Vredniitvo: •» Trttiik« tt. Ml. I. i>Ji(r («• ekrki ti^j ra*peAi)JaaJc liaia). Prajee^o a« aa planila veakeriaa „ aa^aujla ledi v eealevenakeaa joeika. deda ae aa vaak* uatiaae vrttoi aeM.,£aae aaaaaile aaaia enkrat" aa-liaae, če Jrakrat, ti aeM., če trikrat, 10 a. ». a. — Pevrh lep la vaak krat AO a. al liempelj. V Gorici, v petek Ji febmaija 1869 domovina. TEČAJ III. U8T7. Izhaja vsak Valja popoMi pellljaaa m aala lat« 9 k*I4., aa pel teta I K«14. U a., ma '•»trt lata 80 «. kdor tem p*-'*t> f*~ 1i(jm, aa eala Ie«e aaaaa l(Tlf a., sa 1/S I, I f. M a., aa Utrl L Ma.' Naredi laa piaaaa ia rei.lMa*ty» aaj ae peiiljaja rrerogram, obsegajoč njihova /.ah le vanju. Tnkaj ga iniato: - I. Poprejšnje kraljestvu „ Iliri|a " obunga pod spremenjenim naslovom: „ kraljestvo Sloveniji': I. spoti njo Stajarsko od Sjiiclfclda doli, 2. mino Koroško, namreč desni breg Drave od Ziljsko dolino uajirei, II. Kranjsko, 4 Goriško in Gradiščausko, 0. Istro, G. Oko lico Tržaško. Vso le deželo skup štejejo poldrugi milijon slanovavcev. H. Na čoln Jo en dvorui kunoclar ali minister kol srednik mod cesarjem iu (slovenskim) kraljestvom, ktero se ima vdružiti v skupno ustavo: III. Po avstrijsko -ogciski državi skupnih zado-vah, kakor so naštoto v porazumku z Ogerskim Iu IV. Po tiatib zadevah, ki so skujiiio uemŠko-slovuu-skim deželam, iu ktoro so razloženo v resolucijiglahikL V. Zadeve, ki so pridržano skupnemu (generalnemu) zboru, kiori bi sc imel sluijnti, menjajo so,vsuk-krat v drugi šesterih dežel, so i I. Voljenje delegatov v delegacije iu v državni zbor na Dunaji. 2 Deželna brambu. 3. Posta voda jatvo v kazenskih rečeh, in |ca vil*, in srednjo šole. 4. Dovoljenje stroškov zu skiijmc zadeve kraljestva slovenskega. Podlistek. Jnnaci in dulci jubilo. Sp. Fraujo Zakmjski. Ilej, mi amo mi I Nas tukaj jc pol, Co pride jih pet še, nas bode deset; A pet al deset, saj samih naa pet Popije ga toliko, kakor deset* Poslušajte vi od Soče do Save, Slovencem se "zdaj zaznava dan slave! Mi jirazuiiuo kupe, dok pademo znak, Za domovino mi psdamo lak; Kozarce mi manemo, v prah gre vse, joj! Tak srčno tiščimo v kozarcev razboj : Ha, živio! V kozarcc mi sekamo rane, To priča ki-zareo, ak oel še ostane. Hej, vrag v trepetu prod nami praši, Ko. vilice v lasč sc uain modno kadi; Z jezikom mi streljamo ino s jicstjo, Tak črna vojska presilna mi smo ; Potrte mize. kozarci razbili O našem pogumu nas znajo aluvilj. I)a domovina nuni lepo Živi, Ki jirežlahlno nam kapljo rodi! Ha. bratje! Premislilo samo lo-to: Kaj bilo hi z nami, ko b'vinca no 1/loV Stogluaen ti „živi<>" oj domovina, Da b'nam nikdar ne zmanjkalo vina! Nam dobro voljo! A vragu propad ! ^ Slovcn'jo mi zidamo, trden grua; A delo sijajno nam grla suši. Zares, zmir žejni zidarji sn.o mi: VI. Vse drugo postavodajslvo in odgovorna de-lelna vlada ostane v G posebnih deželnih aborib, ako ktera po neposreHnjik volitvah nastavljena narv«iMU +) zdiy |>u lu pivi, bila, je žu 1. IMtit obcčulu, da piepudl). , :b/oj*plv$no. vh||, ohčilMk*. zemljišča, po klerih' Im imela iti Železnica. Ker se jo pa ml liHt^a leta belil /naiujkui snretucnilo., ker ho ho nami er v ifcfcliMh 'illlčiAub' V.čbfljinf-.a1 l»i$) «i>l..lelipli («lnli„ kujr^so bnt/y ntftil«}, lajilajv^mli. ko fm.bimbido^ w ^lespiop" pričela. Tu znesek ,f»p lin uubical z prikJu^vm ,f|f%t i^piv««) dujli,;,Mkl'/{ JO,.v to i.^tar^v IM."M M4' hKali:i,vrpd*«.,A« fjww»|jylu«. gin/p, Val. J,akt»|pč u, doplačilo** fi k. »Upnika, |H*S0fdi, ml^ii v M^alieiii, klpii, Je .of^Ml U»«ypi, H<'UKirr M, bo pyiiijb°yula pij go|d upiip, k,v zp^v . po.^eeiiil^ ujng*,Sf»»il^ffl*^„ goapr iupuM M^lpiift, (u»krbi|ik IJ^ uvn jO '»b«č.a| b(cz,|>l)ičiy>, j»ei|||jMA0.,H/ nckptil gozdu,v V"0- I'* l^uiUtMO,, K"^.*^ P#\ gojeni da ,|»iti ,y iK^lu poHt»y*. ,, . , .„ tl |>W«f 4J?: 1«>. Np /H« y Av^i, ..tyyčipji, K*luP,,.pa, nafti ljudje nino kalini, ,|>i le «lt;|>tj, posnemajo, kar,. 1J71 diju, da je kdo.drugi storil, kažtytf sledeči doUčuim o-kolinoplini. p^ip^rut »klopi, V .^vŽf,, ijq ,J0 sU|iio/lf> 0«Mh. • j- To iti liL5 tonriirtja vaa, Moraku, tloirol, l.«g, Vrh, lilrd«' kanalkka. Wa in 'lt»njli.i* »v. Ouba. >- Oilpiill/i 16 AVAk, Log; llfcnjlidi^ Zgodovine eerttnlnojjt bogosf. temeniiča GvrilkMa' •;1 - J; od i. 