vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. J Glasilo koroških Slovencev Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: I jtruvnist vo „31 i v a“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje nap rej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat. Leto XXVII. IPir' Današnja številka obsega 6 strani. Naznanilo. V teku zadnjih let so se delavne moči in tudi ves tiskarnični materija! kakor črke, barva in druge potrebščine izdatno podražile. Vsled tega podražil se nam je tudi list, ker je treba za natiskovanje sedaj več plačevati. Z ozirom na to nam odslej naprej ni mogoče pri ceni kaj prijenjati ali dajati celo proste iztise. Naj torej vsi naši cenjeni naročniki vzamejo danes to na znanje in se ravnajo po tem. Odslej naprej bomo list pošiljali brez izjeme le proti plačilu 4 kron, prosti iztisi pa se ne bodo dovoljevali nikomur več. Uredništvo in iipravništvo „Mira“. Naročnikom „Mira“. Naročniki „Mira“ naj blagovolijo svojo naročnino kmalu vposlati. Gospodarstvo se mora pri listu tako urediti, da ta sam pokrije svoje stroške. To je pa mogoče le tedaj, če se tudi naročnina redno plačuje, neplačani iztisi morejo biti le izjema; brezplačno se bo list rad pošiljal na ogled; kdor naroči deset izrisov, dobi enega povrh. Naše ljudi moramo privaditi, da bodo za svoj list tudi dali, kar list stane, potem se bodo zanj zanimali, ga bodo brali; kdor pa lista ni plačal, četudi bi bil mogel, ga navadno dene strani; škoda je papirja, škoda poštnih stroškov. Zato je boljše za list, imeti manj naročnikov, ki list berejo in plačajo, kot imeti jih večje število, ki pa deloma ne plačajo nič. Podlistek. Slovenski koroški kraji bamberške škofije. Letos je minulo 900 let, odkar obstoji škofija bamberška na Bavarskem. Morda kdo poreče: „Kuj nas Slovence to briga, saj je Bamberg tako daleč proč od nas.“ Pa nas mora vendar zanimati, ker so bamberški škofje nad 700 let gospodovali nad mnogimi Slovenci in jim bili cerkveni višji pastirji. Ustanovil je bamberško škofijo pobožni cesar Henrik II. leta 1007; storiti je hotel Bogu do-padijivo delo. Imel je pa tudi še drug namen. Novi škof je dobil svojo stolico sredi — Slovanov, ki so bili večinoma še pogani ali samo na zunaj kristjani. Dobila je nova škofija torej nalogo, da jih v iesnici pokristjani, pa tudi ponemči, kajti v tistem času niso mogli verjeti, da bi mogli Slovani postati dobri kristjani, če jih ne ponemčijo. Novi škofiji so cesarji dali mnogo posestev, nad katerimi so imeli škofje cerkveno in posvetno oblast. Že črez nekaj let, bržkone leta 1014, je cesar Henrik II. podaril mladi škofiji prvi kos slovenske zemlje, in sicer ob sedanji koroško-italijanski meji, kjer je tedaj grofija furlanska segala prek Pontablja in Predela do Beljaka, z Ukvami, Žabnico, Kokovem, Pontabljem, Višar-jami, Naborjetom, Volčjim potokom, Lipaljovasjo, Kablom itd. Koliko sveta je takrat dobil škof, se ne ve, bržčas pa vse kraje južno in zapadno od V Celovcu, 18. januarja 1908. List se mora povzdigniti in polagoma se izpopolniti, prvi korak k temu pa je strogo redno gospodarstvo, ki terja, da se ustavijo vsi nepotrebni neplačani iztisi. Zato naznanjamo, da s pričetkom februarja naprej lista ne dobi več, kdor ga ni plačal, če kdo želi pozneje plačati, naj to javi z dopisnico. Ta preuredba je potrebna, da se list povzdigne; ko se povzdigne, ga bodo ljudje rajši brali, razširil se bo krog naročnikov in vpliv bo tem večji, ko bo zanimanje rastlo. G. somišljenike pa vabimo na sodelovanje. Plačevati list za druge je težko, pisati zanimivo notico pa je lahko, in če bo list imel iz vseh krajev dosti zanimivih poročil, bo vsakdo rad plačal malenkostno naročnino. To je prava pot napredka. Ljudje dandanes več berejo, kakor nekdaj, tudi je naša stranka prišla do moči, zato mora rasti število naročnikov, in s številom naročnikov se mora izpopolniti list. Samodržno postopanje c. kr. oblasti na Koroškem. 1. Slovenska občina in c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu. Občinski odbor v Selah je v svoji seji dne 8. junija 1907 sklenil v zmislu člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. štev. 142,* zahtevati od vsake oblasti dvojezične razglase in oklice. Ker je na to župan Janez Užnik vsak nemški razglas takoj vrnil in zahteval tudi slovenske, so nekateri uradi prišli v zadrego. Vsled tega je g. c. kr. okrajni glavar in vladni svetnik Grabmayer dne 13. julija 1907, štev. 20.092, v zmislu § 92 občinskega reda razveljavil odborov sklep s pripombo, da je isti prekoračil svoj delokrog in kršil obstoječe zakone ter da Koroška ni dvojezična dežela. * Vsi avstrijski narodi imajo v vseh o. kr. državnih, deželnih in javnih uradih, kakor tudi v šolah jezikoslovno ravnopravnost. Vsak narod sme svoj jezik čuvati, gojiti in se v istem izobraževati. Trbiža do Žile in s Podkloštrom vred; obsegalo je 95 kmetij. Malo pozneje se je bamberška posest raztegnila preko Beljaščine, to je beljaškega okraja med Rožekom, Dravo, Bleibergom in Karavankami. Tu je bila tačas edina župnija pri Sv. Mariji na Žili, ob mostu črez Dravo pa je bil dvor Beljak z gradom, cerkvijo in majhno vasjo. Leta 1060 pa je postal Beljak trg in ta trg je cesar daroval bamberškemu škofu, a ta je iz njega naredil 1. 1225 mesto, ki je vedno bolj procvitalo. Leta 1106 je bamberški škof Oton I. ustanovil samostan benediktincev Podkloštrom, na mesto močnega starega grada. Prvi menihi so prišli iz nemškega samostana v Bambergu. Da morejo menihi živeti, jim je škof podaril še 60 kmetij. Isti škof je pa ustanovil tudi cerkve v Žabnicah in Lipaljivasi v istem času, ko so za surove nove naseljence na Dovjem in v Ratečah tudi ustanovili cerkve. Niso pa bili župljani samo slovenski domačini, ki jih je menda bilo le malo. Škof Oton I. je naselil po kanalski dolini nemške kmete, tako se je začelo ponemčevanje onih dolin ob Žili, Žilici in Beli. Pošiljali so semkaj tudi le nemške uradnike in duhovnike in vsi so utrjevali nemško naseljevanje. Nove naselnike je vlekla med naše pradede dobičkarija, kajti od Beljaka ob Žili gor proti Pontablju (in pozneje tudi črez Predel) je že davno hodilo mnogo trgovcev iz Nemškega na Italijansko, pa tudi mnogo pobožnih romarjev v Italijo in križarjev v italijanska mesta, odkoder so se prepeljali na Ju-trovo; pri njih pa je lahko zaslužil nemški rokodelec, krčmar in kmet, ki je tujcem pomagal tovoriti ali jim je pripregel po težavnih cestah Štev. 3. 2. Slovenska občina in c. kr. koroška deželna vlada. Zoper tako samodržno in nepostavno ravnanje c. kr. okrajnega glavarstva v7 Celovcu jev občinski odbor v svoji seji dne 21. julija 1907 sklenil se pritožiti na vis. c. kr. deželno vlado ter zahteval discipliniranje vseh c. kr. uradnikov, kateri vkljub svoji prisegi kršijo določbe državnega osnovnega zakona. Pritožba se glasi: Štev. 900. ---------- Na c. kr. okrajno glavarstvo Celovec. Na tamuradni odlok z dne 13. julija 1907, štev. 20.092, zaradi nemških razglasov, je občinski odbor v svoji zadnji seji z dne 21. julija 1907 soglasno sklenil, proti zgoraj imenovanemu odloku vložiti na vis. c. kr. deželno vlado sledeči priziv: Občinsko predstojništvo Sele se na podlagi tukaj v prepisu priloženega zapisnika odborove seje z dne 21. julija 1907 pritožuje proti c. kr. okrajnemu glavarstvu, ki je dne 13. julija 1907 izdalo odlok štev. 20.092, ter nam v zmislu § 92 občinskega reda razveljavilo odborov sklep z dne 9. junija 1907, in sicer: 1. Da se občinski odbor v zmislu § 92 občinskega reda zoper obstoječe zakone nikakor ni pregrešil, oziroma jih kršil, ampak v svojem sklepu le zahteva izvršitev istih, namreč člena XIX. držav, osnovnega zakona z dne 12. grudna 1867, drž. zak. št. 142. 2. Občinski odbor v zmislu § 92 obč. reda nikakor ni prekoračil svojega delokroga s svojim sklepom; kajti v zmislu člena XIX. ima občinski odbor vendar pravico se potegovati za pravice in koristi svojih občanov. 