NOVE SLUŽBEZA STARE POSLANCE
Stran 3
ZAKLJUČEK LETA S SALMONELO
Stran 5
1 22 NT 0179880
M RVAR NATAŠA ČASOPISNI ODDELEK NUK TURJAŠKA 1
ercator
POPUST ...../,
C3 PLURIEL ZAŽALČANA Stran 10
I J.1IIIUT1
-20°°
on Ï1P	Popusti se ne seštevaj.
Popust ne velja za posamezne posebej označene izdelke v akcijal
nedelja 26. december 2004 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - ku ku pravljica je tu - ZIMSKA PRAVLJICA četrtek 30. december 2004 ob 16.30 uri prednovoletni nastop skupine FOXY TEENS
Informacije:
MTATAT. h-A^-Slh-tttjAH. il
Nephemsď Hi n ~
bio'VIII.
5%
DODATNI BOŽIČNO-NOVOLETN1 POPUST ZA VSE IZDELKE
CELJE
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
"NOVA" OKNA
prednost ie v kvaliteti MIK d.o.o. Celje, Gaji 4 2 b . PECelje 03 425 50 5C
080 12 24 www. mik-ce.si
iiimnimimminmn
olje
ZBIRAJTE IN IZKORISTITE SNEŽINKE
îBJ&ïuisjj /S
in^Jhko
Ob nakupu
• visoko kakovostnega kurilnega olja O.K. olje •trdih kuriv Vam podarimo snežinke ugodnosti.
a vse informacije js pokličite na oljefon: 7100710	vaS distributer kurilnega olja
UVODNIK Čas za razmislek
Letošnje praznične decembrske dneve nam je koledar tako skopuško odmeril, da ne bo težav z odločanjem, kako jih preživeti. Le dva prosta vikenda sta pred nami in že bomo zakorakali v novo leto.
Če ima božič za verne še posebno globok pomen in se polnočnic udeležijo celo tisti, ki med letom redko zaidejo v cerkev, pa jeza vse druge to predvsem čas družinskih srečanj, obdaro- TATJANA CVIRN vanj, druženja in obiskov prijateljev, za katere med letom zmanjkuje časa. To je tudi čas za razmislek o tem, kaj smo v iztekajočem letu dobrega in pametnega postorili in česa nismo, na kaj smo lahko ponosni in kaj bi najraje pozabili. Je bilo življenje z nami letos prizanesljivo ali se bomo minulih mesecev spominjali kot ene najbolj neprijaznih? Smo sami storili dovolj, da bi se vse skupaj čim bolje izteklo ali krivimo le druge?
Po vsem, kar smo tedensko zapisovali na straneh našega časopisa, ko smo beležili razne afere, propade podjetij, beležili usode ljudi, ki so jih prizadele razne nesreče in bolezni in grozljive zgodbe iz sveta kriminala, bi lahko sklepali, da življenje posebej prijazno za večino že dolgo ni več. Časopisi so odsev življenja, zato na srečo pišejo tudi o veselih in spodbudnih stvareh, o ljudeh, ki znajo, zmorejo in hočejo. Zal si ponavadi bolj zapomnimo vse, kar je slabega, raje preberemo, če gre komu še slabše kot nam in se morda tako potolažimo, da vse le ni črno. Večina na srečo živi povprečno življenje, ki ima svoje malo slabše in malo boljše dneve in če smo pošteni, lahko na koncu leta pod črto zapišemo, da navsezadnje niti ni bilo tako slabo.
Tudi takšnim pogledom vase so namenjeni prazniki, pa čeprav trajajo samo dva kratka vikenda. Da bi vam takšna letna bilanca pokazala čim boljši rezultat, če ne, pa vam še vedno ostane leto, ki prihaja in z njim nove možnosti. Vesele praznike, v novem letu pa čim več dobrih dni!
Državni odlikovane!
Predsednik države Janez Drnovšek je v torek v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Med prejemniki so bili tudi trije s Celjskega - Bela Bukvič ter Adolf Drofenik in Matjaž Podvratnik.
Celjan Bela Bukvič je prejel red za zasluge za naravovarstveno delovanje in zasluge v slovenskem vodarstvu, Adolfa Drofenika in Matjaža Podvratnika pa je predsednik odlikoval z medaljo za hrabrost, ki sta si jo prislužila za hrabrost in pomoč sodelavcem pri reševanju v lanski rudarski nesreči v Premogovniku Velenje.	IS
Domiselni adventni venčki
V Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah bo do konca leta na ogled razstava adventnih venčkov, ki so jih ustvarjalci poslali na Trebnikov natečaj Najlepši in najbolj kreativen adventni venček.
Odzvalo se je 15 avtorjev, njihove kreacije pa so razstavljene v dvorcu Trebnik že od začetka tega meseca. Glede na odzive obiskovalcev, ki jih je bilo preko 2 tisoč, je posebna komisija izbrala najboljše in jih tudi nagradila. Med nagrajenimi avtorji s celjskega območja sta cvetličarni Piramida iz Škofje vasi (na posnetku kreacija Orehi in pomaranče) ter Sonček iz Slovenskih Konjic. Obiskovalce je navdušila predvsem izvirnost oblik in izbire materialov.	MBP
Božično veselje za vse
Marjan Jezernik je že sedem let opat v župniji sv. Danijela v Celju, duhovnik pa je postal z novo mašo pred četrt stoletja. Zanj je bila »usodna« polnočnica v šentjurski cerkvi, ki jo je kot dijak kmetijske šole na skrivaj obiskal leta 1968.
Takrat je spregledal in »zagledal« drugačen svet. Ob letošnjem prazničnem obisku je odločno povedal, da je srečen, ker je duhovnik in lahko napravi nekaj dobrega za človeka, ki ga sreča ali obišče. Ob pregledu dejavnosti v letošnjem letu je omenil mi-sijon v začetku leta, ki je bil zelo odmeven in se je z različnimi aktivnostmi dotaknil mnogih ljudi v mestu. V župniji so dobili diakona Luka Mihevca iz Celja, kar je prva stopnja na poti v duhovniški poklic. Slednji bo imel julija prihodnje leto novo mašo, ki bo prva po 21 letih v Celju.
Obnova Marijine cerkve
Zdaj, ko so temeljito obnovili opatijsko cerkev sv. Danijela, se bodo prihodnje leto lotili obnove druge največje cerkve v mestu, Marijine cerkve. Najprej bodo z denarjem, ki ga bodo prispevali ministrstvo za kulturo, občina Celje in ljudje z dobrim delom, obnovili fasa-
do, streho in zvonik. Marijina gotska cerkev, ki je bila včasih minoritska in celo nemška, kot jo nekateri imenujejo še danes, je umetniški in zgodovinski spomenik in predstavlja enega kulturnih biserov v mestu.
V	Celju druga največja
škofija
Ob prvem obisku novega slovenskega metropolita, nadškofa Alojzija Urana, pri papežu v Vatikanu je po nekaj letih ponovno oživela ideja o ustanovitvi novih škofij.
V	Sloveniji so trenutno tri, ljubljanska, mariborska in koprska, v roku enega leta pa naj bi dobili še škofije v Celju in Novem mestu ter verjetno v Murski Soboti. Škofija s sedežem v Celju bi bila za ljubljansko druga največja škofija v Sloveniji, saj bi obsegala območje od Logarske doline do slovensko-hr-vaške meje, zajela pa bi tudi Trbovlje s Hrastnikom ter na drugi strani občine vse do Brežic. Po neuradnih podatkih je vprašljivo območje Slovenskih Konjic. Po prvotni različici naj bi vloga škofijske cerkve pripadla Marijini cerkvi, pri čemer se zdaj bolj ogrevajo za to, da bi omenjeno vlogo dodelili opatijski cerkvi. Vsi župani (z županom MOC Bojanom Šrotom) na območju bodoče škofije
Spoznajmo svoja zdravila
Lekarniška zbornica Slovenije želi uporabnike zdravil vzpodbuditi k njihovi pravilni in varni uporabi. V okviru projekta Spoznajmo svoja zdravila so pripravili osebno kartico zdravil, v katero bo farmacevt v lekarni bolniku na njegovo željo vpisal zdravila, ki jih jemlje.
Ugotavljajo namreč, da ljudje svojih zdravil pogosto ne poznajo, ne vedo njihovih imen, niti tega, za kaj jih morajo jemati. V akcijo se je vključila tretjina slovenskih lekarn. Vključitev je odvisna predvsem od kadrov-
ske zasedbe lekarn, saj bo z vpisovanjem zdravil v kartice kar nekaj dodatnega dela. Lekarne, ki so se v akcijo vključile, bodo bolnike na možnost pridobitve osebne kartice zdravil opozarjale s plakati.
To velja tudi za Celjske lekarne, kjer bodo osebne kartice zdravil na voljo predvidoma prihodnji teden v 11 lekarniških enotah: Lekarni Center, Gregorčičeva, Planet, Slovenske Konjice, Rogaška Slatina, Šmarje, Šentjur, Štore, Radeče, Laško in lekarniški podružnici Kozje.
MBP
Vodja celjske območne enote zavoda, Mojca Tomažič, se je veselila dneva odprtih vrat in zlasti tega, da je bilo zanimanje obiskovalcev za razstavo in pogovore s strokovnjaki res veliko.
Prijazni do narave
Območna enota republiškega Zavoda za varstvo narave je včeraj pripravila dan odprtih vrat.
Dan so namenili širši javnosti, ki se je lahko seznanila z delom celjske enote, v kateri je zaposlenih pet strokovnjakov. Obiskovalci so si med drugim lahko ogledali razstavljene fotografije, ki so nastale pri delu v Zavodu in nosijo naslov Ohranjena narava od Rinke do Sotle. Pripravili so tudi računalniško predstavitev zavoda, enote in naravnih dobrin, ki jih je mogoče videti na celjskem območju. Z delavci zavoda se je bilo mogoče tudi pogovoriti. Pri komunikaciji z ljudmi na terenu namreč opažajo, da si naravo predstavljajo kot rezervat, sami pa želijo spodbuditi razmišljanja, da se narava spreminja sama po sebi in da jo je treba doživljati takšno, kot je in jo spoštovati. Obiskovalcem so delili tudi zloženke z najlepšimi motivi iz narave in plakate.	BS
so poslali pisno pobudo msgr. Santosu Abrilju Y Castellu, apostolskemu nunciju v Sloveniji, ki je zadolžen za pomoč pri ustanovitvi novih škofij. Podobno pismo so napisali in podpisali tudi nekateri kulturniki iz Celja in okolice. Stvari se bodo prihodnje leto prav gotovo hitro odvijale, saj bodo v Celju leta 2006 praznovali 160 let prihoda Antona Martina Slomška za opata in imenovanje za lavantinskega škofa. Bodoča celjska škofija bi tako imela edinega blaženega v Sloveniji.
Marsikaj bo bolj jasno tudi ob prvem obisku nadškofa Alojzija Urana v Celju. Z opatom Marjanom Jezerni-kom sta dobra prijatelja še iz časov skupnega študija v Rimu.
Mnoge obveznosti v prihodnjih dveh letih bodo čim uspešneje poskušali reševati novi člani župnijskega sve-
ta. Volitve v župnijské svete v Sloveniji bodo 13. februarja.
V vrtcu Danijelov levček, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, je trenutno I 64 otrok iz devetih občin, največ iz celjske. Vsaj še enkrat toliko otrok čaka v vrsti za sprejem, žal pa nimajo prav nobenih možnosti, da bi prišli do novih prostorov. Če bi jih imeli, bi takoj ustanovili še eno enoto, pravi opat Marjan Jezernik.
Opat Marjan Jezernik bo pri letošnji polnočnici v cerkvi sv. Danijela ljudem sporočil božično veselje, pri čemer se bo še posebej spomnil vseh tistih, ki so osamljeni in bolni. Govoril bo tudi o geslu, ki spremlja letošnjo lučko miru - Pridi k sebi.
TONE VRABL Foto: GK
AKTUALNO
V nove službe
Kdo od nekdanjih poslancev in ministrov s Celjskega že ima novo službo in kdo si jo še išče?
Nov sestav državnega zbora je prinesel mnogo novih obrazov, veliko starih se je moralo posloviti. Enako se je zgodilo na ministrskih položajih, pa tudi nižje, na solidno plačanih in zelo odgovornih položajih državnih sekretarjev, na mestih predstavnikov za odnose z javnostmi... Za prispevek smo skušali zbrati izjave vseh ljudi s Celjskega, ki so se morah posloviti od svojih funkcij, in tudi tistih, ki so bih na višjih in odgovornejših položajih v državni upravi.
Bivši ministri
V prejšnji vladi smo imeli s Celjskega kar štiri ministre. Šolski minister dr. Slavko Gaber je bil na volitvah v Celju izvoljen za poslanca in zdaj sedi v opozicijskih sedežih LDS. Minister za promet, ki ga je s položaja »snel« LDS po izstopu SLS iz koalicije prejšnje vlade, Jakob Presečnik, je tudi poslanec v novem sklicu parlamenta, hkrati pa še vodja poslanske skupine. Slabše se godi nekdanji ministrici za regionalni razvoj, Konji-čanki mag. Zdenki Kovač, ki je kandidirala na listi stranke AS, ta pa volilnega praga ni presegla. Zdaj se pripravlja na habilitacijo za predavateljico na visoki šoli za podjetništvo. »Tri mesece časa še imam, da o svoji prihodnosti dobro premislim in se odločim. Na to bodo seveda poleg želja vplivale tudi objektivne možnosti. Kaj več bi zaenkrat težko napovedala,« je bila kratka.
