide Christiana deficiat, quodsi alteram partem ad defectionem a fide catholica, ad vitia vel crimina sollicitet, quodsi injuriis realibus vel insidiis vitam eius et sanitatem in pe- riculum adducat, quodsi ei acerbiores animi afflictiones per longius tempus intentet, etiam quando malo corporali diuturno contagiosoque laboret, alteri parti supplicatione proposita concedendum est, ut a thoro et mensa separetur, usquedum conjugale vitae con- sortium, quin periculum saluti suae aeternae vel temporali immi- neat, renovare possit.« — Paragraf 209: »Conjux, quem altera pars malitiose deseruit, separationem a thoro et mensa petere potest, usque dum desertionis reus animum ad offieia conjugalia adim- plenda paratum sufficienter probaverit.« — Paragraf 210: »Etiam propter tales officiorum transgressiones, quae juribus bona tempo- ralia attinentibus vel honori civili alterius conjugis grave afferunt detrimentum aut urgens parant periculum, temporalis a thoro et mensa separatio pronuntiari potest.« — Podobne uzroke za začasno ločitev našteje drž. zak. § 109: »Wichtige Griinde, aus denen auf die Scheidung erkannt werden kann, sind: »Wenn der Geklagte eines Ehebruches oder eines Verbrechens schuldig erklart worden ist; wenn er den klagenden Ehegatten boshaft verlassen, oder einen unordentlichen Lebenswandel gefuhrt hat, wodurch ein be- trachtlicher Theil des Vermogens des klagenden Ehegatten oder die guten Sitten in der Familie in Gefahr gesetzt werden; terner dem Leben oder der Gusundheit gefahrliche Nachstellungen; schwere Misshandlungen, oder nach Verhaltniss der Personen, sehr empfindliche, \viederholte Krankungen; anhaltende, mit Gefahr der Ansteckung verbundene Leibesgebrechen.« Te uzroke moremo razdeliti v tri vrste; a) nevarne duši ali telesu zakonskega družeta; b) hudovoljno zapustiti zakonskega družeta; c) nevarnost za premoženje in državljansko čast. a) Odpad od krščanske vere kanonisti imenujejo dušno preše- stovanje in je prvi uzrok; odpad od katoliške vere in pristop h krivi veri pa še ni zadosten uzrok za ločitev; temveč za¬ hteva krščanska ljubezen, naj verni soprog ostane v zakonski združbi z odpadlim in si prizadeva zgubljenega nazaj pripe¬ ljati v naročje katoliške cerkve. Ako pa odpadenec tudi dru¬ žeta zapeljuje na odpad od katoliške vere, sme ta iz tega uzroka zahtevati ločitev, da ložej reši svojo dušo. Tretji uzrok je zapeljevanje v hudobije in pregrehe, v n. pr. na sodomijo, razbojništvo, uboj, zastrupljenje, itd. Četrti uzrok je hudo ravnanje, n. pr. večkratno in hudo pretepanje; enkratno hudo pretepanje, ako se je bati, da se bo ponavljalo; med odlič¬ nimi osebami zadostuje manj hudo ravnanje. Peti uzrok je življenju ali zdravju nevarno zalezovanje, n. pr. poskus ostrup- ljenja, resno žuganje ustreljitve, itd. Šesti uzrok je, ako soprog svojega družeta skoz več časa močno razžaljuje, n. pr. več¬ krat očitno zasramuje, preklinja, mu krivično kaj očitujc, 235 kaže, da ga ima na sumu nezvestobe, mu krati svobodo, od¬ reka zakonsko dolžnost, s pijančevanjem, vlačugarstvom raz- žaljuje, itd. Kedaj je razžaljevanje dosti veliko za ločitev, razsojuje pri vsakem slučaju zakonsko sodišče oziraje sc na različnost oseb, starosti, stanu, izobraženosti, itd. Dopusti pa ločitev le, ako je razžaljevanje tako veliko, da iz njega izvira veliko, nevgasljivo sovraštvo (odium implacabile). Sedmi uzrok je dolgotrajna zarad nalezljivosti nevarna bolezen, n. pr. go¬ bova bolezen, francozi, posebno težko ozdravljivi, in sploh nalezljive bolezni, ki so po menenju zdravnikov težko ozdrav¬ ljive, in ki skupno zakonsko življenje onemogočijo ali vsaj močno obtežujejo. Nalezljive in hude bolezni, ki pa sploh le malo časa trajajo (kozice, kolera, vročinska bolezen, itd.) niso zadosten uzrok ločitve. b) Za prestop z zakonom prevzetih dolžnosti se ceni tudi, ako zakonsk druže hudo volj no zapusti svojega družeta. Reče se »hudovoljno« (malitiose), toraj brez uzroka in z namenom raztrgati zakonsko združbo. Ako se soprog oddalji zarad važnega uzroka, n. pr. ker je druže prešeštoval, ker z njim brez nevarnosti na duši ali na telesu ali na zdravju ne more živeti, ga ni zapustil hudovoljno. Za »hudovoljnost« se ne zahteva, da bi soprog odšel v oddaljeni kraj, ampak zadostuje, da si vzame drugo stanovanje z namenom, da se ne bo vrnil v skupno stanovanje. Ako mora mož zarad svoje službe pre- meniti stanovanje, a žena noče iti ž njim na novi dom, se ceni, da ga je hudovoljno zapustila. Sodišče prisodi ločitev le za toliko časa, dokler kriva stranka ne dokaže, da želi zopet živeti v zakonski združbi. Razumi se, da mora biti ta dokaz močnejši, ako je dotični soprog že večkrat zapustil svojega družeta. c) Ločitev od mize in postelje sme zahtevati zakonski, ako nje¬ gov druže zanemarja svoje dolžnosti, da premoženje ali držav¬ ljansko čast družeta jako oškoduje, ali v veliko nevarnost pripravi. Ako toraj eden zakonskih družetov čezmerno za¬ pravlja, lahkomišljeno dela dolgove, skupner premoženje za¬ pravlja v ničvrednih tovaršijah ali s hazardnim igranjem, se v loti vrtoglavnih podjetij, s katerimi svoje in družetovo imetje stavi v veliko nevarnost zgube, ali celo protipostavnih, zavoljo ka¬ terih bi mu vlada, ako bi zanje zvedela, zasegla premoženje, ako svoje gospodarstvo zanemarja, itd. Državljansko čast druže¬ tovo stavlja v nevarnost, ako se pajdaši s prekucuhi, ako so vdeležuje puntarskih shodov, ako stori pregreho take narave, da bi se tudi družeta mogla obdolžiti kot vdeleženca, n. pr. po¬ narejanje denarjev, pripravljanje strupa, svodništvo (nesramno mešetarstvo = Kuppelei), itd. d) Razun teh, v navodu § 208—210. izrečno naštetih razlogov je pa še drugih, ki se sicer med težke ne dajo uvrstiti, pa so vendar tako pomenljivi, da ločitev od mize in postelje močno 236 svetujejo. Tako nezmožnost enega zakonskega družeta, ki je še le po poroki postala, dostikrat zahteva ločitev dotičnih so¬ progov. Ako soprog po poroki najde, da je njegova žena že od druzega nosna, za kar poprej ni znal, dovoljuje avstrijsko zak. pravo (drž. zak. § 58.) razvezo zakona razun slučaja, do¬ ločenega v § 121. drž. zak. — Kanonično pravo pa dopusti le ločitev od mize in postelje. § 84. Poskus pomirjenja. Kdor se želi ločiti od svojega zakonskega družeta, mora se oglasiti najprej v pri svojem župniku, in mu natanko razložiti do- tične uzroke. Župnik ga ne sme naravnost napotiti na zakonsko sodišče, ampak mora najprej sam poskusiti pomiriti soproge. O tem pomirjevanju veleva Instr. §. 211: »Conjux, qui separationem ob- tinere desiderat, ante omnia parochum adeat suum. Hic utramque partem vocabit et cuncta, quae lex Dei et foederis conjugalis dignitas suppeditat, motiva graviter simul et amanter adhibebit, ut conjugale vitae consortium intactum servetur. Si animos con- ciliare non valeat, secundo et tertio id ipsum, octiduo saltem quavis vice interposito, efficere conetur. Tertium tamen omitti potest ex- perimentum, quando animorum exacerbatio successus spem adimat aut in patulo sit, actorem vitae consortium continuare non posse, quin aeternam aut temporalem salutem urgenti exponat periculo « §.212: »Si reus comparere recusat, parochus jus habet, eum magistratus eivilis interventu ad obedientiam praestandam compellere. An prae- sentia coactione obtenta finem juvare possit, secundum rerum ad- juncta dijudicandum erit.« §. 