TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Naj večji problem: KADRI Na vprašanja uredništva odgovarja ing. Leon Štirn — direktor tovarne polprevodnikov. Kdaj se je začela izgradnja vaše tovarne in kdaj bo tovarna začela z redno proizvodnjo? Tovarna polprevodnikov v izgradnji je bila ustanovljena 1. 3. 1963, dela na objektu pa so se pričela v juliju istega leta. Po prvotnih predvidevanjih naj bi bila stavba dograjena - 31. maja t. '1. Zaradi izrednih finančnih težav in dokaj komplicirane gradnje se bodo dela zavlekla pozno v leto 1965. Razumljivo je, da se bo zaradi- te zakasnitve pričela redna pro-. izvodnja v novih objektih znatno kasneje. Poudariti pa moram, da je naša tovarna ¿¿stavljena pravzaprav iz dveh 'tovarn, ena je,: .Tovarna polprevodnikov v izgradnji, dhi-ga pa je Tovarna polprevodnikov kot 12 poslovna enota našega podjetja. Ta kombinacija je zelo ugodna, ker že sedaj uvajamo v proizvodnjo nove proizvode in bomo imeli obdelano tržišče takore-koč istočasno s pričetkom rednega obratovanja v novem objektu. Kakšen je predvideni proizvodni program tovarne in njen bruto produkt v prvem letu rednega obratovanja? Proizvodni program naše tovarne so polprevodniki. Zaradi izredno naglega razvoja tovrstne proizvodnje v svetu smo tudi mi prisiljeni; da .naš proizvodni program prilagajamo povečanim zahtevam tržišča po asortimanu in kvaliteti. Bruto realizacija selenskih in silicijevih polprevodnikov bo v prvem letu rednega obratovanja 2 in pol milijardi dinarjev. Ko bo tovarna dokončno dograjena, bomo lahko krili vse potrebe v našem podjetju, kakor tudi potrebe ostalih potrošnikov na domačem tržišču, kakor . tudi za izvoz. . Koliko približno bo stala izgradnja tovarne in kakšni so vračilni pogoji za prejete - Investicije? Naša tovarna bo stala 2 milijardi 190 milijonov dinarjev. Poleg tega pa je še potrebno 700 milijonov din za stalna obratna sredstva. Vračilni pogoji so dokaj zahtevni, saj bo potrebno večji del sredstev vrniti v prvih 5 letih rednega obratovanja, drugi del na v 7 letih.. Potem je še kredit v višini 88 mi- lijonov dinarjev za izgradnjo stanovanj, tako da bo potrebno zelo resno poprijeti za delo, če bomo hoteli, da tovarna na samem začetku ne bo obsojena na večno kreditiranje. Kako rešujete kadrovsko problematiko? Izmed, najtežavnejših problemov, s katerimi ima opraviti naša tovarna, so brez dvoma kadri. Polprevodniška tehnologija zahteva namreč veliko število kvalificiranega kadra, z večletnimi izkušnjami na . polprevodniškem področju. Zaradi velike oddaljenosti nove tovarne od dosedanjih obratov bomo s preselitvijo ? Izgubili veliko kadrov, ki- že po deset let delajo na tej tehnologiji; Pridobivanje novih Visokokvalificiranih kadrov je težavna naloga, še bolj pa priučeva-nje v poiprevodniško tehnologijo. Da hi vsaj v perspektivi omilili pomanjkanje kadrov, štipendiramo precejšnje število dijakov in študentov. Upamo tudi, da bomo s preselitvijo v nove objekte pridobili ¡nekaj novih ljudi, katere trenutno moti vsakodnevna vožnja Trbovlje — Kranj, -ter Trbovlje: — Ljubljana. Kaj menite, zakaj smo v našem časopisu tako malo brali o vaši tovarni in njeni izgradnji? Upam, da boste odslej dobili iz naše tovarne več prispevkov o našem delil, težavah in uspehih. (Dalje na 6. strani) »Nimamo računovodje, čeprav ga že iščemo pol leta, nimamo zadostno število strokovnih kadrov,« — tako pravi kolektiv tovarne polprevodnikov. Ta problem je obravnaval tudi DS omenjene tovarne na zadnjem zasedanju. Kakor vse kaže pa bodo ta problem morali reševati tudi samoupravni organi podjetja Dodeljevanje deviz za uvoz reprodukcijskega materiala ' Absolutno prednost bodo imela le tista podjetja, ki izvažajo za leto 1965 Pod naslovom »Predpogoj za uspešen razvoj ISKRE je afirmacija v izvozu« sp bili objavljeni odgovori na vprašanja, ki jih' je postavilo uredništvo direktorju Zunanjetrgovinske organizacije .tov. Stanislavu Karu. Direktor tov. Karo naivaja med drugim, da vse prepočasi prodira v naš kolektiv zavest, da je predpogoj za uspešen razvoj ISKRE afirmacija v izvozu. V svojih odgovorih omenja, da je najvažnejši razlog, zakaj mora biti usmerjeno naše podjetje na izvoz ta, da prihajamo v nenehen stik s tehničnim napredkom v svetu, da nam je izvoz prek cen tisto merilo, ki nas . stalno obvešča, kjer smo s svojo produktivnostjo, tehnologijo itd. Kot drugi razlog pa omenja tesno povezanost izvoza z uvozom, ker le. ustrezen izvoz nam omogoča pridobitev deviznih sredstev za nabavo reprodukcijskega materiala, kd ga potrebuje naša proizvodnja". V zvezi z drugim pogojem pa ni: prezreti izjave (Delo, 16. 11. 1964), ki jo je dal direktor Jugobanke za Slove- nijo dr. Božidar Linhart glede dodeljevanja deviz za leto 1965, zato je nujno, da se člani našega kolektiva s to izjavo seznanijo, ker je v njej jasno poudarjena absolutna prednost pri dodeljevanju deviiz tistim podjetjem, ki bodo izvažala. ■ Tov. Linhart je v obširnem intervjuju na koncu omenil, da bo v skladu z našo gospodarsko politiko Jugobanka za leto 1965 dodeljevala devizna sredstva, oz. sklepala pogodbe v naslednji smeri: — absolutno -prioriteto bo dajala proizvodnji za izvoz, im . to tistim podjetjem, ki večji del proizvodnje usmerjajo v izvoz v konvertibilna območja; Za uveljavljanje določil statuta Na nivoju samoupravnih organov; podjetja jé bilo že večkrat govora o cenah elementov, ki jih- nekatere naše tovarne morajo plačevati našim drugim tovarnam proizvajalcem in katere potem kupci vgrajujejo v svoje- finalne izidedke, na drugi strani pa morajo ravno finalisti še kupovati proizvode od naših zunanjih poslovnih partnerjev po visokih cenah, ker češ, da naši proizvajalci elementov tem zunanjim poslovnim partnerjem, ki so istočasno kupci naših ele- mentov, prodajajo te elemente po razmeroma visokih tržnih cenah. Tudi" n a zadn ji seji delavskega siveta je bilo o tem govora. Konkretno se ta problem pojavi v naših enotah radio-protzvodnje in se bo verjetno zelo občutno pojavil v novo ustanovljeni tovarni radioaparatov v Sežani. Ne bi se spuščali zdaj v konkretna vprašanja, koliko elementov ene naše proizvodne enote je vgrajenih v finalnem proizvodu druge proizvodne enote in pb kakšnih cenah mora naš finalist kupovati določene proizvode ■ od zunanjega proizvajalca, ki je tudi istočasno naš kupec elementov. V kolikor namreč res ta problem obstaja, ga je možno rešiti v skladu z določilom čl. 34 statuta podjetja. V določilu tega člena, v primeru, ko ima podjetje poslovne odnose večjega obsega z drugim podjetjem, ki je. hkrati kupec in dobavitelj sestavnih delov za tovarno, si mora komercialni sektor pri-(Dalje na 6. strani) — konvertibilna serdstva za plačilo bo v prvi vrsti odobravala za realizacijo poslov; — skušala bo vplivati, da bi se v kar največji meri povečat uvoz "iz držav z nekonvertibilnimi in klirinškimi valutami; — vodila bo ostro selektivno politiko im ne bo dodeljevala deviznih sredstev za -uvoz blaga, katerega je na domačem tržišču dovolj po primernih cenah; — zlasti pa bo, preden bo dokončno odobrila devizna sredstva oziroma podpisala pogodbo s posamezno gospodarsko organizacijo, preverila