Prav tako je še zelo vprašljivo, kaj bo počela nekdanja ministrica za kulturo, Celjanka Andreja Rihter. Nazaj na svoje prejšnje delovno mesto direktorice Muzeja novejše zgodovine Celje ne more, ker je zasedeno. »Zanesljivo ostajam v stroki, kjer še nisem opravila vsega, kar želim. Moje področje je varstvo kulturne dediščine in tudi v programu nove vlade ima to področje" pomembno mesto. V času ministrske funkcije sem navezala tudi zelo veliko koristnih stikov po Evropi, kar mi utegne pomagati. Zaenkrat potrebujem predvsem mir in nekaj počitka, tudi dela pri urejanju nakopičenih papirjev iz zadnjih let,« pravi Andreja Rihter, ki se ji na volitvah ni uspelo prebiti v parlament. »Ne morem še dokončno reči, ali je to slovo od politike. Upam, da mi ne bo treba izkoristiti vseh ugodnosti, torej da bi še eno leto prejemala ministrsko plačo. Želim se zaposliti čim prej, morda že januarja. Preveč mirovanja škodi, dovolj sem še mlada in polna energije, zato ne bom dovolila, da je ne bi porabila ustvarjalno.«
Bivši poslanci
Mag. Marko Diaci iz Šentjurja je bil v parlamentu poslanec SMS, ki na volitvah ni
Da bo imela Vlada RS v mandatu 2004-08 precej drugačno podobo, kot smo je bili vajeni, je bilo zakoličeno že spomladi 2002 s sprejemom novega Zakona o državni upravi.
Z njim je bila postavljena nova organizacija dela v ministrstvih in jasno določeno, da dela po posameznih področjih ne vodijo več državni sekretarji. Čeprav naj bi bila funkcija državnega sekretarja po starem zlasti strokovna (saj naj bi upravljal delo na posameznem področju znotraj ministrstva), se je v praksi hitro pokazalo, da so državni sekretarji neke vrste »mali« ministri, imenovani po politični liniji glede na razmerje sil v koaliciji, in jih je v posameznem ministrstvu toliko, kolikor »kadrovskih« potreb se pokaže. Po novem je temu položaju povsem odkrito priznana politična vloga, funkcija državnega sekretarja, ki sme biti zgolj eden v posameznem ministrstvu, pa je vezana na mandat ministra. Delo, ki so ga prej vodili državni sekretarji, so zdaj prevzeli upravni menedžerji oziroma direktorji. Za imenovanje slednjih, tudi t.i. položajnih
uspela preseči volilnega praga. Ostal je brez zaposlitve. »Pošteno povedano sem se tega že naveličal. Do zdaj sem živel zelo intenzivno, nikoli nisem bil vajen posedati doma. Zato intenzivno iščem zaposlitev in ne želim v celoti izkoristiti zakonsko določene možnosti, po kateri sem do poslanske plače upravičen še eno leto po prenehanju mandata,« pravi. Zaenkrat pregleduje javne razpise, išče pa delo, ki bo primerno njegovi izobrazbi, saj je leta 1993 diplomiral na višji elektro šoli, leta 1998 na ekonomiji, letos spomladi pa je uspešno zagovarjal še magistrsko nalogo s področja ekonomije. »Zavedam se, da bo takšno službo na območju Šentjurja praktično nemogoče dobiti, zato nimam lokacijskih omejitev in iščem pravzaprav po vsej Sloveniji. Ker me zanima tako gospodarstvo kot državna uprava, sem konec oktobra opravil še državni izpit iz javne uprave, saj je slednji kar majhna prednost pri prijavljanju na razpise,« pravi Diaci.
Njegov poslanski kolega iz Šentjurja, Jurij Malovrh, član SLS, je bil v parlamentu poslanec kar tri mandate in se v tem času uveljavil kot zelo spreten lobist. Na letošnjih volitvah se v parlament ni uspel prebiti. »V celoti
uradnikov, je zakon predpisal natečajne postopke. Ministrstva bodo imela skupaj 53 direktoratov (doslej 48).
Če v času po izteku mandata ne dobijo ali ne nastopijo nove službe prej, imajo poslanci možnost, da prejemajo poslansko plačo še največ eno leto. Enako velja tudi za ministre, medtem ko bivšim državnim sekretarjem pripada ta ugodnost za tri mesece, v primeru, da so tik pred upokojitvijo, pa ta čas lahko podaljšajo še za 9 mesecev.
Skupaj s funkcijo ministrov v Ropovi vladi je ugasnila tudi funkcija 38 državnim sekretarjem, njihovo delo pa bodo opravljali položajni uradniki, imenovani po prej izvedenih natečajnih postopkih. Delo v posameznih, zlasti novih ministrstvih seveda še ni dokončno organizacijsko urejeno, a realno je pričakovati, da bo v posameznem ministrstvu v povprečju od dva do šest direktoratov.
IS
bom izkoristil zakonsko dano možnost nadomestila poslanske plače, saj sem trenutno >na čakanju< na upokojitev. Skupaj z benifici-rano delovno dobo na slovenskih železnicah bom namreč konec prihodnjega leta izpolnil zahtevanih 40 let delovne dobe ter 58 let starosti in z 9. januarjem 2006 se bom upokojil. Na slednje sem računal že prej, zato sprva na oktobrskih državnozborskih volitvah sploh nisem nameraval kandidirati. Prepričali so me v stranki, kjer so se tako odločili na osnovi javnomnenjskih raziskav. Sicer pa moram priznati, da imam zdaj končno nekaj časa zase, za delo na domači kmetiji in v vinogradu, sprejel pa sem tudi vabilo prijatelja s Hvara, ki vabi na daljši dopust. In še eno željo imam, če mi bo le uspelo prepričati soprogo, bom spomladi kupil konja.«
Šoštanj ski župan Milan Kopušar, bivši poslanec LDS, bo izkoristil zakonsko možnost glede nadomestila, tako da bo profesionalno opravljal funkcijo župana šele od novembra 2005 naprej. Drugačna je zgodba z drugim nekdanjim poslancem LDS iz šaleškega konca, Jožefom Kavtičnikom: »Včasih sem veljal za pridnega, delavnega strokovnjaka, takoj ko sem se podal v politiko, pa sem dobil nek negativen predznak. To me je kar malce šokiralo. Sicer imam v uvidu zaposlitev, vendar o njej še ne bom govoril, saj bi si lahko odžagal vejo. Kar zadeva nadomestilo, lahko rečem le hvala bogu, da je, sicer bi ostal dobesedno na cesti,« je povedal Kav-tičnik, ki se menda poteguje za mesto rav-
natelja na novi šoštanj ski osnovni šoli, a pri tem spet buta v zid nasprotovanj in predsodkov, da je to politična funkcija.
Bivši sekretarji, funkcionarji ...
Judita Počakaj-Kežman je bila v šolskem ministrstvu državna sekretarka za osnovno šolstvo. Nova vlada ji je ponudila, da bi delo nadaljevala v enem od bodočih direktoratov, a je to zavrnila. »S 1. marcem se vračam v celjsko enoto zavoda za šolstvo, kaj bom delala, pa je zaenkrat še pod vprašajem, saj prav v tem času dogovarjamo vsebino mojega delovnega področja. Je pa jasno, da sem od ministrstva vzela dokončno slovo,« je bila kratka.
Janko Deželak je zdaj že bivši državni sekretar na ministrstvu za obrambo. »Mandat državnega sekretarja se mi je iztekel in še vedno iščem novo službo. Upam, da bom uspešen, saj še nimam pogojev za upokojitev. Pri tem bom seveda izkoristil tudi poznanstva, pri iskanju službe pa sem se osredotočil na področje gospodarstva. Pripada mi tudi trimesečna boniteta, ki mi bo v pomoč pri ureditvi materialnega položaja.«
Janja Romih je dobri dve leti vodila kabinet ministra dr. Vlada Dimovskega v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Po menjavi ostaja na ministrstvu kot vodja sektorja za pretok delovne sile. »Vsebina dela ministrstva mi je bila vseskozi, tudi zaradi mojih prejšnjih zadolžitev in nalog v Celju, zelo blizu. Zato sem tudi kandidirala na eno od prostih delovnih mest v okviru ministrstva. Že več kot leto in pol tako vodim tudi sektor za pretok delovne sile. To je seveda ob vodenju kabineta ministra pomenilo še večje obveznosti in še več dela, še posebej v pospešenih pripravah na vstop Slovenije v EU in ob začetku izvajanja Pogodbe o pristopu na področju prostega pretoka oseb 1. maja.«
Nataša Gerkeš, nekdanja urednica Radia Celje, je pred slabimi tremi leti prevzela vodenje odnosov z javnostmi na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. Tudi po menjavi ministrske ekipe, vsaj zaenkrat, ostaja v službi v ministrstvu. »Smo v nekoliko posebnem položaju, saj se obstoječe ministrstvo deli na dve - za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in za šolstvo in šport. Delitev ministrstva je treba opraviti do aprila 2005, ta delitev pa vsebuje tudi novo sistemizacijo delovnih mest. Zaenkrat opravljam iste naloge kot doslej, le da je na tej lokaciji, kjer je bilo doslej ministrstvo za šolstvo, znanost in šport zdaj ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. O odhodu, vsaj zaenkrat, ne razmišljam, zato prav te dni tudi opravljam državni izpit iz javne uprave, ki ga moramo imeti vsi uslužbenci z uradniškim nazivom, ki v upravi delamo manj kot pet let.«
BRST, BA, MBP, IS, US

Naj bo to najlepše leto z obilico sonca, z mnogo sreče, naj z uspehi bo prežeto, naj pride v miru in v miru se izteče!
(A. Četkovič)
SREČNO 2005!
03/4224-100, www.nivo.si
Vlada po novem
Preveč »stanovalcev« v Pohorski 2
V objemu voda
Da je Celje še vedno eno od poplavno najbolj ogroženih mest v Sloveniji, smo se vnovič prepričali na razstavi, ki so jo v torek odprli v Zgodovinskem arhivu Celje.
Razstavo sta ob 50-letni-ci katastrofalne poplave, ki je leta 1954 v Celju vzela kar 22 življenj in porušila 980 zgradb, pripravila zgodovinski arhiv in osrednja knjižnica, avtorici pa sta Bojana Aristovnik in Tatjana Kač. Razstava Mesto v objemu voda se osredo-toča na poplave v 20. stoletju, ko je bilo v Celju kar osem večjih poplav. A v spremnem gradivu sta avtorici skrbno zabeležili in opisâli tudi večje poplave, od tiste leta 270, ki je prva izpričana, do najhujših, pri čemer ugotavljata, da sta bili kljub po letu 1954 regulirani Savinji najhujši
zadnji, v letu 1990 in 1998. Avtorici sta za prihodnje leto napovedali tudi okroglo mizo, na kateri bo ob dnevu voda stekla beseda o vzrokih poplav v Celju, ukrepih ob poplavi ter načrtovanih regulacijah. Hkrati sta ob otvoritvi razstave pozvala vse posameznike in organizacije, ki imajo kakršno koli gradivo o minulih poplavah, da ju o tem obvestijo in dovolijo, da gradivo vsaj ena od obeh inštitucij tudi prekopira in tako ohrani spomin na tragične dogodke.
Zgledno sodelovanje dveh celjskih kulturnih ustanov je pred nas postavilo razstavo, ki je s fotografskim gradivom, posrečeno inštalacijo in prikazom video posnetkov zadnjih dveh poplav več kot le vredna ogleda.
BRST
bi ščurke lahko iztrebili, če bi ljudje sodelovali.
V vsakem primeru pa je iztrebiti ščurke zelo težko. So namreč zelo prilagodljivi, saj se v 300 milijonih letih 3.500 vrst, kolikor jih živi na Zemlji, ni veliko spremenilo. Ščurki najraje živijo na toplem, v neredu, gnezda si uredijo med papirjem, za vtičnicami in stikali, podboji in podobno. So nočne živali in če jih vidimo pri belem dnevu, potem imamo že resen problem. In tako je v Pohorski 2. Problem pa ni le v tem, da ščurki niso najlepši na pogled, ampak v tem, da prenašajo tudi bolezni. Po besedah Janeza Kopača je dokazano, da s svojimi izločki prenašajo bolezni, kot sta na primer
salmonela in tuberkuloza. Na svojih nožicah imajo namreč dlačice, s katerimi lahko prenesejo marsikaj, glede na to, da se premikajo predvsem po kanalizaciji in smeteh. Tako prenašajo okužene mikroorganizme in povzročajo tudi različne alergije.
Ščurke bi torej morali iztrebiti tudi zaradi zdravja. Morda bi morali poskusiti z njihovim naravnim sovražnikom - za ščurke je to jež. Ob oddaji stanovanja v Pohorski 2 bi torej veljalo oddati še kakšnega ježa, čeprav Kopač pravi, da je pri tako velikem številu ščurkov tudi 15 ježev premalo.