'ijaia.do , ., d'«iiut;li-k iko^Rk^«! lifi« jr^lkVgV . .. i,!- ,1,, nwi ,'• i..'..i,.b..p. 1'rialu je leto Trtlii in eelo I81(i, v kterem jo u-mrl Frane Filip grof luzugliy, ftkof goriAki >ni grudi-ftki. Njegova sin rt je bilu •■v.di>eu ••—• vzrok, 'da ho ni dognalo do konca vko, kur je bilo potrebuo. da bi so bilo moglo odpreti' SeiucniAčo. llod?, kdkor kofi, gotovo je, da leta 1M7 ni bila"AO rcAofta /iidčva ZiiStrUn pridelka modro — in'bUgMIuvu^ih fiiif. Kaljio Cerkvica se-menirtčna je bilaA'%lu 'tOlikii popravljcrtii, Jp 1'eier Anton haron OodCllf;''jb\sp"oiit kajjiteljtm '^Idltič1 cerkve (ionske, leta 1817 slOveina blagoslovil (bil jo namreč v njej o času Iraneoskili vojsk vojaški maguziu za seno;. Od treh aitarjov, ki jih je iinela poprej ta cerkev, ni bil ostal ko eden sam, sv. Kurplu iiorrouiejij posvečen, to je, tisti edini, ki je 'Sc zi^ij. Se Ic maja rncHoba t8lH je cesar Franc 1. potrdil sklep, tla »e ima'z začetkom fiolakega leta 1818^19 Hemenišče tiilpreti ler modro in hogoslovsko nčiliščo pričeti. Vladiue oblasti ho morale torej za lo skrbeli, da Re je dn novembra vse popravilo in pripravilo, čo-Har jo Šc trebalo. TroStOT iŠOi je-Snitl napraviti za CA) vzrojaneev in moralo se je poskrbeti za vodjo, Kjiiritnala, goHpodatja io za profesorju, vsaj začasne in tiameHlo-vaviio, dokler ue bi došii pravi iu polrjoui. —Tečajev je imelo biti 4, profesorjev 0, liaiuročj prvi za cerkveno IU k a n ona k o pravo, drugi za svelojiiseioako Zliaufitvo Klarcga zakona, tretji za sveiopis. znansLvo novega zakona, četrti za doginitličim bogusltivje, poli za urav no, šeHli za puslirstv«.-t»l#č« jiv odločene vsakemu GOO gold. k. d. ua leto, profesorju kan. prava šo povrh ;J(X) gold. remutierucije. Obljubljeuih je hilo tndi 200 guld. profesorju Hturoga zakona za razlaganje nezapo-vedanib jutrovih narečij: arabskega, sirskega, kuldcj-skegn. 1'fldagngijo je imel učili direktor nurmaluih šol, kaleheliko pu kiitohct istih šol. Jioiuuncraeija zu vodji jc znušalu 100, za kuteheta 200 goldinarjev. Koukursna preskušuja za bogosiovsko stoliee jo bila ua Dunaji iu v Ljubljani, (kjer bo jo nuttireČ kdo glasno, da se prepuatč breZplačnVi VibHliiiiki1 kotiirjlS^ ;' Išašiuji/ju ptrbol nek žnpanov nasrdtl hI je eurešlrt-if-itrdilo pCddlogu dk"^ia|- bmni drešbl HOO Hel«Vt»Tkorr^delo('pa uaj bi se odkazalo Iločin)Cem ;v okfkjr K,ktial^kehi od Kanila do^ To minske meje. Kal je obe&d (ehogUano) ■1(XI delavcev ik!40J Sini v mesecih februarji uli inarou, iu Bicur-Ukrat^kridir Hf. ho ».sln -V-.Avškciu .df,iala, V Anhovem, Ajbi iu DcHkli jc bila seja t. m. V A lin j n Ujuivytjiyd /.iu>uip JM). ^a^vV |klarih vsaka hi mu'imela eŠnitl 70 soldov, kar lil kuznlo kapital od 2)0 guld. Kdor J|P W bolel, iti idolat,. mu„lv plačili | 70 solil, v obč. denarnico; ta denar bi HO potle ,|irpvr.. drutbi, odrMla'- Starie^in*t,vo ,pa ja ^briilociiM^ot, du nuj se <|bečn splftV J gold..zaodkop«K«i»j«BUu|lj»Šfi,,-,(> V Anhovaui!,, no olju bi |i J{(XI delavnikov, eevjenjh ,.Jtt)U gilld. »r- \ JJtukli (kjer ao riuujer«, kar .Uč^uobč. zcmljiflrt, t»ko,>• Kaaaiaki, i/ipanijU,ie ubečalo hlarcŠAiiHlvo, da. prepusti ubčiuska z«wlj^šča.xa , |toib>vi-eo ctiupme vrednosti- . - z:;,, •>..' •j/iinip.l.r.A • To .HO <{Jqpj* ubo*i|i, pa,.yrlAh gurja»p|v ,Sjt»č^o doltuc; liomui vidc|l, , kf».l>ko, b^do-jUilibila.. «ai Iflhtnioi tlfitivnegii zbora,, . ...,..., m.,/.-iJAo*tolj*lt, . •'. , i * i • i« N rnm «i uX J •• wi-»i;->.x • i Oel^lk i . .,.i. Avatrijake-o|erak« dr±«f». 1 ' • •*<.•./.. ■" Kajclb'kakor'Vešai'|tl" Hihilkiiila ničiiio na« ^dvori ea o m i niste rak i krizi. l,o je, o nt-ulogV V UiMištCrštvn /.ariid porabili k M's Cehi. Kur jia' iii W"poUhnilo,jo i^ porazuniok sUin.' tttflj ko' Sti ga nokterji minlstVI, nekte-re Htrunkc in časniki ' lijiboi^ ogihajo, l»V»lj' a^' jjba 'val-luje.' OdtoVo"jd-kškoV zanesljivi čjianiki ptiporogujejo da grof Bdnsfin * njim ministra iTilafto Vii' Kergcr poric/nrtikil uui ministri bri k(ino ttidi, p* bojš hc ga lotiti, Češ, dk hi se utegnila po novem pogajanji vhb Hodanja iltrtava proUuonlti^ Naj ae1 pa bojč, kolikor hočejo—i rtjitoi sili'brez njil| —vse' tli.', ostanp .' roeijlda več dolgo kakor io. Oohi se tbdf no vplhub pWzahi: ku; sani o td"hoče]o, di nitj se; njih' 'drlainO |Y"«v|o kro,-. za njo oglasil). V IJoču Akofljo duhovnik Anion klori ho je takrat prijiravljal . za /loktorptvp. v ^vi^oi duhovskem zavodu' pri sv. Augustinn! 