Poštnina plačana v gotovini Cena Din 2 DRAMA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJUBLJAN11930/31 MERCADET Premijera 28. decembra 1930 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: FR. LIPAH Novosti za damske plašče pravkar došlel A. & E. Skatiernč Ljubljana SEZONA 1930/31 DRAMA ŠTEVILKA 8 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 28. decembra 1930 A- D-: Honore de Balzac 20. V. 1799. — 18. Vlil. 1850. Avtobiografskih podatkov o njem imamo malo. Največ jih vsebujejo »Lettres a 1’ Etrangere«, pisma na tujko, t. j. gospo pl. Hansko, rojeno grofico Rzewnsko, s katero si je dopisoval od leta 1833. in se z njo poročil leta 1850. Hodil se je v mestu Toursu, ki se ga pogosto spominja v svojih delih, n. pr. v romanu >Le Cure de Tours kakor domala v vseh 30 razposajenih povestih »Contes drolatiques«, poslovenjenih v rokopisu. Gimnazijo je pohajal v Vendomu in v nekem pariškem penzionatu. Nekaj časa je bil pisar pri notarju, nato se je posvetil pisateljevanju. Celo vrsto poprečnih romanov je izdal pod imenom H. de St. Albin. Kot družabnik v knjigarskem podjetju je zabredel v velike dolgove. Enako mu je spodletelo, ko je pozneje hotel dobavljati hraste iz Poljske v Francijo. Zato je od sile pridno delal. Da ga ni premagal ponoči spanec, je držal poleti noge v škafu mrzle vode pod mizo. V takem položaju pa je nekoč vendarle zadremal. Prebudi ga šum ob njegovi miznici. »Česa iščete tu? se oglasi Balzac. Denarja , prostodušno odvrne preplašeni tat, ki se je bil priplazil skozi odprto okno. . Kako si upate najti v črni noči to, česar jaz ob belem dnevu ne morem? se odreže šegavi avtor >0kroglih povesti . Balzac, ki tvori prehod od romantike v realizem, je pred 101 letom prvič nastopil s pravim imenom, to pa z romanom »Zadnji Šuan«, ki v Scottovem načinu prikazuje vstajo v Bretanji leta 1800. Lep uspeh so nato dosegli »Prizori iz zasebnega življenja^ in osobito »Fiziologija zakona , šaljivo znanstvena raziskava, ki razkraja zakonsko življenje po polteni strani. Tu kaže svoj dar za opazovanje gmotnega življenja, toda v naslednjem delu Peau de chagrin se razodeva nagnjenje do mistične fantastike. To se ponavlja tudi v naslednjih romanih, ki obdelujejo moderno francosko življenje v Parizu, v pokrajinskih mestih in na kmeih. S Tridesetletno ženo ; je nekako pogodil ženski tip za svoje umotvore ter si pridobil trajno naklonjenost pri nežnem spolu. Vse svoje romane je Balzac, početnik družabnega romana, združil pod enotnim naslovom. Človeška kome- dija . Iz te zbirke nam za bližnjo bodočnost obetajo ljubljanska založništva dve deli: »Eugenie Grandet in >,Pere Goriot«. Kakor je Balzac v svojih romanih z neizprosno ostrino opa> žanja risal sodobno družbo, ki stremi zgolj za imetjem in užitkom, tako naletimo tudi v njegovi številni odrski proizvodnji cesto na satirično žilico. Na deskah, ki pomenijo svet, pa naš avtor ni bil kdo ve kaj srečen. Komedijo Vautrin mu je poli-pija leta 1840. prepovedala kot pohujšljivo. Po njegovi smrti se je uveljavil njegov Quinola , z njegovo Mačeho je prišel realizem na oder. Največ uspeha je dosegel z »Dobičkarjem — »Mercadet, ou le faiseur . pri katerem že ime kakor tudi dostavek namigavata na protagonistov značaj. Več podrobnosti o Balzacovem gledališču dobite v štev. 11. letošnjega Ljubljanskega Zvona , kjer poročam o doktorski tezi »Theatre de Honore de