ŠPELA OSET Foto: ALEKS ŠTERN
SREČNO, ZDRAVO IN ŇS
je s stanovanjem sicer zadovoljna, vendar pa je življenje, če si ga deliš s ščurki, nevzdržno. Pravi, da bi še enkrat premislila, ali bi sploh vzela to stanovanje, kljub temu, da je bil njen stanovanjski problem, preden je dobila stanovanje, velik.
Andrej Urankar iz podjetja Nepremičnine Celje, ki je objavilo razpis za néprofitna stanovanja, pravi, da lahko vsak stanovanje zavrne, ampak, »tak očitno nima tako hudega stanovanjskega problema.« Urankar nam je povedal tudi, da v Nepremičninah vedo, da so v Pohorski 2 ščurki in dodal, da niso le tam. »Sploh pa neprofitnih stanovanj ne bomo oddajah le tam,« je še povedal Urankar.
Kdo je kriv?
Upravnik stolpnice Pohorska 2 je Gostinstvo Celje, čeprav je od pogodbe že odstopilo in bo najkasneje 1. februarja 2005 prenehalo upravljati s stolpnico, kot je dejal Štefan Gruš-kovnjak, pravnik v Gostinstvu Celje. Dodal pa je, da so že večkrat skušali iztrebiti ščurke, vendar so naleteli na veliko težav. Dezinsekcijo sta opravljala Zavod za zdravstveno varstvo Celje in Maribor, vendar sta imela podobne probleme. Nekaj stano-
Stolpnico so zavzeli ščurki - Lokacija za neprofitna stanovanja -Zaradi nesodelovanja stanovalcev je iztrebljanje nemogoče
Jutri se izteče rok za oddajo vlog za najem neprofitnih stanovanj v Celju. Na voljo je 74 stanovanj, od tega je polovica namenjena tistim, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe. T. i. socialnih stanovanj namreč ni več. Medtem ko je za neprofitna stanovanja, za katera bodo bodoči uporabniki plačevali malo več, namenjen blok v Novi vasi in tudi novogradnja, pa bodo uporabniki, ki bodo prebivali v stanovanju s socialno pomočjo, stanovali tudi v Pohorski 2. Ta stanovanja pa že imajo svoje stanovalce. Ščurke.
V stolpnici ima podjetje Nepremičnine Celje sedem nadstropij in tam so že oddali nekaj neprofitnih stanovanj. Eno izmed njih je dobila tudi družina gospe Mance. Manca pravi, da sta s partnerjem in dvema otrokoma kar nekaj časa čakala na omenjeno stanovanje in ko sta ga končno dobila, sta se seveda nemudoma preselila. Tam pa so ju čakali ščurki. »Kar naprej čistimo, pravkar sem tudi prebelila, vendar nič ne pomaga,« pravi Manca, ki jo skrbi predvsem za otroka. Eden od njiju je, od kar živijo v Pohorski 2, dobil luskavico. Manca še dodaja: »Vsem pristojnim smo že povedali, kaj se tu dogaja, celo ščurke smo jim nesli pokazat, ampak se nič ne spremeni.«
Podobno zgodbo ima gospa Julija, ki je mati samohranilka. Tako kot Manca je na neprofitno stanovanje, za katerega ne plačuje lastne udeležbe, čakala dolgo. In ga končno dobila v Pohorski 2. Prav tako kot Manca
valcev jih namreč sploh ni spustilo v stanovanje.
Isto zgodbo ima Andrej Urankar. Pravi, da so takoj, ko so dobili prijavo, da so se pojavili ščurki, o tem obvestili upravnika, ki je v lanskem letu šestkrat opravil dezinsekcijo. Ampak, ker vsi stanovalci niso dovolili vstopa v stanovanje, dezinsekcija seveda ni zalegla. Na Nepremičninah so zato februarja letos pripravili individualne razgovore s tistimi, ki dezinsekcije v stanovanju niso dovolili, da bi jih opozorili na nevarnosti, ki lahko sledijo iz tega. Urankar nam je še sporočil, da bodo pri naslednji dezinsekciji najemnike opozorili, da v kolikor posega ne bodo dovolili, je to odpovedni razlog in bodo najemno pogodbo tudi odpovedali.
Po besedah vodje enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Janeza Kopača je treba biti na dezinsekcijo pripravljen. Iz stanovanja se ni treba povsem izseliti, ampak je treba vse omare izprazniti, saj je treba s strupom poškropiti prav vse kotičke. »Stranke niso sodelovale in na dezinsekcijo niso bile pripravljene, poleg tega pa nas v nekatera stanovanja sploh niso spustili,« pravi Kopač. Ob tem je treba vedeti, da bodo ščurki ostali, če s škropljenjem izpustijo le eno stanovanje. Poleg tega je treba nekajkrat (trikrat z enomesečnim premorom) poškropiti stanovanja, saj se s strupom uničijo le živali, ne pa tudi jajčeca in ličinke. Kljub temu Kopač pravi, da
Zaključek
leta s salmonelo
Novoletni zaključek pri Pirnatu blizu Topolšice se je za nekatere končal v bolnišnici, za večino pa s hudimi prebavnimi motnjami
December je med drugim tudi čas slovesa od starega leta. Letošnjega si bodo zaposleni v nazarski enoti Zavoda za gozdove, šoštanj-skih vrtcih in sobarice v hotelu na Topolšici zagotovo zapomnili, saj so se na decembrskem praznovanju na izletniški kmetiji Pirnat v bližini Topolšice mnogi od njih zastrupili s hrano.
Podatki o številu zastrupljenih so zelo različni, saj so mnogi od nesrečnih gostov, ki so imeli vročino, prebavne motnje ali pa so bruhali, šele kasneje poiskali zdravniško pomoč. Po nekaterih podatkih naj bi zbolelo 180 ljudi, po drugih je številka nižja. Mnogi zaposleni so zaradi hudih prebavnih motenj ostali doma, devet izmed njih pa so obdržali na zdravljenju v celjski bolnišnici.
Zdravstveni inšpektor je v ponedeljek opravil izredni pregled na izletniški kmetiji Pirnat v Topolšici. Vodja območne enote zdravstvenega inšpektorata Dravograd Drago Dretnik je pojasnil, da je inšpektor pregledal prostore in opremo ter odredil ukrepe, ki so običajni za epide-
mije: generalno čiščenje vseh prostorov in dezinfekcijo, zaposlene pa je napotil na zdravniški pregled. Obrat bo zaprt tako dolgo, dokler ne bodo opravili strokovne dezinfekcije in dokler ne bo potrjeno, da zaposleni niso pre-našalci bolezni.
Hude
posledice
Posledice novoletnega praznovanja so kar hude, saj so na primer skoraj vsi nazarski gozdarji ostali doma. Menda so se pri Pirnatu dobro zabavali, imeli so organiziran avtobusni prevoz, še v sredo pa sta na sedežu v Nazarjah od devetih delala samo dva zaposlena. Čeprav gozdarji niso vezani na proizvodnjo, vseeno trpi njihovo sprotno delo. Tudi v Naravnem zdravilišču Topolši-ca so ostali praktično brez dela zaposlenih, saj je od 20 kar 16 sobaric v bolniškem staležu. Glede na to, da je hotel pred prazniki polno zaseden, bodo pri čiščenju prostorov morali pomagati tudi drugi zaposleni oziroma bodo pomoč iskali preko študentskega servisa.
Še najhuje je v Šoštanju, kjer so praktično ostali brez vzgojiteljic in pomočnic, ki jih ne morejo nadomestiti, recimo s študenti. V »bolniški« je od 41 zaposlenih kar 34 vzgojiteljic, zato so občino zaprosili za soglasje, da zaprejo vse zunanje oddelke vrtca. »Enote so začasno zaprte do 2. januarja, potem pa jih bomo verjetno spet odprli, vendar s poostrenimi higienskimi pregledi,« je povedala ravnateljica Vesna Žerjav. Do nadaljnjega bosta delovali samo centralna enota vrtca v Šoštanju in enota v Šmartnem, kjer so na pomoč poklicali upokojeno vzgojiteljico. Sicer je v teh dneh, sploh pa včeraj, veliko otrok doma. S tistimi, ki prihajajo v vrtec, dela samo zdravo osebje.
Žerjavova, ki je med srečneži, ki so novoletno zabavo preživeli samo z vročino in slabšim počutjem, je povedala, da so si pri Pirnatu mnogi privoščili vegetarijanski krožnik z ocvrtim sirom, gobicami, zelenjavo, rižem in podobnimi jedrni. Stopnje obolelosti so bile zelo različne - »medtem ko sem jo
Na izletniški kmetiji Pirnat v Topolšici razmišljajo, če se bodo sploh še ukvarjali z gostinstvom.
sama odnesla skoraj brez hujših znamenj, pa je bil naš hišnik, ki je prav tako jedel zelenjavni krožnik, zelo ubog, saj je utrpel zelo visoko stopnjo zastrupitve,« je omenila Žerjavova. Ostali so si poleg juh in klasičnih prilog privoščili kos pečenke, ocvrte piščance ter ljubljanski zrezek.
»Nismo krivi«
Kmetija Pirnat dela že 14 let in doslej še nikdar niso imeli težav. Pred kratkim so prenovili kuhinjo in takrat opravili tudi vse potrebne preglede. Gospodar Jože je zatrdil, da sami niso krivi. »Doma nimamo niti kokoši niti jajc. Piščance in jajca smo kupili pri Jati, hrana, ki je bila vakuumsko zapakirana, je bila povsem sveža. Te trditve lahko dokažemo z računi,« je povedal Pirnat in dodal, da se je čez vikend pri njih mudilo
več kot 200 gostov. »Najbolj zamerim, ker nihče od prve skupine ali od zdravnikov ni poklical in nas opozoril na težave. Če bi vedeli, da je karkoli narobe, zagotovo ne bi več sprejemali ljudi in jim kuhali. Za vsako skupino smo hrano pripravili posebej, vmes sem celo skočil v Jato, ker nam je zmanjkalo piščančjega mesa.«
V mikrobiološkem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so potrdili, da se je devet bolnikov, ki so jih sprejeli na zdravljenje na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice zaradi znakov zastrupitve s hrano, okužilo z bakterijo Salmonella enteritidis, najbolj pogosto povzročiteljico salmoneloz. (MBP)
Za goste so pri Pirnato-vih poleg gospodarja in nje-
gove žene skrbeli še hči in natakarica, ki je prišla na -pomoč zaradi velikega števila gostov. Domači so jedli popolnoma enako hrano kot gostje, pa nihče med njimi ni zbolel. Vsi štirje so do včeraj opravili že dva zdravniška pregleda, tretjega bodo danes, konec tedna pa pričakujejo rezultate. Poleg tega so že dezinficirali prostore. »V gostinstvu smo delali s polno paro. Zasedene smo imeli vse vikende, k nam prihajajo različni ljudje, rezerviran smo imeli tudi cel januar in polovico februarja. Potem pa eni pravijo, da smo prodajali staro robo, da meso ni bilo dovolj pečeno ... Takšne govorice nas najbolj bolijo in privedejo do razmišljanja, če bomo sploh še delali,« je omenil Pirnat.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ
»Božićnica« za bivše delavce
Konusa
Najkasneje do jutri, 24. decembra, bo okoli tisoč nekdanjih delavcev konjiškega Konusa na svoje bančne račune dobilo od 40 do 60 tisoč, nekateri celo 100 tisoč tolarjev. To je le del terjatev, ki so jih zaradi neizplačanih plač prijavili v stečajnem postopku.
Konus holding je šel v stečaj že leta 1991, pred kratkim pa je bil na celjskem okrožnem sodišču narok za prvo delitev stečajne mase. Med upnike so razdelili 114 milijonov tolarjev, kolikor jih je stečajnemu upravitelju Branku Dordeviču doslej uspelo zbrati s prodajo premoženja. Denar je prednostno dobilo 1.196 delavcev, ki so pravočasno prijavili svoje terjatve. Teh je bilo skupaj za 257 milijonov tolarjev oziroma od 220 do 250 tisoč to-
larjev na vsakega. Ker so delavci prijavili bruto plače, je Đorđevič 51 milijonov tolarjev od razpoložljivega zneska stečajne mase moral najprej nakazati državi zaradi neplačanih prispevkov in davkov, šele preostanek denarja v višini 64 milijonov tolarjev pa razdelil med delavce. Vendar bodo izplačilo zdaj dobili le tisti, ki so stečajnemu upravitelju pravočasno sporočili vse svoje podatke. Vsi ostali, približno 200 jih je, pa bodo na denar morali počakati po novem letu.
Branko Đorđevič napoveduje, da bo v prihodnjem letu še nekaj delitev stečajne mase, saj od prodaje premoženja računa še na najmanj 200 do 300 milijonov tolarjev.
JI
GOSPODARSTVO

Celjski zlatarji imajo drzne načrte
Na območju bivše Jugoslavije želijo imeti sto prodajaln, po vsem svetu pa kar tisoč
Za konec uspešnega leta se je Zlatarna Celje nagradila s svojo doslej največjo in tudi najbolj prestižno prodajalno. Odprla jo je na Mestnem trgu v Ljubljani, v njej pa poleg lastnega programa ponuja tudi zlate in diamantne izdelke svetovno znanih blagovnih znamk Damiani, Fabergé, Lencia in Dupont. Nova prodajalna s 110 kvadratnimi metri prodajnih površin je že 62. po vrsti v njihovi maloprodajni mreži, ki so jo letos iz Slovenije in držav bivše Jugoslavije razširili tudi v Avstrijo in Rusijo.