3. Občinski odbor je bil z ozirom na občno korist dolžan in opravičen, storiti ta sklep, kajti večina občanov ne razume samonemških razglasov in oklicev. Vsled samonemških razglasov in oklicev se jim po marsikaterem raz- črez prehode na Laško. Novi naseljenci so se seveda osobito tam nastanili, kjer so se ceste križale ali stekale, torej Podkloštrom in na Trbižu. Pa vendar ponemčevanje ni šlo tako hitro; še v 14. stoletju je bil Trbiž laški trg, okolica pa še slovenska. Leta 1147 je škof Eberhard II. kupil od mejnega grofa Engelberta za 20U mark srebra dvor Št. Vid z gradovi v bližini, — torej zopet kos slovenske zemlje; kjer najdeš vas ali mesto Št. Vid, pomni, da so ga ustanovili Slovenci. Takrat so bili bamberški škofje pa tudi že gospodje na Vetrnem (Foderami) in v Grebinju. V gre-binjski okolici je prejemal odslej škof tretjino desetine od novih zemljišč. Bamberška posest je bil dalje Trg (sedanji Feldkirchen), Pregrad (blizu Trga), Rož (Ras) južno od Rožeka, Bogen-feld in Brdo ob Blaškem jezeru. Št. Vid je škof kmalu zopet prodal vojvodu, ki je prevzel tudi nekatera škofijska posestva v svoje varstvo. Leta 1180 je škof Oton II. dal samostanu podklošter-skemu nekaj kmetij in dobil zanje goro Krapnik, gospodoval je torej zdaj na vseh postajah od Korenja do Pontablja. Dolžnost mu je bila, braniti njih deželno in državno mejo, zato pa je tudi smel pobirati tam in v Beljaku, kjer so šli trgovci črez Dravo, carino in mitnino, na pr. od furlanske soli. Na nemški strani so imeli bamberški škoije zgornjo lavantinsko dolino, kjer je bil Volšberg najvažnejši kraj. Mnogo jim je koristilo, da so bili nekateri škofje iz vladarkega rodu koroških vojvodov ali drugih mogočnih rodbin; nakupili, podedovali ali dobili v zajem so mnogo posestev. Oskrbnik vsemu posestvu na glasu in oklicu zgodi škoda in krivica, ker nemški ne razumejo. Visoke c. kr. državne oblasti bi morale to že zdavnaj upoštevati, ter ako bi jim bila mar korist ljudstva, brez zahtevanja izdajati zraven nemških tudi slovenske razglase. Ker se od strani visokih c. kr. državnih oblasti in uradov v zmislu člena XIX. državnega osnovnega zakona ni ničesar storilo, je občinski odbor bil dolžan in upravičen storiti imenovani sklep. 4. Ker je Koroška od države pripoznana kot dvojezična dežela, in ker je drugi deželni jezik slovenski, tedaj ima slednji v zmislu člena XIX. iste pravice kakor nemški. Občinsko predstojništvo si torej usoja v imenu občinskega odbora in v imenu velike večine slovenskih občanov visoko c. kr. dež. vlado pozivati: da prej navedeni odlok c. kr. okrajnega glavarstva razveljavi, da se vsi c. kr. uradniki, kateri vkljub svoji prisegi kršijo obstoječe določbe državnega osnovnega zakona, disciplinirajo, in da se vse potrebno ukrene v dosego naših upravičenih zahtev ter da se ne drži načela dvojne mere, ampak da se poslužuje v zmislu enakopravnosti le ene pravične mere. Občinsko predstojništvo Sele (Pečat.) dne 26. julija 1907. Župan: Janez Užnik, 1. r. A čujte ! Visoka c. kr. deželna vlada še do danes, akoravno je že preteklo pet mesecev, ni rešila priziva. 3. Koroški deželni odbor proti naši občini. Občinski odbor je za leto 1908 sestavil slovenski občinski proračun z vsemi potrebnimi prilogami. Tajnik je k temu dodal nemški prevod in odposlal na koroški deželni odbor v potrjenje in dovoljenje pobirati občinske doklade in pri-klade potom pristojne oblasti. Deželni odbor je pa proračun brez vsake opombe takoj vrnil. Občinski odbor se je zoper tako ravnanje po odvetniku g. dr. Brejcu pritožil na upravno in državno sodišče. Nadalje se je občinski odbor s posebno vlogo obrnil na visoko c. kr. deželno vlado in jej ves položaj razjasnil in opozoril, da, ako se ne preskrbi potrjenje proračuna, se bo ustavil prenešen delokrog. Ker pa visoka c. kr. deželna vlada še ni ugodila, oziroma ne da nikakega obvestila od sebe, se je v občini Sele dne 1. januarja 1908 ustavil ves prenešen delokrog. 4. C. kr. finančno ravnateljstvo v Celovcu proti deželnemu jeziku. Tukajšnjemu občinskemu uradu je c. kr. finančno ravnateljstvo v Celovcu naznanilo, da ne more ustreči tuuradni zahtevi glede dvojezičnih razglasov, ker se jih tako malo, oziroma skoraj nič ne zahteva, da se jih zaradi ogromnih stroškov ne izplača tiskati. Proti temu se je župan Jan. Užnik pritožil na finančno ministrstvo. Koroškem je bil „vicedom“ v Volšbergu, navadno kateri kanonik bamberški. Sreča jim je naklonila toliko zemlje, da so se jezili vojvode. Posebno bamberška oblast nad Beljakom jim je bila trn v peti in mogočni vojvoda Bernhard se je hotel polastiti tega trga. Kupil je torej od vetrinjskega samostana hišo ob mostu — pa to mu ni koristilo nič. Zato je kupil od samostana Št. Pavel šiloma grad Wernberg ter je zgradil tik pod njem most črez Dravo; trgovci iz Laškega in na Laško naj bi torej ne hodili več prek Beljaka, ampak južno od mesta črez Žilo in pod Wernbergom črez Dravo. Tu na otoku v reki naj bo trg, skladišče blaga in carinska postaja. A ni se mu posrečilo, dasi je bil mogočen vojskovodja; nazadnje je moral še celo most podreti, Wernberg darovati škofu Ekebertu in je sprejel ta grad in nekaj drugih posestev od istega zase in za svoje potomce v najem. Tudi hišo ob mostu v Beljaku je prodal škofu ter sprejel za sve to od njega 1000 mark srebra. Vendar še ni bilo miru; črez par let mu je škof požgal nekaj gradov in vasi, potem ga je pa lastni vazal Henrik bekštajnski ujel in šest tednov imel pod ključem. Moral je plačati visoko odkupnino, da so mu dali prostost; pomagala sta mu oglejski patrijarh, njegov brat, in vojvoda avstrijski, Friderik II., mož njegove nečakinje Agneze. Vidi se, da je bil ta škof jako bojevit gospod, in je vkljub svoji smoli vendar tako ugnal deželnega vojvodo, da se ni nobeden več upal s silo pripraviti bamberške škofe ob njih veljavo na Koroškem. Leta 1239 je ustanovil isti Eke-bert premonstratencem samostan v Grebinju; pa Slovenske občine! Ali je res tako malo slovenskih občin, ki bi zahtevale vsaj slovenskih razglasov? Ali imajo slovenski župani res tak nepotreben strah pred okrajnim glavarstvom, da si ne upajo od c. kr. finančnega ravnateljstva zahtevati dvojezičnih razglasov? Vprašanje na g. poslanca Nagele in odgovor „Bauernzeitnng-i“. Kako se je drznil g. poslanec Nagele tako zavijati v državnem zboru in imenovati prekrasen govor g. Grafenauerja sramotenje Koroške? Ali zgornji podatki ne povejo ravno tega, kar je poudarjal naš poslanec, da so pri nas turške razmere? Kako je mogel Nagele v zbornici zatrjevati, da se s slovenskim ljudstvom v naši deželi ne ravna kot z manjvrednim, če mu niti c. kr. oblasti nočejo priznati po državnem zakonu zajamčenih pravic? Nagele je govoričil o nepristranskem uradovanju na Koroškem. Tukaj naj pogleda ta ljubeznivi „fortšritlar“, da bo videl, kako se zatira slovenščina. Odkar imamo na Dunaju svojega poslanca, ki smo ga sami z ogromno večino izvolili, ne bodo mogli na Dunaju gospodje nemško-nacionalci več lagati, da smo zadovoljni in da so le duhovniki hujskači. Pri volitvah je ljudstvo govorilo in v njegovem imenu govori sedaj njegov zastopnik. Koroški Slovenci si kratko-malo prepovemo, da bi kot naš zastopnik govoril na Dunaju kak Nagele, ki ga nismo mi izvolili. Te ljudi prepuščamo vsemnemcem in socijem, ki so jih izvolili. Zmaga pred državnim sodiščem! Tik pred sklepom lista nam poroča g. dr. Brejc, da je državno sodišče v četrtek 16. t. m. jezikovni pritožbi občine Sele proti deželnemu odboru koroškemu ugodilo in spoznalo, da je deželni odbor s tem, da je slovenske vloge občini vračal nerešene, kršil po ustavi zajamčeno jezikovno ravnopravnost koroških Slovencev! Zmaga! Pri občinskih volitvah v Wern-bergu dne 14. t. m. je naša stranka porazila Oraša. Nasprotnikov je izvoljenih sedem, naših enajst. Slava zavednim volilcem! Teč prihodnjič. Koroške novice. Kako sodijo o ,,Korošcu"? ,,Ljubljanski Zvon", ki stoji v političnem naziranju na istem stališču kakor „Slovenski Narod", piše med dru- tudi dolga je nakopal škofiji precej, zato so smeli njegovi nasledniki v Beljaku in Grebinju kovati nove denarje. Ta pravica je nesla gospodi mnogo dobička; ne ve se pa, če so res kdaj kovali tu novce, ker je tak denar čisto neznan. S podložnimi kmeti so imeli Bamberžani dosti sitnosti. V kanalski dolini je malo dobre zemlje, ljudje so morali torej v fužinah služiti kruh ali pa so hodili živino pasti na gore in so tukaj delali rovte ter tudi v mladih nasadih pasli in delali škodo škofijstvu. Škofijski logarji so branili kmetom, kjer so mogli in jih tudi kaznovali, če so na pr. pasli koze v gozdih, ali sekali črez svojo potrebo in prodajali les. Kmetje so pa bili tem sitnejši, čim bolj se je množilo prebivalstvo in so zato morali deliti kmetije na majhne kose. Nekateri gospodje bi bili radi prepovedali to razkosavanje kmetij; rajši naj se nekatere kmetije odkupijo; brez podložnikov pa le ni mogla biti gosposka, če ni hotela, da bodi vsa kanalska dolina pusta. (Konec prihodnjič.) Smešniee. Kaj kmetu največ „nese“ ? Kura ali kokoš? Pravo je zadel. „Francek, kaj je bolj potrebno, solnce ali mesec?" —- „To je neumno vprašanje. Samo ob sebi se razume, da mesec, ker po dnevu je tako dovolj svetlo." Nekega odvetnika je prosil kmet s praznimi rokami za svet, a odvetnik mu je odgovoril: „Kdor hoče luči, mora prinesti olja." gim to-le o „Korošcu“: „Korošcu“ priporočamo, naj ne išče nikake stike pri nemškutarski stranki, ker si ne moremo misliti, da se da na Koroškem doseči še kaj po diplomatični poti. Ni ga bolj zagrizenega nemškonacionalnega časopisja, nego je koroško nemško časopisje, zato je treba nasproti njemu nastopati vedno z največjo odločnostjo. Koroškemu slovenskemu kmetu je treba pred vsem vcepiti poguma in samozavesti, in to se zgodi edino na ta način, ako