213: »Quodsi parochus frustra laboret, eo de negotio ad praesidem tribunalis matrimonialis referre et času, quo conjuges bis tantum vocaverit, causam, ex qua tertium experi- mentum omiserit, accurate exponere debet. Addat insupcr, an et quatenus gravamina allata ipsi fundata videantur.« Tej naredbi je treba sledečih opazek: 1. Ko je župnik zaslišal pritožbo in željo po ločitvi, ima se z resnim in ljubeznivim prigovarjanjem prizadevati pomiriti nesložne zakonske. Kaj in kako naj govori pri tej priložnosti ? — To odvisi od njegove spretnosti in razumnosti, pred očmi pa naj ima sledeče stvari: a) Jezus je postavil sv. zakon zato, da bi si zakonska v posvetnih težavah eden drugemu bila v pomoč, zato pa morata tudi eden z drugim potrpeti, ker ima vsak kakšne pomanjkljivosti. b) Zakonska sta pri poroki slovesno obljubila, da do smrti ostaneta v zakonski združbi, c) Ako se ločita, razpadlo jima bo gospodarstvo. d) Otrokom dasta najslabši izgled družinske nesložnosti, katerih ločena nikakor ne moreta odgojevati, kakor bi jih po božji postavi morala, e) Med sorodniki obeh postalo bo sovraštvo in v soseski pohujšanje, f) Ločena bodeta v največji nevarnosti, da počneta živeti nenravno ali se celo vdasta prešeštovanju, g) Vsaka pravda je nevšečna, pa še posebno pravda med zakonskima, ki, ne da bi drug 237 druzega ljubila in drug druzega pomanjkljivosti prikrivala, iščeta prič in dokazov eden proti drugemu, in tako eden druzega sra¬ motita, da slednjič pred svetom oba osramotena ostaneta, h) Kako plemenito je odpustiti razžaljenje, posebno ako tožnik pomisli, da bi tudi on zamogel kaj storiti, radi česa bi ga mogel drugi tožiti, pa bi onda gotovo želel, da se z njim potrpi, i) Ločena zakonska imajo ljudje zmiraj za nekaj slabega, nenravnega, dasi bi se ločila z dopuščenjem zakonske sodnije i. t. d. More se dogoditi, da tožnik nima postavnega in zadostnega razloga za ločitev, ampak navaja samo prazne pritožbe, ugovarjanja, babje marne. V tem slučaju mu župnik pojasni stvar in opomni, naj odstopi od tožbe; ako tožnik ne odjenja, mora župnik posku¬ siti predpisano pomirjenje. 2. Ako se je župniku posrečilo pomiriti nesložna soproga, je s tem končano njegovo službeno delovanje. Vsakako pa bo kot dober pastir skrbel tudi za prihodnost, toraj strankama priporočil medsebojno ljubezen, potrpežljivost eden z drugim, posebej pa to¬ žencu, naj se skrbno varuje vsega, kar bi moglo biti uzrok novemu prepiru — in tožniku, naj tožencu tega, kar je minilo in je zdaj poravnano, nikdar več ne oCituje, da se ne vpiha nov ogenj med obema. Ako bi tožnik za svojo večjo varnost zahteval pismeno obljubo, da toženec ne bo več n. pr. igral, zahajal v slabe tovar- šije, surov proti tožniku itd., naj župnik sestavi dotično pismo, katero potem toženec podpiše. To sicer ni strogo opravilo župni¬ kovo, ali bolje je tako. Ko je župnik pomiril soproga, ni mu treba tega oznaniti zakonskemu sodišču, razun, ako je pomirjenje po¬ skušal po nalogu zakonskega sodišča (ako se je tožnik neposredno precej obrnil na zakonsko sodišče, ki potem župniku ukaže predpi¬ sane poskuse pomirjenja), v tem slučaji bi moral oznaniti zakon¬ skemu sodišču, da je poskusil in srečno dosegel pomirjenje. 3. Ako župniku prvikrat spodleti poskus, mora isto ponoviti drugič in, ako je treba, še tretjič. Med vsakim poskusom preteči mora najmanje osem dni. Ta čas sme župnik podaljšati, ako ceni, da bi podaljšanje moglo koristno biti; skrajšati ga pa samolastno ne sme. Ponavljanje poskusa je zapovedano, ker se upa, da se razgreta kri in razburjena strast s časom poleže, in bo morebiti zopetni poskus pomirjenja vspešniši, kot je bil prvi. Vsaj dvakrat mora župnik poskusiti pomirjenje; še celo takrat, ako tožnik navede djanja, ki so povse zadosten postavni uzrok za ločitev, in jih ob¬ toženec ne taji. Tretji poskus pomirjenja pa se sme opustiti, ako je med dotičnima zakonskima tako sovraštvo, razdraženost, strast, da ni upati pomirjenja, ali pa, ako bi tožniku daljno bivanje z ob¬ tožencem bilo nevarno za dušo ali telo. Mora pa v tem slučaju župnik v sporočilu o pomirjevanju, katero ima poslati predsedniku zakonskega sodišča, natančno povedati uzrok, zakaj je opustil tretji poskus. 4. Kateri župnik ima poskušati pomirjenje? — Ako oba so¬ proga prebivata v isti župniji, poskusiti mora pomirjenje njujin 238 lastni župnik. Ako pa soproga stanujeta vsak v posebni župniji, ima poskusiti pomirjenje redno tisti župnik, v čegar župniji sta¬ nuje mož, ker po postavi žena sledi moža in je toraj de jure možev lasten župnik tudi župnik ženi. Vendar so tukaj izjeme. Ako mož hudovoljno zapusti svojo ženo, ali pa, ako je več časa v preiskovalni ali prisojeni ječi in je nevarno odlagati ločitev, mora župnik, pri kojem se žena pritoži, vso zadevo sporočiti za¬ konskemu sodišču in prositi pouka zastran poskusa pomirjenja. Ako pa žena hudovoljno zapusti moža in je župnik ne more pred se poklicati, naj najprej pri možu poskusi pomirjenje, potem pa stvar sporoči zakonskemu sodišču, ki bo določilo, kako naj se po¬ mirjenje poskusi z ženo. Ako je pa žena v ječi in je nevarno odlagati ločitev, naj župnik precej po moževi pritožbi od zakon¬ skega sodišča izprosi način ravnanja. Ako nesložna soproga med časom teh poskusov premenita svoje stanovanje in se preselita v drugo župnijo, je najbolje, da zvrši poskuse pomirjenja župnik, ki jih je pričel; ako pa tožnik sam želi, naj bi to stvar vzel v roke novi župnik, v čegar župnijo se je preselil, mu prvi župnik sporoči vse, kar mu more za vspešno ravnanje potrebno in koristno biti. 5. Večidel je bolje, da sta pri pomirjevanju pričujoča oba soproga skupaj, ker v nasprotnem slučaju kaj rada vsaka stranka sumi, da je druga stranka vso krivdo le na nenavzoCo stranko za¬ vračala, da bi tako župnika za se pridobila. Vendar pa je treba, da župnik pred rednim poskusom vsako stranko posebej k sebi pokliče, da zaslišavši pritožbe se prizadeva umiriti strasti, ublažiti izraze in krivcu na štiri oči dopovedati njegovo krivdo (posebno ni varno vpričo žene razlagati krivdo moževo, ker se v takem slučaju žene poznej prerade sklicujejo na župnikove besede, in mesto pomirljive in potrpežljive postanejo uporne, ošabne). 6. Ako se je župniku pri drugem ali tretjem poskusu po¬ srečilo pomirjenje, je s tem skončano njegovo opravilo (gl. 2). Ako pa se mu tudi pri tretjem (oziroma pri drugem poskusu) ni po¬ srečilo pomirjenje, naj tožnika nauči, da mora za zaželeno ločitev posebno tožbo vložiti pri zakonskem sodišču (ali pismeno in duplo brez koleka, ali pa ustmeno), ker zakonsko sodišče samo na pod¬ lagi župnikovega sporočila o nevspešnem pomirjevanji ne bo za¬ čelo sodnijske obravnave. Strankama dh kratko spričevalo o ne- vspehu pomirjevanja, v katerem ne omeni uzrokov ločitve in ne- vspeha, ampak samo dni, kedaj je poskušal pomirjenje, ki pa je ostalo nevspešno. 