1'otrjep jp bjl za Hvctop. zminstvo novo zuvezo. V Ljubljani pa so jiroskuAnjo prestali in bili potrjeni ^ož. Stihjol, goriški muHuik (pozneje denii z*pa-*tirslvo, Jernej Ark-i /a dogm:itikfl||^10(Kjo|)alimu?ovozakoti8tvo in Jož. Poklukar za nravno. Manjkalo jo še profesorja za eork. zgodovino iu ■ kančnftko' fnra^o,- \torcj jo prevzel (Jj^annthal, .. ................. Jož. Ko jo bifo! tqjjj yse 'drugv ^/pcmeujijči iprijirav-Ijeno, Rta opravila izročitev, ozifo.ma, vrojUtov pooblaščenca od struni sjiofljistva stolni kanonik Andrej Filipič, in krciiijc Goriške glavur, baron BulTu. Kanonik Fili^jč, jp hi| začasni ,vodja..V semenišči (pozneje, ku je nrišol novil š^of,. Jožef WaIlao v«rcjancev razuih škofij, nauireo iz Gorifike M, i» Tržaške II, i/. Kopcrsku (ki je bila do IJ 1830) iij iz Novomeške (AcmonicfiHis) v Istri 3, ir, (lisorSke • (Gsscro) Med temi bogoslovni ao bili nekteri io uiašnlki in že v duhorHkili službah kajti se niso bili naučili vseh Itogusl znunstev, ker niso imeli priložnosti. * *) 1 ri (DafjJ firiJ,.) •J lairvs rrkli •einrutir.a nRnuiinai-iUm tfCTtrrtU«", ,ji(n»i<-J« pa n('.r nlraln" (na»oiliiiny kjciu unf Jo £ o »daj Ji,»at)iit. lnKanrraln Jr »likal., iiitnrtf. prevrS po Uraiki koaarm. . /Ia. ••J Mrd leaai jr bil ludi Jai.e« Marulii'.1 (rVedillka' -Ooiaov.i,«, »tari alrir), llori ja lal datfoal hojjoal.ivJ« |. J H10 dnl.iitoa V l.jnliljani. ilrloma » Uradn, pa In prnd dovrlciuiii tretjim tnrajrm ra uiaji.iki poaraiVn ia i »luUio [Mi»lan, lo pa »a'ad ladaujili V.)jaku>k liomatij. Ko ar J« 1.11 mir poVrnil, jp pi.linl li Kvilka||i y -y III. to - AaJ, ler pnklutal dogmatiko, iiraano, paalir/lvo, V«'elieti'kinrcdnjq (direktne)^ no »koz p uitn 'prti-sejam:, kakor zdaj: Zdjlj volijo, uamroč, vsi tinti, Id tmaio v olivno pravico, luirtircif volilno in ti Šo Ib pCtle* jiOKlance za detttui zbor, deželni zbor voli izurod nebo poslance nu Dunaj, pii ludi no kakor bi hotel, UUtpflilf.; zbor ho razdeli v ta namen v skupino, ktoro izvoli sebe svojoga jioelrtncji volA-*) Nepotireiliij« volitv« sO tl-trto, kodnr že prvi volivci naravnost, kogar linftujo. lih' le smo hltf izvoljen, v držami zbor volA. Nektori pa' merijo ua to, da' bi ho vnaj v deželnih zborih svobodno, po črez, volilo. Miniatemlvo pa je ttiga mujonja, da iii\j bi bilo uepoaredujo vultlvj fakultativno, to jo, Vsaka dožola naj bi volila, kakor bi jej bolje kazalo, ludirekt-no, ali pa kakor zdaj, — Ncposrednjo volit«o Imajo ua vadno aicer /.a ztiiuneiijo Širjc ustavno svobodo, ali pri, uuh v Avstriji M bile brž ko uo lo podpora nudgoHpo-ntvii nemškega naroda nad oppiiainijskimi slovaiiHkimi, in bi veljavo ih oblast deželnih zborov jako potlačilo. Za tega dol je tudi pulit, drnštvo „ Slovenija" v fjjub-I iiani h v oj g I aH .povzdignilo zopor neposrednje volitvo. Zaželenega porAzumka h Oehl in Poljaki u« bi pot po -Suvale, marveč zaviralo. V zbornici poslaniki jo bjlo HI- I. ^."Tiitdnčvnopl, rodu spnročilo »slavnega odboju o nasvetu Zipia^lko-f-kovem, zadevnjdČiht resolucijo zbora jfrtlitkiuja od'«4. Kepi. 18(58. fllo je pa Šo Io iu lupino te imoitilne zadevo, nli ima »riti resolucija V zbornico ali no. Zbornica jo zdaj odboru naročila, da naj jo le prodloži, do-davšijrj svojo »poročilo o zapopudku njenem.—Z re Holuoijo prido doc. uatavit ua rešoto; ž ujo pi» fle odprti |iot tudi ho druzcinti rešetanju. Povsod med katoličani'jb zdaj nekakšno živo, ve-' selo gibanje. 10. aprila tega leta bo 00 let, kar »o bi-' I i $v. Oče, J'ij IX., za mutnika posvečeni. Rila jo tisto loto vfelika Hitbota in dragi d.m, na veliko noč, ho peli novo našo. V Kpoinin petdesetletnico ao po VBoh katoliških deželah kuj napravlja, da se pofiljc tfiBokcinu zlntonmSiiiku V Rlrfj. Pri nai« v Avstriji sc podpisttjb prisrčna adreea (pismo vdanosti).