V obeh državah so namreč ustanovili hčerinska podjetja. V avstrijskem Lin-zu so že lani kupili zlatarno Lencia. Proizvodnjo so preselili v Celje, blagovno znamko pa obdržali. Uveljav-
ljena je namreč v več kot sedemdesetih državah in Celjanom omogoča, da preko veleprodajne mreže, ki jo je avstrijska zlatarna imela že prej, prodajajo tudi svoje izdelke. Po besedah vodje marketinga Jureta Cekute so preko Lencie že prodrli na Japonsko, v Skandinavijo in tudi v Združene države Amerike.
Sicer pa celjska zlatarna, ki vsa leta, odkar je prešla v zasebno last, beleži stalno rast prihodkov in dobička, trenutno prodaja v vseh državah bivše Jugoslavije, v velikem delu Evrope in tudi na Kitajskem, v Indiji in Združenih arabskih emiratih. Na območju bivše Jugoslavije, kjer ima na Hrvaškem, v BiH in Srbiji tudi hčerinska podjetja, ima že skoraj trideset lastnih prodajaln,
ostale južne trge pa oskrbuje preko fran-šiz ali posrednikov.
V Zlatarni Celje je trenutno zaposlenih več kot tristo ljudi, od tega jih skoraj dvesto dela v Celju.
Toliko prodajaln, kot jih ima zdaj, zlatarna ni imela niti v svojih najuspešnejših letih, vendar se pri tej številki še ne bo ustavila. Cekuta pravi, da svojega cilja, da bi na ozemlju bivše Jugoslavije odprli sto prodajaln, še niso spremenili. Celo več. Dodali so mu še enega, ki se zdi zelo predrzen in trenutno skorajda neu-resničljiv. V prihodnjih letih želijo maloprodajno mrežo razpresti po vsem svetu, v njej pa naj bi bilo kar tisoč prodajaln.
JANJA INTIHAR
Odločilni dan za steklarje
Banke, ki so največje upnice hudo zadolžene steklarne v Rogaški Slatini, ta teden prevzemajo nadzor nad poslovanjem matične družbe in holdinga Rogaška Crystal. Na torkovem zasedanju skupščine so delničarji že potrdili nov nadzorni svet v Steklarni Rogaška. V njem so Darko Tisaj iz NKBM, Marjan Jerič iz NLB, Boris Mi-helčič iz Banke Celje in Djoko Djorčev kot predstavnik notranjih delničarjev.
Imenovanje dveh novih nadzornikov in spreminjanje statuta sta osrednji točki tudi na današnji (četrtek) seji skupš-
čine holdinga Rogaška Crystal. Najpomembnejša sprememba bo upnikom omogočila, da bodo v prihodnje pre-
ko nadzornega sveta upravljali poslovanje holdinga. Doslej namreč statut ni dopuščal, da bi bili člani nadzornega sveta tudi tisti, ki niso delničarji. Spremembe bodo torej odprle vrata predstavnikom bank upnic in države, ki jim steklarna dolguje večji del svojih finančnih obveznosti. Te po zadnjih podatkih znašajo 15,7 milijarde tolarjev.
Poleg dolgov visi nad steklarji še izguba v letu 2003, ki znaša 1,5 milijarde tolarjev. Novi direktor steklarne in holdinga Bojan Bevc ocenjuje, da je bilo leto 2003 doslej eno najtežjih v poslovanju sistema. Obremenjeno je bilo s posojili iz preteklosti, dodatnim kratkoročnim zadolževanjem, zmanjševanjem naročil in padcem dolarja. Za Bevca je zato zelo pomembno, da se s predlaganimi spremembami statuta zmanjšajo pooblastila uprave in povečajo pristojnosti nadzornega sveta. Šele to bo, je prepričan, realna osnove, na katerih bodo v steklarni lahko začeli bitko za preživetje.
JI
90,6	95,1
\E	i H
95,9	100,3
Spet novi direktor
V celjskem Ingradu imajo zopet novega direktorja. Ivana Krofliča, ki je vodenje podjetja prevzel sredi oktobra, ko je Vegrad odstavil Sama Štanteta, je v začetku tedna zamenjal Zvone Korenjak. Tako kot Krof-lič je tudi Korenjak v Celje prišel iz Vegrada, kjer je bil glavni varnostni inženir.
Kot je pojasnil član nadzornega sveta Ingrada Valentin Rime, je Ivan Kroflič z direktorskega mesta odstopil na lastno željo, ker ni zmogel opravljati dveh funkcij hkrati. V Vegradu je namreč kljub imenovanju v Celju še naprej ostal komercialni direktor. Sicer pa tudi Rime kmalu ne bo več član nadzornega sveta Ingrada. Na petkovi seji je iz osebnih razlogov odstopil. Od 3-članske-ga nadzornega sveta, ki ga je skupščina imenovala marca letos, je torej ostal le še Marjan Gaberšek, direktor velenjskega M Cluba. Prvi nadzornik Franc Vetrih, ki je tako kot Gaberšek v nadzornem svetu zastopal interese Vegra-
da, je kmalu po odstavitvi Sama Štanteta tudi sam odsto-pil.
Zadnje kadrovske zamenjave v Ingradu kažejo, da podjetje v celoti obvladujejo Velenjčani, čeprav imajo v l^sti le dobrih 22 odstotkov delnic. Odstavljeni Štante, ki je sicer že nekaj časa »na svojem«, je zaradi razmer v svojem bivšem podjetju zaskrbljen. Ker je prepričan, da bo Vegrad celjsko podjetje izčrpal do konca, je že pozval ostale delničarje, naj se vendarle bolj aktivno vključijo v nadzor nad poslovanjem Ingrada.
JI
Danes (četrtek) poteče rok, do katerega mora Ingrad podpisati pogodbo o nakupu proizvodne hale v Medlogu, ki je v lasti Ingrada VNG v stečaju. Kupnino, ki si jo je določil sam na dražbi in znaša 105 milijonov tolarjev, mora poravnati v petnajstih dneh po podpisu pogodbe.
Pluton bo gradil v Trbovljah
Po nekaj zapletih bo šempetrsko podjetje Pluton začelo graditi trgovsko-po-slovni center v Trbovljah. Parcelo, ki je bila včasih last mesarstva Prekoršek in velja za eno najlepših sredi mesta, so kupili že sredi leta, center pa naj bi bil zgrajen v enem letu. Direktor Plutona Zvone Petek napoveduje, da bodo v prihodnjih dveh letih najmanj dva trgovsko-poslovna centra zgradili tudi na Celjskem.
Objekt v Trbovljah, ki ga tako kot vse svoje dosedanje centre gradijo za znanega kupca, bo stal okoli 1,3 milijarde tolarjev. Na površini osem tisoč kvadratnih metrov bodo garažna hiša ter prodajni prostori, namenjeni hipermarketu (najverjetneje Sparu) in drugim lokalom.
Zvone Petek pravi, da bodo podoben center januarja začeli graditi tudi v Vojniku,
NAKRATKO
Etol se širi v Kazahstan
V celjskem Etolu za prihodnje leto načrtujejo 7,9 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je za skoraj 7 odstotkov več, kot so načrtovali za letos. Za dobrih sedem odstotkov naj bi bil večji čisti dobiček, ki bi znašal 924 milijonov tolarjev. Etol namerava prihodnje leto ustanoviti podjetji v Kazahstanu, skupaj z moskovskim podjetjem A.R.S. pa še v Sankt Peterburgu. V svojem ukrajinskem podjetju bo Etol povečal ustanovni kapital.
Banka Celje optimistično do leta 2007
Banka Celje za leto 2005 načrtuje 10-odstotno rast bilančnega poslovanja. Bruto dobiček naj bi bil tolikšen, da bo delničarjem zagotavljal najmanj 13-odstotni donos in realno rast bruto dividende. S takšnimi načrti je uprava že seznanila tudi nadzornike. V Banki Celje tudi za obdobje do leta 2007 načrtujejo stabilno 10-odstotno letno rast bilančne vsote ter enak donos in rast bruto dividend kot v letu 2005. JI Št. 51 - 23. december 2004 -
Zvone Petek
v teh dneh pa so se začeli pripravljati tudi na gradnjo v Žalcu. Objekt nameravajo postaviti na območju dosedanjih prostorov Coca-cole, ki je svojo dejavnost iz Žalca preselila v Brežice. Ker bo treba spremeniti zazidalne načrte, začetek gradnje načrtujejo šele sredi leta 2006.
Podjetje Pluton je doslej poslovno-trgovske centre zgradil že v Šempetru, Kopru in Mariboru. Petek pravi, da se jim takšna gradnja, ki jo financirajo sami, vendar je večinoma za znanega kupca, izplača. »Tveganje je sicer veliko, vendar imamo raje to, kot da čakamo na javne razpise in se potem, če smo izbrani za izvajalca, sprašujemo, kdaj bomo dobili plačilo,« pojasnjuje Petek. V Plutonu načrtujejo, da bodo v prihodnjih treh letih po Sloveniji zgradili še tri do štiri centre na leto. Nato se želijo podati tudi na trge bivše Jugoslavije. »Prodor v tujino bo odvisen predvsem od tega, ali nas bo Banka Celje še naprej pripravljena podpirati pri financiranju projektov,« pravi Petek.
JI, GK
etUll partner i luijtwljsim okušan
GOSPODARSTVO
Cetis bo tiskal časopise in revije
Za tiskamo Nove Makedonije bodo plačali 2,6 milijona evrov - Iz Skopja bodo z razširjeno proizvodnjo osvajali tudi sosednje trge
Po dveh neuspelih poskusih je celjskemu podjetju Cetis uspelo na razpisu za nakup tiskarne skopskega podjetja Nova Makedonija, ki je že nekaj časa v stečajnem postopku. Cetis bo za tiskarno odštel 2,6 milijona evrov, kar je najboljša ponudba na vseh natečajih do zdaj. Kot je povedala pomočnica direktorja Simona Potočnik, bodo v Skopju nadaljevali dosedanjo dejavnost tiskarne, to je tiskanje revij in časopisov, proizvodnjo pa bodo razširili tudi z nekaterimi programi, ki jih opravljajo v Celju.
Prav zagotovilo, da bodo nadaljevali tiskarsko dejavnost, in seveda tudi velik ugled celjskega podjetja sta bila »usodna« pri odločitvi skupščine upnikov Nove Makedonije, da za novega lastnika tiskarne izbere Cetis. Čeprav so bili Celjani na tokratnem razpisu edini ponudniki, bi bila namreč, kot pišejo
skopski časopisi, po mnenju stečajne upraviteljice primerna cena za tiskarno dvakrat višja.
Cetis se je za makedonsko tiskarno potegoval že aprila in takrat zanjo ponujal največ, vendar ga niso izbrali. Kljub temu so v podjetju vztrajali, saj jim pomeni Skopje zelo dobro izhodišče tudi za osvajanje trgov v sosednjih državah. Na lokacijo tiskarne bodo premestili proizvodnjo iz svojega hčerinskega podjetja Cetis Skopje, ki dela v najetih prostorih in ima dvajset zaposlenih. V novo podjetje bodo pre-zaposlili tudi ljudi, ki jih zdaj veže pogodba z Novo Makedonijo. Koliko bo vseh zaposlenih, v Cetisu še ne vedo. Simona Potočnik pravi, da bodo natančnejši načrt naredili šele potem, ko bodo končane vse formalnosti z nakupom. Pogodbo bodo predvidoma podpisali v prihodnjih tednih, saj se želijo pred tem prepričati, da podjet-
Cetis je pred kratkim sklenil prvi posel z državo Kongo, za katero bo izdeloval vozniška dovoljenja. Za sodelovanje so se začeli dogovarjati tudi z drugimi državami v tem delu Afrike, ki jih zanima predvsem varnostni program celjskega podjetja.
je nima še kakšnih bremen iz preteklosti.
Kot je povedala Potočnikova, nameravajo proizvodnjo v Skopju razširiti tudi z nekaterimi dejavnostmi, ki jih opravljajo v Sloveniji, saj želijo v Makedoniji ustvariti nekakšen mali Cetis. Za začetek so se odločili za tako imenovani »security program«. Če jim bo uspelo na razpisu za tiskanje novih makedonskih potnih listov (prvi krog so že uspešno prestali), bi lahko te dokumente tiskah že v Skopju.
JANJA INTIHAR
Kač in Svetova prodala vse
Prejšnji teden sta vse svoje delnice v Banki Celje prodala predsednik uprave Niko Kač in članica uprave Viktorija Svet, svoj delež v Pivovarni Laško pa je zmanjšal Tone Turnšek. Že v novembru sta se za prodajo večine delnic, ki jih imata v Cometu, odločila tudi vodilna v tem podjetju Marjan Lorger in Albin Ma-tavž.