7. V tem slučaju (kedar je bilo vse pomirjevanje nevspešno) mora župnik sporočiti predsedniku zakonskega sodišča o poskusih. V tem sporočilu pa mora natanko povedati vse, karkoli bi sodišču moglo služiti pri sodnijski obravnavi, toraj, — dneve, v katerih je poskušal pomirjati nesložna soproga; — razloge, katere navede tožnik za ločitev; — dokaze, s katerimi vsaka stranka brani svojo trditev; — svoje mnenje o resničnosti, temeljitosti razlogov in dokazovanj, — o dozdevnem izviru nesložnosti (n. pr. podšunto- 239 vanje od katerega druzega, želje ene stranke po ločitvi, ker ima morebiti že pregrešno znanje z drugo osebo); — mnenje o za¬ nesljivosti prič, katere stranki pripeljete; — naznanilo še drugih oseb, ki bi o zadevi mogle povedati važnih stvari, dasi jih no¬ bena stranka ne kliče za priče itd. 8. V slučaju, da bi obtoženec ne hotel priti pred svojega župnika, naj se župnik s prošnjo obrne do c. kr. okrajnega gfa- varstva, da upornika prisili na posluh. Ako mu ta prošnja iz ka¬ teregakoli uzroka ni uslišana, naj samo tožnika (tožnico) v pre¬ sledkih osmih dnij trikrat pokliče in nagovarja, naj odstopi od tožbe. Ako tožeča stranka ne odjenja, naj v sporočilu na predsednika zakonskega sodišča pove, da obtožena stranka ni hotela priti, dasi je bila pozvana po svetni oblasti, in je pomirjenje poskušal le pri tožeči stranki. — Pa je li koristno obtoženca s pomočjo svetne oblasti siliti, da pride k župniku? — Ako ste stranki že dvakrat bili pri župniku, a tretjič obtoženec neče priti, ga (menda) ni treba siliti s pomočjo svetne oblasti, ker tretji poskus ni neobhodno po¬ treben. Ako ste stranki prvikrat prišli, drugikrat pa že ena neče več priti, bo tudi bolje prej stvar sporočiti zakonskemu sodišču, kakor od svelne gosposke iskati pomoči, ker s tem, da stranka neče priti pred pomirjajočega župnika, dosti jasno pokaže, da no mara za pomirjenje. Ako pa ena stranka nobenkrat neče priti pred župnika, naj župnik prosi za pomoč pri svetni oblasti. Opazka. Kaj določuje avstr. drž. pravo o župnikovih po¬ skusih pomirjevanja ? — Drž. zak. § 104. in 107. sicer ukazujeta, da morata soproga, ki se z obestranskim sporazumljenjem hočeta ločiti, in tudi ako le ena stranka zahteva ločitev, svoj sklep pri¬ javiti župniku, ki ju mora opomniti na slovesno obljubo pri po¬ roki in opozoriti na slabe nasledke ločitve. Te opomine mora župnik ponoviti trikrat, in v slučaju nevspeha, ali pa, ako obtožena stranka ni hotela priti pred župnika, strankama (oziroma le tož¬ niku) dati spričalo, da soproga vkljub pomirjevanju ostaneta pri svojem sklepu. — Vslcd postave od 31. decembra. 1868. % 1. pa ločitve željnima soprogoma (oziroma tožniku) ni več zapovedano, ampak le na prosto voljo dano, ako hočeta svoj sklep (oziroma tožbo) prijaviti najprej župniku, ki ju potem trikrat skuša pomiriti in v slučaju nevspeha izroči spričalo o nevspehu, s katerim stranki to zadevo predložita rednemu svetnemu sodišču. Ako pa soproga (oziroma le tožnik) prideta pred sodnika brez omenjenega spri- čala župnikovega, mora pa sodnik pomirjenje trikrat po osem¬ dnevnih presledkih poskušati. a) Obrazec sporočila o pomirjevanju nesložnih soprogov. Prečastito predsedništvo šliofijsitega zakonskega sodišča! Prepokorno podpisani s tem sporoči o zakonskih Janezu in Mariji Jurinčič, oba katoliška iz te župnije , da zadosti povelju § 213. Instr. 240 Imenovana zakonska bila sta poročena dne ... in zmiraj živita v tukajšnji župniji v vasi .... Mož je čevljar, žena pa ima prodajalnico raznega blaga. Otroke imela sta tri, od katerih živita še dva, namreč Jožef rojen ... in Marija rojena . . . Znano je v vsi vasi , da v tej družini že več časa ni pravega miru in da ima žena mnogo potrpeti od svojega moža Zdaj je pa žena prepokorno podpisanemu prijavila svoj sklep se ločiti od moža in prosila za pomoč v tej zadevi. Podpisani je vsled § 211. Instr. dne 4, 17. in 28. t. m. nesložna soproga poskušal pomiriti , — pa brez vspeha, zato o njiju sporoči, kar zna iz lastnega opazo¬ vanja in iz slišanja od drugih. Tožnica je pri ljudstvu sploh cenjena kot delavna in varčna gospodinja , kot krotka in postrežljiva soproga in posebno kot skrbna mati svojima otročičema, — in se vsega ogiba , kar bi moglo kaliti zakonski mir. Mož (obtoženec) pa je prepirljiv, surovega obnašanja, pijančevanju vdan, in je bil zaradi pobojev že dvakrat obsojen v ječo , namreč v letu .... Svoje rokodelstvo povse zanemarja , in še to , kar zasluži , sproti zapije v družbi z drugimi malopridneži, ki se shajajo v hiši neke zloglasne ženske („Kaje u ), ki je bila že dvakrat nezakonska mati. Ko mož pride pijan domu , razsaja po hiši kot besen, da je morala žena z otrokoma že več¬ krat zbežati k sosedovim v strahu pred razdivjanim možem. Razun tega je svoji ženi dne . . . ukradel 200 gld., katere je imela pripravljene, da si kupi zaloge za svojo prodajalnico, in jih je zapravil s svojo tovaršijo pri „Kaji“ pijančevajoč in kupujoč jej nova oblačila in le- potičja. Ko mu je žena očitala to, jo je lovil in ji žugal (tudi, kadar je bil trezen), da jo bo zadavil. Žena bi se dala hitro pomiriti, vse bi potrpela , da bi ji le mož resno hotel obljubiti, da se bo ogibal do¬ sedanjih tovarišev in opustil pohajanje k imenovani „Kaji“. A mož menda podšuntan od Jerneja, brata one zloglasne „Kaje “, ki mn je zmiraj za petami , jej ničesa neče obljubiti, pač pa jej žuga , da jo bo ubil, in je v resnici že večkrat za njo metal razno orodje, stole in jo bil s pestjo, dokler mu ni ušla , ali dokler je niso rešili sosedje, ki so na krik pritekli gledat , kaj je Podpisanemu obtoženec vse te dogodke nekoliko taji , nekoliko izgovarja, trdeč , da ga le njegova žena opravlja. Ker se tedaj boji žena za varnost svojega življenja , — za svoja otročiča, in tudi za težko prihranjeni svoj majhni imet ek, prosi za ločitev. 241 Podpisani potrdi, da so, kolikorkoli sam zna in je od zanesljivih in spoštovanih ljudi slišal , pritožbe ženine žalibog resnične. Kot priče namerava tožnica ponuditi I. I. in N. N., ki sta oba poštena in resnicoljubna moža, in nimata nobenega uzroka biti pristranska v tej zadevi. Najbolje bi pa o vseh dogodkih mogel pričati N. N , ki je najbližji sosed teh nesložnih soprogov, ali, boječ se obtoženca, ki je že več časa nanj jezen, prosil je tožnico, naj ga ne pokliče za pričo. Obtoženec bo za svoje opravičevanje najbrže ponudil Jer¬ neja, brata imenovane Kaje , ki pa je v tej zadevi povse sum¬ ljiva priča, ker je po menenju cele vasi ravno on tisti hudobni duh, ki obtoženca zapeljuje in ga šunta proti njegovi „bledi babi,“ kakor tožnico sploh imenuje. Ako bi zakonska sodnija dopustila ločitev teh dveh za¬ konskih , usoja se prepokorni podpisani še nasvetovati, naj se otroka prepustita materi v odgojo, ker oče zavoljo svojega ne¬ nravnega življenja za to nikakor ni sposoben. Župni urad . b) Drugi obrazec: Prečastito predsedništvo škofijske zakonske sodnije! Prepokorni podpisani s tem poroči . . . itd., slede imena in splošni zaznamki soprogov . . . , dnevi poskusov pomir- jenja . . . itd. Tožnica svojo prošnjo za ločitev podpira s trditvijo , da jo je mož dostikrat razžalil, in grdo z njo ravnal, in ga obdol- žuje zakonske nezvestobe. Kolikor je podpisani o teh zakonskih mogel pozvediti, je obtožba tožnice jako pretirana in zato njena prošnja neute¬ meljena. Tožnica je hitre jeze in silno občutljivega značaja , ki sama do drugih nima obzira , a njo razdraži najmanjša stvarica. Mož njen sicer ni priliznjenec, je nekoliko okoren, ali sploh cenjen za poštenega in značajnega moža , proti kateremu ni slišati nobene pritožbe. Razžaljeno se čuti tožnica, ker pravi , da se mož proti drugim ljudem čez njo potožnje. Za to trditev pa ne more ime¬ novati nobenega človeka (proti kateremu bi se bil mož čez njo potoževal), razun sestro moževo, ki je v petih letih dvakrat obiskala moža (oziroma svojega brata), in proti kateri se je zadnjikrat mož res potožil, da je žena prehitre jeze, kar je tožnica slučajno slišala, in mož sam prizna. Kar tiče grdo ravnanje, navede to, da jo je mož iz sobe vrgel. Dogodek je bil tak: Dva dolžnika moževa (I. I. in N. N.) prinesla sta mu nekaj dolžnih obresti, proseča, naj za ostedo še nekoliko časa potrpi, kar jima je mož tudi dovolil. Raz- 16 Zakonsko pravo. 