* Tadi pO naši goriSkl' nadškoliji ae je vže pričelo nabiranje podpisov'. l'o mnogih krajih bodo 11. aprilu, drugo nedeljo pO veliki noči, posebno eerkvcnc slavnouti. Imeli bomo priliko še marsikaj o tem' poVoduti. Rog živi bv. Očeta! Presvetli ceenr jo 8. t. m. potrdil postavo zastran' Šolskega nadzora tiBtim deželam, kterih deželni zbori niso nlo 'bistvenega' sprcihcnlli v dotičncin vl.ulincifi' načrtu. Med fe deželo apnda tudi gor i Uka. Za tiste dežele pa, kterih zbori bo vlndiu predlog tako prenaredi-' Ii, da ho je diibovšftini dozdevno preveč pravic 'pustilo, ali pa preveč v/.elo, je izda'o minlnterstvo na svojo ro-ko posebno uredilo novih šolskih oblasti, ki ima velja- ' ti začasno, dokler dotieni deželni zbori vladi ngddnO postave i(c (»otrdijo.- - Tndi 6'teh stvareh bomo itueli še mnogo- mnogo pripovedovati. n (Jlaenik." v Mariboru,-Vrednik, g. Jurčič,'je žcT jirifie I na svetlo. •) Pri HM 1 f.oriri n. pr. J« tako : K eni nluip.ni f ali iTuriji') »o ilrjojti |>u«l«iu-i Mlliki'n» portvnlvi rliurnu'.« ki)|»:i|»lto in inncta «.»ru:o. Vin Ii volijo t/Krrd •rko rurK* ptxla .i i ,a tir. zlior. K ilrugi akupi nt t|i»«1*jo v41 tlrtiti ponlanot, lo Jo kmečkih olioin m obrlujikili krjJo», m ti volijo ropft pnega poitanca icitrnl nnlic. ••) ('olrjeao poc/aro irnk|o: Dalmacija, 'Črnko, Salrlmriko, Kor«,-^Ln, Vofarlboriko, Šlflj»r»ko, Goniko, lalra in llukovina.— Tral, Kranj-' •ko. Spojila, in rgorpiJai^rstrija, Tiruljako, Uorarsko, im.jo laAasno nrai!bo,'l\ sfc (to uufiu i ti* hi i( tu vjeina i uniini polijeninii postaiami. Vr. ':Vaieft"4tllbk V 'zful^viih f^lltke ibViiSMMotff }Jt došel t« dni čitaluiei na Vranjskein (ni ►Stajar«*!čra,)/ Politiška goipoaka, Ittcri jo bila čiblnios.ajron pravila predlčžila, hotela |e imoti tndi liomško pfoaUVo.fdnv^it-i skih pravil. Na to ae Jo Čitalnic;* 'prt 'mihla&rstvtl pri-lotila, (i. iiiliiiKter GiHkra-jj«).r^l|to reč tako, da, kor je aloveiniki jezik na" KtiijeVlkOiii tlrtigi deželni jezik, iim vhW I 'K oHmivu.ndrž. |M)Bfrtv o(L.ail|de h I.j uhlju n* piiU'jo p Novico": (O tlo uimnlu/ »iffiSkem t to miku) hI:| wSIov. >i iir." iij nr>oiuov.'< nodtvno tiOHla razprave, o kterih r' dati grii Mlin, ki,' im.ijo to stvar v rokafi. Kinj io iz obravii.iviložojiiiig.^ zbor i le to (e zbalio : V opravijneiti i^oroeilii ponloiJnJi?'' ga tloželnegi zboru poi oč.t do/.elni odbor tako lo _0 zir rilovenako uemikeg.i de|.t Wn|fuvogii slo» :irju bilo je hI deželnemu /.boni v jioj^edajoni sporočilu (180l>), na/.n.uijeito, da ho ač pričela dela za izdajo l«t^a «lo vuija in da Jn delo'd» lic doHpolo, d,t v malom »j.ihii nn Hvitlo pride prva p6la Deželni i.dbor po nkoro |iti> letilib 3 lelili, žahbog, ni; moro poročati, da jn doti-šena prva tiukaiia prtla, vkljnb (oitili, da jo potrobai denar zii i/.davn te knjige že dnlg-i Čana. pripravljen in bi ho bil nloveimko nemški tlel v 3 lelm lahki) popolnoma dovrftd l>e?.olni odlior mora hI. ' dožoliiOMiil zboru preponi iti primeren nklep, da rte kar ti ij^)rej mogoče dovrši knjiga tako ailno potrebna vpeljavi nloveu ' akega jezika v šole in liratlaije.' Na ta predlog jtt tležolni zbor v hi. Meji t^i-lo Hklenil: „l)t;žclni odbor dobiva nalog, neprenehoma paziti, da bn i/.delovai\jo hIov. nemškega dela VVolfovegu njovarja redovlto p) kar uajbrže napredovalo."*) Iz trčaiike okolice 12. »več. A h« ||iš« „NoVie.liii r (I'riprav{fanjti za volitev v defe.hu zbor.) Veeraf ab h» zbrali v rnjanaki Čitalnici župani in zaltpnl inožjo- Ko to h ti za volilni odbor ustanovili, Izbrali bo kandidata za v«ak okraj (dintretto) ter obljubili, da bodo na vhc uioči tlelali, da ho za poHhinco volijo,datief izbrani inožjo. Izbrali ho za i. okrrfj /SorVoliO g- Cognarja; za 2. tikrnj (Kocol, K^din, I.onjčrj g. Zoro; za 3. okraj (kv. Ivan, Skorkola iu IColonja) gT Piano ta (nI izteg.t okraja jO prišlo malo zaupnih mož, riinu) noktcri oii' hv. Ivana, zato bc tukaj'zagotovo ne 'vč, kako bb); za 4. oknri (Rojan, Greta, Razkola) g. Nabergoja ; za 5. okraj (Občina, Uano, Trobič, Padrič, Be/ovicti) g. Daueva. Goap. i>.'tiiov 8c je 'sicer katitlid.itbrc odpove-' dal, ali vendar bc je nadjati, da, kakor tlrugekrati^ tudi zdaj nprejmo volitev. Zil (!. okraj ni bcuio^ol postaviti noben kaudidnt, in lo zato lic, ker so m ožjo Batno iz Konlovela nrifili, h Preseka (brez župana) komaj' dva,-in iz sv. Križa nobeden! V teni okraji je nekoliko,'taci b ljudi, ki ttaliil sebe zatajujejo Iti zinirom z Lahi |i<»-' tegniejo, češ, tla vse dobrote od F^ahov vŽivajo^. brž ko ue ti ljudje mislijo, da cclč mana, ki je Izraelcem z nebes padala, bila je laška. Ti politikarji pač