Balzac«:, ki jo je spisal Dušan L. Milačič, sedaj profesor Vojne akademije v Beogradu. Honore de Balzac: „Mercadet“ (Iz razgovora z režiserjem.) : Mercadetc je Balzacova avtoanaliza in analiza njegove dobe. Kar se tiče prvega, je znano, da je Balzac sam doživel in doživljal svojega junaka Mercadeta. Bil je v večni borbi s finančnimi težkočami in z upniki. Pečal se je z najbolj fantastičnimi kupčijami, samo da bi obogatel in se rešil iz finančnih stisk. Za objektivacijo Mercadetovega tipa je služila Balzacu njegova lastna okolica. Balzac je mojstrsko analiziral svojo dobo. Za ta čas je tipičen razmah finančne aristokracije v Franciji. Od julijske revolucije do drugega cesarstva pograbi francosko bur-žuazijo neugasljiva žeja, da bi hitro obogatela, žeja, ki ie kulmi-nirala v znani Napoleonovi krilatici: Enrichissez vous!« Ta doba je bila seveda zelo ugodna za razvoj finančnih avanturistov. Takega avanturista nam je naslikal Balzac v Mercadetu. Tip mu je poglobil s tem, da mu je dal interesantno črto superiornosti, ki ni samo cinično racionalna, temveč prav zanimiva radi bujne fantazije. Cinični špekulant Mercadet postane v momentih Don Quichote spekulacije, še več, njegova razgibana fantazija se zna tako spremeniti, da se prelevi v Hamleta spekulacije. Igra fantazije ga je tako prevzela, da se mu končno zmešajo meje realnosti in fantazije. Delo ima v originalu 5, v drugi izdaji pa 3 dejanja. Režiser je delo nanovo priredil, ga opremil in ga kombiniral v 3 dejanja. Kar se tiče zunanje režije, je treba poudariti, da mu ni šlo za novotarjenje in za hlastanje po zunanjih efektih. Za več sce-ničnih prostorov se je odločil zato, ker jih zahteva notranja struk- 2 tura dela samega. Balzac se je pri svoji genialni površnosti prav malo menil za potenkosti dramatičnega metjeja in se je brezskrbno posluževal zastarelih scenskih metod in trikov, n. pr. tisto opetovano govorjenje v stran. Kjer bi pričakovali direktno psiholoških scen, prihaja često Balzac s prizori, podobnimi vau-deville-u in zato postavlja režiserja pred skoro nerazrešljive uganke. Upoštevati je treba, da je današnja oblika dela kontaminacija različnih oblik in zato se je režiser odločil, da razdeli sceno na več prostorov in jo na ta način približa celotnemu značaju drame. Tega si ne bo nihče mogel razlagati tako, kakor da hlasta režiser za originali in zunanjimi efekti. Fr L-: Režiser dr. Branko Gavella I)r. Gavella je rojen v Zagrebu, kjer je dovršil gimnazijo in nato lilozofsko lakulteto na Dunaju. Hotel se je posvetiti akademskemu poklicu, pa je nekoč slučajno prišel v gledališče in mu od tedaj ostal zvest prijatelj. Postal je bibliotekar vseučiliščne knjižnice v Zagrebu in gledališki kritik takratnega Agramer Tagblatta . Za časa intendanta Bacha je bil conferencier zagrebškega gledališča, prevajal je in dramaturško prirejal drame. Leta 1914. nastopi prvič kot gost z režijo »Mesinske neveste«. Do leta 1917. je bil pri vojakih, nato pa je postal dramaturg in potem režiser opere in drame. Leta 1922. je bil imenovan za direktorja drame v Zagrebu, tri leta nato pa za direktorja v Beogradu. Leta 1928. je posetil Moskvo in bil gost pri 301etnem jubileju moskovskega hudožestvenega teatra. Leto nato je podal ostavko na državno službo in je živel nekaj mesecev v neprostovoljnem pokoju. Gostoval je kot režiser v Osijeku,, z »Rodo-ljubck v Zagrebu in se sedaj predstavi našemu občinstvu z Mercadetom . Dr. Gavella pravi sam: Kot začetnik sem imel vedno uspeh pri kritiki za režije, ki niso bile dosti prida. Ko pa sem se že nekaj naučil, je začela kritika borbo proti meni. Toda vse to delo je kljub režijam, ki imajo trajno vrednost za razvoj našega teatra (Kosorjev »Požar strasti«, Krležin Vučjak« in Lhotkina opera »Morje«), le pripravljanje za sedanjo periodo, ker se smatram šele zadnji dve leti za režiserja, ki obvlada sceno.