Niko Kač je imel v Banki Celje 1.187 rednih in prednostnih delnic. Glede na trenutno odkupno ceno znaša vrednost njegovega paketa delnic približno 107 milijonov tolarjev. Viktorija Svet je imela 0,09 odstotka Banke Celje, vrednost njenega paketa pa je približno 33 milijonov tolarjev. Če bi vodilna člana Banke Celje delnice obdržala, bi morala v skladu s spremenjeno davčno zakonodajo prihodnje leto na račun kapitalskih dobičkov za svoje
Niko Kač ni več delničar Banke Celje.
deleže plačati nekaj milijonov tolarjev davka.
Zaradi obdavčitve pretežnega lastniškega deleža je število delnic v Pivovarni Laško znižal tudi Tone Turnšek, ki je prodal 3.100 delnic, posel pa je bil vreden 22 mili-
Štirinajst največjih
Gospodarski vestnik je ob koncu leta pripravil lestvico sto enajstih najmočnejših podjetniških skupin v Sloveniji v letu 2003. Kot ponavadi je na njej dobra osmina koncernov, ki imajo sedež na širšem celjskem območju.
Prvo mesto na lestvici je z dobrimi 331 milijardami tolarjev skupnih prihodkov zasedel Poslovni sistem Merca-tor, sledita mu Petrol s skoraj 30 milijardami tolarjev manj in Gorenje, ki je lani ustvarilo 196 milijard tolarjev skupnih prihodkov. Prva naslednja skupina s Celjskega je na 17. mestu Engrotuš s 65 milijardami tolarjev prometa, tri mesta za njim je velenjska Era, med prvo petdeseterico pa so se uvrstili še Pivovarna Laško, Unior, Premogovnik Velenje, BSH Hišni aparati, ki so lani imeli 27,8 milijarde tolarjev skupnih prihodkov.
Na drugi polovici lestvice je na 52. mestu Kovintrade, skupina Alpos je dve mesti za njim, sledijo jima Comet, Radeče papir. Aero, Etol in PUP Velenje, ki je z 1,5 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje zasedel 106. mesto.
Glede na poslovanje v letu 2004 lahko prihodnje leto velik premik po lestvici navzgor pričakujemo predvsem za Skupino Alpos, zelo dobre rezultate pa napovedujejo tudi v Engrotušu in Kovintradu.	JI
Marjan Lorger je že napovedal, da bo spet kupoval delnice Cometa.
jonov tolarjev. Hirnšek je lastnik še 10.203 delnic oziroma 0,116 odstotka pivovar-
Kač, Svetova in T\irnšek' niso razkrili, komu so prodali svoje delnice, kar velja tudi za predsednika uprave Cometa Marjana Lorgerja in člana uprave Albina Matavža.
Tone Turnšek je prodal le delež nad pragom obdavčitve.
Lorger je imel 50.861 delnic oziroma 2,99 odstotka družbe, Matavž pa 33.989 delnic, kar pomeni 2-odstotni delež. Po prodaji - delnice sta prodala po knjigovodski vrednosti, ki znaša dobrih 3.500 tolarjev - je obema ostalo malo manj kot 15.000 delnic.
JI
S češko družbo večja rast prihodkov
Skupina Gorenje bo imela letos kljub izjemni rasti cen strateških surovin 4,9 milijarde tolarjev dobička, kar je v primerjavi z lani za 3,3 odstotka več. Za prihodnje leto načrtuje za 7,7 odstotka manj čistega dobička kot letos, čemur bo botrovala spremenjena davčna zakonodaja, ki določa višje davke iz dobička.
Prihodnje leto naj bi Skupina Gorenje ustvarila 235,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje ali 11 odstotkov več kot letos. K tolikšni rasti bo pripomogel tudi prevzem češke družbe Mora Moravia,
ki skupaj z odvisnima družbama v letu 2005 načrtuje skoraj 15 milijard tolarjev prihodkov. Mora Moravia bi k celotni rasti skupine prispevala sedem odstotnih točk. Preostale štiri pomenijo organsko rast.
V Gorenju načrtujejo, da bodo prihodnje leto doma izdelali 3,1 milijona gospodinjskih aparatov, kar je za skoraj 2 odstotka več kot letos. Skupaj s češkim podjetjem bo celotna skupina izdelala 3,5 milijona velikih aparatov, kar v primerjavi z letos pomeni 15-odstotno povečanje.	JI
Hlad z borze
Minuli teden je bil v znamenju padca vseh pomembnejših delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Slovenski borzni indeks SBI20 je do četrtka izgubil 0,5 odstotka in četrtkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.872,84 točke. Največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami Krke (KRKG), s katerimi je bilo do četrtka opravljenih za 571 milijonov tolarjev poslov, četrtkovo trgovanje pa so delnice zaključile pri vrednosti 84.437,47 tolarja, kar je malo manj kot odstotek nižje od ponedeljkove vrednosti.
V ospredju borznega dogajanja so bile delnice Mercatorja (MELR), ki so se od ponedeljka pocenile za 4,6 odstotka. Padec vrednosti lahko pripišemo objavljeni napovedi poslovanja najboljšega soseda za prihodnje leto. V poslovnem sistemu Mercator pričakujejo rast čistih prihodkov od prodaje za skoraj 19 odstotkov, na ravni skupine pa 3,5 odstotka. Načrtovan dobiček v letu 2005 naj bi bil 6,94 milijarde tolarjev, kar je le 1,5 odstotka več v primerjavi z napovedjo za leto 2004. Objavljena novica je precej razočarala investitorje, kar se je precej poznalo pri tečaju MELR.
	Pregled tečajev	obdobju med	14. in 20. decerr	brom	
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v SIT		ET1
CICG	Cinkarna Celje	26.000,00	15.210.416		0,00
CETG	Cetis	41.501,00	0		0,00
CHZG	Comet Zreče	2.650.00	196.285	£	-5.32
GRVG	Gorenje	6.440,97	182.947.385	£	-0,82
PILR	Pivovarna Laško	7.078,06	116.394.362		-0.72
JTKG	Juteks	33.199,88	33.214.881	it	2,19
ETOG .	Etol	55.355,33	16.621.698		-6,02
Na drugi strani se je v minulem tednu nadaljevala rast delnic Istrabenza (ITBG), ki so od 1. decembra pridobile 9,6 odstotka, minuli teden pa so ob prometu 355 milijonov tolarjev zrasle za 1,9 odstotka in četrtkovo trgovanje zaključile pri tečaju 9.987,67 tolarja.
V minulem tednu so bile med donosnejšimi delnice Emone obale Koper (EOKG), ki so po močnem padcu v začetku meseca ta teden ob prometu 8,7 milijona tolarjev zrasle za 3,8 odstotka. Največjo izgubo minulega tedna so doživele delnice Iskra Avtoelektrika (IALG) z 8,73-odstotnim padcem in četrtkovo trgovanje zaključile pri vrednosti 8.670,49 tolarja.
Telekom Slovenije je napovedal oddajo zavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža v črnogorskem Telekomu. Za nakup 51,12-odstotnega državnega deleža se poleg Telekoma potegujejo še štirje potencialni kupci: Madžarski Matav (večinski lastnik je Deutsche Telekom), avstrijski Mobilkom, srbski Telekom in ameriške družba WWI.
Indeksi med 14. in 20. decembrom			
Indeks	Zadnji tečaj |		% spr.
SBI20	4.876,34	I	-0,50
SBINT	4.496,63	4 1	-0,26
PIX	4.509,35	J}	-0,59
BIO	121,55	a	0,55
IPT	4.136.44	* 1	0,16
Upravi Kolinske in Droge sta sklenili dogovor o menjalnem razmerju delnic ob predvideni združitvi, in sicer 14,25 delnice Kolinske za eno delnico Droge. O dokončni vsebini pogodbe o združitvi naj bi se upravi dogovorili predvidoma januarja 2005.
Statistični urad RS je objavil prvo objavo o bruto domačem proizvodu v letošnjem tretjem četrtletju. Rast BDP se je nadaljevala, ko je gospodarska rast glede na tretje četrtletje 2003 znašala 4,9 odstotka. V prvih devetih mesecih letos se je BDP v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 4,5 odstotka.
MATDA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d.d.. Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana
NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV
FILMSKI PROGRAM s slovenskimi podnapisi
O
dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o, tel. (03) 42 88 119
NAJVOSCILNICE
Dober izbor voščilnic 2005
Bolj ko se približujemo koncu leta, več je doma izdelanih božično-novoletnih voščilnic, ki jih na naš že 8. natečaj pošiljajo posamezniki, društva, šole, vrtci in drugi-
Do ponedeljka zjutraj smo dobili devetnajst različnih pošiljk, v katerih je približno šestdeset zanimivih voščilnic. Najbolj smo veseli, da se vključujejo tudi tisti, ki doslej še niso sodelovali. Med njimi sta tudi Center starejših DEOS Gornji Grad, ki je poslal štiri voščilnice, in Dom starejših Zdravilišča Laško s tremi voščilnicami. Ponovno sodeluje OŠ Lju-bečna, ki je bila večkrat nagrajena in je sodelovala tudi
I
# so
— j,
Na sliki so letošnje voščilnice ene izmed lanskih nagrajenk Marjete Šeruga iz Celja.
na prvem natečaju. Voščilnice so že poslali učenci OŠ Hu-dinja v Celju in mnogi posa-
piiOKl . «»	wftJffiiM ■ -
	
mezniki, med katerimi se je vsaj za zdaj posebej izkazala Marjeta Šeruga iz Celja z osmimi novoletnimi voščilnicami ter lepo voščilnico za 50 let Radia Celje. Posebej so nas presenetile članice Gasilske zveze Vojnik-Dobrna, ki so izdelale voščilnice za prijateljska društva in jih deset poslale tudi nam.
Voščilnice bomo sprejemali do 31. decembra, januarja pa bomo pripravili izbor in prireditev z razstavo. Voščilnice lahko pošljete po pošti ali jih prinesete osebno. Še vedno vabimo posameznike in druži-
ne, da nam odstopijo (proti kasnejši vrnitvi) tudi prejete doma izdelane voščilnice, za katere menijo, da bi lahko sodelovale v izboru za lepe nagrade.
V današnjem prispevku se bomo ustavili še pri predzadnjem, lanskem natečaju, ko smo v 46 pošiljkah dobili 224 voščilnic. Podelitev s kulturnim programom smo opravili v Špesovem domu v Vojniku. Prvič smo imeli dva sponzorja, saj se je občini Vojnik, ki je z nami vse od prve akcije, pridružil tudi Prometej ART&Hobby iz Celja. Oba sta zraven tudi letos. Med nagrajenci so bih OŠ Dobje, ki nam je poslala kar 39 voščilnic, vrtec Urške Krajne (Vrtec zarja iz Celja) in vrtec Zarja, enota Iskrica. V posebni kategoriji so slavili predstavniki VDC Šentjur, med posamezniki pa Urška Korenjak, Mojca Poto-čan, Katja Selčan in Marjeta Šeruga. Z enakovrednimi nagradami za voščilnice, ki pomenijo nekaj novega, so bili nagrajeni tudi Viktorija Pinter s Frankolovega, Milan Der-nač iz Olešč in Katja Selič iz OŠ Primoža Trubarja Laško, prilagojeni program.
TONE VRABL Foto: GREGA KATIČ
Otrokom smo poslali Božička
Že v prejšnji številki Novega tednika smo pisali o obdarovanju, ki so ga za otroke staršev, ki so bili do zadnjega zaposleni v Tekstilni tovarni Prebold, pripravile prostovoljke krajevne organizacije Rdečega križa v sodelovanju z Občino Prebold.
Omenili smo tudi, da smo se s priložnostnimi predno-voletnimi darilci otrok iz Spodnje Savinjske doline spomnili tudi v naši medijski hiši Novi tednik & Radio Celje. Potem ko so prostovoljke iz Prebolda družinam prenesle 30 paketov, ki smo jih v naši hiši pripravili za otroke, so se v akcijo vključili tudi v drugih občinah. Vinko Drča, občinski svetnik Občine Braslovče, je prijazno poskrbel za to, da je pakete iz naše hiše braslovš-
kih otrokom prinesel Božiček osebno - česar so se otroci seveda zelo razveselili! Vinko Drča in nekdanji sindikalni zaupnik tekstilne tovarne v Preboldu Milan Jambrovič sta poskrbela za to, da je naša darilca prejelo še 17 otrok z Vranskega, katerih starši so bili zaposleni v tekstilni tovarni. Medtem je pomoč občanom, ki so zaradi stečaja tekstilne tovarne izgubili službo, obljubil tudi Franc Sušnik, župan Občine Vransko, ves čas pa so oglašajo predstavniki podjetij in posamezniki, ki želijo pomagati po svojih močeh. V naši medijski hiši pa upamo, da smo otrokom z novoletnimi darilci pomagali vsaj malo polepšati ta decembrski, predpraznični čas ...
AMS
Foto: TONE TAVČAR
PBmMLjiiCjMt mmB§&m.B
Hoče svoj denar
Bralka je v Lesnini kupila dvoje vrat, a je v drugi trgovini opazila, da so enaka vrata precej cenejša, zato jih je v Lesnini vrnila. Ker jih je plačala s kartico Evro-card, ji niso mogli vrniti vsega denarja, ampak je morala pustiti 5 odstotkov provizije. V Lesnini naj bi ji ta denar vrnili šele januarja, čeprav je vrata plačala že v začetku decembra. Zakaj mora na denar čakati toliko časa?