šo uo-čutijo nc, kdo tla jih prav za prav za noa vodi. Vendar upamo, da se tudi njim bodo očiodprlein da bodo ludi inožš iz svojega naroda volili. Ne morem Bi kaj, tla ne bi omenil velike polivale vrednega obnašanja do-KCdanjegsi pimlanea za 4. okraj, g. Jož. Primožiča. Ta vrli rodoljub jo dobil v ne glase v njegovem okraji in kc vč, da hi bil- tudi gotovo voljert, srlt prostovljno jo odstopil, In lo naino zato, da je gosp. Nabergojn prn-' Klor prepustit, o klercin misli, da ie parlamentarno bolj izurjen in zaiti tndi bolj zmožen, okolici ua koriat tlelali. I).i bi jiaČ lakih mož, kakor je Primožič, voliko imeli, ki 'svojo osebo ua stran devnjo le zato, da domovini Blnžijol Zlatega denarja so vredni taki rodoljubi. (Daljo jiišo /\ šo o nekem tic.hiffu, Nemcu, do-jiisuiku Uun. „ Prest« " itd., ki se je ponujal za kandidata \\) Vnanje državo. Grof Viduvaki /. ntlgovorom vlade grške jc že v 1'nrizu, Med francoskimi in pruskimi Časniki se je vnela huda borba, kakor iinitlan meti pruskimi in avBlrijskiuti. Sino razumeti I Vr. Taka časnikarska borba je navadno pripravljanje na vojsko. Na ŠvanjtJum so »o koritu (državni zbor) io zbrali ler izvolili ai za predsednika Iti vero-a. I>Opl8i. -i Iz Ajdevi&ne- V poslednjem listu obečaui govor dr. L*vriŽev v besodi HI. januarja L I. glasi se tako: Slovenci in Slovenke I Ajdovščina in okolica ima nekaj tvornicalifabrik, iu je dragi obrtuijski kraj na Goriškem, todaj prevažen kraj usie deželo. Pri vsakem narodu so namreč prei-menitue ne samo kmetijske, lemnč daudanas posebno obrtnijsko in tvoruišku zadeve. Zakaj to? Zato, ,ker poljedelstvo pridelava navadno več kakor potrebujemo za živež: kar pa ostaue je treba ali predati sli pa predelati v kako drugo reč. Čo ao prensrejene reči koijst-no ali prav lepe, prodamo jih lahko v pluje kraje- Iz teh plujlli krajev pa pride denar nazaj v deželo Ijnd-jc obogatijo. Iz tegu vsak razvidi, da so-obrUiijski kraji deželi koristni, in da jo obrtuijski stan lako potreben In imeniten, kakor vaak drugi. Da pa znajo obrtniki in delavci, v tvornlcah veliko iu prav dobrega blaga izdelovati, in izmišljevati al novih in koristnih reči, morajo biti v svojem delu v vsakem obziru izurjeni moŽjo, morajo tedaj biti gledč na svoje delo omikani ljudje. Mislim, da ni treba tega bolj na tajnko dokazovati lu vpraša se le, kako^si imajo pridobivati obrtniki iu delavci v tvornicali takih lastnosti? Odgovor na to jn lahak. Kakor za vsuk slan, morajo se tndi za ta ljudje pripravljali o Koloh, če nočejo več kskor kaj navadnega izdelavati; iu to šole ao glavne šolo a 4 mi razredi, poaebuo dobre obrtuijake šolo in viio obrtuijake iole ali pa realke. V glavnih iolah se imajo otroci učiti ue samo včrstva, potem računiti, pisati in brati, ampak začeti morajo mitliti, aaj je inišljcvnoat tisti božji dar, tista človeška moč, ktera Človeka odločuje od živalstva in ga povzdlga do neba. Zato jo prva naloga vsacoga učitelju, oba jati in razvijati v otrocih miiljevno- moč, zakaj premišljevanje jo pojrebno pri vsakem delo, da je delo dobro. Angleži so prvi delavci zato, ker neprenehoma svojo reči premUljnjejo inncvtrudljivo skrbijo da iznsjdvajo ii-ivjb pa koristnih reči, kolikor jim jo lo mogoče. Tndi v vsakdanjem življenji vidimo, da je človek in gospodar, ki zna prav misliti iu svojo delo promiiljujo ves drogi od tistega, ki živi lahkomiselno in dela lo po navadi in po sta.em kopita.Čo so pa prvo šolo take, in učitelji zsres dobii, navadijo sc otroci že tam prav misliti, prevdarjaii in, premišljevati vsak predmet, po-cm so gotovo bolje pripravni za delo, uaj stopijo v kakoršeo koli stan.'! „• •> Ali obrtniki in delavci po trornicab potrebujejo še več, potrebujejo namreč poduka za to posebno do-lo, kterega se imajo lotiti. Mislim, da je tndi to razvidno in vsi vi mi boste pritrdili, da bi bila velika korist za vas iu tndi za tvornice, ko bi-bili vsi delavci v glavne šole ali normalke hodili, in še veča bi bila ta korist, ko bi bili nekteri iz obrtnijske šole ali iz realke stopili v tvornico. Potem ne bi se godilo, kar so zdaj godi, da so Slovenci v tvornlcah večidel io prosti dclavci, ampak dobivali bi vikšo službo doma ali v ptujih krajih. Ajdovščina bi slovela kot pravi obrtuijski kraj, ker bi sc izkazavala z lastnimi