« Za pravilne svoje režije smatra »Glembajeve«, Ledo in »Golgoto« (Krleža), Rodoljubce« (Sterija), »Kar hočete« (Shakespeare) in Balzacovega »Mercadeta«. »Sedanji moj sMercadet — pravi dr. Gavella — pomeni zame. da plačujem ž njim dolg svoje nepremišljene mladosti: pred kakimi 15. leti sem ga režiral tako, da sem mu ostal mnogo dolžan in zdaj sem vesel, da ta stari dolg lahko izdatno povrnem. 3 Miklavž v ljubljanski Drami Dne 7. in 8. decembra ob 3. uri popoldne je ljubljanska Drama priredila med predstavo »Peterčkovih poslednjih sanj« vrlo uspeli nastop sv. Miklavža, ki je obdaroval okrog 40 otrok iz ljubljanskih šolskih zavetišč in drugih malčkov, ki jih je izbrala uprava Narodnega gledališča. Miklavža je predstavljal nestor naših igralcev g. Danilo. Za to uspelo prireditev gre predvsem priznanje ravnatelju Drame g. Pavlu Golii in inspicijentu gosp. Fr. Murglju. Na tem mestu pa moramo predvsem navesti s hvaležnim priznanjem imena onih naših trgovcev, ki so se odzvali povabilu in z bogatimi darovi pripomogli k obdaritvi. To so: Tvrdka I. Olup, Rudolf Radovan, A. & E. Skaberne, 1. Samec, F. M. Schmitt, I. C. Mayer, Felix Urbanc, L. Mikuž, J. Vidmar, Drago Gorup & Co., Elite, J. Maček, F. Hrehorič, Siegel & Drug, V. Bohinjec, Tiskovna zadruga, Iv. Bonač, M. Tičar, Nova založba, I. Schumi nasl. Hribar, J. Schrey nasl. J. Kaučič, The Rex Co., M. Lazar, Jugoslovanska knjigarna, Franc Pavlin, Drago Schwab, V. Lesjak, P. Magdič, Oblačilnica za Slovenijo, Hedžet & Koritnik, E. Kocbek v Kranju, Penkala Zagreb, Pekatete, Marija Urbas nasl., ga. Goreč, ga. dr. Kroftova, ga. dr. Tavčarjeva, Rdeči križ, g. dr. Oto Fettich-Frankheim in g. dr. Viljem Krejči. - Da bi ti plemeniti darovalci videli vesela in hvaležna lica ubogih in nedolžnih otrok, bi bili za svojo plemenitost dovolj poplačani. V imenu obdarovanih otrok jim kličemo: Hvala Vam in srečno Novo leto! Na ljubljanskem odru smo videli že njegovo Lysistrato, v Parizu igrajo sedaj njegovo gensko skupščino, vpri-zorjeno prvikrat leta 393. pred našim štetjem. Z neznatnimi spremembami jo je približal naši dobi, oziroma odrskim zahtevam priznani dramaturg Maurice Donnay, vendar ji ni okrnil satirične osti, naperjene zoper ženski pokret in obenem zoper komunizem. Čudno pričanje o človeškem izpopolnjevanju, da je stari Grk grajal iste izrastke, kakršne bičajo tudi dandanašnji družboslovci. Aristofan oživljen Lastnik in lidajateli: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Pr>-dslavnik : Oton Župančič. Urednik : Fr. Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI GAiinn/ko /lof^čs 4 POPRAVILO! Pisalnih Računskih strojev JAMSTVO! PreSernova ulica 44 Telefon intr. 2636 Ivan Legat, Ljubljana Samoprodaja najboljšega pisalnega stroja CONTINENTAL (WANDERERWERKE) Juvanovi Začetek Blagajna se odpre ob pol 8. ob 8. Konec ob 11. Sedeži I. vrste . . . . . Din 30 M II. - IV. vrste . . • »» 28 »» V. -VI • »» 26 ti VII.