Namestnica direktorja v Lesnini LGM v Levcu Irena Kranjc je povedala, da gre za 5-odstotno provizijo, ki jo pri plačilu z Evrocardom zaračuna banka, ne pa trgovina. Na vprašanje, zakaj bo bralka dobila denar vrnjen šele januarja, pa odgovarja, da je vse odvisno od banke. Namreč, pri plačilu s kartico banka na transakcijski račun trgovine nakaže strankin denar 8., 18. ali 28. v mesecu. Ko bo banka denar nakazala, bodo v Lesnini bralki takoj vrnili denar. Če pa bi stranka plačala z gotovino, bi ves denar, brez odštete pro-vizije, dobila vrnjen takoj.
Pri parkiranju bi bili vsi invalidi
Bralec Slavko sprašuje, v kolikšni meri celjski policisti izvršujejo 47. člen zakona, ki prepoveduje parkiranje na mestu, ki je rezervirano za invalide. Na dan invalidov, 3. decembra, naj bi policisti slednje poostreno nadzorovali, vendar po mnenju bralca ni bilo tako.
Direktor Policijske uprave Celje Edvard Mlačnik odgovarja: »Policisti Policijske uprave Celje smo 3. decembra med 7. in 19. uro poostreno nadzirali parkirišča, ki so posebej označena za parkiranj e vozil invalidov. Aktivnosti so bile izvedene v vseh večjih mestih na območju celjske regije. V času trajanja navedenih aktivnosti so policisti skupaj ugotovili 81 tovrstnih kršitev in kršiteljem tudi izrekli predpisane denarne kazni.
Da policisti ukrepajo za tovrstne kršitve tudi v drugih dneh, kažejo podatki za obdobje od januarja do novembra 2004, ko so policisti za podobne prekrške izrekli še
318 denarnih kazni, skupaj pa je samo Policijska postaja Celje v Celju izrekla še 926 denarnih kazni zaradi nepravilnega parkiranja.
Naj ob tem omenim, da je ena od temeljnih nalog občinskega redarstva (seveda v tistih občinah, kjer je to redarstvo organizirano) tudi nadzor nad nepravilno parkiranimi vozjli, torej tudi nadzor parkirišč, ki so posebej označena za vozila invalidov. Ne gre torej za izključno odgovornost policije za izvajanje nadzorstva nad to problematiko, temveč so za to stanje odgovorne tudi občine in njeni organi. V skladu s 17. členom sedaj veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. 1. št. 30/98) so za
nemoten in varen promet na občinskih cestah odgovorne lokalne skupnosti (občine ).
Ne glede na to, da bralec Slavko meni, da policisti 3. decembra napovedanih aktivnosti o kontroli parkirišč, ki so namenjena invalidom, niso izvajali, pa je imela akcija pozitiven učinek in pozitiven odmev v javnosti. To nenazadnje potrjuje članek, objavljen v 50. številki Novega tednika, v rubriki Pisma bralcem, kjer se Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje zahvaljuje policistom za izvedene ukrepe.
Glede predpisanih kazni za tovrstne kršitve pa lahko zapišemo, da je do konca leta predpisana kazen 10.000 SIT,
MATJAŽ, d.o.o.
Montaža, zastopanje in posredovanje
Petrovče 225, 3301 PETROVČE
Dejavnost podjetja je svetovanje, prodaja, montaža o; vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne in industrijske objekte.
Matjaž d.o.o. je z novimi povezavami, pristopi in kadri perspektivno podjetje, ki bodočnost gradi na večletni tradiciji in trdni gospodarski rasti in zbira ambiciozen, zagnan in firmi predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in poveče-
Za zanesljivo uresničitev zastavljenih ciljev podjetje v okviru poslovne enote Petrovče razpisuje prosto delovno mesto
KOMERCIALIST PRODAJE
Odgovoren bo za:
-	pridobivanje novih strank in vzdrževanje stikov z njimi, posredovanje informacij strankam
-	zbiranje informacij o možnostih prodaje in potrebah trga
-	zbiranje naročil, sestavljanje ponudb in predračunov in izvajanje ogledov ter izmer na objektih
-	fakturiranje ter vodenje prodajne dokumentacije Od kandidatov pričakujemo:
-	vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe za poklic strojni tehnik, gradbeni tehnik, ekonomski tehnik, komercialni tehnik
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju prodaje / komerciale, (prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami pri prodaji vrat na motorni pogon ali podobnega blaga)
-	znanje nemškega / angleškega jezika
-	tehnično predznanje in interes za podrobno seznanitev s programom podjetja Matjaž d.o.o.
-	natančnost, vljudnost, urejenost, komunikativnost in delovno vztrajnost.
Nudimo:
-	ustvarjalno delovno okolje
-	stimulativno nagrajevanje
-	takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, pošljite vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev najkasneje do 7.1. 2005 na naslovTRGOTUR, d.o.o. Kadrovski inženiring, Ljubljanska cesta 13 b, 3320 VELENJE.
od 1. januarja 2005 pa je za te kršitve predvidena globa (prej denarna kazen) v višini 20.000 SIT.«
Prehitre položnice
Podjetje Plima iz Žalca izvaja melioracijo v okolici Celja. Bralko Toniko zanima, zakaj so jim poslali položnice, preden so se dela sploh začela.
Suzana Stražar z Ministrstva za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano odgovarja: »Sistem zbiranja sredstev je določen z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, člen 94 in 95, kjer je določeno, da se sredstva zbirajo za tekoče leto.
Šele na podlagi zbranih sredstev v proračunu se da izvesti razpis za izvedbo in le-to tudi opraviti. Postopek je časovno dolgotrajen, vendar je kot takšen definiran z zakonom. Bralki smo uradno objavljeno pojasnilo o tem poslali skupaj z odločbo.«
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
Obiščite nas in presenečeni boste, saj se pod blagovno znamko Polzela skriva poleg nogavic še mnogo ostalih atraktivnih izdelkov.
Še ne veste, kaj bi za praznike podarili vašim najdražjim?
DARILNI BON POLZELA je odlična ideja za darilo.
:.S£t BOŽIČU^ USPEHA POLNO iff LETO 2005! Vaša POLZELA
10% BOŽIČNO-NOVOLETNIM
POPUSTOM.
Vabljeni v prodajalne POLZELA, kjer vas bomo v teh predprazničnih dneh, pri nakupu izdelkov Polzela nad 5.000 SIT, razveselili z
Hrvoje Bato je postal lastnik oranžnega citroëna C3 pluriel. Ključe mu je izročil direktor Casinoja Faraon Franci Petemel.
Za žrebanje talonov so skrbeli: Vesna Lejič, Zdravko Močnik in Simon Gorišek.
Citroën C3 pluriel na številki 10
V Casinoju Faraon je bila minulo soboto velika gneča. Le nekaj je bilo tistih, ki jih citroën C3 pluriel pred igralnico na Ljubljanski cesti ni zanimal in so se odločili za druge igre na srečo. Velika večina pa je z zanimanjem poslušala in nadzorovala delo strokovne žirije, v kateri so bili kot predsednica Vesna Lejič, vodja marketinga Novega tednika in Radia Celje ter člana, Zdravko Močnik, interni nadzornik Casinoja Faraon, ter Simon Gorišek, zadolžen za prireditve v Casinoju.
Žrebali so talone, ki so jih du. Veliki večini je na tem
v posebno škatlo oddali obiskovalci Casinoja Faraon vse od odprtja igralnice in poskusih srečo na avtomatu ob vho-
avtomatu uspelo postaviti dva avtomobila v vrsto, s tem pa so si tudi prislužili sodelovanje za finalno žrebanje ci-
troëna C3 pluriel. Talone so si lahko obiskovalci prislužili tudi ob tedenskem žrebanju, kjer so vsak četrtek in nedeljo izžrebali 11 srečnežev, ki so talone tedenskega žrebanja lahko zamenjali za talone za citroena. V veliki stekleni škatli je bilo tudi veliko talonov poslušalk in poslušalcev Radia Celje in bralcev Novega tednika, ki so sodelovali v veliki nagradni igri Faraonovi zakladi.
Velika večina obiskovalcev je minulo soboto sedela na stolčkih za igralnimi aparati oziroma za računalniško vodeno ruleto, vmes pa pogledovala na talončke, če je morebiti na njih zapisana prav izžrebana številka. Nekateri pa so si številke prepisali kar na poseben list. Le nekajkrat se je zgodilo, da je Vesna Lejič izžrebala talon, katerega lastnika ni bilo v casinoju. Vsak lastnik srečnega talona
si je izbral svojo srečno številko od 1 do 36, ki je pomenila stavo, kam bo padla kroglica na ruleti. Če bi padla na številko O, bi se igra ponovila to soboto, kot se je to zgodilo dan prej na žrebanju v Kranju. 36 srečnežev je prejelo po en žeton, ki je vreden 100 žetonov igralnice Casino Faraon, tokratna najbolj srečna številka pa je bila 10. Hrvoje Bato iz Žalca si je to številko izbral zato, ker je to njegov
rojstni datum. Postal je lastnik citroëna C3 pluriel. Srečna dobitnica pa je postala tudi njegova sestra, saj ji je podaril svoj dosedanji avto. Na prvo vožnjo je Hrvoje popeljal svoje prijatelje, kot pravi, pa bo tudi v prihodnje v Casinoju Faraon igral za manjše zneske poker, ruleto in podobne igre, zdaj pa čaka še na kakšno sedmico pri lotu.
SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIČ
Ruleta številka 3 se je zavrtela, 36 izžrebancev pa je stiskalo pesti, da bi se kroglica ustavila prav na njihovi številki.
skrbela za žrebanje v veliki nagradni igri Novega tednika in Radia Celje.
V Casinoju Faraon Celje našli Faraonov zaklad - Srečnež iz Žalca je osrečil še sestro
vinarji poročevalci: urednik Večera Zdeno Vahter, tednikov novinar Milan Božič in športni pedagog profesor Karel Jug. Jaz sem bil takrat še zelenec, a sem se kar hitro učil, ker sem razmeroma veliko delal in bil s tem delom zastrupljen vse do letošnjega januarja, ko mi je vid toliko oslabel, da sem moral nehati pisati.«
V marketinški službi se je odlično počutil, po vrnitvi v Libelo je tam postal vodja oglaševalskega oddelka, leta 1980 pa ga je zdaj že pokojni Nace Krumpak povabil k sodelovanju s formacijo ITC (industrija, turizem Celje, op. p.), ko se je v Golovcu v Celju rojeval mednarodni obrtni sejem. S tem sejmom je Jože Kuzma potem živel vse do upokojitve leta 1992. »To je bil zame zanimiv čas, zanimivo delo, saj sem takrat videl in spoznal domala vse evropske sejme. V Golovcu sem bil organizator sejmov, kolega Ernest Marguč pa je bil zadolžen za prireditve, koncerte in podobne dogodke, ki so se odvijali pod streho sejemske hale,« je opisal del svoje poklicne poti.
Z očetovsko roko
Leto 1958 je bilo tudi tisto leto, ko je Jože Kuzrna bdel nad fanti, takrat še osnovnošolci in srednješolci, ki so bili zaljubljeni v rokomet in so bili večkratni slovenski pionirski in mladinski prvaki, kasneje pa so postali jugoslovanski državni prvaki. To je bila generacija izredno uspešnih celjskih rokometašev, nekakšnih predhodnikov današnjih evropskih klubskih prvakov z zlatorogovim pečatom. Jože Kuzma je bil nenehno z njimi: na treningih, na vlakih, s katerimi se je to mlado in nadarjeno moštvo prevažalo na tekme po vsej tedanji Jugoslaviji, njihov mentor je skrbel, da zaradi športa ni trpela šola, sode-
loval je z družinami svojih varovancev in jim bil kot drugi oče, varuh, prijatelj. »Seveda so me ti fantje sčasoma po znanju prerasli, zato sem se umaknil, trenersko delo in skrb zanje pa je potem prevzel profesor Tone Goršič. To je bil čas kvalifikacij, ko so se Celjani prvikrat uvrstili v jugoslovansko zvezno rokometno ligo,« se Jože Kuzma z ljubeznijo spominja nekega lepega in za njegovo spominsko hrambo zelo pomembnega obdobja.
Topel, varen dom na Lavi
Njegova življenjska pot je bila nenehno zaznamovana s športom, tako ali drugače. Poleg športnega poročevals-tva je vrsto let vodil press center pri atletskem društvu Kla-divar, sodeloval je pri nastajanju mnogih celjskih športnih almanahov, od leta 1949 je bil aktiven v rokometu kot trener in organizator, še danes pa je član upravnega odbora RK Celje Pivovarna Laško, bil je aktiven v telovadnem društvu Partizan Celje-mesto, kot športnik in organizator je dolgo sodeloval s hokejisti, zdaj pa je častni član celjskega hokejskega kluba, bil je plavalec in vaterpolist in bil med ustanovitelji celjskega kluba Neptun ... Za svoje delo je leta 2000 prejel prestižno Bloud-kovo priznanje, pred tem pa številna jugoslovanska športna odličja.