njena razmerja med proizvodnjo, izvozom in uvozom v letu 1963, 1964 in seveda primerjala ugotovitve s predlaganimi odnosi za- leto 1965; — osnovni kriterij pri ugotavljanju teh odnosov je, da razmerje med planirano proizvodnjo, izvozom in uvozom za leto 1965 nikakor ne more biti slabše, kot je bilo to v letu 1963 in delno v letu 1964. ' Ta-izjava jasno kaže, da bo treba najeti, vse sile v našem podjetju in to že od Zavoda za avtomatizacijo prek proizvodnje in" Zunanje trgovinske organizacije, za dosego čim boljšega, izvoza; ta nam bo ustvarjal možnost nabave reprodukcijskega materiala, katerega naše podjetje za proizvodnjo po? šameznih artiklov nujno rabi. Vsak član kolektiva se mora zavedati, da bomo le s pospešenim tempom na področju izvajanja teh nalog pripomogli k nadaljnjemu razvijanju našega podjetja. Proizvodnja v oktobru 1964 Tovarne Plan Izpolnitev % (v 000) (v 000) Elekt romehanika 1,222.442 1,293.834 105,8 Instrumenti 129.431 129.431 100)0 Avtoeiek trika 872.269 505.977 58,0 Motorji 154.687 95.103 61,5 Avtomatika 639.305 725.121 113,4 Elementi 557.023 579.074 103,9 Naprave 89.690 141.036 157,2 Elektronika 110.600 117.624 106,3 Aparati 362.448 257.251 70,9 Kondenzatorji 172.000 212.166 123,3 Polprevodniki 106.805 81.832 76,6 Usmerniki 73.450 45,891 62,5 Mikron 84.000 — __ — Skupaj 4,574.150 4,184340 91,5 Pred delovnimi kolektivi stoje važne naloge s področja urejevanja delovnih razmerij Kakor je že znano, je v razpravi osnutek novega zakona o delovnih razmerjih. Gre za sprejem zelo važnega zakona, saj od ustrezne urejenosti delovnih razmerij za visi razpoloženje ¿lanov delovne skupnosti, od tega pa tudi dvig produktivnosti, kot eden izmed osnovnih pogojev dviga življenjskega standarda. Po S. 9 Zvezne ustave je ena izmed pravic in dolžnosti samoupravljanja v delovni organizaciji tudi pravica in dolžnost, da delovni lju- Srečko Grmek: K članku: »Je naša kvaliteta res vprašanje?« V 40. številki našega časopisa, pisec — ln — vprašuje v članku »Je naša kvaliteta res vprašanje?« o kvaliteti naših radijskih sprejemni-' kov. Kot vodja tehnične kontrole v obratu proizvodnje radijskih sprejemnikov Sežana, dajem na to vprašanje naslednji odgovor; Kvaliteta naših radijskih sprejemnikov nikakor ni taka, kot jo je opisal v članku omenjeni prodajalec. V splošnem lahko trdimo, - da je približno enaka kot pri ostalih, jugoslovanskih proizvajalcih. Trditev, da so Iskrini sprejemniki slabši od ostalih, nikoli ne more biti točna in to predvsem iz tega razloga, ker uporabljamo vsi več- ali manj enako kvaliteten material, v veči ni slučajev celo isti. N, pr. El — Niš uporablja naše upore in papirne ter keramične kondenzatorje, gramofone itd., mi pa uporabljamo njihova valovna pretikala (tipke), elektronke, trimerje ter vrtil- ni kondenzator za »Bled de luxe«. Res pa je, da se v pogledu kvalitete naši izdelki še ne morejo primerjati z inozemskimi in to predvsem zaiadi nesigume kvalitete nekaterih uporabljenih elementov. Vzemimo kot prvi primer gramofone. Prvotno smo ' v sprejemnikih Triglav uporabljali uvožene gramofone, ki so bili več ali manj kvalitetni — odvisno od firme, od katere smo jih nabavljali. Zaradi znane devizne situacije smo morali nujno preiti na domačo proizvodnjo gramofonov. To proizvodnjo je morala tovarna tovarna v Pržanu osvojiti v zelo kratkem času, ker je imelo določen vpliv na kvaliteto vsaj v začetku, dokler niso odpravili začetnih slabosti in težav. Pozneje se je kvaliteta znatno izboljšala, tako da niso sedanji gramofoni »EMONA« nič slabši od podobnih uvoženih. To dokazuje tudi veliko povpraševanje -po teh gramofonih na domačem in na tujem tržišču. Vsekakor nam. največkrat povzroča težave prav devizna situacija. Zanimiv je primer žarnic za osvetljavo skale — pilotk. Pilotke je med ostalimi. (TEŽ — Zagreb, TESLA — Pančevo) proizvajala tudi ISKRA. Toda kvaliteta pilotk je bila pri vseh jugoslovanskih proizvajalcih sla- ba. Vsled tega so bile stalno predmet reklamacij, tako s strani naše vbodne kontrole, kot s strani kupcev — (servis). Zato smo bili prisiljeni — kljub težki devizni situaciji — pilotke uvažati. Tako sedaj vgrajujemo uvožene pilotke, ki so zares kvalitetne. Navedel sem primer v zvezi s kvaliteto. Toda tudi v primeru, ko nimamo na razpolago inozemskih elementov, le-teh ne vgrajujemo brez predhodne kontrole, pa jih predhodno sortiramo in slabe izločimo. Tudi v sami montaži izločamo vse (Dalje na 6. strani) dje odločajo o vstopu delovnih ljudi v delovno organizacijo, o prenehanju njihovega dela v delovni organizaciji ter b drugih medsebojnih delovnih razmerjih; da določajo v skladu s splošnimi delovnimi pogoji delovni čas v delovni organizaciji, da urejajo druga vprašanja, ki imajo skupen pomen, torej skratka, delovni ljudje sami urejajo delovna razmerja. Iz tega stališča izhaja tudi nov osn. zakona o del. razmerjih. Sicer nekateri, izhajajoč iz predpostavke, da imamo pri nas še vedno precej sporov s področja delovnih razmerij, smatrajo, da naj bi novi zakon o delovnih razmerjih čimbolj natančno razčlenil in preciziral norme, to je, da naj bi bilo delovno raizmerje čimbolj pravno urejeno. To stališče bi, upoštevajoč razvoj našega delavskega samoupravljanja, predstavljalo korak nazaj. Obstaja torej le druga alternativa, to je, da se urejevanje delovnih razmerij v čim večji meri prepusti samoupravnim organom v delovnih organizacijah. Sam zakon o delovnih razmerjih naj bi postavil le temeljne norme, ki morajo biti zaradi enotnosti našega družbeno političnega sistema na po-: dročju delovne zakonodaje skupne, vse ostalo pa naj bi urejevali samoupravni organi, delovnih organizacij. Tako se po osnutku novega zakona o delovnih razmerjih prepušča cela vrsta ureditev delovno pravnih odnosov, ki jih je do sedaj urejeval sam zakon v urejevanje samim delovnim organizacijam. Razumljivo pa je, da bodo z ozirom na to smer novega zakona o delovnih razmerjih, gospodarske organizacije postavljene pred zelo važno in odgovorno nalogo. Treba je vedeti, da napredek družbe ni odvisen samo od tehničnega razvoja, ampak tudi od napredka družbenih razmerij, saj sta v družbi proizvajalne site ni družbenega razmerja v dialektični odvisnosti in vzročnosti. Delovne skupnosti bodo morale takoj pristopiti k urejevanju delovnih razmerij z vso ustrezno skrbnostjo, saj bo od ureditve teh razmerij odvisno notranje razpoloženje med člani kolektiva, ki je tudi velika silnica v smeri napredka razvoja družbe. G. P. Prot Prodajni odd. laja v t Plan v 000 iktobru Izvršitev v 000 % Zveze .37,3 Naprave 116,9 Merilna tehnika 159,1 Stikalna tehnika 99,0 Avtoelektrika 66,6 Elementi 111,4 Široka potrošnja 103,3 Skupaj 3,850.000 3,527.383 91,6 Rezervni deli 112.000 147.000 131,2 SKUPAJ 3,962.000 3,674.383 92,7 S posvetovanja predsednikov DS in DO tovarn in skupnih služb podjetja Sestanek predstavnikov samoupravnih organov je bil sklican z namenom, da bi bili le-ti čim bolj spoznani s problematiko podjetja. Razpravo je vodil predsednik 'sindikata ing. Franc Jan, na posa-mezna vprašanja pa so odgovarjali vodilni delavci podjetja, ki so na izredno zanimivem sestanka prisostvovali