242 govarjali so se ti trije v moževi pisarni, in slučajno je vstopila žena in slišala moževo obljubo, da bo že počakal za zaostale obresti; na to se je počela repenčiti, zmirjati omenjena dolž¬ nika, da sta zapravljivca, goljufa itd. Mož je začetkoma po¬ skušal jo pomiriti z lepimi besedami, a slednjič, ko besede mirne niso nič izdale, prijel jo je za roko, peljal iz pisarne in za njo vrata zaprl. To potrdita imenovana dolžnika. Ker ta soproga nista bogzna kaka plemenitaša ali vsaj izobraženca, ampak je mož priprost mlinar, žena pa bivša mestna šivilja, pripovedano moževo ravnanje ni tako grdo, da bi se mogla zahtevati ločitev. Tudi ga obdolžuje zakonske nezvestobe; pa tudi v tem oziru ne more navesti nobenega stanovitnega dogodka ali priče. Podpisanemu se dozdeva, da tožnico šuntajo njeni ubogi mestni sorodniki (dve sestri in en brat), ki upajo, da bi tožni ca vsled ločitve od bogatega mlinarje dobila taki delež za vžitek, da bodo vsi dobro živeli ; a tožnici se menda toži po nekdanjem mestnem življenju. Katere priče bo pripeljala tožnica, ne ve podpisani. Mož bo ponudil svojo sestro in imenovana dva dolžnika. O značaju sestre, ki prebiva v župniji N., bo znal povedati ondotni župni urad; o značaju omenjenih dolžnikov pa župni urad v L., od . koder sta. O obnašanju tožnice in obtoženca moreta povedati njuna bližnja soseda, I. I. in N. N., ki sta oba v tem kraju poznana poštenjaka in sicer je prvi srenjski odbornik, drugi cerkveni ključar. Župni urad . § 85. Prošnja (tožba) za ločitev. Kje se ima izročiti prošnja za ločitev? —V jako razširjenih škofijah so zvunaj sedeža zakonskega sodišča postavljeni posebni preiskovalni komisarji, ki so pooblaščeni sprejeti tožbo (oziroma prošnjo) za ločitev in jo precej preiskati (Instr. § 214). Kjer pa teh preiskovalnih komisarjev ni, mora tožnik tožbo vložiti neposredno pri zakonskem sodišču pismeno, ali tudi ustno — ali pismeno izročiti svojemu župniku, ki jo dopošlje zakonskemu sodišču. V pismeni tožbi mora biti povedan razlog, zarad katerega se prosi za ločitev — dokazi, da je razlog resničen — koliko časa sta bila dotična v zakonu — število in starost otrok — se li želi začasna ali dosmrtna ločitev — ako tožnik želi, da bi še pred storjeno razsodbo smel iti v posebno stanovanje, mora to željo izrečno omeniti in dodati uzroke in dokaze uzrokov te prošnje. Prošnja za ločitev (na škofijsko zakonsko sodišče) je prosta keleka. Opazka. Ob konkordatnem času je o ločitvi obravnavalo le škofijsko zakonsko sodišče; svetno sodišče je po dovoljeni ločitvi razsojevalo le zadeve o premoženju ločenih soprogov in otrok. Zdaj se pa ločitve željni soprog zamore obrniti naravnost na svetno 243 sodišče. — Kako se ima v takem slučaju ravnati duhovni pastir ? — Ako se oglasita soproga (oziroma le eden) želeča ločitev, ju župnik, kakor je zgor rečeno, skusi izmiriti. Ako trikratni poskus ostane nevspešen, in dotična rečeta, da bodeta za ločitev (ad tu- tandam conscientiam) prosila pri škofijskem zakonskem sodišču, jima da spričalo o nevspešnem trikratnem poskusu. Ako pa soproga rečeta, da bodeta obravnavo svoje ločitve izročila svetnemu sodišču, jima župnik ne da omenjenega spričala, in tudi svetnemu sodišču ne (dasi bi ga zahtevalo), ker svetno sodišče nima pravice ga za¬ htevati, ampak ima samo dolžnost, trikrat poskusiti pomirjenje, kakor določuje postava od 31. decembra 1868. Gesetz vom 31. December 1868, betreffend die Versohnungs- versuche vor gerichtlichen Ehescheidungen. § 1. Die den Ehegatten durch die §§ 104, 107 und 132 a) burgerl. Gesetzbuches auferlegte Verpflichtung, den Entschluss zur Scheidung ihrem ordentlichen Seelsorger zu eroffnen, ist aufgehoben. Es bleibt denselben jedoch unbenommen, diesen Entschluss ihrem ordentlichen Seelsorger zu eroffnen und von diesem ein schriftliches Zeugnis daruber zu ervvirken, dass der von ihm vorgenommene Versohnungsversuch (§§ 104, 107 a) biirg. Gb.) vergeblich war. § 2. Das zur Scheidung der Ehe zustandige Gericht bat, sofern das Scheidungsgesuch (§§ 105 und 107 a) biirg. Gb.) nicht mit dem Zeugnisse des ordentlichen Seelsorgers liber die vergeblich vorgenommenen Versohnungsversuche (§ 1) belegt ist, vor der Amtshandlung in der Ilauptsache die im § 104 a) biirg. Gb. vor- geschriebenen Vorstellungen an die Ehegatten zu drei verschie- denenmalen in Zwischenraumen von je acht Tagen zu richten. § 3. Das Protokoli, vvelches iiber die Vornahme des drei- maligen Versohnungsversuches zu fiihren ist, hat nur das Ergebnis des Versohnungsversuches zu enthalten. § 86 . Sodnij ska obravnava. Sodnijska obravnava prošnje za ločitev obsega vvodno pre¬ iskovanje, dokazno ravnanje in razsodbo. Pravila za to našteva Navod §§ 216—240. Namenu te knjige bo zadostoval kratek po¬ snetek teh postav. 1. Kakor je zgoraj rečeno, zakonska sodnija imenuje poseb¬ nega preiskovalnega komisarja. Ta preiskovalec pokliče nesložna soproga in vse v tožbi imenovane priče predse, in sicer s pomočjo župnega ali občinskega urada ali pa okrajnega glavarstva. K pre- iskavanju morata priti oba soproga osebno. Zastran odvetnika določuje Instr. § 143, da ga stranki smeta pripeljati s seboj in ga za svet vprašati, v zapisnik pa se vpiše vselej le to, kar stranka sama izreče. Ako obdolženec neče priti k sodišču in pove za to primerne uzroke, mu sodišče zamore po- 244 daljšati odločeno dobo; ako pove nezadostne ali nedopustljive uzroke, ali svojega neprihoda nikakor ne opravičuje, se mu določi čas, primeren oddaljenosti njegovega domovališča, in po pretečenem tem času naprosi se svetno oblast, naj pozvanega prisili priti k zakonskemu sodišču; ako tudi to ostane brez vspeha, prične se obravnava brez dotičnega obdolženca (Instr. § 145). 2. Preiskovalec si sestavi vprašanja, katera bo stavil pravda¬ jočima se strankama in katera vsaki priči posebej. Preučivši dobro tožbo, tudi zna, kaj ima vprašati, n. pr. Je li res, da ste pretepali svojo ženo? — zamahnili za njo s sekiro, z lopato? — na njo pomerili s puško ? — Je li res, da ste v noči zahajali k ženski N., ji kupovali obleke, prstane? — Tako si tudi sestavi vprašanja za priče: Je res, da ste videli toženca, da je pretepal svojo ženo? — ste dobro videli, s čim je za njo zamahnil? — Ste videli, da je zahajal k ženski N.? — Kako znate, da ji je ravno on kupoval obleke, prstane? itd. 3. Preiskovalec najprej pokliče oba zakonska in še enkrat poskuša ju izmiriti, in poskus in vspeh poskusa zapiše v preisko¬ valni zapisnik. Potem preslišuje (izprašuje) stranki vsako posebej. Najprej vpraša tožečo stranko za ime, pridevek, starost, stan, otroke, koliko časa je oženjena in prebiravši ji njeno tožbo jo vpraša, ako ostane pri tožbi, ima kaj dodati ali premeniti? Vse to (toraj tudi premembe, ako jih stranka želi) se vpiše v zapisnik. Potem pozove obtoženo stranko ter ji po vprašanjih za ime, pridevek itd. prebere tožbo. Ako obtoženec zahteva, dati se mu ima tožba v prepisu in določiti čas, do katerega ima dati pismeni odgovor. Ako pa tega ne zahteva, se ga precej izprašuje (glej zgoraj 2.). Vsa vprašanja in odgovori zapišejo se v zapisnik. Potem pozovete se stranki obe skupaj (confrontatis) in se vsaki posebej razloži, kaj trdi nasprotna stranka. Njune stvarne opazke (ne pa prepire in očitovanja) se vpišejo v zapisnik. 