domačimi močmi. To šolo pa bi morale biti narodne, to je, učitelji morajo podučovati v narodnem slovenskem jeziku, kakor pri Nemcih, Angležih in drugih narodih, ksgti le v narodnem jeziku je o|rokoui in mladenčem mogočo u-čiti se misliti, učiti so s preudarkom, in tako se zares naučili kaj koristnega za prihodnji stan in za življenje sploh. V ptujem jeziku jo misliti težko in mladim ljudem celo nemogoče. Vsi pravijo, dn Brno mi Slovenci zaostali; Čo hočemo tedaj zamudo popraviti, treba, da napravimo po vsem Slovenskpm veliko šol Ljudstvo pa potrebuje mnogo glavnih, četvurorazrcduib, kmetijskih šol za nupredek v poljedelstvu, obrtnijskih šoi in realk za na-predek v obrtniji in tvorničnih zadevah. Tako se bo- mo mi Slovenci izkazovali in aaajki Slavi zzrea venec . vUij.. L l , r,.....- - ■ • Ajdovci! Zedinile se ai svojimi sosedi in napravite vaaj slovensko Šolo z 4 mi razredi, in, če je lo mogočo, napravite si tndi obrlnijakp iolo in zahtevajte pomoči od deželo m od vlade po avojik poslancih in občinskih zastopnikih. Prosite ncutrudljivo od leta do leta, dokler vaa uališijo. Ajdovščina bo potom zopet srečna in bogata postala, kar Vam iz arca želim, in nav-duicno kliče« : Živila Ajdovščina! Iz Andraž« (pri Gorici) 14. febr aa i j a. Skoraj iz vseh krajev sc sliši in bere po Čssuikib, kako t oživlja narodna zavednost; le Iz našega 6t. A ud reža so nobeden ne oglasi. Morebiti bo kdo mislil, da apiuio Še, in da ae nič »e zavedamo, da ino Slovenci. Pa 'to ni rea. Tadi pri uas ,se jo začel narodni duh močno oživljati, |H>schiio od takrat, kar smo bili na dempaskem »taboru". Po gorečem prizadevati ji našega v rlega goap. Župana se ua* je bilo prav obilno udeležilo tahpra, zlasti, ker smo imeli tudi svojo zastav o. Naši mladenči so so nekteri prav vueli za atovenako reč. Pogostem so slišijo zdaj prc|>evali slovensko pesmi, namesti poprejšnjih laikih. Nsi vso hvalo vredni goapod učitelj si tndi prizadeva, jih lepo podučovati v slovenskem polji; Čast iu hvala mu za to! Tudi čitavnico bi nekteri že radj imeli; pa počaksjino raji io onmalo, da se nabere več duševnih moči, da ao Iw> tem ložo vrdriavala.-So nekaj bi rad priporočil našiui ŠL Andrežnjom, pa tudi drugim, namreč - družbo av. Mohorau. Vpišite ae prav v obilnem številu ; še je Čaa za letos; vsak ud naj skuša pridobitin ovib udov. Za en jgoldinar dobite letoa toliko, in tako lepih bakvic, da l»odo vredno cc-16 tri goldinarje, nc cuega. Za zdaj z llogmn ! En kmet. V Temina 16. febrnarja. — m — (Cestni odbor.) Na podlagi postave od 24. novembra 18(58 (dež. za k. zvezeic X št. ,17^ je cestni odbor sodniiskega okraja Tominskega v soji 13. febrnarja 1809 gledč na okoliščine tega okraja sklenil tole: 1. Skladovuc cesto nurojali iu v dobrem stanu vzdržavsti so dolžno v prvi vrsti tisto Župani je, skoz kterih okoTioo take ocate peljejo, in sicer vsaka Župa-nija v svoji okolici. 2. Občinsko Starešinstvo določi vsako leto; koliko imajo v ta namen poaamuo k županiji spadajoče kaUstralne občine doprinašati, in sicer ali v gotovem denarju ali pa v dolu; poatuvi za časa za vsako ob Čin o primeren zuesek v preudarek z ozirom ua §§. 72 in 79 občinskega reda, in naznani to cestnemu odbora.*. 3. Ako starešinstvo te svoje dolžnosti ne izpolni, razdeli odbor med občine potrebne stroške iu službe in da jih potirjati po določbi g. 82 obč. reda. 4. Dela na altladovaib ceatah opravljajo občine pod nadzorom (nadgledomj ccstnega odbora. 5. Stroški za naČrtanje skladoVnlh ečst, ki se i-majo delati ali predelavatl, potem stroški za posilno odkupovanje zemljišč, koder sc iinajo speljati, za mo-Bte in druge nmetne zidanje, za razatreljanje pečin in bolj draga podzidja, za cestarja, in sloh za nsdzor nad skladuvnimi cestami naj se razdelijo ua podlagidetičnega preudarka, ki ga je oestni odbor nstanovil, med vso občine cestnega okraja po meri iaravnih davkov, in naj so plačajo v gotovem denarja. 6. Zoper naredbe odborove gred6 pritožbe na deželni odbor po namena §. 