polnoštevilno. V uvodu k razpravi je predsednik UO podjetja tov. Franc Križaj, podal navzočim pojasnilo o programu dela samoupravnih organov, ki ga v izvlečku posredujemo tudi našim bralcem. Upravni odbor podjetja je na svoji 1. seji razpravljal tudi o svojih metodah in o načinu dela in je prišel do spoznanja, da je problematika, ki'je v podjetju in katero bo moral po svoji spo-podjetja talko, da zahteva sistematično delo. Nekateri pojavi se v našem podjteju pojavljajo preveč pogosto tudi zato, ker jih ne rešujemo dovolj kompleksno in dovolj temeljito. Izhajali smo iz tega, da je večina problemov v podjetju v medsebojni vzročni povezavi. Posamezne pojavne oblike niso osamljene, temveč je to samo eden od načinov, kako posamezni problemi izbijajo na dan, danes v tej, jutri v drugačni oblaki. V sodelovanju s predsednikom sindikalne organizaci-cije podjetja, predsednikom DS in sekretarjem ZK ter s predsedniki komisij UO in DS smo na dveh sestankih proučevali probleme ter iz tega izluščili ogrodje novega programa dela samoupravnih organov podjetja. Iz te razprave, ki jo je organiziral sindikat, je bil sestavljen delovni program, katerega je potrdil DS podjetja na svoji 3. seji. Kar zadeva vsebino novega delovnega programa samoupravnih organov podjetja, smo ugotavljali, da je osnov- na naloga samoupravnih organov podjetja v tem, da uspešno uveljavimo določila iz statuta podjetja, že takrat, ko smo ta program sestavljali, smo opažali, da posamezniki izredno slabo poznajo statut in, kažejo tendence, da bi nekatera določila statuta menjali. Ugotavljamo, da je dinamika izredno velika in da zahteva stalne spremembe. To pa kaže, da ni nič stalnega in da tudi statut ne more bati nekaj stalnega, če to tako pojmujemo, pomeni,, da se nobene stvari ne splača temeljito lotiti, ker je dinamika taka, da zahteva improvizacijo. Iz teh razlogov smo smatrali, da je prva naloga samoupravnih organov vztrajati na tem, da se določila statuta uveljavijo v celoti, ne samo letos, ampak tudi prihodnje leto. če pa bo praksa pokazala, da so nekatere stvari neustrezne, pa bo treba na podlagi praktičnih izkušenj pri- stopiti k spremembi statuta. Drugo, kar je zelo problematično, je naše finančno poslovanje. Finančo poslovaje je izvor vseh težav, ki se pojavljajo v tej ali oni obliki. Stalno smo blokirani, to pa povzroča težave na vseh področjih, tako pri nabavi materiala in je zato ogrožen plan proizvodnje po posameznih tovarnah, tako pri plačevanju obveznosti do družbene' skupnosti. Na drugi strani pa tako stanje zahteva tudi ogromno angažiranje obratovalnih sredstev, za katere plačujemo visoke obresti, prav zato, ker je obračanje sredstev prepočasno. To pa je v glavnem zato, ker kreditiramo kupce t višini, za katero smatramo da je za naše podjetje prekomerna. Dve leti se nam po javlja še vedno isti problem terjatve do kupcev! Upravni odbor je podvze energične ukrepe; določil je da se iz posameznih tovarn Na liniji avtomatov za matice, vijake, tuljke, itd. dela tudi Ivan Dovjak Kako je uspel seminar za spoznavanje in projektiranje javnih ATO »Iskra« na Bledu Udeleženec tega seminar- tehnično delovanje in po- stikalmiki ligistrov in mar-ja- tt tehnik Alido Pahot iz vezava »Iskrinih«'central v ker jev. Obravnavali so tudi PTT podjetja Nova Gorica mrežne grape; prednosti koordinatnega srti* pripoveduje naslednje: ' proizvodni program »Iskre« kalnika nasproti dvigalno Po prihodu na Bled je ude- in: perspektive za nadaljnji vrtilni tehnika. Naj v ilustra-ležence prisrčno pozdravil razvoj s področja telefonije; cijo omenim, da je življenj* organizacijski sekretar šemi- komercialni del predavanj ska doba koordinatnega sti-narja podjetja »Iskra«. Že na v 'obliki komercialnih razgo- kalnika približno 35 let, kar prvi vtis sem vedel, da bo vorov. - dokazuje veliko prednost teh seminar dobro organiziran, Strokovnjaki podjetja »Is- sistemov. Nadalje nam je bi-kajti udeležba je bila polno- kra« so nam v teku 14-dnov- ]0 -razloženo in tudi shema-številna, saj so: se: ga udele- mh predavanj nazorno prlka- tično prikazano delovanje žili predstavniki večine ptt zali ves razvoj telefonije od. vseh teh tipov central »Is-podjetij v SFRJ. Predavali začetka, do današnjih dni. krar Otoče. sem zaposlena nekaj čez štiri leta. V počastitev, občinskega praznika v Črnomlju sc je pred dnevi začelo razgibano športno tekmovanje belokranjskih sindikalnih športnikov, med katerimi v vseh tekmovalnih panogah, ki jih ta tekmovanja obsegajo, sodelujejo tudi športniki iz naše tovarne kondenzatorjev v Semiču. Pozanimali smo se, kako je s športnim udejstvovanjem bilo v tem našem kolektivu dodlej, pa smo izvedeli, da so poskušali že večkrat to dejavnost poživiti, vendar ni bilo pravega odetra. Sele letošnja tekmovanja na čast Dopisujte v »Iskro« NASLOV UREDNIŠTVA: KRANJ, TAVČARJEVA 43 občinskega praznika Črnomlja kot kaže, so pripomogla, da sč je športna dejavnost začela na »širši fronti« in je upati, da po končanih tekmovanjih ne bo kar zamrla, pač pa bodo člani kolektiva vsaj nekatere, zanje najbolj dosegljive panoge odslej še naprej gojili. Seveda bodo pri tem potrebovali določena sredstva, katera jim bo morala nuditi sindikalna organizacija tovarne, sicer res ne bo . pogojev za trajnejše športno udejstvovanje. V okviru tekmovanja za občinski praznik so se najprej pomerili semiški »nogo-, brcarji« z ekipo Elektro, Črnomelj. čeprav ne posebno »trenirani« in vigrani, pa so semiški ISKRAŠI dobro zastavili ih svojega nasprotnika premagali z rezultatom 5:0. • V naslednjem obdobju, to je ves november ' in decem- ber ter tja 19. februarja se bodo v okviru navedenih tekmovanj zvrstili še šahisti, odbojkarji, nogometaši, strelci in kegljači. Med sodelujočimi bo lepa vrsta športnikov iz seihiške tovarne, saj imajo na primer kar tri strelske, dve šahovski in dve kegljaški ekipi, ki se bodo prav gotovo potegovale za najboljšo uvrstitev. Ob slavnostni razglasitvi, ki bo na občinski, praznik Črnomlja, lahko z zaupanjem pričakujemo, da se' bodo v teh tekmovanjih športniki iz ISKRE v Semiču dobro odrezali tudi v kvalitetnem pogledu, ne le v tem, da bodo med vsemi sodelujočimi ekipami imeli največ tekmovalcev. Kako to dolgotrajno tekmovanje poteka, bomo na kratko sproti poročali. . C - Prej sem sestavljala preklopnike, sedaj pa opravljam delo navijalke. Pri nas doma (Gobovci pri Podnartu) je družina kar številna, zato so se razmere precej izboljšale, ko sem k družinskemu proračunu začela prispevati tudi jaz. i; Menim, da bo nekaj rezerv v tovarni treba iskati tudi v organizaciji in nevsfclajenosti norm. Vsekakor pa je treba izboljšati tudi medsebojne odnose. Tekmovanje med mladino smatram: za potrebno, vendar neVskžajenost norm na nekaterih delovnih mestih ne pokaže stvarnih.. rezultatov, Tudi lansko leto so nerealne norme bistveno vplivale na uvrstitev posameznikov. •• Tako pravi mlada delavka Pavla Eržen. Upamo, da bodo mladi proizvajalci y Oto-čah, morda tudi drugod, nerealnim normam posvetili pri tekmovanju mladine za dvig produktivnosti —■ posebno pozornost. ■ Tov. Pavla Eržen je bila do zdaj dokaj aktivna v mladinski organizaciji tovarne v