4. Za zakonskima pridejo na vrsto priče. Ako ima preisko¬ valec od zakonskega sodišča povelje, priče zapriseči, tedaj pozove vse priče (obeh strank) in oba zakonska, in zakonska vpraša, ako ima eden ali drugi kakšen ugovor proti kateri priči nasprotne stranke. Ako koji soprog ugovarja proti sebi nasprotni priči (n. pr. da je tat, goljuf, krivoprisežnik, poznan lažnjivec, njemu sovražen, podkupljen — toraj pristransk ali sumljiv), mu preiskovalec naj¬ prej ukaže dokazati resničnost svoje trditve. Med tem tako pričo vse enako izpraša, ali ne pusti k prisegi, ampak govor in dokaze predloži zakonskemu sodišču, ki potem odloči, naj se priči da pri¬ sego ali ne. Ako pa proti nobeni priči ni ugovora, jih preiskovalec vpričo strank opomni na svetost prisege in potem prisežejo. K priseganju prič se stranki morata pozvati, vendar ako katera (ali tudi nobena) ne pride, se priseganje ne odloži. Potem preiskovalec prisežene priče po vrsti izprašuje; stranki pri tem ne smete biti pričujoči in se sploh nobena izjava prič ne sme objaviti, dokler niso vse priče izprašane. Po izvršenem vprašanju prič pozovete 245 se stranki in se jima preberejo izjave prič z opombo, da morata povedati svoje opazke, ki se vpišejo v zapisnik (ako so stvarne). 5. Ako je potreba menenja zvedencev, jih izbere preiskovalec, o ugovorih proti njim pa razsojuje zakonsko sodišče. Zvedenci morajo priseči, ako jih že njih službena prisega ne veže na res¬ ničnost svojega menenja. Menenje zvedencev se vpiše v zapisnik in prebere strankama. 6. Ako koja stranka predloži pisma (dokumente) n. pr. spri- čala, preberejo se nasprotni stranki, ako so javna. Zasebna pisma (n. pr. ljubavno pismo) pa se ne preberejo precej, ampak se poprej vpraša nasprotno stranko, če prizna resničnost teh pisem (n. pr. če prizna, da je to sam pisal) in še le potem se preberejo na¬ sprotni stranki. Strank (nesložnih zakonskih) ne pusti preiskovalec k prisegi brez izrečnega povelja in tudi takih prič ne, ki nič stvarnega ne povejo, ali pa na vprašanja le odgovarjajo : nisem, ne vem, mislim, ne verjamem in enako. Ko je vprašanje končano, izroči preiskovalec podpisani zapisnik zakonskemu sodišču in na zahtevo sodišča doda tudi svoje me¬ nenje o pravdi. 7. Iz preiskovalnega zapisnika prepriča se zakonsko sodišče, je li predmet do dobrega preiskovan in se li ima dovoliti ločitev, ali ne. Drži se teh pravil: a) Priznanje zakonskega družeta, proti kateremu je vložena tožba za ločitev, se smatra za popolni dokaz; b) Soglasni izrek dveh priseženih in povse verjetnih prič, in tudi soglasno menenje dveh izkušenih, nepristranskih in priseženih zvedencev popolnoma dokazuje djanje, na kojc sc izrek ali me¬ nenje ozira; c) kar se tiče posebej dokaza za slučaj prešeštovanja velja pravilo, da za dokaz prešeštovanja zadostujejo take dozdeve, ki so v veliki meri verjetne (to je, dogodki, zavoljo katerih pa¬ meten človek more zaključiti, da se je zgodilo prešeštovanje, n. pr. solus cum sola, nudus cum nuda, in eodem leeto jacentes, vel in locis secretis et latebris ad hoc peccatum commodis, vel tempore eleeto etc. visi). Dogodki pa, na katere se opirajo dozdeve, morajo biti dokazani, kakor se morajo pregrehe sploh dokazati, n. pr. po priznanju obtoženčevem, po soglasnem izreku dveh prič, proti katerima ni prigovora itd. — Se li ima zakonskima dati dopolnimo prisego (juram. suppletorium) ali odločilno (jur. decisium) ali ne, odloči zakonsko sodišče. 8. Preden zakonsko sodišče izreče razsodbo, sme škof, ako se mu potrebno zdi, zahtevati, da se mu predloži nameravana razsodba. V razsodbi, glasečej na ločitev, mora biti izrečen uzrok ločitve, ako je to krivda ene ali obeh strank in mora biti pove¬ dano, katera stranka je kriva. (To je zato potreba, ker se na temelju tega odločujejo razmere glede imetka in prehranitve.) Ako se iz obravnave razvidi, da je oče (ali mati) zarad nravnostnih napak nesposoben za odgojitev otrok, se tudi to opomni v razsodbi. 246 Ako se ločitev ne dovoli, omeni se v razsodbi izrečno, da se morata soproga vrniti v zakonsko družbo in v ljubezni složno živeli. 9. Ko je razsodba razglašena (prijavljena), sme zakonski druže, ki misli, da se mu z razsodbo godi krivica, prizvati se pri drugi instanci. Ako dve instanci enako razsodite, ne more se več naprej prizvati. Ako soproga trdita, da je razsodba ničeva — neveljavna — zarad nepristojnosti sodnije ali zato, ker se je opustil koji bistven del sodnijske obravnave, morata pritožbo o neveljavnosti v določenem času vložiti pri višji instanci. § 87. Pravni nasledki razglašene razsodbe. Nasledki razsodbe so ti le: 1. Zakonska vez vsled izrečene ločitve ni razvezana, toraj ločena soproga ne moreta stopiti v drug zakon. 2. Tudi po izrečeni ločitvi morata ločena varovati zakonsko zvestobo, toraj je nečisti greh ločenega zakonskega s tretjo osebo pravo prešeštovanje. 8. Dotična soproga smeta živeti ločena, žena ni več dolžna prebivati pri možu, eden od drugega ne moreta zahtevati zakonske dolžnosti. Ločitev se jima pa ne ukaže, ampak le dopusti (v razsodbi je rečeno vselej: permittimus). Ako je le ena stranka kriva ločitve, je med njima ta razloček, da nedolžna stranka sme zahtevati ločitev za čas, katerega je sodišče določilo, sme pa tudi zahtevati, da se ločitev ne izvrši; kriva stranka pa se na zahtevanje nedolžne stranke mora ločiti za od sodišča dolo¬ čeni čas. 4. Ločena soproga se z obojestranskim porazumljenjem smeta zopet zediniti v zakonsko družbo, kadar hočeta; morata pa svoj sklep naznaniti svojemu župniku, ki ga prijavi zakonskemu sodišču. Od dne zopetnega zedinjenja je razsodba o ločitvi vničena, in soproga se brez nove razsodbe ne smeta več ločiti. 5. Ako je bila ločitev po razsodbi izrečena za določen čas, sme tudi kriva stranka po preteku tega časa zahtevati ponovljenje zakonske združbe in nedolžna stranka se ne sme več odtegovati. Ako bi pa nedolžna stranka trdila, da tudi po pretečenem času, ki je bil odločen po sodišču, še ne more brez telesne ali duševne nevar¬ nosti živeti s soprogom, se mora z zopetno prošnjo obrniti na zakonsko sodišče — toraj ne samolastno podaljšati časa ločitve. Ako je ločitev izrečena za nedoločen čas, n. pr. »za toliko časa, dokler se bo zakonska združba brez nevarnosti telesne ali dušne ponoviti mogla« — ali -—• »dokler kriva stranka svojo pri¬ pravnost spolnovati zakonske dolžnosti zadosti skaže« — ima za¬ konsko sodišče razsojevati, kedaj so spolnjeni pogoji za ponovljenje zakonske združbe, in stranka, ki želi ponovljenje zakonske združbe in tudi nasprotna stranka, ki se tega brani, imate svoje razloge predložiti zakonskemu sodišču. 6. Rečeno je zgoraj, da ima nedolžna stranka pravo v dolo¬ čenem času zahtevati ločitev in pravo zahtevati, kadar hoče po¬ vrnitev v zakonsko združbo; a more se dogoditi, da to pravo 247 zgubi. To velja pri ločitvi zarad prešeštovanja. Ako se dozdaj nedolžna stranka tudi pregreši s prešeštovanjem, zgubi pravo do ločitve in se jo more siliti, da se vrne k dozdaj ločenemu zakon¬ skemu družetu. 7. Zastran razdelitve premoženja in zastran vzdrževanja imata se soproga, ako se sama ne moreta porazumeti, obrniti na svetno sodišče. Zastran razdelitve premoženja določuje drž. zak. § 107., da mora redni sodnik, komur ste stranki prepir predložili v raz¬ sodbo, najprej poskusiti prepir poravnati s pogodbo. Ako ni mogoče dognati pogodbe med strankama, ju napoti na redno sod- nijsko ravnanje in do skončane pravde ženi in otrokom zagotovi primerno prehranjenje. Drž. zak. § 1264 pa določuje: »Ist auf Scheidung durch richterliches Urtheil erkannt worden, und tragt kein Theil, oder jeder Theil Schuld an der Scheidung, so kann ein oder der andere Ehegatte verlangen, dass die Ehepacte fiir aufgehoben erklart \verden, woriiber von dem Gerichte stets ein Vergleich zu versuchen ist. Ist ein Theil schuldlos, so steht dem- selben frei, die Fortsetzung oder Aufhebung der Ehepacte, oder nach Umstanden den angemessenen Unterhalt zu verlangen.