kaže časopisje, ki mu je namenjeno, tudi sdmo primeren pogum." — Za razsodnega človeka dovolj jasno! Poudarjamo samo, da se skoro iz vsakega našega dopisa, članka, prav labko spozna, da zavzema „Mir“ proti nemškonacionalnim listom najodloč-nejše stališče. ^Slovenski Narod" zaščitnik „Korošca“. Ko je začel „Korošec" izhajati, ga „S. N." nekaj časa ni hotel poznati. „Korošcu" pa je moralo že presneto slabo presti, da se je moral na „Narod“ obrniti in po njem naročnike nabirati. Če poziva ..Narod" bivše cenjene naročnike „Mir-a“, naj si sedaj naročč „Korošca“, si dovoljujemo na to sledeče konštatirati : Tistih tri- deset „Mirovih“ naročnikov, ki jih je vsled agitacije za „Korošca“ odpadlo, ne pogrešamo, ker se je zato število ,,Mirovih" naročnikov-plačnik o v po nekaterih krajih podvojilo, tudi početverilo. Nam je tako ustreženo, kako pa se „Korošec“ s svojimi naročniki počuti, to je pa njegova stvar. Celovec. (Gledališka igra.) Uprizoritev A. Medvedove petdejanske tragedije „Za pravdo in srce" je zadnjo nedeljo vrlo uspela. Igra, splošno rečeno, ni ravno za naše občinstvo; je predolga in pretežavna, vendar je bilo občinstvo z igro nad vse zadovoljno. Prav dobro je pogodila odurno grajščakinjo Barbaro gospica Ida Šteharnik. Tudi Erazem (g. Ravnik) se je dobro uživel v ulogo poštenega, nepokvarjenega in ljubečega grajskega sina. Primeren nastop kot graj-ščaki so imeli Valvazor (gosp. Bec), Gregorjanec (g. Kleinovšek) in Ložan Krištof (g. Podržaj). Občudovali smo na njih krasno obleko. Pravi tip samozavestnega, po pravici hrepenečega voditelja kmetskih upornikov nam je pokazal Lok-vanec (g. Božič). Andrej, njegov sin, poosebljen upor, je zelo težka uloga, ki zahteva mnogo zadržane ognjevitosti. Prav povoljno je igral to ulogo g. J. Stocklinger. Občudovali smo njegovo gladko besedo. Tudi drugi kmetje in dekleta z lepo narodno nošo so bili dobri. Slepca Grajana, nekdanjega grajščinskega logarja, je izredno fino igral g. Bramor. Igral je premišljeno. Imeniten kot grajski oskrbnik Dizma je bil g. Tavčar, ki je iz svoje uloge naredil več, nego podaje igra. Krona vseh pa je bila brezdvomno Katarina, Grajanova hči (gdč. Mi cika Rant). — Vsako najmanjšo dušeslovno podrobnost ljubeče, nesrečne in srečne deklice je izborno pogodila. Radi bi jo videli kmalu še v drugih ulogah. Kdo bi si mislil pred nekaj leti, da je v Celovcu mogoče zbrati slovenske delavce, in da bodo mogli nastopiti na odru s tako predstavo, ki zahteva boljših moči, nego jih nahajamo navadno po deželi. Največ zaslug za to ima g. dr. Ehrlich. Slovenci imamo rojene talente, treba jih je le vzdigniti. Celovškemu del. društvu, ki ima tako nadarjene in značajne člane, kličemo: Le tako naprej v čast delavstvu in slovenskemu narodu. Med posameznimi dejanji nas je kratkočasilo tambur. društvo delav. društva, menjaje se s timeniškim mešanim zborom, ki je od lani precej napredoval in pač zasluži vso pohvalo. Slovenci timeniški, prihajajte radi k našim prireditvam od nemške meje, da se bo tudi med vami tako krepko vzbudila narodna zavest, kakor po nekaterih drugih krajih. Gospa Sveta. (Razno.) Naši nemškona-cionalni učitelji so priredili 6. t. m. gledališko predstavo v prid nemškemu „Schulvereinu“. Sploh se učitelji kaj radi trudijo za to Slovencem sovražno družbo, zlasti pred pustom, da dobé potem od te družbe za pustni čas kaj podpore. Čas pustnih veselic je pač dolg in požre mnogo denarja! Pri tej predstavi pa ni šlo vse gladko. Ker je bilo preveč ljudi, pa malo prostora, so morali železničnega uradnika, ki je preširoko sedel, na zrak postaviti. — Isti večer je najela gostilničarka godbo za ples; poslavlja se od nas, ker je bilo premalo zaslužka. Ta večer se je pa le enkrat dobro obnesel. Krčmarica vesela, natakarica bela, mračniki in veše, vse do bel’ga dne pleše. Iz celovške okolice. (Izjava.) Mene je tudi počastil z nadležnim vsiljivim obiskom novi list „Korošec“, pa sem ga vrnil. Gospodje se skrivajo za konzorcij. Oče se tudi ne upa s svojim častitim imenom na dan, ker nezakonskega deteta ga je sram! Dozdaj nisem bil naročnik „Mira", pač pa sem ga zmerom prebiral; zdaj sem si ga pa kar sam naročil, kakor vam je, g. urednik, že znano. Naš list je „Mir“! Z jasnim programom je stopil med poštene ukaželjne Korošce in zastopa zmerom od začetka do danes krščansko-narodno-gospodarsko stališče. Slovenski celovški okoličan. Št. Tomaž. (Požar.) Kako smo se prestrašili, ko smo na praznik sv. 3 kraljev zvečer ob 8 zagledali v smeri proti Timenici svetli žar. Gorelo je in sicer pri posestniku Karlu Taušic pd. Brodnik v Dominčji vasi. Zgorel je skedenj z vso krmo. Kdo je zasmodil, se še ne ve. Posestnik je zavarovan. Grabštanj. (Prašičja kuga.) Neki tukajšnji posestnik in neki kmet v Tinjah sta prodala po prekupcu pred nekaterimi tedni prašiče v Bolcàn na Tirolskem. Pred kratkim pa pride naznanilo, da so bili prodani prašiči bolni. 0. kr. okrajni glavarstvi v Celovcu in Velikovcu sta takoj poslali v hiše imenovanih kmetov okrajnega živinozdravnika, ki je pa dognal, da imata oba posestnika popolnoma zdrave svinje. Tedaj so morali prašiči zboleti drugod. Morda na železnici? Tudi je imel dotični trgovec prašiče iz različnih krajev. Da smo bili Grabštanjčani v čudnem strahu, se lahko razume, ako se spomnimo, da so nam pred osmimi leti vse svinje poklali. Popolnoma varni še sedaj nismo, ker morata imeti dotična kmeta svinjake 14 dni zaprte. Po preteku tega časa se bo vršila zopet zdravniška preiskava, in v tem času pač lahko pride kaka nesreča posebno pri plemenskih svinjah. Vendar upamo, da bo vse srečno izteklo. Velikovec. (Blamirani sociji.) Socialno-demokraški „Arbeiterwille“ z dne 29. decembra lanskega leta je objavil o tukajšnjem sv. mi-sionu sicer kratek članek, a zase veliko blamažo. Piše namreč: „Hopsasa, Pater Abel ist da.“ Celi teden so imeli priliko naši sociji, da bi se bili lahko prepričali, da slovečega pridigarja o. Abelna ni bilo tukaj. Bil je sicer določen za naš mi-sion, a je vsled bolehnosti ostal na Dunaju. Sociji imajo zares tanek posluh, da so iz take daljave ves teden poslušali njegove „politične pri-dige“, in to je poleg drugih druga velikanska blamaža rdečih delivcev posvetnega premoženja; zakaj o politiki ni bilo niti govora v misionskih pridigah. Ravno v tem so se sociji svojim judovskim listom (in nemški Velikovčani' ravno tako) vsedli na lim. Kakor v tem slučaju, tako so in bodo Judje zapeljane delavce, ki nočejo sebi dobro, vodili za nos. Vsak se blamira, kakor zna, „hopsasa, Pater Abel war nicht da“. St. Jurij na Vinogradih. Kakor nekatere druge kraje, tako so tudi našo važenberško občino osrečili liberalci z „bauernvereinom“. Sešli so se dne 29. decembra 1. 1. v Malem Št. Vidu v lepem številu iz vseh koncev in krajev možje raznih strank in mišljenja. „Bauernverein“ je sicer lepo ime, a že ustanovni shod je pokazal, da se na shodih tega društva ne bo govorilo o stvareh, ki bi naj bile v pouk in korist kmeta, pač pa imajo ta društva v prvi vrsti ta namen, da se naj sunta in hujska kmete zoper vero in Slo-vence. lo se je pokazalo v Malem Št. Vidu. Piisli so kmetje novo ime jih je vleklo — z namenom, da kaj koristnega slišijo, a zraven so morali nekateri zelo nevoljni poslušati politične hujskanje. Ze prvi govornik, zakamenski Pirker si je moral svojo jezico ohladiti nad „lavan-talerjr1, ker so bili tako neumni, da so si 'izvolili nekega kaplana za državnega poslanca. Zraven je seveda zamolčal, da se je Walcher zmerom krepko potegoval za koristi kmečkega stanu. In zasijala je luč v Malem Št. Vidu! Zgodovinski trenotek! Nastopil je kot drugi govornik velikov-ški učitelj Hornbogner. Sam se je izrazil v začetku svojega „pesniško navdahnjenega govora", da si hoče dovoliti „einen Spaziergang in der Geschichte des Bauernstandes" (izprehod v zgodovini kmetskega stanu). Govoril je o marsičem. Hvalil je seveda francoske razmere, kjer so iz sol m sodišč vrgli sv. križ, cerkve in župnišča pi odali zidovskim oderuhom. Privoščil si je mo-zakai tudi rimskega papeža. S tem pa je kmetom sam pokazal, kdo da je in kaj da hoče. Da bi shod imel vec sijaja, je govoril tudi državni poslanec g. Nagele. Poročal je o državnem zboru in hudoval se nad Grafenauerjem, ki je na Dunaju tako krepko in neustrašeno odkril rane, iz katerih krvavimo koroški Slovenci. Ko je še mos-tiški župan Eppersdorfer povzdignil v trinajsta nebesa učiteljstvo in priložil par krepkih socialnim demokratom, se je shod zaključil. „Bauer" je rešen! Veste, kaj pravijo treznomisleči možje, ki sicer niso našega mišljenja? Vsi „bauernvereini“ so le slepilo in foparija, priprave in politične zanjke za bodoče volitve. Ptico je treba poznati ne samo po perju, temveč tudi po glasu. Res je skrajno potrebna organizacija in združitev kmečkega stanu. In to hoče naša kmečka stranka. Ti ljudje pa, ki silijo sedaj na dan z „bauern- vereini", so imeli itak od nekdaj vso moč v rokah, pa je niso porabili v prid kmetom. Saj imajo oni v rokah „deželno kmetijsko družbo" od nje postanka, imajo na razpolago sto in stotisoče kron za vsako leto, pa le kako drobtinico vržejo pred slovenskega kmeta. Dokler so imeli v rokah tudi vso politično moč, se niso brigali za ,.bindišarskega pavra", sedaj pa, ko smo tudi mi začeli živeti, ko smo dobili priložnost, razkrivati krivice, ki se nam gode, sedaj, ko se bojijo obsodbe pred svetom, so se kar črez nočizpremenili v prijatelje slovenskih kmetov. Vemo, kam pes taco moli! Kmetje, bodite trdni in ne pojte jim na lim! Trušnje pri Velikovcu. Vkljub temu, da imajo Šentjurčani izvrstnega organista in dobre pevske moči, so vendar morali na sv. večer v Št. Juriju želinjski pevci pri polnočnici oskrbeti petje. Želinjski organist sme pa tudi biti ponosen na svoj pevski zbor, na ženske in moške glasove. Težko je uganiti, kaj je v Št. Juriju krivo, da se pri najboljših razmerah ne poje. Morda vreme, morda pomanjkanje dobre volje. Poglejte šmarješke cerkvene pevce! Preprost, ne preveč izvežban kmečki sin jih vodi. In vendar so nam v novejšem času, posebno sedaj ob praznikih, iz kora tako lepo popevali, da smo se jim res čudili. To bi bilo lepo slišati, ako bi enkrat združeno nastopili šmarješki in želinjski cerkveni pevci. Dobra volja in veselje do stvari premaga vse te^ težkoče. Želinje pri Velikovcu. (Zborovanje.) Zborovali smo na sv. Treh kraljev dan popoldne v prostorni Petrovi gostilni. Velika gostilniška soba je bila nabito polna. Zanimivo je govoril iz Vovber Mentelnov Tone Gril o pomenu in koristi raznih zadrug. Proti koncu svojega govora se je dotaknil tudi socialnih demokratov, v sedanji dobi največjih sovražnikov kmečkega stanu. To pa ni bilo po volji nekaterim delavcem, ki so sicer dobri in pošteni krščanski možje, a mislijo, da delavec ne more biti drugega kot socialist. Če bi bili dobro poučeni o tem, kako judovska socialdemokracija ravno delavce izkorišča in vodi za nos in v pogubo, bi ne ugovaljali. Ker se je dne 5. januarja, torej v nedeljo poprej, obhajala petdeseta obletnica Radeckijeve smrti, se je šentjurski g. župnik Poljanec v domačih besedah spominjal tega slavnega avstrijskega junaka. Ž velikim zanimanjem so ljudje poslušali lepi govor v slavo Radeckiju ki je služil petim cesarjem, v 17 vojskah za domovino prelival svojo kri, bil sedemkrat nevarno ranjen in kateremu je izpod telesa bilo ustreljenih 9 konj. Najslavnejši avstrijski general, ki je z vdano zvestobo služil svojemu cesarju in z očetovskim srcem ljubil svoje otroke-vojake, naj daje lep zgled, kako moramo dandanes tudi visoko ceniti sv. vero in svojo materino besedo. Govor je na navzoče napravil globok vtis. G. Dobrovc iz Velikovca govori o pomenu društva in pouka. Potom izobraževalnih društev se ljudstvo najboljše pripravlja na toliko potrebno gospodarsko organizacijo. Res je! Ker je iz Velikovca ven težko voditi šmarješke, želinjske in šentjurske ude velikovškega izobraževalnega društva, bi bilo najboljše, da se ob ugodnejšem času na Želinjah kot centrali za celo okolico ustanovi posebno društvo. Strojna. (Naša, šola.) Zdaj tudi mi Strojani nismo več zadnji na svetu, tudi pri nas imamo že — hišo modrosti. Hočemo pa, da bi šola bila za naše otroke res prava hiša modrosti, in da bi si otroci v nji pridobili prave modrosti za življenje. Zato pa je tudi naša želja, da se morajo otroci v šoli poučevati v jeziku, ki ga razumejo, to je v materinem, slovenskem jeziku, nemščina pa naj bi se poučevala zase kot učni predmet. To je zahteval tudi naš krajni šolski svet, to jetudi ter j ala naša občina, in kaj pravita nato okrajni in deželni šolski svet? — Nič. Oba molčita. Prej se je moralo delati za šolo z naj večjo naglico, a zdaj. ko je šola gotova, ko imamo že učitelja, ko je treba naročiti knjige za otroke, zdaj še vemo ne, v kakšnem jeziku se bo naše otroke poučevalo. Ali ni to največja nemarnost, da se z odločitvijo tako dolgo odlaga? Ali pa ima gospoda mogoče kakšne druge, skrite namene? Mogoče hoče po tej poti utihotapiti nam Strojancem nem-čursko, utrakvistično šolo? Naj si bodi kakor hoče, to povemo, da otrokom knjig prej ne kupimo, dokler nismo na jasnem in tudi poudarjamo, da smo postavili šolo mi kmetje s svojim denarjem, ki smo si ga morali prislužiti s trdim delom in z žuljavimi rokami, zato tudi terjamo, da hodi šola taka, da bodemo od nje tudi kaj koristi imeli, pane, da bi se naši otroci v njej samo dresirali, kako morajo po-zdravljati ljudi s „kuten tak" in v srečni nemščini prositi Boga za razsvetljenje in moliti: „Komm o heikler Geist", kakor da bi Bog slo- venski ne razumel. Tudi so nam naši otroci predragi, da bi jih pustili mučiti in trepati z rečmi, ki jih ne razumejo. Strojna. (Gospodje znajo — računati.) Imeli smo radi šole dve komisiji; prva nas je stala 86 kron, za drugo pa smo dobili račun, ki se glasi na 122 kron 10 vin., in pride še tretja komisija, ko bo šola popolnoma dogo-tovljena. Pa so res skrbni gospodje — sami zase; da bi pa rešili vprašanje zaradi šolskega jezika, za to se pa nikomur ne mudi, učitelj pa mora poučevati — brez knjig. Št. Peter na Vašinjah. (Šolske razmere — res koroške.) Lepših šolskih razmer kakor pri nas gotovo ni daleč okoli. Zaslužijo, da javnost kaj o njih zve. Otroci I. razreda so v teku zadnjih dveh let učitelja sedemkrat menjali. Kak mesec pred sklepom šolskega leta nam je deželni šolski svet poslal učiteljico, toda Nemko, ki ne razume niti besede slovenski. Ker po šolski postavi učiteljice ne morejo podučevati v višjih oddelkih, morala je, ker je šola dvorazredna, sprejeti I. razred. Mislili smo, da bo začetkom novega šolskega leta prestavljena. Toda morala je priti k nam nazaj. Nobeden od novosprejetih otrok od doma ne zna besedice nemški, in podučevati jih je morala učiteljica, ki ne zna ne ene slovenske besede. Koliko truda je stalo, prepričati gospode v Celovcu, da je pod temi pogoji vsak poduk nemogoč! Učiteljico so vzeli, toda druge učne moči nam niso preskrbeli, temveč obesili na vrat itak bolehnemu nadučitelju oba razreda. Otroci, ki bi imeli zdaj najbolj čas v šolo hoditi, ker doma nimamo dela zanje, nam okoli postopajo in se lenobe vadijo, ker hodijo le vsak drugi dan v šolo. Toži se, da nimamo nobenega zanimanja za šolo. Toda dokler gotovim gospodom učitelji in otroci ne bodo drugega, kot igrača, s katero se more brezmiselno pometati, tako dolgo ne moremo imeti za šolo nobene ljubezni in nobenega zanimaja. Obžalovanja vredni so učitelji, ki so podložni ljudem, katerim so razmere v deželi toliko znane kot španske vasi; še bolj obžalovanja vredno je ljudstvo, ki mu gospodujejo nad najdražjim kar ima, nad njegovimi otroci, gospodje, ki nimajo pojma o njegovih potrebah. Šmihel nad Piberkom. (Razno.) Družba mrtvaških bratov je kupila nov mrtvaški voz, ki je stal črez 600 K. Rajna Žmavcer Urša je bila prva, ki je bila s tem lepim vozom prepeljana iz Bistrice do pokopališča župne cerkve v Šmihelu. Lepi črni konji g. Svetca so bili vpreženi, kar je dalo sprevodu lice mestnega pogreba. Kočijaž tedaj še ni imel uniforme s kapo, ki jo pa menda tudi dobi. —- Velečastiti gosp. dekan v Pliberku, Franc Marinič, podaril je za napravo novih orgelj pri naši župni cerkvi znesek 464 K 14 vin. Za ta dar se^ gosp. dekanu vsi farani lepo zahvaljujemo. Želi in prosi se pa enakih radodarnih posnemovalcev in posnemovalk. Črneče pri Spodnjem Dravogradu. 8 januar 1.1. je bil za črneško faro vesel dan. Slovesno je bil inštaliran čast. gosp. J o s i p Rozman za črneškega župnika. Na predvečer so Črnečani razsvetlili okna v znak veselja, da so dobili zopet stalnega dušnega pastirja. Pred župniščem so čakale na dan slavnosti belo oblečene deklice z ljudstvom č. g. župnika. Žgajnarjeva hčerka Martina je voščila novemu dušnemu pastirju srečo in sredi venca, ki so ga nosile šolske deklice, je stopal pod lepo okinčanim slavolokom s pomenljivim napisom slavljenec v lepo ozaljšano, po trudu dobrih črneških faranov in prejšnjega g. župnika Zeichna popravljeno prijazno cerkvico. V jedrnatih besedah je znani cerkveni govornik, č. g.