Otočah, V preteklem letu je bila predsednica PZ in blagajnik pri TK ZMS. V letošnjem letu pa je bila teh dolžnosti razrešena, ker jo čaka dosti učenja,' če hoče uspešno zaključiti šolo za pridobitev kvalifikacije. Vsekakor želimo ' mladi proizvajalki čim jč uspeha. Rezkal ec Bogomir Jerala v oddelku za ozobčanje EE PRODUKCIJA v »Elektromehaniki« Dragi voznik vozila z številko KR -.., Ko si me na izredno idealnem odseku čudovito blatne 'ceste od Restavracije Kranj-do savskih vrat, zadnjič tako lepo poškropil z blatno brozgo, sem se namenil, da Ti napišem kratko pisemce. Zima se nam z vsakim korakom bolj bliža, in luž,-blata jo blatne brozge bo vedno v zadostnih količinah na zalogi (ravno obratno, kot z materialom ali, denarjem), Zato pazi tudi na svojega bližnjega na cesti, ki peš ali s kolesom. hiti na delo kot Ti. Obema se mudi, ponavadi Tebi celo bolj, kajti sicer ni razloga za brezobzirno vožnjo po blatni cesti, ali ne!? če si že Ti na suhem, tudi mi ostali, ki hodimo peš na delo (čeprav samo zaradi rekreacije) pridemo suhi in dostojno oblečeni na delovno mesto. Morda Ti bodo lepe7 besede zadostovale; poglej 'malo okoli sebe in videl boš, da tako kot voziš Ti, vozijo le skrajno neinteligentni ljudje in ljudje, ki nimajo nobene srčne kulture. In tak Ti gotovo nisi! V kolikor pa Ti takle opomin, kot je tole moje pismo, ne bo v. ničemer koristil, bom v drugič kdaj objavil Tvojo; številko in kasneje tudi ime, da .bodo še drugi vedeli, kdo si. Janez Ježovec Namen in smoter kartoteke Kartoteko uvajamo samo tam in takrat, ko ugotovimo da jo bomo rabili prav v taki obliki, iti v takem vrstnem redu, kot smo si zamislili. Pri tem je vodenje kartoteke prav . za mlade ljudi izvrstna šola vzgoje v točnosti, pridnosti in redu. Kartoteka, ki teh treh zahtev nima. Sploh ni potrebna! Pri vsakem novem uvajanju kartoteke (in vsake nove evidence), in tudi za že obstoječe kartoteke, je treba temeljito premisliti,. če taka evidenca res toliko koristi, kolikor nam vzame časa za vodenje in prinese dodatnih stroškov (za prostor, tiskovine, vknj ževalca). Da večkrat vodimo evidenco (kartoteko) le zaradi evidence7 naj govori pr:mer" iz' sosedne’ Avstrije, kjer je' neka znanstvena institucija pregledala v raznih podjetjih okoli 600 kartotek in ugotovila, da je bilo 400 kartotek takih, ki niso v redu vodene. Zaradi tega so bile neuporabne od ostalih pa je bilo samo 70 takih, ki -so imele resnic--no vrednost (11,66%).. In kako. je s to rečjo pri nas? Nimam " na razpolago točnih številk, vendar se predvideva, da je približno na vsake 3 administrativce (.delavce v. administraciji) povprečno po 1 kartoteka. Po teoriji o delu v administraciji ob centralizaciji . oz, združenju določenih del, pa bi morala priti šele na 50 delavcev v admin i s trači ji 1 kartoteka (seveda povprečno). Kolikšno delo nas še7 Čaka, da bi se vsaj približno, približali tej številki! V veliki meri nam bo pri tem pripomogla uvedba enotnega materialnega poslovanja, v podjetju na temelju obdelave podatkov na novih mehano-grafskih strojih sredi leta 1965. Če pa že imamo kartoteke in vknjiževalce, je tudi nekaj norma časov: — iskanje kartice, dvig in vrnitev kartice pri navpični kartoteki 25sec. — ročni opis podatkov (1 vrsta — 40 znakov) ' 35 sec. — ročni izračun vrednosti 30'sec. Obdelava 1 kartice zahteva 1 — 1,5 min. dela (rietto čas). Če-pri tem upoštevam jugoslovanski »dodatek« dodatnega časa cca 50%, potem bi znašala norma za knjiženje poslovnega dohodka na kartico 1,5 — 2,25 minute, odnosno v 7 utah 200, "— 280 Vknjižb. Ko sem -te številke povedal nekaterim vknjiže-valcem - v materialnem7 knjigovodstvu v neki naši tovarni/ so mi hoteli dokazati, da so številke pretirane. In sem -ugotovil: čaš za iskanje pra- ve- kartice (stoječa kartoteka) je Večkrat presegel »normirani« čas. Kako pravšna je ugotovitev, n. pr. v Avstriji/da zaradi nepazljive ureditve raznih evidenc, kartotek in arhive zapravijo letno -Samo zaradi iskanja okoli -300.000 din povprečno na -vsakega uslužbenca. Spet vprašam: koliko pa pri nas? Morda bodo ti podatki napotili koga, da bo napravil v svoji okolici podobno analizo. Ker bi bili rezultati take analize prav gotovo zelo interesantni, saj bi zanimali tudi ostale člane kolektiva, bi bilo prav, da jih v našem časopisu objavi. To bi pri-' ppmogIo'k.Oblikovanju delovnih mest tudi v administra-•ciji, kjer je* delo najmanjob-1 ¡kovano in proizvodnost v primeri s tehniko — najniž--ja' .j. « ' I.S. h Seminar za mlade proizvajalce »Znanja ni. 'nikoli .preveč«, meiu] o v tovarni elementov za elektroniko, zato v sodelovanju s šolskim centrom ISKRA pripravljajo seminarje7 za mlade proizvajalce, ki naj bi se začeli z letošnjim decembrom, ji} trajali tja do marca '1965. 'Seminarji ža mlade proizvajalce bodo služili-kot nekakšen uvod v. poznejšo »šolo za življenje«, ki jo prav tako pripravljajo ,za mlade člane svojega delovnega kolektiva.. Seminarji, za mlade proizvajalce ■ bodo obsegali 12 predavanj v nekaj nad 30 šolskih urah, vštevši pri tem tudi razprave' po posameznem predavanju. Predavanja bodo obravnavata naslednje teme 1. Mladi v delovnih organizacijah in njihovo sodelovanje pri samoupravljanju 2. Problemi proizvodnje in mladina 3. Delo in njihov družbeno ekonomski pomen 4. činitelji delovnega procesa- 5. Formiranje in delitev 'dohodka • v gospodarskih organizacijah - - 6. ¡jrbspodarska organizacija in perspektivni . farvdj podjetja '7,' Aktualner naloge našega gospodarstva. 8' Problematika in razvoj nase; komune 9 Načela in .vrednote socialistične- morale ... v: 10. Občan v komuni in- šir-,'ši 'družbeni skupnosti' 11. Problematika higiensko tehničnega varstva in s tem v zvezi naloge družbeno-poli- htičnih organizacij v tovarni in podjetju 12. Splošni problemi delovnih- enot tovarne. Seminarji, bodo skupni za mlade proizvajalce iz delovnih enot . tovarne elementov na ’področju Ljubljane, med-tem ko bodo za mlade proizvajalce v Šentjerneju in . Žužemberku seminarji ločeno v obeh obratih. i - ko- Zapiski z mladinske konference podjetja »El« Niš VEČ SODELOVANJA MED MLADINSKIMI ORGANIZACIJAMI ELEKTRONSKE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE Mladinska organizacija podjetja »Elektronske industrije« Niš, je imela v novembru svojo redno letno konferenco. -Poleg gostov iz sorodnih podjetij, šo na konferenci prisostvovali vsi predstavniki družbeno političnih organizacij podjetja, predstavniki samoupravnih organov in uprave podjetja »El« Niš. KULTURNO ZABAVNO ŽIVLJENJE Vse kulturne in zabavne prireditve so se odvijale prek mladinskega kluba Zavoda RR - Niš. Komisija je izdelala poseben program, tako da so prireditve pestre in zanimive. Komisija ima tudi več samostojnih sekciji Najbolj uspešno je delala sekcija ljubiteljev glasbe, ki je preko leta prirejala zabavne večere, na katerih sO nastopali naši priznani pevci domače in zabavne glasbe. Obisk je bil velik. V počastitev praznika »Dneva mladosti« je kulturna in šport- precej, ki nimajo zadovoljivih stanovanj. Problem samskih stanovanj je v podjetju že nekaj let zelo pereč, voda do. sedaj ni bilo zgrajeno, za samce niti eno stanovanje. Lani