« Toraj žena, ki je zakrivila ločitev, nima prava od moža zahtevati, da bi jo (ločeno) prehranjeval in tudi ne, ako ste obe stranki krivi ločitve, vendar sme sodnik na ženino prošnjo z ozirom na vse okoliščine in na priporočevalne razloge moža obsoditi, da skrbi ženi za primerno prehranjenje (dvor. dekr. 4. maja 1841). Dolžnost ločenega zakonskega družeta prehranjevati naj izvira iz medse¬ bojnega porazumljenja ali pa iz sodnijske razsodbe, ugasne s smrtjo tistega, ki je bil dolžen družeta prehranjevati (dvor. ukaz 7. julija 1847). Vdove c. kr. uradnikov in častnikov, ki so bile vsled svoje krivde ločene od svojih možev, nimajo pravice na penzijo ali pro¬ vizijo. (Dvor. dekr. 5. oktobra 1830 in 31. maja 1844.) 8. Kdo ima odgojiti otroke? — Drž. zak. § 142. določuje, da se smeta soproga sama porazumeti, kdo bo odgojeval otroke. Ako se pa ne moreta porazumeti, določi sodnik brez pravde, da ima mati sine do spolnjenega četrtega leta in hčere do spolnjenega sedmega leta odgojevati, ako posebni vzroki, razvidni jz pravde o ločitvi, drugače ne zahtevajo. Stroške odgojevanja trpi' oče. 9. Zakonstvo otrok, rojenih od ločene žene. Ker med loče¬ nima soprogoma prejenja zakonska dolžnost (obligatio praestandi debitum conjugale), zato za otroke spočete po ločitvi odpade po¬ stavna dozdeva zakonstva, to je, smatrajo se nezakonskimi, ako se nasprotno ne dokaže. Dvor. dekr. 25. junija 1835: »Otroci, ki so deset mesecev po sodnijsko izrečeni ločitvi rojeni od ločene žene, imajo se ceniti zakonskimi le, ako se proti možu dokaže, kar zahteva drž. zak. § 163. (namreč, da se je ob času spočetja tega otroka z njegovo materjo telesno združil), ali pa, da sta se v času, v kojem se je po § 138. spočetje moglo zgoditi, mož in žena povrnila v zakonsko družbo, dasi tega pri sodišču nista naznanila.« Toraj otroci, rojeni pred desetim mesecem po ločitvi, so zakonski, 248 in ako bi se mož branil očetovstva, moral bi to dognati pri so¬ dišču, kakor je povedano v § 78. — Otroci, rojeni v desetem mesecu po ločitvi in poznej se dozdevno smatrajo nezakonskimi, in župnik jih v krstno knjigo vpiše kot nezakonske, razun slučaja omenjenega zgoraj in razun, če ločeni mož vpričo župnika in ene priče izreče, da je on oče temu otroku. Seveda morata biti mož in priča župniku osebno poznana, ako pa mu nista poznana, mora od nju zahtevati, da se izkažeta, da sta resnično to, za kar se imenujeta. § 88. Izvanredna obravnava (Procedura extraordinaria). V posebnih slučajih, kadar n. pr. obtoženec ne taji dogodka, ali se je bati, da bi pri redni obravnavi zamoglo trpeti poštenje vdeležencev, ali je iz drugih raznih uzrokov potrebno, da je obrav¬ nava kolikor mogoče tajna, smete se stranki neposredno obrniti na predsednika zakonskega sodišča. Ko se ta prepriča o postavnem uzroku ločitve, ukaže župniku, ali po okoliščinah drugemu duhov¬ niku, naj opominja, kakor je potrebno; ako ti opomini ostanejo nevspešni, predsednik privzame še dva svetovalca in izreče ločitev. Na prošnjo obeh strank se v razsodbi izpusti uzrok ločitve. (Instr. § 243.). Stvarno kazalo Adoptio, gl. posinovljenje. Aetas superadulta. 189. Affinitas, gl. svaštvo. Angustia loči. 189. Arrogatio, gl. posinovljenje. Bavarci. 41. Bedasti, more sklenili veljavno za¬ roko ? 6. Begun, kedaj se sme oženiti? 179. Besen (rasend), nesposoben za zaroko. 6. Blagoslov ženitvanski, pokristijanjenih 116. Blazen (irrsinnig), nesposoben za za¬ roko. 6. Bolezen, nalezljiva, je uzrok ločitve 235. Bolnišnicam, kdo lasten župnik. 66. Bonum pacis, kan. uzrok za spregled 191. Branivec zakona. 230. Brezdomovincem, kdo je lasten župnik ? 66. 42. Citra montes. 195. Civilna poroka. 73. Civilni zakon, je vsaj zaroka? (§ 1.). 3. » » in javna spodobnost. 146. Congregatio (s.) de propaganda fide. 183. » (s.) officii. 185. 186. Copula incestuosa. 191. Cas poroke. 70. Cas nepričujočnosti za izjavo smrti. 108. Cas, prepovedani. 162. Čas, vdovin (Wittwenfrist). 180. člen sorodstva Cgradus cognationis). 128. Daminim emergens. 26. Datarija (s. dataria). 185. Djanski poskus zakona (attentatio ma- trimonii). 120. Doba poziva za izjavo smrti. 109. Dokaz zasramovanja kršč. vere (cum eontumelia creatoris). 113. Delavci v fabrikah, kje imajo domova- lišče ? 49. Dokazna moč pričanja. 245. Dokazno ravnanje (probatio). 243. Dolžnosti iz navidezne obljubo. 8. Dolžnost, stavna (Stellungspflicht). 178. Domobranci spadajo k militia stabilis. 77. Domovališče, pravo in začasno (verum et quasi domieilium). 48. Domovinsko pravo (Heimathsrecht). 50. Domovinski list (Heimathschein). 50. Državne določbe o poroki. 72. Državni uradniki, kje imajo domova¬ lišče? 49. Doraščenost (pubertas). 98. Dovoljenje starišev za zaroko. 10. » »za zakon. 177. Dozdeva nesrečnega zakona, uzrok raz¬ dora zaroke. 20. Dvomljivo zakonstvo. 225. Duhovni pomočnik, poroči veljavno? 65. Ducatum auri de camera. 195. Enoletni prostovoljci. 77. Erdeljski zakon (siebenbiirgische Ehe). 105. Facultates quinquenales. 183. 185. Familiaritas suspecta. 191. Finančni stražniki. 180. Forma pro nobilibus, comunis, pro pauperis. 199. Gluhonemi, more skleniti veljavno za¬ roko? 6. Gobova bolezen, uzrok razdora zaroke. 20 . Greh nečistosti pred zaroko storjen. 18. Grešne strasti, uzrok razdora zaroke. 20. Grška cerkev zastran zadržka »Višji red«. 116. Hibe, skrivne zaročenceve. 6. Hiranje, uzrok razdora zaroke. 20. Hlinjeno privoljenje (Consesus dissi- mulalus). 101. Hudo ravnanje, uzrok ločitve. 234. Hudovoljna zapustitev, uzrok ločitve. 235. Infamia mulieris, kan. uzrok spregledu. 192. Incompetentid dotis, kan, uzrok spre¬ gledu. 190. Inostranci. 39. Instance pri zakonskih pravdah. 230. Invalidi. 79. Italijani. 41. Izceljenje zakona v korenini (sanatio matrimonii in radice). 219. Izjava smrti (Todeserklarung). 108. Izdajalstvo_ domovine. 20. Izobčenec. 162. Izpraševanje ženinov. 27. Izpraševanje ženinov iz kršč. nauka. 20. Izpraševanje ženinov o zadržkih proti zakonu. 30. IzpraševansJci zapisnik (Trauungs- rapular). 28. Izvršitev spregleda (pro foro externo). 204. Izvršitev spregleda (pro foro interno). Javni glas, uzrok razdora zaroke. 24. Jetika, uzrok razdora zaroke. 20. Jetnikom, kdo je lasten župnik? 66. Kazni, zarad opuščenja oklicev. 69. Kazni prestopnikom postave o zakonu maloletnih. 163. Kazni prestopnikom postave o vojaških zakonih. 157. 178. Kazni prestopnikom o zadržku vdovin čas. 180. Kanonični uzroki za razdor zaroke. 17. Kanonični uzroki za spregled zadržka. 188. Krivoverski zakon, razvezljiv. 106. Kraj poroke. 70. Krstni Ust in spregled. 36. Lastnosti priče pri poroki. 69. Lastnost, navadna. 88. Lastnost, pogojena. 88. Lastnost, prehajoča na osebo (in per- sonam redundans). 87. Leto, sveto. 170. Listine, potrebne vojaškim osebam, kdo shrani? 81. Liites super successione bonorum. 190. Ločitev od mize in postelje (separatio a thoro et mensa). 23. Lucrum cessans. 26. Mladoletni, kje ima domovališče? 49. Mladoletnost (Minderjahrigkeit). 160. Mladoletne vojaške osebe. 164. Mladoletnim, kdo da dovoljenje za zakon? 152. Mladoletne zenske. 151. Mladoletni posinovljenci. 151. Manifestationseid (Razodetna prisega). 63. _ Mašnikovo posvečevanje, uzrok razdora zaroke. 21. Mrtvoud, uzrok razdora zaroke. 20. Mešani zakon. 170. Mešanega zakona oklici. 47. Mešanega zakona poroka po državlj. postavi. 