Danes je njegov dom na Lavi v Celju, kjer mu ob strani stoji ljubeča žena Ivanka. Med njune lepe spomine se žal pogosto prikrade temna senca, smrt osemnajstletne hčerke Mojce v letu 1988, ki je ni mogoče preboleti. Zato pa je tembolj svetlo pri hiši, ko zakonca Kuzma obiščeta sin Andrej in vnuk Nino. »Lepcr življenje imava z ženo,« se zaveda naš jubilant Jože Kuzma. Na zdravje in še na mnoga lepa leta!
MARJELA AGREŽ Foto: GREGOR KATIČ
Edini in neponovljivi Pepi Kuzma
Znani celjski športni poročevalec, dopisnik Jože Kuzma je včeraj dopolnil sedemdeset let - Od zanesenjaka do legende
Poročevalec,
Večerov upravnik...
Največ je o športnih dogodkih poročal za časopisno hišo Večer, v celjskem dopisništvu pa je kar kmalu postal tudi upravnik, ki je imel to glavno nalogo, da je skrbel za stare in se potegoval za nove naročnike. Njegova organiza-torska žilica se je kar hitro izkazala kot zelo učinkovita. Z najrazličnejšimi akcijami v Celju in drugih krajih mu je uspelo, da se je v samo dveh letih (1958-1960) število naročnikov s tisoč dvesto povzpelo na več kot štiri tisoč.
Vrnil se je v Libelo in neumorno pisal športe novice in poročila za skoraj vse največje slovenske in jugoslovanske športne časopise, na primer za zagrebške Sportske novosti in beograjski Sport. Na domačem tržišču je največ poročal za Večerove in kasnejë za Delove športne strani, občasno za Ljubljanski dnevnik in seveda za celjski Novi tednik. »Takrat so bili v Celju trije odlični no-
Jože Kuzma je zaljubljen v dvoje: v delček Celja, kjer je preživljal otroštvo in mladost, ter v šport v kar najširšem smislu. Seveda so tu še druge ljubezni in navezanosti, a prvi dve mesti sta bili že davno oddani in pri tem je ostalo.
Nekaj dni pred njegovim jubilejem sva prijetno kramljala, se sprehajala po njegovem času in se na posameznih postojankah ustavljala ob spominih, ki jim noben čas ne more odvzeti sijaja.
Paradiž ob Savinji
Stopila sva v leto 1934. Jože Kuzma se je 22. decembra rodil krojaškemu mojstru in šivilji. Iz tedanjega
predmestja Gaberje se je družina Kuzma kmalu preselila na Muzejski trg, v samo osrčje Celja, v njegov najstarejši del, ki se dotika nabrežja Savinje ter na drugi strani reke nadaljuje v mestni park. V tem delu je Jože preživel najlepše in najsrečnejše dneve svpjega življenja. »Čudovite spomine imam na otroštvo, na druženje s skupino vrstnikov z Muzejskega trga, Okopov, iz Gosposke ulice in še katere staromestne ulice. Večino časa smo preživeli ob Savinji in v parku, most čez reko pa je bil naše vsakodnevno shajališče, sedež našega druženja. In ves mestni park je bil naš, prav tako pobočje Anskega vrha. Ob Savinji, ki je bila takrat tako čista, da si jo lahko pil za žejo, so
bila tri lepo urejena naravna kopališča za meščane in tako smo se fantje poleti tam kopali, pozimi pa se s smučmi spuščali po hribčkih in strminah nad parkom. Ob nedeljah smo poslušali koncerte, ki so bili v parku, opazovali dogajanja na tamkajšnji promenadi ... Današnja generacija mladih si česa takega ne more predstavljati, medtem ko sem sam še danes zaljubljen v to moje Celje in zlasti tisti njegov del, kjer sem s prijatelji preživljal mladost. Ta prijateljstva so ostala trdna vse do danes, ko se še vedno redno srečujemo, obujamo spomine in komentiramo vsakdanjost,« je Jože Kuzma, ki ga prijatelji in dobri znanci od nekdaj kličejo Pepi, miselno zaokrožil delček svojega življenja.
Šport za vsak letni čas
Po osnovni šoli in takratni nižji gimnaziji se je šel učit za kovinostrugarja. Takole je na kratko opisal obdobje zorenja in iskanj: »T\idi to je bil nepozabni čas druženja s prijatelji in edina naša zabava je bil šport. Vsi po vrsti smo bili zastrupljeni z atletika, nogometom, rokometom, s košarko, plavanjem, z drsanjem in s hokejem. V vsakem letnem času smo se ukvarjali s športom, imeli smo na voljo Savinjo in Ložnico, pa led na drsališču v mestnem parku in na Savinji, tu so bili Kla-divarjev atletski štadion in igrišča na Skalni kleti, Glaziji. Takrat sem se prvič zaposlil v svojem poklicu, delal sem v Kovaštvu Vitanje in Železarni Štore. Potem sem šel za dve leti v vojsko, v Zemunu sem služil domovini kot pripadnik rodu aviacije.« Po vrnitvi iz JLA se je zaposlil v tovarni tehtnic Libela, končal tehniško srednjo šolo in leta 1958 oddal svoj prvi športno poročevalski izdelek. Objavljen je bil v časniku Večer. Tej svoji ljubezni je bil zvest polnih petinštirideset let.
Adriaticov novoletni
žarek v Celju	zavarovalna dražba ii
V	Adriatic zavarovalni družbi smo se odločili, da letos sredstva, ki jih namenjamo obdarovanju v prazničnih dneh, usmerimo v dobro gesto "Adriaticov novoletni žarek za bolnike". Obdarili smo 9 bolnišnic. Devet bolnišnic v 9 regionalnih okoljih, povsod tam, kjer nam že vrsto let zaupajo naši zavarovanci in med njimi tudi 272.000 zdravstvenih zavarovancev. Na ta način vračamo zaupanje in s sredstvi prispevamo za še kakovostnejše in hitrejše zdravljenje.
Z dobro gesto "Adriaticov novoletni žarek za bolnike" želimo kot družbeno odgovorno podjetje vnesti v prednovoletni čas prijazno misel in praznično darilo vsem z dobro željo, da je zdravje potrebno varovati in negovati. Kajti zdravje je neprecenljivo. Ko pa potrebujemo zdravstveno pomoč, naj bo ta hitra in kakovostna.
Adriaticov žarek za bolnike je obsijal:
■	Splošno bolnišnico Celje
■	Onkološki inštitut Ljubljana
■	Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo Postojna
■	Splošno bolnišnico Izola
■	Splošno bolnišnico "Dr. Franc Dcrganc" Nova Gorica
■	Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj
■	Splošno bolnišnico Murska Sobota
■	Splošno bolnišnico Maribor
■	Splošno bolnišnico Novo mesto
VEČ IN ZANESLJIVO NAŠIM ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANCEM
V	prednovoletnem času iskrena hvala vsem našim 272.000 zdravstvenim zavarovancem, ki nam zaupate že vrsto let. Verjamemo, da smo z odgovornim poslovanjem, kakovostjo naših storitev, najugodnejšo ponudbo zdravstvenih zavarovanj ter nenezadnje z dolgoletno konkurenčno premijo, upravičili vaše zaupanje. Dolgoročno sodelovanje in vaše zaupanje bomo v letu 2005 še nadgradili z obogateno ponudbo.
VEČ IN ZANESLJIVO VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM
.i!.::
prediasno odkrivanje raka dojk, sla Štefki Presker, direktorici bolnišnice, predala direktor enote v Celju, Marjan Krâjnc in direktor področja zdravstvenih zavarovanj, Dušan Čebohin. Poudarila sta, da želi
vračati zaupanje zavarovancem v 9 regionalnih okoljih,
Kivsod tam, kjer ima poslovne enote, kjer posluje in živi. ogodka se je udeležil tudi strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Radko Komadina, ki je dejal, da bo novi ultrazvočni aparat doprinesel h kakovosti in hitrosti zdravljenja bolnic.
CELJE g
POZOR, HUD PES
Mišku Knjižku pa vsak večer preberejo naj pravljico. Otroke vsak večer obišče tudi Božiček s spremstvom, le knjigovez in popravljalec igrač, ki sta letošnja novost v pravljični deželi, imata za zdaj še manj dela.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Za ultrazvok 150 tisoč tolarjev
Pihalni orkester Celje z umetniško voditeljico Gor-dano Sikošek, ki uspešno nadaljuje bogato tradicijo pihalnih godb v našem mestu, je pripravil božično-no-voletni dobrodelni koncert.
Denar, zbran z vstopnino, so poklonili Splošni bolnišnici Celje za ultrazvok za odkrivanje raka na dojkah. Z vstopnino in s prispevkom Pihalnega orkestra Celje so zbrali 150 tisoč tolarjev. Gostje orkestra so bili Se-niorji KMZ Celje z dirigentom prof. Cirilom Vertačni-kom, duet Katja in Tina Anderlič, Kaja Bisckey, Maja Slatinšek in ansambel Vitezi Celjski.	TV
Ze uvodna prireditev je v nedeljo v Pravljično deželo privabila množico obiskovalcev. Do silvestrovega jih pričakujejo okoli 30 tisoč.
Luč v Pravljični deželi
Pravljična dežela, ki bo v dneh do novega leta razveseljevala mladež iz Celja in od drugod in jim krajšala dneve tudi med bližnjimi počitnicami, je v nedeljo s sprejemom luči miru iz Betlehema odprla svoja vrata.
Letošnjo luč miru, v Celje so jo prinesli skavti obeh celjskih stegov in taborniki Druge grupe odredov, spremlja poslanica z naslovom Pridi k sebi. Številnim zbranim sta na nedeljski prireditvi lučke
miru prižigala celjski opat Marjan Jezernik in podžupan Marko Zidanšek. Tudi letos je cilj akcije, da bi plamen luči miru iz Betlehema na božični večer gorel v čim večih slovenskih domovih in da bi sporočilo akcije doseglo čim širši krog ljudi. V akcija poleg katolikov sodelujejo tudi predstavniki drugih veroizpovedi. Je tudi dobrodelna, saj bodo po 5 tolarjev od vsake prodane sveče namenili zavodu Zarja. Predlani so zbrali 550 tisoč tolar-
jev in jih podarili skupnosti Barka, lani pa so zbranih 886 tisofr tolarjev razdelili med 5 socialno ogroženih družin.
Sicer pa je življenje letošnje celjske Pravljične dežele tako, kot smo vajeni že iz prejšnjih let. Vile vsako dopoldne vodijo otroke po Celju in tudi v Hermanov brlog, popoldan pa rajajo z otroki. Ti se lahko vozijo po mestu s pravljično kočijo, vsak večer se vrstijo nastopi celjskih vrtčanov in osnovnošolcev, pravljičarji iz knjižnice pri
Semenj naj bi bil
ziv
Že lani sem pisal o vsakoletnem novoletnem sejmu, če se še spominjate, sem ga pohvalil. Letos sem štirikrat obiskal t.i. »krist-kindelmarkte« po Avstriji, dvakrat sem bil v Steyerju, ki je po številu prebivalcev primerljiv s Celjem in dvakrat v Salzburgu, ki je ena izmed evropskih turističnih prestolnic. S tovrstnimi sejmi je pač tako, da zanje še najbolj velja Beckettov stavek: »Sonce je sijalo, ker pač ni imelo izbire, na nič novega.« Koneckoncev, kaj pa naj človek pričakuje od tovrstnih sejmov kot bolj ali manj okrašene stojnice ter ponudbo, ki naj bi bila primerna za praznični čas.
Celjski sejem je neprimerno boljši kot tisti v Steyerju in slabši od salzburške-ga, kar je pravzaprav dobro. Celjske stojnice so v osnovi simpatične, primerne za sejem, ponudba je času primerna. Spomnite se samo nekaj let nazaj, ko so na sejmu prodajali stvari, ki jih danes običajno gremo iskat v Baumax. Celjski sejem ima smisel. V Salzburgu npr. je vçtina stojnic urejena za gostince, ki točijo kuhano vino ali rum-punč, preostanek je namenjen novoletnim" okraskom, igračam vseh vrst, kaj pa še naj? Nič novega, pretresljivega, zakaj bi izumljali toplo vodo? Vseeno pa je prijetno, predvsem zato, ker je sejem živahen, obiskan, polno je ljudi, ljudje se grejejo, se ga malce nažingajo s kuhanim vinom in to je to. Razlika med celjskim sejmom in avstrijskimi je predvsem v tem, da so avstrijski obiskani, celjski pa ne. Težko bi bil, ko pa se Slovenci odpravljajo v Avstrijo na tovrstne sejme. Dvomim, da bi se kdorkoli, recimo v Kopru ali pa v Murski Soboti prijavil za izlet na celjski sejem, mnogo več pa bi jih imeli na spisku.
Prihod Božička v
Odbor za prireditve KUD Zarja Trnovlje Celje je v sodelovanju z KS Trnovlje pripravil že 4. tradicionalno obdarovanje otrok z obiskom Božička. Obdaril je kar 160 trnoveljskih otrok. Najmlajši člani društva so v režiji Alenke Ratej pripravili igro o žalostnem klovnu in zaljubljeni princesi. Prireditev tudi letos ne bi uspela brez podpore sponzorjev in donatorjev, ki se jim KUD Zarja in odbor za prireditve iskreno zahvaljuje. Odziv staršev in otrok ter pohvalne besede udeležencev dajejo organizatorjem spodbudo, da bodo prireditev pripravili tudi prihodnje leto.