je uprava na predlog mladinske organizacije poslala skupino mladincev na brezplačen dopust v domove, ki jih ima podjetje »El« Niš. V letu 1964 so se osebni dohodki dvignili pri delavcih z nižjimi prejemki za -17 %-, delavcem z večjimi OD pa za 10 %. Kolektiv vlaga velike "napore, da bi se življenjski standard izboljšal. Sedaj je'povprečni OD podjetja nekaj. čez 34.000 din. Poročilo o. delu - mladi nske organizacije je bilo napisano zelo na splošno. Iz njega posredujemo nekaj osnovnih značilnosti. DELO TOVARNIŠKEGA KOMITEJA V obdobju, od leta 1963/64 je imel tovarniški komite 11 sej. Na teh sejah so mladin- ci .obravnavali, program dela mladinske organizacije, analizirali izvršitev, .piana proizvodnje, za leto 1963 in. ob--ravnava!! plan proizvodnje za leto 1964. Analizirali so tudi delo aktivov po elcor domskih enotah in predlagali kandidate iz vrst mladincev za volitve v samounravne organe. Posebno - „ vzor- nost so posvetili ideološko-političnemu izobraževanju, saj so obravnavali vrsto sklepov diružbeno-političnih forumov. V podjetju je 39 mladincev končalo večerno politično šolo, 80 mladincev pa. mladinsko politično šolo. Ideološko politična komisija je. organizirala tudi ciklus predavanj za mlade delavce. Predavanja So obsegala aktualna vprašanja kot so pravilnik o OD, perspektivni razvoj »El« Niš do Ji 1971, sodelovanje med- mladinskimi komiteji šol in delo učencev, ki so v podjetju na praksi. Za mladince je komisija organizirala tudi predavanje o obisku predsednika Tita v La^in-Vi Am-riki., na komisija organizirala proslavo in množična tekmovanja v raznih športnih panogah. DRUŠTVENI STANDARD MLADIH SODELOVANJE Z MLADINSKIMI ORGANIZACIJAMI SORODNIH PODJETIJ Mladinska organizacija »El« V letošnjem letu je bilo v Niš ima tesno sodelovanje z pod’-tie spr;jetih preej mladinskimi organizacijami mladincev; od teh pa jih je instituta »Vinca« Beograd, Desetmesečna p (Januar—oktober roizvodn 1964) ■ ja Tovarne Plan (v 000) Izpolnitev (v 000) % Elektromehanska 11,034.131 ‘ 11,241.772 101,8 Instrumenti 990.175 990.175 100,0 Avtoelektrika 6,459.618 5,298.786 82,0 Motorji 1,163.950 1,051.926 90,4 Avtomatika 5,159304 6,022.511 116,7 Elementi 4,156.618 4,401.388 105,8 Naprave 995.290 1,117.085 112,2 Elektronika 1,140.090 1,178.300 103,4 Aparati 2,627.744 2372359 97,8 Kondenzatorji 1,680.000 1,745.912 103,9 Polprevodniki 689228 954.115 138,4 Usmerniki 725275 617.450 85,1 Mikron 222.000 143325 64,6 Sknpaj 37,043.623 37,335.104 100,7 Kako je uspel seminar ... (Nadaljevanje s 3. strani) ročju telefonije. Želimo sa- bom kratek referat -o vsebi- mo, da ne bi ostalo samo pri ni seminarja, s katerim na-tem seminarju, da bi jih bi- meravam seznaniti tudi svo- Največji problem: KADRI! - (Nadaljevanje s 1. strani) število dopisnikov da korist- trenutno nahajamo, sam pre-Ali menite, da naš časopis no in zanimivo vsebino, kar pričam, dia je želja vsakega lahko odigra pozitivno vlo- je osnovni pogoj za pestrost našega člana, da čiihpreje go pri obveščanju vaših čla- nekega časopisa. dokončamo rekonstrukcijo, hov kolektiva o važnejšem želite še kaj povedati ko- Kolektivu naše tovarne pa dogajanju v tovarni in pod- Iektivu podjetja in kolektivu čimprejšnjo preselitev v dojetju, in kako naj to dose- vaše tovarne? ve prostore, kar je velika žemo? \- V težavah, v kakršnih se želja nas vseh. Prepričan sem, da ima naš , „ , .... v • n K danku: »Je naša kvaliteta res vprašanje?« tiva posebno pri nas, ko (Nadaljevanje z 2. strani) dijski sprejemniki pri kuip-smo razdeljeni in proizvaja- elemente, ki lahko vplivajo cih, pa na žalost bralcem ne mo na. devetih mestih v Kra- na poslabšanje kvalitete. moremo poročati zaradi tega, nju, Ljubljani in Trbovljah Kontrola izvaja vse možne ker nam servisna služba ne in so ostali načini obvešča- ukrepe, tako da pridejo do dostavlja rednih podatkov o nja zelo težavni. Mislim pa, kupca zares kvalitetni pro- tem, kljub temu, da to stai-da je pri našem časopisu izvodi. no zahtevamo od njih. predvsem problem premajh- V pogledu električnih ka- Nerazumljivo pa mi je sta-pega števila stalnih in občas- rakteristik se naši sprejem- Iišče prodajalca v trgovini v nih dopisnikov. Le zadostno mki brez nadaijnega lahko Kranju ki odsvetuje kupcu primerjajo s podobnimi ino- da k ^ artikte( ki jih san^ zemskimi m prednjačijo pred To je ^ ostalimi jugoslovanskimi ti- f . , . „ , pi. Isto velja za solidnost trgovine nevzdržno, še bolj je mehanske izdelave (površin- *° nevzdržno, ke^* se te do* ska zaščita itd.) gaja v kraju,i kjer je' sedež Kako 'se obnašajo naši ra- našega podjetja. Več pozornosti dobavnim rokom Precej redno zasledujem Menim, pa naj mi bo proizvodnjo in prodajo naših oproščeno — da bi že davno pomembnejših artiklov, a morali v našem podjetju žal prepogosto naletim na odločno prenehati s prakso ogledali tako centralo, ki je že v prometu. , ¡0 ge ve£ podobnih, kajti vsi je tovariše, ki delajo v teh Na seminarju smo posveti- smo tali zadovoljni in nad nični službi podjetja, li potrebno pozornost tudi novimi dosežki v tt tehniki študiju za medsebojno pove- tudi presenečeni'. Sestavil (PTT ZBORNIK št. 9) zavo različnih tipov central. ' _ »Iskra« ima prenosnike, kan- ifilfat Za uveljavljanje določil statuta ni kaj prida v korist, nam- in nerentabilnega preizkuša.- tve za povezavo »Iskrinih«' ' . - predolgi dobavni roki. nja kupčeve jezljivosti, central s koračnimi sistemi (Nadaljevanje s L strani) Po tem členu uma torej to- Vem, .še zlasti ob novih de- Bolje je v pogodbi postaviti kakor tudi povezavo teh cen- bojnih delovnih razmerjih: varala. ki se čuti prizadeto, viznih predpisih, prihaja do daljši dobavni rok, pa si pri- tral na centrale, ki so iz- da bi “ ki ima tudi za svoje trdit- ^snih težav da se je težko zadevati da delo opravimo delek tovarne »Nikola Tesla«. “ fak^ ve konkretne dokaze, mož- vezatl na roke, toda konku- Pred; rokom kot pa neodgo- n™*«*im r>oi rio «Jrra« vame dosegel pn takem renčm boj, ki postaja vedno vomo, morda celo neresno tudi na področju ^1 ek treske partnerju enake tržne pego- ^ ^ 8 delad£dka trši’, ne plPf težav, pač postaviti rok, za katerega je ________________________„ x„ ie. če na tn ni mogoče, mo- oastapitev aeia aonooiKa pa 1zvršene naloge. Že naprej povsem jasno, da centrale, vendar je "zadeva Še Je- Ce Pa til' ki nam kljub bolj učinkovita in najbolj dobitev znanosti in tehnike tovarna ali direktor komer- ^ _rvJ° mesto * * konkurenci na tržišču Odpi- donosna reklama za 'izdelke, lepa manifestacija' našega cialnega sektorja zadevo - ' rajo monžosti za plasma na- ki nosijo ISKRIN zaščitni tehničnega napredka na pod- upravnemu odboru podjetja. G. P. šili izdelkov. znak. -ko- tovamo »Sever« Subotica in »Rudi čajavec« Banja Luka. Na konferenci so govorniki izrazili željo, da bi se razvilo bolj tesno sodelovanje med mladino sorodnih podjetij. Po uvodnem poročita o deta mladinske organizacije »El« Niš se je razvila živahna .razprava, ki je načela vrsto problemov, ki v podjetju še niso urejeni, ker samoupravni organi še niso sprejeli statuta podjetja in izdelali pravilnik o OB podjetja. Eden od govornikov je konkretno navedel, da imajo orodjarji tako slabe osebne dohodke, da zapuščajo svoj poklic in se zaposlujejo na traku kot delavci, ker imajo tam normo in lahko več zaslužijo. Nekaj govornikov je tudi ¡kritiziralo ''■upravo, ker so delavci zeta slabo informirani o deta podjetja. Posebno me- sto je v razpravi zavzelo vprašanje izvoza ' Več di-skutantov, med njimi tudi pomočnik glavnega direktorja, je poudarilo, da izvozna realizacija zelo slaba, če se bo tako stanje še nadaljevalo, bo nastal velik problem, kje dobiti sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala. Pomočnik direktorja je dobesedno dejal, da za njih izvoz pomeni — biti ali ne biti!, in da bo nujno potrebno izboljšati ■ kvaliteto in povečati proizvodnjo, da bo podjetje doseglo zadovoljivo rentabilnost. PROGRAM BELA 1. Tovarniški komite mladine in aktivi po EE morajo analizirati dosedanje delo in poiskati nove metode dela, ki bodo v še večji meri afirmirali mladinsko organizacijo. 