73. Militia stabilis, m. vaga. 77. Molčečnost, je zadostna za sprejetje ob¬ ljube za zakon? 119. Mrtvaški list. 38. Mrtvaške liste, kdo sme izdajati ? 107. Mrtvaški razglas. 38. Mutasti, more skleniti zaroko? 1. Nalezljive bolezni, uzrok razdora za¬ roke. 20. Nasprotna mora biti zaroka. 1. Navidezna zaročna obljuba. 8 Nečisti greh s tretjo osebo. 18. Nedoraščenost (impubertas) zakonski zadržek. 98. Nedoraščen zakonski. 98. Nedoraščeni pri zaroki. 7. Nespolnitev pogoja, uzrok razdora za¬ roke. 20. Neveljaven krst. 102. Neveljavnost spregleda zarad neres¬ ničnih razlogov. 200. Nevesta nosna od druzega, državlj. za¬ držek. 161. Nevesta nosna od druzega, kan. uzrok ločitve. 236. Nezakonski otroci. 163. Nezmožnost (impotentia) zadržek zakonu. 94. Nezmožnost, nastopna (subsequens). 96. Nezmožnost, spoznana po sklenitvi za¬ kona. 95. Obestransko pritrjenje. 16. 232. Objemanje. 192. Obljuba prihodnjega zakona s pre- šeštvom. 120. Obravnava, izvanredna (Procedura extraordinaria). 248. Obsodba k smrti. 169. Obstoječi zakon (Matrimonii vinculum). 103. Obred poroke. 70. Očiten grešnik. 162. Odhod v tuje kraje. 19. Odlašanje (neopravičeno) zakona. 19. Odpad od vere. 234. ' Odškodnina zarad odstopa od zaroke. 26. Odstranitev pogoja pri zaroki. 12. Oklici. 43. Oklici, tudi v poddružnici. 54. Oklici, kaj obsegajo. 54. Oklici, ustavljeni (obrazec). 55. Oklic vojaških oseb. 80. Oklicni list (Testimonium denuntiatio- num), obrazec. 55. OTdicni list, kdo mora prinesti? 37. Oklieni list inostrancev mora biti po¬ trjen. 55. Orožniki (Gensdarmerie). 156 Oslepljenje. 20. Ostrašenje pri zaroki. 4. Ostrašenje, krivično. 90. 91. Ostrašenje, z namenom zakona. 90. 91. Ostrašenje, ki ne ovrže veljavnosti za¬ kona. 9. Ostrašenje, ozirno, neozirno. 89. Ostrašenje, naravno. 90. Ostrašenje, zadano (metusincussus). 90. Otožnost, uzrok razdora zaroke. 20. Otroci vojakov. 78. Otroci, kako sklenejo zaroko? 7. Padavica (epilepsia). 20. Pastorek (Stiefkind). 151. Paupertas viduae. 191. Pazniki po ječah. 180. Penitenciarija (s. Poenitentiaria). 183. Periculum matrimonii mixti. 193. Periculum incestuosi concubinatus. 193. Periculum matrimonii civilis. 144. Pijani ne more skleniti zakona. 100. Poenitentiarius major. 183. Poenitentia gravis, gravissima, longa, diuturna. 210. Pogoj o stvari pretekli, mogoči, proti bistvu zakona, zadrživen, razvezljivcn. 5. 90. Pogojni zakon. 93. Pogojka (clausula). 207. Politične pregrehe. 20. Poljuhovanje. 192. Pomanjkanje zmožnosti za privoljenje. 100 . Pomanjkanje znanja kršč. nauka. 28. Pomen besedi pri zaroki. 1. Pomota (error). 86. Ponovljenje privoljenja. 213. 218. Pooblaščenje (Bevollmachtigung) za po¬ roko. 67. Pooblaščenje, izrečno, molčeče, do¬ zdevno. 67. Pooblaščenje premine. 68. Poroka. 69. Poroka vojaških oseb. 76. Poročna matica (Trauungsmatrik). 83. Posinovnik -ca (adoptans). 138. Posinovljenec, -Ijenka (adoptatus -a). 138. Posinovljenec, mladoleten 151. Posinovljenje, popolno (arrogatio). 137. Posinovljenje, nepopolno (adoptio im- perfecta. 137. Poskus pomirjenja. 236. Poskus zakona (attentatio matrimonii). 120 . Postave o poročni matici (knjigi). 84. Potrebne okoliščine za izjavo smrti. 108, Poveljavljenje zakona. 212—215. Povračenje škode, sledeče iz razdora zaroke. 15. Pravna moč razsodbe. 246. Pravna dozdeva (praesumptio juriš). 98. Prelomljenjc zaročne zvestobe. 18. Preminujoči zadržki. 9. Prepustilo (Entlassungsschein). 66. Prepoved, cerkvena. 55. Prešeštvo (adulterium). 232. Priča, potrjena. 69. ' Priča pri poroki. 69. Pričujočnost župnikova. 68. Prisega soprogov. 245. Prisega, razodetna (Manifestationseid). 63. Prismojenci nesposobni za zakon. 100. Pristavki v spreglednem breve. 222. Pristojnost zakonskega sodišča (Com- petenz). 229. Priziv (apellatio). 246. Prisiljenje in ostrašenje (Vis et metus.) 89. Privoljenje, gosposkino. 180, Privoljenje, hlinjeno (Consesus dissi- mulatus). 101. Privoljenje, obestransko, v razdor za¬ roke. 16. Priznanje soprogov. 245. Procedura extraordinaria (izvenredna obravnava). 248. Prostovoljnost pri zaroki. 4. Prošnja za ločitev. 242. Prošnja za spregled državlj. zadržka. 201. Prošnja za spregled očitnega zadržka, kje se vloži. 196. Prošnja za spregled očitnega zadržka, kaj mora obsezati. 197. Prošnja za spregled skrivnega zadržka. 201 . Prošnja za izjavo smrti. 108 Prošnja za spregled skrivnega zadržka, kdaj se sme vložiti? kdo? kje? kaj obsega. 202. Razdiraven zadržek spoznan po oklicih. 55. 11. Razdor zaroke. 16. Razglašenje razsodbe. 246. Različnost vere med krščenim in ne- krščenim (Disparitas cultus). 102. Različnost vere med krščenimi (mešani zakon). 170. Razsodba. 247. Razveza nezvršenega zakona po pape¬ ževem spregledu. 112. Razveza nezvršenega zakona po storjeni slovesni obljubi. 110. Razvezno pismo (libellum repudii). 115. Razgaljenje Veličanstva. 20. Razžaljevanje uzrok ločitve. 234. Repudienklage, gl. tožba za razdor za¬ roke. 17. Reservisti. 78. Resna mora biti zaroka. 8. Revalidatio matrimonii (poveljavljenje zakona). 192. 212 — 215. Rodopis. 130. 198. Scutum romanum (škud rimski). 1. 95. Sirotišnicam, kdo je lasten župnik. 66. Skrivno shajanje. 192. Skrivno sklepanje zaroke. 2. Skriven zakon (claudestinitas). 147. Skrivne hibe zaročenceve. 6. Skupna glava (stipes comunis). 128. Slovesna obljuba razdere zaroko. 27. Slovesna obljuba (votum solemne) raz- diraven zadržek. 117. Sluge c. kr. pošte. 180 Smrt dokazana po spričalah. 107. Sodelovanje župnikovo pri civilni po¬ roki. 75. Soproga, posiljena k zvršitvi zakona. 111 . Soproga, ki nečeta priti pred preisko¬ valnega komisarja. 243. Soproga, kje ima domovališče. 49. Sorodstvo, krvno (consanguinitas). 127. Sorodstvo, duhovno (cognatio spiritu- alis). 133. Sorodstvo, postavno (cognatio legalis). 137. Sovraštvo, neugasljivo (odium implaca- bile). 235. Spodobnost, javna (honestas puhlica). 144. Spodobnost, javna, nima povratnega učinka. 146. Sporočilopomirjevanja (2 obrazca). 239. Spoved pred poroko. 163. Sposobnost za zakon. 9. Spoštovanje do starišev. 90. Spregled zadržkov. 181. Spregled oklicev. 60. Spregled oklicev vojaškim osebam. 81. Spregledni breve. 204. Spregledno slovilo. 209. Spremenjenje okoliščine, uzrok za raz¬ dor zaroke. 19. Spričalo samskega stanu. 37. Spričalo samskega stanu iz tuje škofije mora biti potrjeno. 37. Spričala, potrebna pred poroko. 36. Spričalo krščanskega nauka prosto ko- leka (obrazec). 163. Spričalo moralnosti nevestine. 159. Spričalo nenosečnosti. 181. Sredniki pri zaroki. 1. Stanovitni zadržki. 9. Starost ženinov pri oklicih. 54. Stanovske dolžnosti (nauk o njih). 32. Storjena hudobija. 20. Sužnost. 88. Svaštvo (affinitas). 139. Svaštvo, spodobno (aff. honesta). 141. Svaštvo, nespodobno (aff. inhonesla). 141. Svaštvo, nastopno (aff. subsequens, „ accedens). 142. Švicarji. 31. Telesne hibe. 20. Tepež od strani starišev. 90. Topi pri sklepanji zaroke. 6. Tožba za razdor zaroke. 17. Vbožnim hišam, kdo je lasten župnik? 66 . Učinek poveljavljenja zakona. 218. Učitelji, ljudski, nedefinitivni. 180. Učinek slovesne obljube enega zakon¬ skega družeta. 110. Ultra montes. 195. Umor soproga, razdiraven zadržek. 122. Upor proti zakonu zarad prejšnje za¬ roke. 23. Uradniki. 180. Uradne osebe niso dolžne razodeti za¬ držkov. 57. Uzroki dosmrtne ločitve. 231. Uzroki začasne ločitve. 233. Varnostno sredstvo (ad cautelam). 112. Varnostni revers. 171. Varstvena sodnija (Pupillar Gericht). 153. Vdeleževanje pri uzroku razveze zakona. 160. Vdovin čas (Wittwenfrist). 