22 postave od 19. aprila 1804 (dež. zak. zvezek VIII št. 9) in člena VI postave od 24. novembra 1868 (dež. zak. zvezek X št. 17). V gori omenjeni aeji je odbor tudi ustanovil cestni preudarek za preteklo leto, ki ga ni bila ustanovila nekdanja okrajna uradnija in ga je izroifllo sedajo o. k. okrajno glavarstvo v ta namen ceatnemu odboru, in ob enem tudi preudarek za tekočo leto. V preudarku za leto 1808 se nahaja premanjkljeja (glede na stroške razložene zgorej pod 6) 2960 gold., ki se pokrijejo z lOodstotnim prtkladom, v preudarku za leto 1809 pa 4180 gold., ki se pokrijejo s J4od-stotno doklado k izravnim davkom, znašajoči m v okraja Tominskem 29.600 gold. V župsniji Grahovski, pod ktero spada 0 katasfralnib občin, znaša cona sluŽcb, (Dalje v dokladi.) Doklada k listu 7. »Dtoovlne" 19. feb. 1869. ki jih bodo opravljali občinarji v tekočem letu na skla-dovni coati, ki drži od Volč skoz nji K županijo do .kro slovenski kooperatorja; ob nedeljah Č. g. Dom. Alpt*), ob petkih č. g. Mart. Milott. Oba dni jo pridiga db 6. 0. zjutraj. Nofriško pridigo cb nedeljah in praznikih ima Č. g. Jan. Starč. D. J ; začetek proti 10 3j4 n. dopoldne. (-{- G. dr, Vincenc Jkitii) po slovenskem Goriškem obče znani goriški advokat jo umrl 16. t. m., 74 let star- (f Umrl ie) 0. t. m. g. Joief Lusa, vikar v No-garodu. aa^^^ i>ružba sv- Mohora. Družbine bukvo za leto 18G9. Za tekočo leto je namenila družba sv. Mohora svojim družnikom sledečo bukve: l. „Zivljenje svetnikov in svotnic Božjih" (4. suop.) s podobami od dra. Bogača (okoli 18 pol); v. „Kristusovo življenje in smrt" (2. suop.) v provodu prof. Kooiančiča (10) pol); 8. povest rPerpetua ali inrf-čenci" v. provodu prof. Lesarja (101j4 pol); 4. „Umni gospodar" od g. Fr. Jančarju (okoli 14 pol); 5. »Domačo in tnjo živali" (2 Bnop.) s 56 podobami od prof. Erjavca (okoli 10 pol); 6. ^Koledarček za 1. 1870" z imenikom in z razno kratkočasno-podučno tvarino (okoli 12 pol) in naposled, kakor je bilo v poslednjej seji sklenjeno, 7. ^Friderik Baraga" od prof. Vončino (okoli 10 pol), da to zanimivo delo družnikom šo to leto v rokč prido. Stroški za toliko in tako obširnih knjig bodo torej sila visoki (aamo kolkovanjo »Koledarčka" bode veljalo 810 gld.) ; bodi vsem Čest gg. domorodcem skrb in pri-zadova, da število udov spet prav vosclo naraslo, ..Slovenskemu Narodu". V štev. 18. od 11. t. m. pišo „SI. Narod" tako le: („ Domovina "J Jo menda komaj pričakovala, da bi »Irele . kaarnakih paragrafov v „ Sloventki Naro.1" IroJiite. To jo videli U •) G. Alpi jo porodu llabjan iz m. Forb. na radii u> jo pa alo-voniiine toliko, da oiramatujo marsikfernga naiih domačih l,abov alo-vonike krvi. ^r. nacefa popu« n lkinile »večanoall Vodniku na apoaaial. * kurent pa-piau staje Jr/iro ne otore »krili aarad B oblifatua luiieve pela"—„ od kar je bil „ Slo«. Nar. " aa nakrivega apoaitan." T« Ja pač Icpoiu U.jo od -Ooiudvuu)", poa»eli njeno iaHraluo kolrgijaluoal, ujeao avobodoum-Je! T« aorta Uedoioljaoali pai niamo le uikjer nalli — cela V »emlkeaa nam v principu aovralnein laboiu Je niamo videli. Z odrom ua lo očitanje WSI- Naroda" nam pi*« nad gosp. dopisnik —i— tako-lo: „V. č. gospod vrednik! CVvod in koucc izpuščen Vr.)... Ker jo vsak pisatelj edino pravi iu zanesljivi tolmač tvojih besedi, ker le on vč, kaj je mislil tinti hip, ko je to ali to zapisal, dovolite, prosim, da ruzlo-iiiu, kaj som hotel roči, ko som pisal v „ Narodu "nu-vfidene besede. Moj stavek se gluBi tako: „ I)a morajo bili taki govori (kakor v poprejšnjih stavkih pohvaljeni Kocjančič ev Vr.) z ohligatno tujčevo pelo " naoljeni, razume so samo po sebi, od kar je bil-Slov. Narod " zarad te stvari za nekrivega spoznan." Ironija )e v tem stavku, tega mi ni treba Uliti, a no v drugem, ampak v prvem dolu. Besede : „ ml kar jo bil" itd. so golti memogretlna omemba, v Časuilveueni in narodno -političnem oziru dovolj važnega dogodku, da je bil zarad političnega sestavka „ tujčeva pet* ' obdoUcu alovensk časnik zu nekrivega spoznan, v Umi ko ui drugod (o. pr. na Češkem) obsojevauja ne konca no kritja. Občinstvo, zdaj lahko sodi tako le: Ce jc U pa ta tako in tako rekel, in jo spoznan za nekrivega. zakaj hi iiucli mi ua vsako besedico paziti V Prvi del mojega stavka iu sosebno besede... z obligatno m tujčevo peto" se nanašajo ua neko tukajšnjo razmere, nimajo H „ Slov. Narodom " v drugem delu slavka čisto nič o-praviti ter pomenjaju v zvezi ž nJim lo „ Quod liect Jovi. non licct bovi", ali po Hloveuski: »Karamo „ Narod , kot glavni slovenski politiČui