2. Tovarniški komite mladine mora prek aktivov EE seznanjati mladince o izvrševanju plana, realizaciji izvoza, o delu samoupravnih organov in političnih organizacij. Za obveščanje kolektiva naj se v večji meri koristi časopis podjetja. V najkrajšem času naj se ozvočijo vsi prostori podjetja. 3. Zaradi čimbolj šega spoznavanja vodstva mladinske organizacije z vsemi tekočimi nalogami .podjetja, naj se organizira seminar in predavanja iz naslednjih tem: izvoz na zunanja tržišča, mednarodna delitev dela, naloge mladinske organizacije pri izpolnjevanju plana in izvoza, osnutek statuta podjetja, predelava pravilnika o OB podjetja, sedemletna program občine Niš in mesto »El« in naloge mladinske organizacije po VIII. kongresu ZKJ, 4. Za vse mladince podjetja naj se organizirajo predavanja o nalogah kolektiva pri prehodu na skrajšan delovni čas. 5. Vodstva mladinske organizacije. morajo predlagati iz svojih vrst za sprejem v ZK tiste . mladince, ki so se s svojim delom kot proizvajalci in upravljalo! najbolj izkazali. • • ' ■ 6. Tovarniški komite mladine in vodstva aktivov morajo vzpostaviti tesnej še stike z mladinci, ki so člani samoupravnih organov*. Vabiti jih morajo na sejo. in. jih zadolžiti, da poročajo o c7 u in sklepih samoupravnih organov. 7. Ideološko politična komisija naj pripravi predavanja iz naslednjih tem: socialistična delitev sredstev v gospodarskih organizacijah. govor tov. Tita na kairski konferenci in vsebina' resolucije, sprejeta na konferenci in aktualni dogodki doma in v svetu. 8. Tovarniški komite mora bolj tesno sodelovati s samoupravnimi organi, političnimi organizacijami in podjetji, s katerimi ima »El« poslovno sodelovanje. 9. Posebno mesto v programu -tovarniškega komiteja naj zavzame kulturna in športna aktivnost mladincev. V zvezi s tem naj se organizirajo športna srečanja med podjetji v vseh disciplinah. Kulturna komisija naj izdela podroben program proslav, zabavnih večerov in kulturnih prireditev, . Za to dejavnost naj se v večji meri koristijo klubski prostori, ki jih imajo mladinci na razpolago. F. B. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 4. zasedanja DS podjetja (6.11.1964) e Delavski svet potrjuje rebalans gospodarskega plana podjetja za leto 1964. DS se strinja tudi z vsemi korekturami, ki v zvezi s tem slede v ostalih elementih gospodarskega plana. DS se prav tako strinja s predlogom, da tovarne, ki ustvarjajo CD, samostojno odločajo o njegovi razdelitvi na sejah delavskih svetov tovarn, če nam tega ne bodo onemogočili, zakoniti predpisi. Delavskim svetom tovarn se priporoča da, v kolikor se ne najdejo drugi viri pokritja izgube za tovarne, ki so poslovale z izgubo v okviru podjetja, v prvi vrsti iz teh serdstev odobrijo kredite tovarnam za pokritje te izgube, dalje za financiranje skupnih potreb skupnih služb podjetja in za lasten družbeni standard. Tiste tovarne, katerih zaključni račun bo za leto 1964 pokazal izgubo, morajo že v smislu določil predvidenega novega osnovnega zakona o podjetjih pokriti to izgubo: a) iz skupnega rezervnega sklada podjetja, b) iz rezervnega sklada pristojne občine odnosno SRS, c) iz ČD tovarn v okviru podjetja, če delavski sveti tovarn sklenejo prej sporazum o najetju kredita za pokritje izgube, <č) iz skupnih skladov podjetja do višine OD, dočim se vse ostale obveznosti, ki jih tovarna ima, p,a ne more poravnati, pokrivajo po sklenitvi medsebojnih kreditnih sporazumov. Tovarne, katere so imele izgubo in so dobile kredit, so dolžne v času, ki je določen s posojilodajalcem, povrniti celoten izposojeni znesek z dogovorjenimi oberstmi. 9 V predlaganem rebalansu je treba poparviti še višino sredstev za OD ZTO, ker predlpg za spremembo OD velja šele 6 1. 11. 1964 in ne za vseb 12 mesecev letošnjega leta. • DS sprejema predlog upravnega odbora, da se v rebalansu gospodarskega plana za Tovarno elementov za elektroniko popravi delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi tako, da se od dosedanjega 63,4 : 36,6 spremeni v 70,5 za OD: 29,5 za sklade. 9 DS potrjuje predlog DO za naknadno odobritev sredstev za pokritje stroškov propagandne službe in se stimja s sklepom UO, da se odgovorne osebe pokličejo na odgovornost. DS v celoti potrjuje rebalans gospodarskega plana v predloženi obliki im z zgoraj navedenimi sklepi. 2. Delavski svet sprejema pravilnik o deliivi OD po predlogu upravnega odbora In s spremembami, ki šobili sprejeti na seji DS. • Delavski svet se strinja s predlogom UO za podaljša- nje statusa prisilne uprave v Tovarni elektronskih naprav v Ljubljani do 31. 12. 1964. Istočasno DS podjetja razpisuje volitve v DS Tovarne elektronskih naprav za 19. december 1964. DS določa, naj DS tovarne šteje 23 članov, UO pa 7 članov. 9 DS v celoti sprejema predlog UO podjetja za osamosvojitev proizvodnje radijskih sprejemnikov v Sežani v okviru podjetja s tem, da bo celotni elaborat predložen delavskemu svetu v odločanje na naslednjem zasedanju. DS se strinja s stališčem upravnega odbora, da pomeni to samo izoliranje problema proizvodnje radijskih sprejemnikov in prvo fazo za rešitev vprašanja proizvodnje radijskih sprejemnikov. 0 DS se strinja s tolmačenjem upravnega odbora o načinu financiranja razvojne dejavnosti. V zvezi s tem na predlog UO delavski svet imenuje začasno komisijo za razdelitev sredstev za bazične raziskave oziroma odločitev o programu bazičnih raziskav v smislu 68. člena statuta. Komisijo sestavljajo: predsednik: ing. Vladimir Klavs —direktor program, sektorja; člani: ing. Franc Sila —pom. dir. proizvod, sek., Franc Somrak — pom. dir. program, sek., ing. Alojz Grčar — šef proizvod. Elektromehanike, ing. Milan Slokan — vodja program, s. ZZA. 9 US potrjuje predlog UO podjetja in predlog tovarne Avtomatika Pržan, da se v smislu člena 84 statuta podjetja opravljanje ustanoviteljskih pravic 3m dolžnosti za ambulanto v Pržanu prepusti tovarni Avtomatika Pržan. 9 US sprejema predlog UO za zvišanje nekaterih OD v ZTO, in sicer z veljavnostjo od 1. novembra 1964. V zvezi s tem je treba popraviti tudi podatke o višini OD za ZTO v rebalansu gospodarskega plana za letošnje leto v smislu sprejetega sklepa na tem zasedanju pod točko 1. 