župnik Rotnar iz Pameč, naslikal dolžnosti župnikove do faranov in dolžnosti faranov do župnika. Nato je sledila inštalacija, ki jo je izvršil preč. g. O v e t k o I z o p, inful. prošt in dekan v Spodnjem Dravogradu. Pri slovesni sv. maši so cerkvene pevke jako dobro pele latinsko sv. mašo. Zapazili smo odlične udeležence, tako g. prošta Einspielerja, g. dekana Jurčiča iz Vuzenice in g. Unterluggauerja iz Štent Lenarta v Labudski dolini, g. mestnega župnika Čižeka iz Slov. gradca, gosp. Bernardija iz Dravograda ter lepo število štajerske in koroške duhovščine. Pri obedu se je nabralo za šentjakobsko šolo 45 kron 80 vin. Novemu župniku Idičemo: ,,Ostanite radi med nami, pa boste zadovoljni vi in mi. Bog vas^ živi mnogo let v sreči in zadovoljnosti!" Končno še omenimo, da je došlo g. župniku mnogo pismenih čestitk, med njimi tudi ena v verzih od č. gosp. A. Š. iz Štajerske: „Srečna, presrečna župnija Črneška, Vidno dohaja ti milost nebeška. Vrlega župnika si ti zgubila, Njemu enakega pa si dobila". Prevalje. (Božičnica.) Na novega leta dan se je vršila kakor vsako leto tako tudi letos slavnostna božičnica našega delavskega društva pri Šteklu. Preobilna udeležba je pokazala, kako se naše ljudstvo še zmeraj živo zanima za to preprosto, ali vendar prijetno veselico. Gosp. dr. Arnejc nam je v živem, velezanimivem govoru narisal socialni pomen božjega deteta, ki nam je prineslo čisto nov nauk na svet, nauk, ki je bil v popolnem nasprotstvu z življenjem starih Rimljanov in bogatili j udov, ki so se razkošno doma „valjali na svojih žimnicah1', nauk, ki je pridigal zadovoljnost, srečo revščine in enakost vseh ljudi. Med deklamacijami šolarjev se je vrstilo petje mešanega in moškega zbora. Delavci tudi smejo biti letos zadovoljni s svojimi božičnimi darovi. Ob šaljivi tomboli smo se marsikateremu smejali iz srca, ko je razvil zavojček in razkril namesto pričakovane sreče prav kaj smešnega, da je bilo vsem v kratek čas. Pri licitaciji pa smo marljivo tekmovali mej seboj, kdo da več za Prevaljske klobase ali za volovsko glavo ali za steklenico izbornega Lutomeržana itd. Tako je minul ta večer v veselju in prijetni zabavi. Kazil ga je samo nastop „sv. Treh kraljev", s katerim bi se pa tudi zadovoljili, če bi se igralo slovenski. Tako pa so se slovenski leški fantje pokazali z nemško igro. Žalibog se je dalo vodstvo društva po neprevidnosti zapeljati, da je v to privolilo. Če bi se igralo slovenski, bilo bi vse drugače. Ali da se slovenski fantje štulijo v javnosti za Nemce in govorijo zraven še spakedrano nemščino, je sramota. Leški fantje! Če se hočete postaviti enkrat z dobro slovensko igro na naš oder, ste nam vsekdar dobro došli. A nemčurjev ne maramo. (Pričakujemo, da se kaj sličnega pri naših društvih ne zgodi več. Opomba ured.) Prevalje. (Mrtvec — v Meži.) Dne 10. januarja 1.1. so ujeli tu pri čistilnici premoga v Meži mrtvo moško truplo. Bilo je v mrtvašnici preiskano, ali odkod bi bil neznani mrtvec, se ni dalo dognati. Našli niso ničesar pri njem. Bržkone bo kak berač, ki je po nesreči padel v Mežo. — Dne 11. jan. se je tu radi razširjajočih se ošpic med otroci zaprla za en teden šola. Žitaravas. (Delovanje izobraževalnega društva „Trta“.) Da bodo tudi drugod vedeli, kako je pri nas društveno gibanje, naj sledi kratko poročilo o prvem rednem občnem zboru našega Kršč. soc. izobraževalnega društva „Trta“, ki se je vršil dne 6. t. m. pri Merklnu v Žitarivasi ob veliki udeležbi ljudstva. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je tekom deset mesecev, kar društvo obstoji, pristopilo k istemu 64 rednih in 2 podporna člana. Društvo je priredilo v tem času štiri zborovanja, ki so bila vsa zelo dobro obiskana in na katerih se je govorilo o teh le predmetih: Pomen društev za javno življenje; o dolžnosti slovenskega moža in mladeniča do svojega naroda; o razmerah kmetskega stanu zdaj in v prejšnjih stoletjih in o avstro-ogrski nagodbi. V zabavni namen je priredilo društvo pet iger, in sicer: „Sv. Neža", ,,Sanje", „Kmet in fotograf", „Nemški ne znajo" in „Krčmar pri zvitem rogu". Društo je imelo skupnih dohodkov v pr. letu 203 K in stroškov 215 K. Imamo tudi knjižnico, ki šteje nekaj nad 200 knjig. Iz tega se razvidi, da se naša „Trta“ vendar dobro razvija, četudi je bila vsajena na trda liberalna tla. Po kratkih razpravah se je izvolil nanovo še stari odbor. Nato pa je nastopil kot govornik vlč. g. Smodej iz Celovca, ki nam je v ognjevitih besedah naslikal naš sedanji politični položaj, o delovanju državnega zbora s posebnim ozirom na delovanje socialnih demokratov. Prvoletno delovanje društva se je nato zaključilo, in da smemo upati tudi v bodoče imenitno delovanje naše „Trte“, nam spričuje to, da ima društvo zanaprej naročenih že 20 „Mirov“. Mohljiče. (Žganje.) Pri podjetniku gosp. T a š e k u v Mohljičah uslužbeni kamenolomec Šimen Bernej se je 3. t. m. nalezel v Zagorjah toliko žganja, da ga noge niso nesle več domov. Prenočil je torej spotoma v neki šupi. Tam pa je ozebel na nogah in rokah tako, da so ga morali prepeljati v celovško bolnišnico. — Slovenska mladež, ogibaj se pijančevanja! — Veliko boljše bomo porabili dragoceni čas, ako vzamemo, namesto da bi po nepotrebnem v gostilnah posedali, kako pošteno knjigo ali časnik v roke! Bela. (Č. g. Aplen — častni občan.) Naš občinski odbor je v svoji seji dne 7. t. m. soglasno imenoval veleč. g. A. Aplena, župnika v Železni Kapli, za častnega občana, ter se mu s tem izkazal hvaležnega za njegovo velekoristno delovanje v prid naše občine. To čast zaslužil je gotovo že kot naš dušni pastir. Saj je naša župnija ena izmed najbolj obširnih in težavnih, in vendar je tukaj pastiroval z vso vnemo že kot kaplan pred 25 leti, in sedaj kot župnik že 'deseto leto, vedno se ozirajoč na potrebe in velikodušno upoštevajoč želje izročenih mu vernikov tako, da se lahko trdi, da nima sovražnika v celi župniji. Pa tudi občinski odbor in marsikaterega župljana je v težkih slučajih dobrohotno podpiral z dobro premišljenimi in koristnimi nasveti. In vsa leta vzorno vodi z naj večjo požrtvovalnostjo našo posojilnico popolnoma zastonj, kar je gotovo velike koristi ne le za posameznike, temveč za celo občino. Mož pa, ki sicer tiho, a vendar tako očetovsko in neumorno skrbi ne le samo za dušni blagor, ampak za blagostanje svojih žup-Ijanov sploh, gotovo zasluži izkazano mu čast. Žato pa z veseljem pozdravljamo ta sklep našega obč. odbora ter želimo, da bi veleč. g. župnik in naš častni občan še mnoga leta zdrav in čil bival med nami v svesti si naše hvaležnosti in ljubezni. Šmarjeta v Rožu. (Smrt.) Umrl je tukaj po tridnevni hudi bolezni posestnik Vai. V ar h p. d. Kuhar. Trod (kolika) ga je spravila pod grudo. Pokopali smo ga v četrtek 16. t. m. Zapustil je ženo in otroka. Bil je vrl rodoljub in jeklen značaj. Zapuščeni družini naše iskreno sožalje! N. v m. p.! Iz Borovelj smo dobili sledečo pritožbo : Razfnere na naši pošti so jako zamotane, če ne naravnost srednjeveške. Ža policaja sta dva nastavljena, pismonoša pa za cele Borovlje samo eden. Nasprotno pa je v pisarni nastavljenih toliko ljudi, da se drug drugemu komaj izogibajo. Navzlic temu pa navadno ne prideš pred pol ure iz pošte ali pa moraš celo v drugič priti. Pisem, posebno s slovenskimi naslovi, se je v zadnjem času zgubila že cela kopa. Mar li tiste „frajlice“, ali kdo je že kriv te malomarnosti, res mislijo, da se bodo samo za borovske pošte voljo morali pri vsakem pismu delati ,,duplikati". Ljudje na borovski pošti so plačeni tudi s slovenskim denarjem; zato pa zahtevamo, naj se naša pisma ne izgubljajo več. Kdor jih ne zna čitati, naj izgine iz urada, kakor so izginila ona brez sledu. Eden, ki so mu tekom 10 dni izginila tri. Borovlje. (Fužine.) Čudna govorica se širi po naši vasi, tako, da človek ne ve, bi li verjel svojim ušesom ali ne. Znano je skoraj celi Koroški, kako se zida in predeluje v svetovno-znanih Borovljah, v katerih je že cvetela^ pred 400 let industrija. Prišel je učen mož Šimen Rieger in hotel je cele Borovlje preobrniti; zazidali so tri in pol milijona kron in vse skupaj ni za nič. Zdaj je spoznal konzorcij, da je dal zidati v svojo velikansko škodo. Celo podjetje je kupila neka židovska družba in bogve, kaj še bode. Ali bo ta družba še najela slovenske delavce? Ne vemo. To pa rečemo: Rieger, ne boš izgnal Slovencev iz Borovelj, pač pa bomo mi tebe; doživel boš drugo mačjo godbo, pa ta bo hujša, kakor je bila v Tržiču. Kotmaravas. (Predstava.) Kakor je „Mir“ v 1. štev. že poročal, so predstavljale druž-benice naše „Marijine družbe" prvikrat v nedeljo dne 15. decembra 1.1. jako zanimivo igro „Lurška pastirica". Na splošno željo tedanjih gledalcev se je ponavljala ista igra zopet v nedeljo dne 5. prosinca. Nismo se mogli dosti načuditi vrlim dekletam, ki so zopet v drugič tako s pogumom in s korajžo nastopile. Kdor je bil že večkrat navzoč pri takih igrah, je prepričan, da naša dekleta lahko nastopijo in igrajo na vsakem odru. Da je pa bilo tudi kaj za smeh, so predstavljali nekateri naših fantov „Slov. pevskega kluba" burko „Kmet in fotograf" jako pohvalno. Omeniti pa moram tudi, da so vzeli fante komaj nekaj dni pred predstavo v delo naš čast. gosp. provizor Tomaž Ulbing. Ker ima igra „Lurška pastirica" mnogo oseb in je obširna, ni njena uprizoritev lahka; ali omenjeni gospod se niso ustrašili truda pri uku iste igre. Vsa čast jim! Čujemo, da nas bodo kmalu zopet zapustili. Čast in blagor fari, katera bo enkrat dobila g. Ulbinga za župnika. Vam pa, vrli igralci in igralke, kličemo: „Le s