-IX • »» 24 tt x.-xi * II 22 » XII.-XIII • »» 20 i. „ n. „ „ m. Galerijsko stojišče Dijaško stojišče . VSTOPNICE h dobivajo v prodprodajl pri gladallikl bla«*^ " oparnam gladallliu od 10. do pol 1. In od 3. do 5. ura II. Peti ložni Balkon: Sedeži I. vrste II. Galerija i Komedija v treh dejanjih. Spisal Honore de Scenograf: Uljaniščev. Mercadet................................................Levar Gospa Mercadetova, njegova žena..............................Medvedova Julija, njuna hči....................................... Minalrd................ ..........................jan Verdelin, Mercadetov prijatelj..........................pjut Goulard | i.......................Skrbinšek Pierquin Mercadetovi upniki ............................Kralj Violette 1 I..................Lipah Mericourt, Mercadetov prijatelj ........................Bratina De la Brive . . ........................................Železnik Justin, Mercadetov sluga................................Sancin Tereza, sobarica pri Mercadetovih......................... Slavčeva dr. F. Šturm. Za oder priredil dr. Gavella. Režiser: dr. B. Gavella. Virginija, kuharica pri Mercadetovih.......................Rakarjeva ....................................Jerman ................................. Juvane .............................Pianecki ...........................Potokar ..............................Murgelj ................... Sintič VII. ....................................Kaukler Trgovec s suknom.......................................Zorko Modistka ....................................... Kukčeva ................................... v . . . . Rovanova Godi se v Parizu v Mercadetovi hiši. i 7aJ?ko /toVj CAuaivuo 7101*/®* RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI Prvi prostor med najboljšimi in najcenejšimi dnevniki zavzema Čitajo ga vsi in se vedno poslužujejo njegovih malih oglasov! Po gledališču sestanek v KAVARNI „EH0Nfl“ prvovrsten salonski in jazz orkester V restavraciji dnevno PLES Točna postrežba Solidne cene Delniška družba pivovarne „UNION“ priporoča svoje izborno svetlo in črno pivo v sodčkih in steklenicah Izdeluje tudi prvovrstni kvas in špirit Brzojavni naslov: Pivovarna Union, Ljubljana, Maribor Telefon: Ljubljana št. 2310, 2311 Maribor št. 2023 LJUBLJANA - MARIBOR ■ DOBRA MISEL! ZAVARUJEM SI ŽIVLJENJE, io je: ko pridem v leta, mi naj izplača banka „Slavija“ kapital, ki mi bo v gmotno, sedaj pa že v moralno oporo Domača zavarovalnica: Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavlja“ v Ljubljani se priporoča za vse vrste zavarovanj TELEFON ŠT. 2176 — Elitni l&lno Matica Tel. 2.12.4 Ed ini zvočni kino v Ljubljani z najboljšo svetovno zvočno aparaturo WESTERN ELECTRIC V mesecih oktober in november prinašamo sledeče premiere izbranih najboljših svetovnih velefilmov: ,No, no Naneta“ Čarobna filmska opereta v naravnih barvah Najboljši pevci, balet, razkošje ..Smej se in plakaj!“ Naj novejši govoreči film s slovitim Al Jolsonom v glavni vlogi Sodeluje tudi mali Darvey Lee (Sonny Boy) v vlogi kot Little Pal »Tango ljubezni" Briljantna filmska opereta V glavni vlogi Willy Forst (znan in priljubljen iz velefilmov „Atlantik“ in „Dvoje src v 3I* taktu") ..Ljubljenec bogov“ Najnovejši govoreči velefilm Emila janningsa „Cilly“ Najrazkošnejša, najslajša filmska opereta, kjer nastopa najlepša žena Amerike, slovita Mari!yn Miiller