organ, reči, ni pri-ličuo, da ponavlja za njim tndi x ali u. v—zgolj akude-mičttem, slovstvenem govoru, n. pr. o—Vodnikovi slaonosii. Meui se sploh gujusi tisto večno prežvekovanje nekih v mnogih krogih znabiti nerazumljenih Čaauiških fra*. Sicer pa n^j |»ovem še to, da jez -Slov. Naroda" redno ne berem; o njegovi tiskovni pravdi vem lo toliko, kolikor sem tU pa tam razne liste čitaje mimogredoč , vjel. No vem, zskaj bi se torej veselil ali žalil zarad osodo meni maloznanega časnika." Vrodništvo „ Domovino " Je obdolžena reka tako ra-uuielo: Potem ko je bil „ SI. Narod" zarad... za nekrivega spoznan, smemo isto stvar že svobodnejše povdarjati. Ko bi ju bilo umelo drugače, tako kakor _ Narod", nc bi ju bilo dalo nepopravljcna tiskati. Živi duši, gotovo no, ni prišlo o Čitanji omenjenih besedi k^j taccga v misel, kakor pisalen razialjivih opazb v .Naroda." „ Narod", je. veliko previsoko in predaleč čez tarčo u- Strelil, ko jc ^Dflmprini" očital—^ Škodoželjnost", čoš, „da jo menda ^fm res menda U) komaj pričakovala, da hi strelo kazenskih paragrafov v „ SI. N." treščila"; da „ svoje jezico ne more Bkriti" zarad itd. Da bi „Domovinin" greh res bil „ škodoželjnost", morala bi se marveč vcBpliti, da je al. aodnija v Cclji „Naroda" venec mučeništva z nad glave utrgala. Ali „ Domovina" jo prehladnokrvna za take 8trasti. — Ena reč pa v nepričakovani, iz devete vasi pritirani ^ Narodovi in-sinuaciji jo srčno vcbcIi, in to jo, sklicovanje njegovo na — —• „ kolegijalnost. " To daja zdaj tudi drugim slovenskim vrcduištvom pravico, sklicovati se „Narodu" nasproti na kollegialnost. In „ Dom." naj se amo že brž danaa na-njo opreti ter prašati: Ljubi tovarš „ Narod"! Je li to kollegialnost, da ti „ Domovini" na podlagi očitno napačno tolmačenega, iz dopisa njenega iztrganega reka take misli podtikaš, kakoršnib bi so ona nikdar ne predrznila še nar hujšim nealovenakim, nam ex professo sovražnim časnikom podtikali ? En glasovir. je na ponudbo v najem. Kdor ga želi imeti, naj 80 oglasi y prodajavnici Seitz-evi v semeniščni ulici, cerkvi nasproti. Borsni kura 19. t. m. Mettall. 02:40; narodno po rojilo 68:50; London 122:80; adžjo srebra 120:60; cekini 5 : 78. __ OGLASNA. Prodajavnica ma*erijalnega in barvnega blaga zraven kavarne „ Commcrcio," blizo cerkve sv. Ignacija na Travnika, je vnovič odprta in bogato založena x vsem, kar spada V to vrsto blaga. - Postrežb« bo hitra in dobra, ecne v primeri a dragimi te sorte pro-dajavnicaml nizke; torej je lahko zanašati se, da bode obilno kupovaveev va-ujo zahajalo. . Oostilnica (nekdaj Trojar-ieva) na trga av. Antona štev. 1 v Dunajskem predmestji jeodl. februarja L I. vnovič odprta in z dobrimi yini in izvrstno kuhinjo oskrbljena. — Nizka cena jedi in prijač, urna postrežba in po dobri konjaki (Štale) vabijo vljudno čč. goste, kterih gre torej prav obilno pričakovati. Nenesle Erftndaafl. # " Dio von Sr. Maj. dem Kaiscr von Oooterreieh laut Keskript Nr. !8024jl90B mit einem auuocbl. Privilegium bcvorzugtc Jp-oli tui* - Oonripowltlojri ist Mussorst beachtensvverth fltr 'JUchler, DreckeUr und Holuarbeiter zunt Fartigpoliren vou neuett MVbeln und ftlr J*rivale u. s . »v. zum Aufpoliren von altem und alt- Jestandenen, oder eolehen Mldielu, wo dam ik keroortritt — )urch diese Compositiou wird d as zeitraubende und kostspielige Fertigpoliren durch Spiritus rinzlicb be-sciligt, da durch Anwendung einiger Tropi en in wnig Minuten eiu Tieck oder Kasten ferlig jtolirt ist; und kann bci einem mit dieser Composition polirlen Gcgcu-stand das (k nie hervortreten. Alte und abgeeiastdene Mttbcl kOnncu durch emfackee lteibma inittelsl eineabe-fcuchtotcn Leiuvvandlappcna Uberpolitirt vverden and erhalten cinen llochgltuinf weleher dareb das Politiren mit Spirilua nie crzielt werdcn kann. — Mit einem FUteckcken dieser (Jomposiiion kanu JetUrman m einigen tituuden eine complette Zimmereiurichtung re* ovire*. Haupt-Depot bci F. MUlIer, Wicn, VI. Bczirk, Hirseheu-goose 8. vrohin die eehrifMicheu AuftrVge erbeten, und gcgeu JCinseudung des lletragee oder Naehnahme prompi efeetuirt werab. Prets: 1 gp FUoon 85 kr., 1 ki. Ftoc. «0 kr. Km bol lage per Itestcllang 10 kr. Woniger wio 2 M a cona konnen nicht _,M vorsendet Vvcrdcn. ' ,. Ven der Direklien ^wjslytoobn>