pogumom naprej !" Bilčoves. (Ustanovitev kmetijske podružnice.) Dne 5. t. m. je predaval tukaj potovalni učitelj gosp. Šumi o potrebi združenja kmetov. Govoril je o slabem položaju kmeta in naglašal, da si mora kmet pred vsem sam pomagati in iskati izboljšanja svojega položaja v organizaciji. Kot vzroke slabega kmetskega stališča je navajal konkurenco drugih držav in zanemarjanje napredka v kmetijstvu. Med drugim je omenjal govornik umno živinorejo, sadjerejo, izboljšanje travnikov in povedal tudi nekatera sredstva, ki naj povzdignejo kmetovalstvo. Slednjič je izpodbujal svoje poslušalce (katerih se je zbralo veliko število), naj ustanovijo kmetijsko podružnico (Gauverband), ki ima nalogo dajati navodila za umno kmetijstvo (Landwirtschaftliche Mitteilungen) in ki se naj poteguje za podpore, ki jih izposluje kmetijska družba. — Dovolimo naglašati, da bi se kmetska stanovska izobrazba dosegla z boljšim uspehom, ako bi imeli slovenski kmetje svoj slovenski gospodarski list, in če bi kmetijska družba delila omenjene podpore popolnoma sorazmerno. — Ustanovila se je torej podružnica, ki ima v odboru j samo ugledne kmetske člane. Št. Jakob v Rožu. (Zborovanje.) Na novega leta dan je imelo naše izobraževalno društvo svoje mesečno zborovanje v „Narodnem domu". G. župnik Ražun želi najprej vsem udeležencem srečno novo leto in v ognjevitih besedah izvaja dalje: „Da bo pa leto res srečno, zato moramo skrbeti sami; voščila sama nič ne pomagajo. In kje naj iščemo pravo srečo? V poštenem slovenskem srcu! V delu! V izobraževanju! V organizaciji kmetskega ljudstva! To so poti, na katerih naj išče kmet srečo. Drugi časi so napočili za kmeta iz zato tudi druge potrebe. Kar je nekdaj veljalo in bilo dobro, dandanes ne zadostuje več! Kmet mora s tem računati, da so se razmere popolnoma predrugačile. Zato imej oči odprte, uči se, izobražuj se! V javnem življenju si mora kmet sam pomagati do veljave, da se bo poslušalo na njegov glas; zato treba med kmeta skupnega, vzajemnega duha, treba združevanja! In tudi druge moramo buditi, širiti naše misli in nazore med ljudstvom in si v tem oziru vzeti za zgled socialne demokrate". — Nato nastopi mladenič Krištof in deklamira lepo Virkovo pesem „Sreče dom". Gosp. Vajncerl iz Celovca prav poljudno razloži razmerje med Avstrijo in Ogrsko, pred vsem naj novejšo avstro-ogrsko nagodbo. Florijan Košat, ud mladeniške zveze, navdušeno deklamira Gregorčičevo pesem „Haj-dukova oporoka", ki spominja na boj Bolgarov proti Turčinu za zlato svobodo. Gosp. župnik pripomni, da smo mi v podobnem položaju kakor Bolgari, ko so trpeli pod turškim nasilstvom. Tudi nam koroškim Slovencem se dela huda krivica in se nas zatira. Kakor umirajoči hajduk moramo tudi mi reči: ..Prost mora biti, prost moj rod, Na svoji zemlji svoj gospod !“ Po šaljivi pridigi g. kaplana o veliki koristi pijančevanja se je uprizorila igra „Berite novice", ki je naše narodno navdušenje še bolj vzbudila. Naj lepše mesto v celi igri je pač, ko doktor Dragič Manici razodeva svoje narodno mišljenje in pravi: „Slovenec sem, ker me je slovenska mati rodila, ker sem na Slovenskem zrastel in ker sem ponosen na to, da se imenujem Slovenca. Svojo domovino in svoj rod ljubiti in jezik svojega rodu spoštovati, to je dolžnost vsakega poštenega človeka. Kakor je tisti slab sin, ki se sramuje svoje matere, ako je morda bolj revna, tako bi tudi za nas ne bilo lepo, če ne spoštujemo najprej svojega jezika, svoj rod, svoj dom slovenski!" Tem besedam je sledilo burno ploskanje. — Med posameznimi točkami so s virali tamburaši. Lep večer je bil! Prihodnje zborovanje bo na svečnico. Kostanje. Ne morem si kaj, da ne bi obvestil cenjenih bralcev „Mira“, kako naši ljubi tajčnacelni delajo na vso moč, da bi se obdržali na krmilu; mora jim pač vendar le slaba presti, sicer ne bi napenjali vseh svojih moči. Najbolj se menda boji poraza g. nadučitelj, glavni vodja vseh „freigeistov“. Zakaj? Glejte, ako pogore, je on bržkone „fuč", in nihče na Kostanjah bi se ga ne bal, in zgoditi bi se znalo, da bi moral postati „ausge\vandert“; kajti v lutrovski B. Z. je neko človeče pisalo, daje agitiral neki „einge-wanderter Kirchenkammerer", a pri tem pa menda pozabilo povedati, če ni morda tudi ono prišlo od Bog si ga vedi odkod, in da mora živeti od denarjev, ki ga morajo plačevati kmetje. Res, pravi junaki morajo biti tisti kmetje, ki se tako bojijo priseljenega nemškonacionalnega učitelja, da gredo za njim kakor bicej za soljo. Da pa ne bodo zopet dolžili g. župnika, bodi povedano, da pisati resnico ni težko, pač pa laži in zvijače, ki se berejo v nasprotnih listih in ki jih pišejo tako modri ljude, da slišijo celo travo rasti, a v svoji modrosti včasih ne razločujejo več motike od politike, kakor se je to zgodilo nekemu tukajšnjemu mogočnežu ob priliki nekega shoda. Ukve. (Življenje ji je rešil.) Sedemdesetletna Neža Tribuč je šla 9. t. m. k ukov-skemu potoku po vodo in je padla v zazidani in ob straneh zelo zamrznjeni potok. Na njen krik je prihitela Neža Tribuč ter jo je ujela za roko; deroča voda pa jo je le zanesla pod led. V istem trenotku je priskočil na pomoč posestnik Jakob Kolarič p. d. Tonč, ki je brez pomisleka skočil v vodo in potegnil iz nje obnemoglo žensko. Kolarič se je izpostavil v nevarnost za svoje življenje. Ljudje ne morejo prehvaliti junaškega čina tega vobče spoštovanega moža. Nevoljni so pa, da oblast ne priskrbi za to nevarno mesto, kjer se je pripetilo že več nesreč, držaja in ne poskrbi boljšega dohoda. Treba bo pa tudi misliti na vodovod, ker ima velika vas Ukve samo en javni studenec, ki se ga morajo posluževati skoro vsi vaščani. Zahtevajte po vseh gostilnah „Mir“! Poslano. „Več Slovencev iz bekštanjske okolice“ je menda podpisalo članek, katerega je priobčil „Korošec“ štev. 7. od 3. januarja 1908. Ta dopis je po opombi uredništva omenjenega lista poslal ugleden slovenski narodnjak iz bekštanske okolice. Ta ,,narodnjak" pravi, da sem očital gosp. okr. glav. beljaškemu v državnem zboru pristranost ter obžaluje ta moj neopravičeni napad na g. okr. glavarja v Beljaku, „ker nam je storil mnogo dobrega ter pri vsaki priliki upošteval nage težkoče". Meni svetuje, da naj se ne dam v prihodnje informirati po g. Eratu, ampak se naj obrnem na svoje zaupnike v beljaškem okraju. Odgovarjam: „Korošec“ je glasilo onih ljudi na Koroškem, kateri razumejo koroške politične razmere ravno tako kot razume pes — petek. Besen politik se s takim glasilom le mimogrede peča. ,,^'eč Slovencev iz bekštanjske okolice" spada v vrsto takih ljudi. Ali je „ugleden slovenski narodnjak" s svojim dopisom dokazal, da razmere v U k v a h n i s o t a k e, kot sem j ih v državnem zboru navedel? Živi on v Ukvah? Je-li tudi zapleten v te smrdljive razmere? Ali si tudi hoče zaslužiti zlati križec? Ali misli, da v Ukvah ni ljudi kot samo penzionirani g. stražmojster Erat, da bi imeli zdravo pamet, odprte oči in — pravico do pravice? Naravnost smešen pa je nasvet „uglednega slovenskega narodnjaka", da se naj v prihodnje obračam po informacije glede ukovskih razmer na svoje zaupnike v — beljaškem okraju. To je logika, ki je popolnoma podobna gotovim oglednim slovenskim narodnjakom". Zahvaljujem se za take nasvete! Svoje informacije si bom že sam oskrbel tudi brez oglednega" slovenskega narodnjaka iz bekštanjske okolice. Svetujem in priporočam pa oglednemu slovenskemu narodnjaku" iz bekštanjske okolice, da vzame v roke „Mir“ od 4. januarja 1908 štev. 1 in prebere moj objavljeni tozadevni govor v oddelku: „Razmere pri okr. glavarstvu Beljak" in spoznal bo — če ima zdravo pamet — „Korošca“ in njegovo „taco“; a spoznal bo tudi svojo bedarijo, s katero koristi Slovencem na Koroškem toliko, kot oslovski kašelj. Brdo na Žili, dne 10. januarja 1908. Fr. Grafenauer, drž. posl. Poglavje za delavce. Izpod Mangarta. V zadnji številki je „Mir prinesel poglavje za delavce, v katerem nas kratkih zgled[h svari pred pogubno socialm demokracijo. Želeti bi bilo, da bi naš „Mir“ redn prinašal kaj za delavce, saj je politično glasil vseh koroških Slovencev, torej tudi delavcev Nase delavstvo se je začelo sedaj krepko gibat in se organizirati. Gotovo bode v doglednen času močen činitelj v stranki in zato je koliko toliko tudi dolžnost glasila, da podpira delavstv« v težkem boju s socialno demokracijo. Socialni demokraški agitatorji huskajo posebno na dežel delavstvo zoper kmeta, kakor da bi kmet bil kril sedan]6 draginje. Daši je že splošno znano, kd< Ì , r'lv te umetne draginje: žid in nesrečna špe-ìow/1'. So^fJe, ki vlada še na deželi mec !!p n2!!,mn lllf kluetli,stv,)m, se mora varovati, d; ne nastane stanovski boj, kateri nobenemu m prinese koristi. Tako lepo pričeta organizacija c strokovnih društvih se mora razširiti tudi na druge kraje v deželi. Koliko imamo še krajev kjer je delavstvo popolnoma prepuščeno ali