9 US se strinja s predlogom upravnega odbora, da se, povišajo štipendije štipendistom ISKRE za 1.500 din z veljavnostjo od 1.. 1. 1965 dalje, nagrade učencem poklicnih šol ISKRE pa prav tako za 1.500 din od 1. 9. do 31. n. 1964. . Določila za višino nagrad učencem poklicnih šol od 1. 1. 1965 dalje pa vsebuje že pravilnik o delitvi OD, katerega veljavnost začne s 1. 1. 1965 (poglavje' VII. člen 87— 89), 9 US sprejema obvestilo upravnega odbora, da je tov. Uanilo Aleš iz Elektromehanike prosil za razrešnico člana v upravnem odboru podjetja zaradi vpisa na fakulteto ter tov. Alešu daje raz-rešnico. Namesto tov. Aleša je v upravni odbor kooptdran namestnik, ki je pri volitvah dobil največ glasov, to je tov. ing. Marko Gliha iz ZZA. 9 US podjetja odobrava sklenitev pogodbe z Zavodom za stanovanjsko izgradnjo Novo mesto za odkup 8 stanovanj v Šentjerneju in 6 stanovanj v Žužemberku. Skiept 24. izredne seje UO »Elektromehanike« (6. in 12.11. 1964) 9 Na osnovi obravnave predloga analitične ocene delovnih mest in pripomb UE, ter upoštevanja dodatne obrazložitve teama odobrava upravni odbor analitsko oceno in rang listo delovnih mest in ju predlaga delavskemu svetu v odobritev, s tem, da se predhodno izvršijo še nekateri popravki v delovnih enotah UE vzdrževanje strojev in naprav, UE GPS, DE tehnološka priprava dela, DE ST K, DE ki-nomontaža in DE MRS. 9 Upravni odbor zadolžuje team za analitično oceno delovnih mest, da pismeno obvesti DE zakaj določenih pripomb ni bilo možno upoštevati. 9 Z oziroma na ugotovitev, da DE produkcije s svojimi pripombami skuša prilagoditi analitično oceno obstoječemu ' stanju, zadolžuje upravni odbor samoupravne organe in vodstvo DE, da uredijo kadrovsko vprašanje. Izvedejo naj se določene zamenjave, tako, da bodo VK delavci zasedli ustrezna delovna mesta, ker bo le tako možno dobili pravilne kriterije za nagrajevanje. Nikakor pa ne morejo manj vredna mesta vrednotiti više zato, kri* jih zasedajo VK delavci. DE naj v doglednem času poroča upravnemu odboru, kakšne spremembe so bile pod vzete v tem smislu. Sklepi 25. seje UO Elektromehanike (11.11.1964) 9 Upravni odbor zadolžuje vse službe, ki izračunavajo in prikazujejo povprečje osebnih dohodkov (finančni sektor, organizacijski biro, statistiko, odsek za OD), da skupno izdelajo predlog po kakšnih kriterijih naj bi se izračunavalo to povprečje in katere vplive je treba izločiti, da bodo tj pokazatelji enotni in čimbolj realni. 9 Pri obravnavi poročila STK o gibanju kvalitete v HI. tromesečju 1964 ugotavlja upravni odbor, da kljub znižanju slabe kvalitete, ni dosežen željeni rezultat. Vzrok slabe kvalitete v grobem delimo v naslednji dve skupini: a) Slaba kvaliteta, ki nastane kot vzrok objektivnih pogojev. b) Slaba kvaliteta, ki nastane po krivdi pripravljal-cev dela in proizvajalcev. Nadalje ugotavlja UO, da se v posameznih enotah ne ukrene nič za odpravo napak, kljub opozorilom STK, zato smatra, da je treba posvetiti vso pozornost temu vprašanju. Sprejeta sta naslednja sklepa:' — Upravni odbor zadolžuje delavske svete DE, da proučijo vsa poročila statistično-analltskega biroja STK, ki jih dobivajo redno vsak mesec in da ugotovijo zakaj se napake ne odpravljajo. O ugotovitvah in ukrepih, ki bodo podvzeti za izboljšanje stanja, 'je treba poslati poročilo UO do 26. t. m. Samoupravni organi v DE naj od šefov zahtevajo mesečno ali pa vsaj vsake tri mesece poročilo o stanju kvalitete in podvzetih ukrepih. O izredno kritičnih primerih pa obvestijo UO tovarne. — Upravni odbor smatra, da so za kvaliteto predvsem odgovorni mojstri oziroma vsi, ki so delavcem nadrejeni, zato bo podprl vse ukrepe, ki jih bodo podvzele stro-kovne službe v tem smislu. 9 Upravni odbor sprejema na znanje poročilo odseka za OD o vzrokih za zaslužke pod 25.880 din neto v mesecu septembru. Poročilo naj obravnavata še socialna delavka in disciplinske komisije v delovnih enotah, kjer je kot vzrok ugogotovljena nedisciplina. 9 Upravni odbor se strinja s sporazumno prekinitvijo delovnega razmerja s šefom GPS in sicer z 31. 12. 1964. Istočasno zadolžuje komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, da takoj pripravi predlog razpisa za to delovno mesto, katerega naj pred objavo predloži na vpogled UO. 9 Splošni sektor naj pripravi obširno obrazložitev za delavski svet zakaj je prišlo do vseh ukrepov v zvezi z OA. Takrat naj se dokončno reši tudi predlog o načinu evidentiranja in obračunavanja izhodov v OA. Zanimanje za šolski center Iskra Kljtrb težavam, pa morda slabostim, ki jih nekateri pripisujejo našemu šolskemu centru v Kranju, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da se je od svojih skromnih zametkov v preteklih letih, pa do danes, prav lepo uveljavil. Dokaz za to trditev so ne-številni obiski predstavnikov raznih šolskih centrov iz vse države, ki prav. pogostokrat prihajajo v Kranj samo zato, da bi se pogovorili z vodstvom našega šolskega centra in si pridobili izkušnje za vodenje lastnih šolskih centrov. Nemalo je bilo doslej takšnih obiskov, ko so imeli po razgovorih z vodilnimi usluž- benci šolskega centra ISKRA za poefiedico reorganizacijo šolskih centrov, iz katerih so prišli predstavniki v Kranj po napotke in informacije. In tem reorganizacijam so navadno sledila tudi obvestila, da njihovi šolski centri po tej reorganizaciji delujejo uspešneje. Takšno je torej zunaj ISKRE mnenje o našem šolskem centru v Kranju in ta pohvala naj bo njegovemu delovnemu kolektivu v vzpodbudo, da bo še nadalje vzorno in uspešno skrbel za rast strokovnega izobraževanja članov kolektiva ISKRE, od česar je posredno odvisen tudi ¡nadaljnji procvit podjetja. -1 - LETNI PLAN IN IZPOLNITEV (Januar—oktober 1964) Tovarne Letni plan Izpolnitev % (V 080) (v 000) Elektromehanska 13,330.334 11,241.772 84,3 Instrumenti 1,200.000 990.175 82,5 Avtoelektrika 7,831.930 5,298.786 67,6 Motorji 1,486.750 1,051.926 70,7 Avtomatika 7,114.112 6,022.511 84,7 Elementi 5,270.664 4,401.388 83,5 Naprave 1,612.200 1,117.085 69,3 Elektronika 1,521.670 1,178.300 77,4 Aparati 3,278.355 2,572.359 78,4 Kondenzatorji 2,026.450 1,745.912 86,2 Polprevodniki 902.276 954.115 105,7 Usmerniki 854.770 617.450 72,2 Mikron 433.400 143.325 33,1 Skupaj 46,862.911 37,335.104 79,6 Opomba: Vrednost letnega plana je popravljena na osnovi sklepa UO podjetja z dne 23. okt. 1964 o rebalansu gospodarskega plana za leto 1964. Tine, Lojze, Cilka, Pepca in Kori so pridni in marljivi »Iskraši.« V oddelku, kjer so zaposleni jih imajo vsi rad». Kaj bi- jih ne! Njihova »Ahilova peta« je morda nekoliko preveliko nagnjenje h kolektivnim zabavam. Sami pravijo: »Kaj bi se sekirali na tem zmešanem svetu. Življenje je kratko, zato ga jemljimo s sončne plati in pomagajmo si med seboj, predvsem pa — bodimo družabni.« . Družabnost lahko poglabljamo, Širimo le z veselim razpoloženjem. Po stari slovenski navadi, ki jo ne velja zavreči, pa le-tega ni brez »mokrote.