180. Vgrabljenje neveste (raptus). 124. Višji red (Ordo sacer). 116. Vodenica, uzrok razdora zaroke. 20. Vojaški stan. 154. Vojaške osebe, kje oklicane. 47. Vojaški župnik, kurat, kaplan. 80. Vojaške osebe, kdo poroči? 81. Vojaškim osebam, kdo je lasten župnik? 80. Vojaški kaznenci. 78. Vojaški oklicni list in prepustilo. 80. 81. Vojaštvo, premakljivo (militia vaga). 77. Vojaštvo, stoječe (militia stabilis). 77. Vpeljanje porodnice iz mešanega za¬ kona. 176 Vpisanje poveljavljenega zakona. 218. Vpliv pogoja na zakon. 93. Vrsta, ravna (recta). 128. Vrsta, postranska (collateralis). 128. Vrsta, enaka (aequalis). 128. Vrsta, neenaka (inaegualis). 129. Vstop v samostan, uzrok ločitve. 232. Vzakonitev (legitimatio). 226. Vzakonitev ako oče in mati ne moreta priti osebno k župniku. 227. Vzakonitev, po smrti enega roditeljev. 227. Vzakonitev po dobrohotnosti višjega (per reseriptum principis). 226. Začetek zakonske pravde. 234. Zadržek, razdiraven (imp.dirimens). 85. Zadržek, oviraven (imp. prohibens). 85. Zadržek nravnega prava (imp. juriš na- turalis). 86. Zadržek pozitivnega prava (imp. juriš positivi). 86. Zadržek, cerkven (imp. canonicum). 86. Zadržek, državljansk (imp. civile). 86. Zadržek javnega prava (imp. juriš pu¬ hlici. 86. Zadržek zasebnega prava (imp. juriš privali. 86. Zadržek, očiten (imp. publicum). 86. Zadržek, skriven (imp. occultum). 86. Zadržek, spregledljiv (imp. dispensabile). 182. Zadržek, nespregledljiv (imp. indispen- sabile. 182. Zadržek, stanoviten (imp. constans). 9. Zadržek, prenehajoč(imp.praeteriens). 9. Zadržek, neoziren (imp. absolutum). 9. Zadržek, oziren (imp. relativum). 9. Zadržek katolištva (catholicitatis). 107. Zadržek, kdo mora oznaniti? kdo ne? 56. Zakon (zvršen) je nerazvezljiv. 106. Zakon, pogojni. Zakon pri nezedinjenih Grkih nerazvez¬ ljiv. 106. Zakon pri krivovercih razvezljiv. 106. Zakon s tretjo osebo razdere zaroko. 19. Zakon nevernikov. 112. Zakon, zgoden. Zakon prvega, drugega reda(pri vojakih). 155. Zakonsko sodišče. 228. Zakonstvo otrok. 247. Zalezovanje soprogovega življenja. 234. Zaljubljena pisma. 23. Zanemarjenje dolžnosti, uzrok ločitve. 235. Zaobljuba (votum) vedne čistosti raz¬ dere zaroko. 18. Zaobljuba, neslovesna. 165. Zaobljuba jezuitov. 165. Zaobljube neslovesne učinek. 166. Zapeljevanje na greh, uzrok ločitve. 234. Zapravljanje imetka. 21. Zaroka. 1—27. Zaroka, pogojna. 11. Zaroka je oviraven zadržek. 14. Zaroka je razdiraven zadržek. 14. Zaroka med kristijanom in nekrščenim. 10 . Zaroka med kristijanom in krivovercem. 10 . Zaroka med kristijanom in razkolnikom. 10 . Zaroka s tretjo osebo prelomi prejšnjo zaročno zvestobo. 19. Zaročna zvestoba (fides sponsalitia). 13. Zaročni prstan. 23. Zaročnica, prisiljena v nečistost. 18. Zaročnik ne smč stopiti v samostan. 21. Zasramovanje krščanske vere (contu- melia creatoris). 114. Zblaznjenost. 20. Zgodnji zakoni. 99. Zguba devištva. 20. Zguba nosa. 20 Zmota in nevednost pri zaroki. 5. Znamenja pri zaroki. Zrel pred časom (malitia supplet ae- tatem). 99. Žene vojakov. 77. Ženini iz Hrvaškega in Slavonije. 41. Ženitveni blagoslov, komu se da? 71. Župnik ni delivec zakramenta sv. za- __ kona. 68. Župnik, lasten. 65. Župnik moralično in telesno pričujoč. 68 . Župnik, kateri ima prednost za poroko vojaških oseb. 81. Župnik, kateri poroči dopustljivo (ličite). 65. Zaporedno kazalo Priprave za zakon. I. O zaroki. Stran. § 1. Kaj je zaroka. .1 § 2. Pogoji veljavnosti zaroke.4 § 3. Pogojna zaroka.11 § 4. Učinek veljavne zaroke .13 § 5. Razdor zaroke.16 § 6. Kaj ima storiti župnik, ako kdo zarad prejšnje zaroke nasprotuje na¬ meravani poroki.23 g 7. Odškodnina zaradi odstopa od zaroke.26 II O izpraševanju iu podučevanju ženinov. § 8. Izpraševanje ženinov in nevest.27 § 9. Izpraševanje in podučevanje krščanskega nauka.28 § 10. Izpraševanje o zadržkih proti zakonu .30 § 11. Nauk o stanovskih dolžnostih zakonskih.32 § 12. Listine, potrebne pred poroko.35 § 13. Inostranski in brezdomovinski ženini.39 III. O določbah postavnih oklicev. §14. Oklici ..43 § 15. V katerih župnijah morajo biti oklicani ženini.44 § 16. Kaj mora župnik pred vpisanjem oklicev znati o ženinih .... 51 § 17. Kdaj in kaj se okliče.52 § 18. Katere pravice in dolžnosti izvirajo iz postavno ovrženih oklicev . . 55 § 19. Kazni, sledeče iz opuščenja oklicev.59 § 20. Spregled oklicev.60 O zakonu samem. I. O poroki. § 21. Poroka (Vvod). 64 § 22. Vpričo koga mora biti zakon sklenjen.65 § 23. Vpričujočnost župnikova in prič.68 § 24. Poroka (cerkvena).69 § 25. Državne določbe o poroki .72 ■s Stran. § 26. Poroka vojaških oseb.76 § 27. Nadaljevanje.79 § 28. Poročna matica (Liber copulatorum).83 II. O zadržkih. § 29. Razdelitev zadržkov.85 V. A. Cerkveni razdlravni zadržki. § 30. Pomota (Error.).86 § 31. Prisiljenje in ostrašenje (Vis et metus).89 § 32. Pomanjkanje stavljenega pogoja (Defectus conditionis appositae) . . 93 § 33. Nezmožnost (Impotentia).94 § 34. Nedoraščenost (Impubertas).98 § 35. Pomanjkanje zmožnosti za privoljenje (Defectus capaitalis) .... 100 § 36. Hlinjeno privoljenje (Consensus dissimulatus).101 § 37. Različnost vere med krščenim in nekrščenim (Disparitas cultus) . 102 § 38. Obstoječi zakon (Matrimonii vinculum).103 § 39. Razveza veljavno sklenjenega zakona.106 § 40. Višji red in slovesna zaobljuba (Ordo sacer et votum solemne) . . 116 § 41. Prešeštvo in umor soproga (Crimen).118 § 42. Vgrabljenje neveste (Raptus). 124 § 43. Krvno sorodstvo (Gonsanguinitas).127 § 44. Duhovno sorodstvo (Gognatio spiritualis).133 § 45. Postavno sorodstvo (Cognatio legalis).137 § 46. Svalfvo (Affinitas).139 § 47. Javna spodobnost (Honestas publica).144 § 48. Skriven zakon (Clandestinitas).147 B. Posebni državni zadržki. § 49. Mladoletnost... § 50. Vojaški stan. § 51. Obsodba k smrti in v ojstro ječo. § 52. Vdeleževanje pri uzroku razveze zakona. § 53. Nevesta nosna od druzega.. § 54. Cerkveni oviravni zadržki. § 55. Cerkvena prepoved . § 56. Neslovesna zaobljuba. § 57. Različnost vere med krščenim (Mešan zakon). § 58. Dovoljenje starišev v zakon . § 59. Državni oviravni zadržki . § 60. Dolžnost mladenčev k naborni stavi. § 61. Gosposkino privoljenje. § 62. Vdovin čas (Wittwenfrist). 150 154 159 160 160 161 161 165 170 177 178 178 180 180 C. Spregled zadržkov. § 63. Vvod . § 64. Spregledljivi in nespregledljivi zadržki . . . § 65. Kdo daje spregled zadržkov . 181 182 182 Stran § 66. Uzroki za spregled.188 § 67. Kje se vloži prošnja za spregled.196 § 68. Kaj mora biti v prošnji povedano.197 § 69. Prošnja za spregled skrivnega zadržka.201 § 70. Izvršitev spregleda za vnanjo sodbo.204 § 71. Izvršitev spregleda za znotranjo sodbo . . '.207 § 72. Poveljavljenje zakona .212 § 73. Poveljavljenje zakona, ki je zavoljo pomanjkljivega privoljenja ne¬ veljavna .213 § 74. Poveljavljenje zakona, kateremu je nasprotoval zadržek, ki je pa že sam od sebe prenehal biti.214 § 75. Poveljavljenje zakona po sprejetem spregledu.215 § 76. Vpisanje in učinek poveljavljenega zakona.218 § 77. Izceljenje zakona v korenini (Sanatio in radice).219 § 78. Zakonstvo in vzakonitev otrok.222 III. Zakonska pravda. § 79. Zakonsko sodišče.228 § 80. Katero sodišče je pristojno.229 § 81. Ločitev od mize in postelje (Vvod).231 § 82. Uzroki dosmrtne ločitve.231 § 83. Uzroki začasne ločitve.233 § 84. Poskus pomirjenja.236 § 85. Prošnja (tožba) za ločitev.242 § 86. Sodnijska obravnava.243 § 87. Pravni nasledki razglašene razsodbe .246 § 88. Izvanredna obravnava (Procedura extraordinaria).248 2 2 .