samemu sebi ali pa socialdemokratom. Kako po trebna je organizacija, in sicer strokovna organizacija rudarjev v Rablju, kovinarjev v Beli peči, kjer so sami koroški delavci, in takih krajev je še veliko na zgornjem Koroškem. Treba bo vse storiti, da se omeji moč socialdemokratov, ki izkoriščajo delavstvo, kjer le morejo. Kdor ima priložnost bivati med socialdemokrati, ve, kake nezmiselnosti in neumnosti širijo med delavstvom. Tako je na pr. neki sodrug raznašal okrog vest, da so duhovniki dunajskega župana farJ.jUegefa Proglasili svetnikom in nekateri de-lavci so se mu res vsedli na lim in so mu verri pni okr'iškim Jei ^ znano’ da posebno social- demokraskim plačanim voditeljem ni nobeno sredstvo preslabo, da le dosežejo svoje strankarske namene. Bistica y Rožu. (Gibanje delavcev.) Zadnji cas se je začelo prav živahno gibanje med tukajšnjimi delavci. Začeli so spoznavati, kako potrebna je zanje strokovna organizacija;’uspeh tega je bila ustanovitev strokovnega društva. Dne 5. t. m. je bil sijajen shod te organizacije v Svečah. Vedno bolj in bolj se širi med delavstvom edinost, in to je veselo znamenje. „Ko-rošec" pa še vedno ve poročati o needinosti bi-stiških delavcev. Na uho mu lahko povemo, da se v tem malo moti. Prav je, da se delavstvo začne zavedati, da se od zdaj naprej ne bo smelo tako surovo ž njim nastopati kakor dosedaj. Tudi I roča pod naslovom: „Slovensko čebelarsko društvo delavec je človek. | v Ljubljani". Zum ! zum ! Društveno gibanje. Radiše. „Slov.-kat. izobraževalno društvo" priredi svoje mesečno zborovanje v nedeljo dne 19. t. m. po blagoslovu v svojih društvenih prostorih. Odbor. Ruda. „ Izobraževalno kmetsko društvo za Rudo, Št. Peter, in okolico" priredi v nedeljo, dne 19. januarja 1908, v Št. Martinu v gostilni pri Fišerju ob 3. uri popoldne svoje mesečno zborovanje. Slovenci in Slovenke, udeležite se v obilnem številu za vse koristnega zborovanja. Odbor. Kotlje. „Katoliško slovensko izobraževalno društvo" naznanja s tem, da priredi dne 19. prosinca 1.1. veselico s predstavo „Sv. Neža", in burko v enem dejanju „Kmet in fotograf". Po predstavi bo govor in potem prosta zabava. Prav vljudno vabimo slavno občinstvo, da se udeleži te veselice v prav obilnem številu. Veselica bo v gostilni g..Antona Lužnika. Odbor. Prevalje. (Občni zbor.) V nedeljo, dne 26. januarja, priredi naše delavsko društvo svoj letni občni zbor z volitvijo odbora, govorom in zanimivo veseloigro. Udje in prijatelji društva, ne ostanite doma! Pridite gotovo! Odbor. Gospodarske stvari. Kmet ne sme zanemarjati travnikov. Slišati je pogosto, da travniki od leta do leta vedno manj donašajo in še ta krma, ki priraste, ni kaj prida. Namesto dobrih sladkih trav in detelje raste le plevel ali mah. Seveda s tako krmo ni mogoče veliko gojeve živine rediti in znano je, da je dandanes živinoreja največje vrednosti. Od travnikov je skoraj vse kmetijsko življenje odvisno, kajti kdor ima dobre travnike, ima veliko in tečne krme in redi lahko mnogo živine; živina je draga in poleg tega še dobimo od nje prekoristnega hlevskega gnoja, da nam je možno naša polja dobro gnojiti. Tako je v dobrem gospodarstvu eno posledica drugemu, prvi vir in glaven steber kmetijstva je pa vedno le umno travništvo. Travniki torej morajo biti v dobrem stanu in se to doseže s tem, da jih dobro in močno gnojimo. Plevel je vedno trdo-vratnejši kakor dobre trave in te so slabe, ker jim hrane primanjkuje. Če travnikom dobro gnojimo, tedaj so tudi sladke trave stanovitnejše in plevel jih potem ne more tako lahko zatreti. Gnojiti je torej treba travnikom ravno tako, kakor njivam in vinogradom. Našim kmetom pa hodi s hlevskim gnojem navadno povsod po tankem in niti misliti ni, da bi istega še na travnike vozili, ko jim ga še za njive ni preveliko. Hlevski gnoj kupovati bi se pa najbrž mnogim zdelo smešno in če bi to tudi hoteli, bi bilo to nemogoče, ker ga nikdo nima toliko, da bi ga lahko prodajal. Namesto hlevskega gnoja pa imamo prav dobro in ceno sredstvo, ki je veliko ceneje in izdatnejše in sicer so to umetna gnojila. Teh razločujemo več vrst, a za naše kraje pridejo le 40% kalijeva gnojna sol in Tomasova žlindra za travnike v prvi vrsti v poštev. Za eden hektar = 1% orala potrebujemo: 200—250 kg 40% kalijeve gnojne soli in 600—800 kg Tomasove žlindre. To dvoje gnojil potrosimo najbolje v jeseni pred snegom in storimo najboljše, če jih pred trošenjem dobro skupaj pomešamo. Gnojimo pa lahko z umetnimi gnojili tudi še sedaj, če sneg m previsok in je travnik bolj na ravnem, da sneg gnojil v spomladi pri kopnenju ne splavi. Pomešana zgoraj imenovana gnojila lahko torej tudi po snegu potrosimo. Opomniti je še tudi, da gnojil ne smemo dolgo pred trošenjem pomešati, ker se zmes rada strdi in jo še potem moramo prej drobiti, preden se lahko potrosi. „P“ Čebelarstvo na Koroškem. V povzdigo čebelarstva štejemo na Koroškem ravnokar 36 čebelarskih društev. Od teh jih odpade na slovenski del dežele 8, in sicer: Dobrač, ustanovljeno 1897, predsednik Al. Bergman, posestnik v St. Lenartu pri 7 studencih; Galicija, 1905, J.Rotter, Abrije (p. Dobrlavas); Guštanj, 1903,’ Leop. Pristov, župan, Prevalje; Loče (Zg.Rož), 1897, Val.Kenzian, Zg. Dob (p. Loče); Smerče, 1901, Fr. Krištof, nadučitelj, Št. Jurij na Žili ; Sveče, 1902, Emerik Arnold, šolski vodja, Bistrica v Rožu ; Št. Tomaž pri Timenici, 1903, Jož. Sima, posestnik, Domačavas (p. Škofji dvor); Z v ab ek, 1903, Fr. Krištof, Žvabek pri 1 liberku. Naše čebelarje opozarjamo na strokovni list: „S1 o venski čebelar" (urednik g. Ir. Roj ina), ki stane na leto K 2'— in se na- Razne stvari. Izjava. V našem listu se odpre z današnjo številko posebna gospodarska rubrika, katere se lahko brezplačno vsi naročniki „Mira“ poslužujejo, ako ponujajo hiše ali zemljišča na prodaj ali v najem. Razpisano je mesto okrajnega zdravnika za Pliberk in okolico do 1. svečana 1908. Uradna «Celovčanka" poroča, da bi znanje slovenščine za prosilca tega mesta bilo dobro. To je zopet tista od Nageleta hvalisana enakopravnost, da se v popolnoma slovenskem in zavednem okraju ne zahteva znanje slovenščine od uradno nastavljenega zdravnika, ki bo v vednem občevanju z ljudstvom. Slovenski zdravniki, pozor! Socialnodemokraška .jArbeiterzeitung^ zahteva devetletno šolo. Nagodba je od cesarja potrjena (sankcionirana) in je bila 31. dec. 1. 1. objavljena. Socialni kurz je priredila „Slov. kršč. soc. zveza za Goriško", ki se ga je udeževalo nad 200 mož. Znižana obrestna mera na Angleškem. Angleška banka je znižala diskont od 7 na 6 odstotkov. Hrvatski ban dr. pl. Rakodczay je odstopil. Novim banom za hrvatsko kraljestvo je imenovan baron pl. Rauch. Javnost ne pričakuje od njega rešitve zamotanih hrvatskih političnih razmer. Novi ban je bil 15. t. m. v Zagrebu demonstrativno sprejet. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslal g. J. Perdan v Ljubljani prispevek od družbinih vžigalic za IV. četrtletje 1907 znesek 1500 K. Slovenci, kupujte narodne vžigalice! Družbe sv. Cirila in Metoda šolski odsek je v seji dne 20. grudna 1907 storil jako važen sklep: odpraviti tajno kvalifikacijo družbinih učiteljev. — Otroški vrtci se reformirajo, načrt je sestavil učitelj F. Škulj; ko ga vodstvo odobri, postane navodilo vsem družbinim vrtcem. -— Šole se bodo nadzorovale intenzivneje, nadzornik stopi v dotiko tudi z ljudstvom, vse delovanje naj je v evidenci. — Družba bode v proslavo Blehveisa in Vodnika izdala knjižico, pisano v mladinskem tonu, oskrbela pa tudi umetno izdelanih razglednic teh dveh velikih slovenskih mož. Daroviyza božičnico «Narodne šole" v St. Kupertu pri Velikovcu. (Konec.) Ign. Muri, mlinar na Jezerskem, 30; Slovensko omizje / Beljaku 15; Albin Novak, trgovec v Sincivasi, odbitek pri računu 3'94; Posojilnica v Št. Jakobu v Božu 50; Marija Silan v Skocijanu 2; Tom. Ovšan p. d. Krhke v Nad Dravo 2; Jurij Sumah p. d. Pervežar v Mlinskem grabnu 3; Pr. Haderlap, organst v Železni Kapli, 2 ; Neža Jank, zasebnica v Železni Kapli, 1 ; P. Grašer v Šmarkežu 2 ; J. Schweiger p. d. Gorej v Orličivasi 2; Neimenovana dekla iz Št. Petra pri Velikovcu 4 ; Leop. Miklav v Lepeni pri Žel. Kapli 1 ; Kristina Domnik, kuharica v Vogrčah 3; Marija Korešnik. kuharica v Velikovcu, 1 ; Tekla Llančnik, hišna v Velikovcu’ 1; Neimenovan rodoljub v Velikovcu 4; Lovrenc David v St. Jakobu ob cesti 2; Avg. Oraš, paznik v mestni klavnici v Mlinskem grabnu, 5; Jerica Bauman, kuharica v Velikovcu, 1; Micka Dobrovc, kuharica v Velikovcu 2; Ana Stranjak p. d. Habernica na Kuštatu, 4; J. Štangl, mlinar na Olše-mci, 5; Pr. Kogelnik p. d. Klančnik v Črnečah, 3; Uršula Kraut p. d. Poltnica na Bistrici 2; P. Veincerl, kmet na Vovberskih gorah, 1; Jurij Bavter p. d. Kavan v Klopicah 5; Per. Vunček, črkostavec v Celovcu, 2; Ana Plešivčnik mesarjeva soproga v Pliberku, 2; Jož. Pušl p. d. Štefan v