« Problem je le pravšnje mesto, torej kje in kdaj se. sestati, da bo za vse prav. Danes ima Cilka rojstoi dan. Za njen praznik kolegi seveda izvedejo nabiralno akcijo za nakup darila. Skoro vsi primaknejo kak" stotak, nekateri več metuljev, drugi manj. Le tu in tam kak anti-družaben tip noče ničesar prispevati z izgovorom, da so to osebne stvari, ki naj jih vsakdo re- pritikline, s katerimi smo vsi obdarjeni od »izgona iz raja«.r.. Zabava v delovnem- času pa ni tako preprosta stvar. Zato so tisti, ki vedo kako se tej stvari streže, vpeljali pravcati šdstem- Vsi po vrsti morajo, trčiti s slavljenko, kot še spodobi. Da ne bi nepoklicani izvedeli za zastoj pri delu, uvedejo dežurno stražo s signalizacijo v primera potrebe. Posebno »stari« ne sme izvedeti o tem. šefi pa so itak bolj krotki. Vsakega posamič privlečejo k slavljenki. Le-ti na hitro zlijejo vase kozarec ali dva tekočega mamila m se z nekaj 'vljudnimi frazami mancaje poslove, češ da imajo ogromno dela in ne utegnejo, sicer pa bi radi in tako naprej, | V začetku skromno mišljena proslava zavzame kmalu širši obseg. Skoraj ves kolektiv izpreže za tisti dan. Če se kateri kljub vsemu loti dela, ga že malo okajeni kolegi pomirijo: »Pusti delo, saj' je še jutri en dan. Pokaži solidarnost z nami, pa ja ne boš dal Cilki košarice?« 'Nekateri alkoholno že navdahnjeni nato načno z vso resnostjo debato Roistni dnevi suje v svojem najožjem krogu, ah vsaj izven podjetja. Toda k sreči je tak individuum bela vrana — suha veja v družabnosti žejnem kolektivu. Po kratkem posvetu odide kupit da-iilo izbrana delegacija, sestavljena iz tovarišev, ki gredo lahko neovirano mimo vratarja, ali z izmišljenim opravkom. íNXPxrx In kako je nato Cilka presenečeno vesela, ko jd nasmejani kolegi Izroče darilce s prisrčnimi: »Še na mnoga leta!« Niso jo pozabili, čeprav niti ni dolgo v tem kolektivu. . Kdo bi zato. nasprotoval vljudnemu vabilu slavljenke, ki povabi ves kolektiv na skromno pogostitev. Organizacija deluje «brez napake. Lojze ima v take namene vedno pripravljene steklenice, kozarce in podobne pivske rekvizite. Kori takorekoc bliskovito preskr]» za vino, Pepca pa majhen, skoraj simboličen prigrizek. S krepkim »na zdravje« se podvoje želje slavljenki in kolektiv je skoraj srečen. V trenutku so pozabljene vse razprtije okrog delitve osebnih dohodkov, rahle skrivne mržnje nekaterih,' zavisti, skratka vse tiste neotipljive npr. o sistemu razdeljevanja dohodkov, o kadrih, investicijah, kako bi bilo to ali ono lahko bolje itd. Prepričevanje s kozarcem "v roki je tako živo, tehtno, da se okajenemu poslušalcu zdi, da smo končno le našli odrešenika, ki bo spravil našo »Iskro« spet na zeleno vejo, kjer se bo nemoteno lahko podelala na našega' »Suparnika.« Debate v delavskem svetu podjetja sb v primerjavi le bleda senča tem temperamentnim razglabljanjem, podprtimi z mahgani, Ker je »in vipo ve-ritas«, izustijo nekatemeži s kalnimi očmi nekoliko neprevidne izjave, ki so seveda potem vir izčrpnih razgovorov in — če ne takoj, pa po mačku — predmet neljubih scen im opravičevanj. Toda kolektiv se prijetno zabava: Morda pri tem ne bi bilo toliko narobe in bi proslavo vzeli- kot majhno rekreacijo v staroslovenskem 'Smislu, če ne ba pogostnost utrdila tradicijo, Pepca namreč vodi natančno kartoteko o vsakem članu kolektiva kdaj ima rojstni dan. Vse te dneve je treba proslaviti, -Zraven pa še vse odhode in prihode ter premestitve kolegov, rojstva otrok, ločitve, da ne govorimo o porokah in dragih hišnih, nacionalnih in internacionalnih praznikih. V kolektivu je to že tradicija, ki prehaja iz leta v leto. Tako. npr, za vesele dogodke pijejo belo vino, za žalostne pa orno, medtem ko je rdeče primemo za vse vrste zabav odprtega ali zaprtega tipa. Sem in tja govore, da se včasih take zabavice pri tistih, ki še nekaj dajo na krokarijo, nadaljujejo drugod in celo v drugačni obliki, tako, da morajo nekatere žene in možje potem nekoliko sramežljivo pogledati svojim zakonskim tovarišem v oči. Toda to so čista natolcevanja, ki jih vedno nato demantirajo. Ob koncu majhen, nekoliko smešen predlog: Pepce naj zažgejo tiste kartoteke, potem pa tam kolektivi lahko kar brez premislekov uvedejo 42-umi delavnik, saj bodo zaradi tega opravili kljub skrajšanemu delavniku vsaj toliko dela kot prej, če ne več. Kolektivne zabave naj zainteresirani prelože na proste sobote in kot najprimernejši kraj predlagam v Ljubljani gostišče »Pri tičku na gričku.« , Marjan Kralj Franc štular ni znan le kot KV strugar, pa? pa tudi kot dober nogometaš v »mlajših« letih Iz dela montažnega sektorja Droben pogled v dejavnost skih priključkov in bo pri-moatažnega sektorja P SO že pravljena za redno obratpva-samo ha področju Slovenije nje nekako v začetku prihod-nam pove, da ima ta naša njega leta. enota prav zares prepolne ro- Za Dravske elektrarne v ke dela. Razen kopice manj- Mariboru naši monterji pre-ših montažnih del na stran- delujejo sedanjo- centralo z skih centralah in drugem, dvo- na trištevilčni sistem v prav na ’ kratko o tem; kaj pripravljajo naši vrli monterji zá 'letošnji dan republike; Do tega pomembnega in zgodovinskega J dne1 nameravajo predati v redno delovanje naslednje avtomatske telefonske-centrale: v Velenju s 300 priključki, v Vidrini-— Krškem z 200 priključki (samo lokalne zveze) in ATC. v Kočevju, kjer pravkar preizkušajo naprave za priključitev . :• na ljubljansko omrežno skupino. - V zvezi, z. ATC v Kočevju bo do tega dne Usposobljena za priključitev jianjo .tudi ATC Ribnica à 160 priključki, ki jo preizkušajo. ; Nadalje za 29. november dajejo v redno delovanje tudi končne centrale na področju Maribora in sicer poskusno-obratujeta-že ATC Lenart in Pohorjei preizkušajo pa pravkar' delovanje ATC Lovrenc na Pohorju in Šentilju. Do konca, letošnjega - leta kaže, da bodio končana montažna déla na ljubljanskem železniškem prometnem vozlišču s tem, da bo začela, redno obratovati céntrala, posebej -prirejena in namenjena za potrebe prometne in drugih postajnih služb. V tem roku morajo naši monterji dovršim tudi "vsa montažna déla na telekomunikacijskih napravah — ozvočenju, napravah za preizkušnjo delovanja zavor, interfonih im vrsti drugih naprav na železniški postaji Ljubljana. Medtem tečejo večja mom-. tažna dela tudi na avtomatski telefonski centrali v Kranju, ki bo imela 1.500 telefoa- avtomatski omrežni skupini, kar tudi ni majhno delo, v Trebnjem na Dolenjskem pa teko zadnja montažna dela na novi poštni ATC. Štirinajstega novembra sb monterji PSO zabeležili nov, delovni uspeh, ko je namreč bila predana rednemu prometu nova ATC v Bohinjski Bistrici, ki ioria 100 telefonskih priključkov. Skratka, našteta dela so dokaj obsežna, a marljivi &£-lovni kolektiv montažnega sektorja PSO jih kljub nemajhnim težavam, zlasti z nekatero opremo, skušajo čianbolije in v predvidenih rokih opraviti v zadovoljstvo naročnika. Delo montažnega sektorja pa seveda šega fudi na druga področja države, vendar o tem kaj več prihodnjič! -Co- ZAHVALA Ob tragični izgubi TONČKA PETERNELJA se iskreno zahvaljujem kolektivu »ISKRA« iz' Lipnice' za pomoč, izraze sožalja, poklonjene vence in cvetje in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Franc Peternelj ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teleko munikadje elektronike ib avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kram