Važenbergu 5; J. Povoden p. d. Jarc v Škocijanu 2; Ign Lekše, organist v Kloštru, 3; Jurij Čarf, kolarski mojster v Velikovcu, 5; Bok Karpf, čevljarski mojster v Velikovcu, 2-Karol Oraš, kmet na Jezernici, 3; Blaž Škof p. d. Melhar na Jezernici 5; Filip Messner p. d. Skrajnik v Mrzli vodi 5; Gojenke „Narodne šole“ : Franica Vigele 2, Micka Vigele 2 Kapus L. 2, Micka Kordaš 2 ; Fr. Haderlap, organist v Žel. Kapli, nabral: Pl. Sadovnik p. d. Bieplnov v Podpeci 4 Urban Sadovnik p. d. Peršman 1, J. Male p. d. Krevelnik v Lepeni 2, Fr. Oraš p. d. Keržar v Lepeni 1, J. Bočovnik p. d Male v Lepeni 1, P. Bučovnik p. d. Sabodin v Kem-šeniku 1, P. Grubelnik p. d. Berbuč na Obirskem 1, Pr. Prašnik p. d. Velfelnov v Lobniku 1 ; L. Avprih, čevljarski mojster v Zel. Kapli 2; Mat. Pop, trgovec v Žel. Kapli 1; Cerkvene pevke v Zel. Kapli 4; Neimenovan v Pliberku I VO ; Neimenovan v Pliberku vU'80 ; Iz Št. Petra pri Grabštanju: Val. Kultere 1, Zofka Sluderman 1, Ana Krušic 1. Zofka Škarja v Mirni na Dolenjskem nabrala: Perd. Zrimšek 1 Pr. Neubauer katehet 1 ; Irma Kastelic 2, Al. Šolar 1, Mar! Kolenc 1'20, Mat. Jenko, nadučitelj, 1; Neimenovan 0 60, Ana Vidmar 044, Amalija Koraživ 0 40, Ivana Bajec, 0'5o’ Alojzija Strah 040, Alojzija Ponikvar 0.30, Al. Kolenec 0'6o’ Amalija Škarja 0'50, Zofka Škarja 106; Franc Kobentar| župan v St. Jakobu, 8; Ivana Vehovec v Št. Kupertu pri Velikovcu 2; Amalija Siberl p. d. Pušla v Vovbrah 2; Jožef Šaler, kmet v Št. liju, 10; Posojilnica v Sinčivasi 5; Janez Sumah, posestnik v Sinčivasi, 2; Neimenovan v Velikovcu 2-Neimenovana niladenka blizn Velikovca 1 ; Leopold Kovač’ čevljarski mojster v Velikovcu, 2; Marija Cikulnik p. d! Spajsarca v Smartinu 240; Neimenovan v Celovcu 5; Mat. Wutti p. d. Pajovec na Ločilu 6; Peter Povoden v Porečah 3; Jožef Hafner, trgovec v Ljubljani, 5; Tomaž Olip, gostilničar v Selih 4; Peter Polesnik, cerkovnik v Št. Bu-pertu, 2; Peter Karpf, krojaški mojster v Velikovcu, 4; Karol Miki p. d. Mager v Maloščah 3; Katarina Mrak, zasebnica v Velikovcu, 2; Lucija Pirovc p. d. Žmavcarca na Ricinji 1; Marko Karpfvp. d. Holcar v Mrzlivodi 3; Prane Zornik v Velikovcu 2; Šim. Kumer p. d. Ovšnik na Vinogradih 1'20; Flor. Haberl p. d. Tratnik v Kloštru 1; Marj. Tomaž, kramarica v Velikovcu, 1'40; Marija Hrastnik p. d. Mihevka v Hrenovčah 1’20; Marija Podgorc p. d. Majrička na Olšenici 2; Aleš Gril p. d. Men tel v Vovbrah 5;_ Marija Koch, najemnica na Koblhofu 1 ; Kapus p. d. Greiner na Reberci 10; Pristovšek v Šmihelu 0'40; Micka Stare v Li-bučah 4; Ana Ridi v Libučah 1; Šlemiceva družina v Šentjanžu v Rožu 4'20; „Luštni lajnovc“ iz Pliberka nabral 2'20; Anton Riepl p.vd. Plešar v Hrenovčah 4; Bost. Ci-kulnik p. d. Štern v Čarčah 2; Ant. Cikulnik p. d. Špajsar v Šmartinu 2; Sim. Kralj p. d.JMohornik v Hudem kraju 3; Jera Kancjan p. d. Veternja v Št. Rupertu 2 ; Boštjan Karpf, zasebnik v Velikovcu, 5 ; Val. Tavpe p. d. Fuks v Mlinskem grabnu 2; Jurij Primož p. d. Kovač v Šmartnu 1; Lobnik p. d. Lube v Kloštru 2; Alojzija Grafenauer, poslančeva soproga na Brdu, 10; Lucija Šturm, kuharica na Brdu 4; Iz nabiralnika pri božičnici 61'52 ; Neimenovan pri božičnici 1 ; Neimenovan pri božičnici 2; Lenka Dobernik, kmetica, 2; Oče Turk iz Pliberka 2; Val. Kulterer 1; Marjeta Dobernik 1; Jakob Karpf p. d. Bobek v Orličivasi 1; Jožef Kraut p. d. Poltnik na Bistrici 1 ; Kmet Žaže v Prevaljah 1 ; Rodoljub iz Škocjana 10; Marijina družba iz Medgorij 5; Neimenovan pri božičnici 1; Barbara Urbanc p. d. Bradučka v Klopicah 3; Jernej Cikulnik p. d. Hofler v Št. Rupertu 2; Val. Majrič p. d. Krhke v Mrzlivodi 2; Lovro Murko p. d. Vrank v Nad Dravo 4; Jožef Isak v Št. Rupertu pri Velikovcu 2; Gabrijela Preissova, pisateljica v Pragi. 10; Mat. Ljubša, c. kr. kazniinični kurat v Karlavi pri Gradcu 6; Jan. Brabenec, župnik v Št. Tomažu, 5 ; Katica Silan v Pe-račji pri Škocijanu 3 K. Skupaj 1391 K 24 vin. Za zavod šolskih sester v Trstu so darovali: G. J. Šerk, posestnik na Jezerskem, 3 krone; milost, gosp. Martin Kovač, stolni kanonik in župnik v Celovcu, 3; 55. gg. A. Kaplan, župnik v Medgorjah, 2; J. Trunk, župnik v Beljaku, 6 ; J. Peterman, župnik na Otoku, 3; Ant. Klemenčič, župnik v Borovljah, 4; Jan. Nagi, župnik v Selah, 15; Ks. Meško, župnik v Mariji na Žili, 3; mil. g. Janez Vidovič, stolni kanonik in kn. šk. kancelar v Celovcu, 50; 5. g. J. Sirnik, župnik v Celovcu, 10 kron. Vsem častitim darovalcem srčna hvala ! Priporoča se velikodušnosti vsakega p. n. naročnika iista predstojništvo šolskih sester. Prve avtoritete, domače in tuj e,priporočaj o otročjo moko „Kufeke“ kot najboljšo hrano zoper bruhanje, drisko in črevesne katarje. „Der Saugling“, jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri Kufeke, Dunaj I. Živinske cene v Celovcu 9. januarja 1908. Krav se je prignalo 34, prodalo 8 počrez po 160 do 394 K ; junica se je prignala 1, prodala 1 za 170 K ; pitanih svinj se je prignalo 116, prodalo 86, zaklanih na vago (100 kilogramov) po 120 do 126 K; plemenskih praset se je prignalo 145, prodalo 68 po 16 do 34 K. Ijoterijslce številke od 11. januarja 1908. Gradec 54 2 35 37 16 Dunaj 51 2 76 52 85 Kupujte narodni kolek! jg- ; VC V - V: vj’.'r ■ •- v Sanatogen Od več kot 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno priznan kot najuspešnejše krepilno in oživljajoče sredstvo. Krepi telo. Jači živce. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure zastonj in poštnine prosto po Bauer in dr., Berlin SW 48. Glavno zastopstvo : C. Brady, Dunaj, I., Fleischmarkt 1. •1 > ":'V * •••■• Vabilo k rednemu občnemu zboru hranilnice in posojilnice v Št. Juriju na Žili, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ki se bode vršil dne 26. januarja 1908 v zadružni pisarni ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odohrenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Čitanje revizijskega poročila „Zadružne Zveze" ter ukrepi vsled istega. 4. Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo k rednemu nl&enemu zboru bekštanjske posojilnice v Ločah, kateri se bo vršil na Svečnico, dne 2. februarja 1908, ob 3. uri popoldne pri Pložu v Ločah. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva in odohrenje računskega zaključka za leto 1907. 2. Čitanje revizijskega poročila „Zadružne zveze" ter ukrepi vsled istega. 3. Volitev novega ravnateljstva na dve leti. 4. Slučajnosti. Ravnateljstvo. Zahvala. Dne 23. decembra 1907 uničil mi je požar moja poslopja v Gwerzu, ki so bila zavarovana pri „Vzajemni zavarovalnici proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov V Ljubljani." Škoda cenila se je takoj po odposlancu omenjene zavarovalnice in tudi takoj v mojo popolno zadovoljnost izplačala, vsled česar to zavarovalnico vsakemu najtopleje priporočam. Rossbach pri sv. Salv a tor j n, dne 7. januarja 1908. Franc Bergner vlg. Seidl. Največja trgovina te stroke: Modnega in manufakturnega, tu- in inozemskega blaga, zmerom najnovejše. Največja zaloga tudi za prodajanje na debelo za trgovce še vedno po starih cenah, četudi se je blago podražilo. Za ženine in neveste zmerom najnovejše blago. Cene brez konkurence. Vsi uslužbenci znajo slovenski. Anton Kenko, lastnik trgovine, Celovec, vogel Kramerjeve ulice in Novi trg. 3*ozod S*ozor! Podpisani priporoča doma žgane pristne pijače, kakor: Brinjevec...................liter po K 2'40 Slivovec, šest let star. • • „ „ „ 2-20 Tinsko žganje (Weingeleger) „ „ „ P60 Mislec (Saueriing), sadno žganje „ „ ,, 1‘40 in pošilja do 5 kilogramov po pošti, večje partije po dogovoru. Eg.d Jegliòi Selo, pošta Žirovnica na Gorenjskem. Razpis stavbinskih del pri popravi cerkve, župnišča in gospodarskih poslopij v Kotmarivasi : V svrho popravnih del pri cerkvi, župnišču in gospodarskih poslopij v Kotmarivasi se bo v ponedeljek, dne 10. svečana 1908, ob 1. uri popoldne vršila v tamošnjem župnišču ofertna obravnava. Stavbinska dela, ki se bodo oddala samo enemu podjetniku, so sledeče proračunjena: 1. Zidarska dela....................K 2156"— 2. Tesarska dela....................„ 3257 06 3. Kleparska dela...................„ 965'20 4. Mizarska, steklarska in ključarska dela...........................„ 1640'— 5. Lončarska dela...................„ 100-— 6. 15°/o draginjska doklada . „ 121774 7. Za popravo skednja...............„ 1000-— 8. Za kritje cerkve in stolpa z eter- nitom...................... . „ 2400'— Skupaj . . K 12736-— Varščina znaša 100/0 proračunjenega zneska torej K 1273'60. — Podrobni proračun je na razpolago v župnišču v Kotmarivasi vsaki dan izven srede in petka. Načelnik stavbinskega odbora: •Jožef' Mandl. Kovaškega učenca sprejme pod ugodnimi pogoji takoj Tomaž Graf, kovaški mojster v Št Lenartu v Lavantinski dolini na Koroškem. Mizarski mojster v večjem kraju Kožne aoline išče „ée„ca Kdo? pove iz prijaznosti uredništvo „Mira". N3. prodaj