MOHOR HUDEJ
če bi odšli na ogled v Ste-yer, kjer je sejem bistveno slabši (no ja, jaslic je tam res več).
Podobne šimfarije slišim tudi v zvezi s Pravljično deželo. Res je, strinjam se, neumna je, kot je neumno, da ljudje čakajo na Miklavža, Božička, dedka Mraza, ker vsi dobro vemo, da jih ni. Toda, preprosto, otroci, ne rečem, da vsi, se imajo tam lepo, se srečajo, igrajo, skratka uživajo. Lahko bi se imeli še boljše, če bi jih bilo več, če bi se neobremenjeno družili (ali pa njihovi starši) in s svojo večjo prisotnostjo še poživili njihov svet. Problem je očitno v tem, da je starejšim v mestu dolgčas. Z dolgčasom pa je običajno tako, da je ljudem vsaka stvar, ki se ponavlja, dolgočasna, že videna in ni razburljiva. Razburjenje, dogajanje (da se »neki dogaja«), pa je tisto, kar privablja ljudi. Ampak, lepo vas prosim, kako naj takšni sejmi privabljajo mase s šopingom zasvojenih ljudi, ki se nad ponudbo zgolj zmrdujejo, ker ga pač dojemajo skozi svojo šopin-gaško strast, z zasvojenostjo s preobiljem ponudbe? Ta strast, dragi moji, je šele en velik dolgcajt, ena težka mentalna siromaščina. Če se ne da nič pametnega kupiti, kaj bom torej tam počel, tako pravijo in gredo raje v Avstrijo, kjer ni nič drugače. Torej, lep primer dvoličnosti in dokler bo tako, si sejma sploh ne zaslužimo.
CEUE
IP
NAKRATKO
Cerfitikati operaterjem
CELJE - Emo Orodjarna in Šolski center Celje sta v torek v prostorih Razvojno inovacijskega in tehnološkega središča savinjske regije pripravila prvo večjo slavnostno podelitev javno veljavnih spričeval - certifikatov, ki temeljijo na sistemu nacionalnih poklicnih kvalifikacij za operaterje na računalniško vodenih strojih. Usposabljanje in preverjanje usposobljenosti zaposlenih je potekalo v okviru ESF projekta in javnega razpisa Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v Republiki Sloveniji.
SB
Top Classic I. Gimnazije Celje
CELJE - V dvorani Golovec v Celju bo danes (četrtek) ob 11. uri tradicionalna glasbena prireditev Top Classic I. Gimnazije Celje. Predstavili se bodo dijaki in dijakinje s svojimi ali posebej za to priložnost nastalimi skupinami oz. dueti. Program je sestavljen tako iz avtorskih pesmi kot tudi priredb, predvsem starih pesmi, ki so šle že skoraj v pozabo, a so jih glasbeniki znova obudili. Dijaki in dijakinje
bodo prepevali v več jezikih in sicer slovenskem, angleškem, francoskem, nemškem in španskem. Za letošnji Top Classic so prejeli 27 prijav, med katerimi je strokovna žirija šole izbrala najboljše za današnjo prireditev.
SB
Koncert za Vir
CELJE - Pred nabito polno dvorano Narodnega doma so kulturniki prve celjske gimnazije z gosti v ponedeljek sijajno izpeljali tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert. V organizaciji I. Gimnazije Celje, društva ljubiteljev umetnosti in celjskega ro-taract kluba se je v prvem delu predstavil Mešani mladinski pevski zbor pod vodstvom Alenke Goršič. V drugem delu se je zboru pridružil še Mladinski orkester I. Gimnazije pod vodstvom Simona Dvoršaka, kot gostji pa sta nastopili še Katja Skrinar s harfo in Nina Baša s flavto. Koncert je imel tudi dobrodelno poslanstvo, saj so mladi glasbeniki izkupiček koncerta, 250 tisoč tolarjev, namenili celjskemu Zavodu Vir, ki deluje na področju preprečevanja odvisnosti in rehabilitacije uporabnikov drog.
BS
MIKOV BOŽIČEK JE OBDARIL MATERINSKI DOM CELJE
Na stotine je že skoraj oguljenih fraz o otrocih, ki so naše bogastvo, o mladih, na katerih svet stoji in podobno. Velikokrat jih izrečemo, a storimo le malo, da jih tudi uresničimo. V podjetju MIK Celje smo se letos odločili, da se v zameno za nekaj več srečnih otroških nasmehov odpovemo novoletnemu obdarovanju. Sredstva, ki bi jih sicer porabili za darila, smo namenili Materinskemu domu Celje in otrokom, ki prebivajo v njem ter
vsem otrokom naših zaposlenih. V ponedeljek, 20. decembra, smo za vse otroke doma pripravili kratek otroški program, Božiček pa jih je obdaril s prelepimi darili. Direktor podjetja MIK Celje Franci Pliberšek je izročil direktorici Materinskega doma Suzi Kvas darilni bon. Naša edina želja je, da ta milijon in pol slovenskih tolarjev otrokom pričara trenutke polne sreče! Naj njihovo neponovljivo otroštvo polnijo le lepi spomini.
Aktivni tudi med počitnicami
Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje in Športna zveza Celje sta tudi letos v sodelovanju z ZPO Celje pripravila program nekaterih športnih aktivnosti, ki bodo v času božično-novoletnih šolskih počitnic brezplačno na voljo celjski osnovnošolski in srednješolski mladini ter študentom. Od ponedeljka do četrtka bodo lahko mladi od 10. do 11.30 ure v Golovcu plavali in kegljali ter drsali na drsališču v mestnem parku. JŽ
Cveti kot roža
Marija Petelinšek, ki živi v skromni hišici na Stari Dečkovi cesti v Celju, je minuli četrtek upihnila stopr-vo svečko. Čila, zelo zdrava in bistra je v majčkeni kuhinji, kjer ob zakurjenem štedilniku preživlja zimske dni v družbi posvo-jenke Rozike, z veseljem pozdravila obiskovalce, ki smo se nagnetli v kuhinjo, da bi ji voščili.
Obiski je prav nič ne utrujajo. Nasprotno. Zelo vesela je, če pride kdo naokoli in vsakogar sprejme z značilnim navihanim pogledom preko očal, z nasmehom in dobrodošlico. Svoja leta imenitno skriva, je pa prava klepetulja. Za razliko od sicer redkih vrstnikov ji spomin prav nič ne peša. Prav tako v pogovoru prav nikoli ne izgubi niti. Ne zanese je v preteklost in spomine, čeprav je teh veliko. »Hvala za obisk in čestitke. Pomagale bodo, da bom še dolgo cvetela kot roža...«
Predstavnikom Mestne četrti Dolgo polje in krajevnega društva upokojencev, ki so ji prišli zaželet srečo in zdravje, je z veseljem povedala tudi svoj recept za dolgo življenje: »Rada sem delala, rada sem imela ljudi, v službo sem hodila z veseljem. Tudi doma sem veliko delala. Mož je bil še kar potrpežljiv z menoj, čeprav sem bila včasih sitna. Pa saj je bil tudi on. Vsak človek ima napake, pa veselje tudi. Tudi sosede imam dobre, z nikomer se nisem prepirala - vsi so me imeli radi. Zdaj sem doma in vedno vesela, če kdo pride. Hvalabogu sem še zdrava. Sama starost ni tako huda, če je bolezen, pa je hudo.«
»Res me rado zebe, a v kuhinji me grejeta peč... in moja Rozika.«
Rodila se je davnega 1903. leta na Gosposki ulici v Celju. Kot mlado dekle se je najprej zaposlila pri Čatru, v žagi na Spodnji Hudinji. Še isto leto je šla v EMO, potem pa je za dve leti in pol pristala v Posavčevi lekarni v središču Celja. Potem ji je soseda »zrih-tala« službo v Mohorjevi tiskarni, kjer je ostala vse do upokojitve.
Ko jo vprašam, koliko let je že v pokoju, je prvič v zadregi. Preveč štetja bi bilo, zdi se ji, da je bilo to po drugi vojni, saj se dobro spomni, kako so med bombardiranjem Celja iz Mohorjeve tiskarne bežali nekam na Ljubljansko cesto. »Le kako bi vam povedala leto upokojitve ... da bi si to pogruntala?«
Moža je spoznala v Gaber-jah, kjer je bil »purš« pri nje-
nih starših. »Dober človek je bil, a otrok nisva imela. Se ni posrečilo,« pove. Zato je posvojila Roziko. »Veste, čist sama ni fajn bit.«
Rozika je z njo že od leta 1948. Zadnja leta je prevzela skrb zanjo in, odkar je, vdova, tudi sama upokojena, preživlja dneve s svojo mamo. Čez noč pa je Marija sama. Rozika ji pomaga pri jutranjih opravilih, pa tudi zvečer, ko gre leč. Zadnja leta ji tudi kuha. A Marija še vedno rada pomaga v kuhinji, "nidi testo za potico, ki so jo spekle za rojstni dan, je ume-sila sama. Rada še tudi bere, časopise in priljubljene knjige iz Mohorjeve zbirke, zvečer pa vsaj malo pogleda tudi televizijo. »A za branje in televizijo rabim druge špe-gle,« hudomušno pripomni.
Marija Petelinšek zdaj že komaj čaka na toplejše dneve, ko bo spet lahko šla na vrt, morda tudi še na krajši sprehod. Zdaj to ne gre. »Preveč me zebe zunaj.«
BRANKO STAMEJČIČ
ŽALEC	ŠOŠTANJ			VELENJE		GORNJI GRAI		VRANSKO	POLZELA		J uft . .,»„.,, j
		T %	i				El w			■SI	
Ugasnjena zelena luč za gudron
Šoštanjski svetniki ne dovolijo poskusnega sosežiga gudron solidifikata
Šoštanjski svetniki so na ponedeljkovi seji po daljši razpravi razveljavili junijski sklep, s katerim so termoelektrarni dovolili poskusen sosežig gudron solidifikata.
V Termoelektrarni Šoštanj (Teš) so se nameravali prijaviti na razpis za sanacijo gu-dronskih jam, še prej pa so hoteli poskusiti, če je sosežig gudrona v petem bloku sploh možen. Junija so svetniki prižgali zeleno luč za poskus, vendar pa je sklep med občani naletel na precejšnje neodobravanje. Minuli teden so opozicijski svetniki zahtevali izredno sejo na to temo, župan Milan Kopušar pa je razpravo uvrstil na ponedeljkovo redno sejo. Na njej so svoje pomisleke proti sosežigu gudrona izpostavili predvsem opozicijski svetniki, ki nočejo, da bi Šaleška dolina postala sežigalnica odpadkov. Ponovili so nekaj drugih opozoril, med drugim tudi to, da Teš šele pridobiva dovoljenja za poskusni sežig in da bi za poskus gudron uvozili iz Nemčije. Svetniki nasprotujejo, da bi v Tešu kurili razne stvari, predvsem nevarne odpadke, saj je bila Šaleška dolina v preteklosti že preveč obremenjena, mnogi pa so opozorili še na škodljive posle-
Kakšen dim se bo v prihodnje valil iz Teševih dimnikov?
dice takega sežiganja za razvoj turizma.
Edini, ki se je odločno postavil v bran junijskemu sklepu, je bil Drago Kotnik (neodvisni), ker da zaupa stroki in neodvisnim strokovnjakom. Na glasovanju je za preklic dovoljenja za poskusni sosežig glasovalo sedem svetnikov, proti ni bil nihče. Tako v Tešu ne bodo izvedli poskusa, saj so že minuli teden pojasnili, da ne bodo delali v nasprotju z voljo lokalne skupnosti.
Ob tem so mnogi spregledali, da so se kopja vihtela samo okrog poskusnega sosežiga. 1\idi v izjavi za javnost, kjer direktor Teša Uroš Rot-nik zagotavlja, da sta za podjetje na prvem mestu »zaupanje ljudi ter odgovorno ravnanje do okolja« govori samo o poskusu. Ob zadnjem dogajanju v Šoštanju pa je tudi direktor Rotnik zatrdil, da glede na sklep, ki so ga sprejeli svetniki, v Tešu ne bodo seži-
gali gudron solidifikata. Čeprav je treba vedeti, da tovrstni sklepi občinskih svetov zakonsko niso zavezujoči, je Rotnik večkrat poudaril, da jih moralno obvezujejo. S to odločitvijo je zadovoljen tudi okoljevarstvenik Peter Rez-man, ki zaenkrat ne bo zbiral podpisov oziroma bo čakal na nadaljnji razplet gu-dronskega dodajanja.
URŠKA SELIŠN1K Foto: GREGOR KATIČ
\ -lAV* \	
r' tram	
1 jffi^yí ^yijlayt y	
	
BKw «i	
	
Savinjske jaslice
V	soboto in nedeljo so krajani Drešinje vasi ob pomoči mnogih posameznikov postavili na ogled prvo razstavo jaslic Savinjske doline.
V	gasilskem domu v Drešinji vasi krajani že več let pripravljajo razstavo jaslic, letos pa so prvič k sodelovanju pritegnili tudi jásličarje iz drugih slovenskih krajev. Sodelovalo je 30 ljubiteljev postavljanja jaslic, poleg domačih so prišli še iz Petrovč, Dobriše vasi, Čelja, Kasaz, Griž, Go-tovelj. Polzele in Žalca. Po besedah prizadevnega predsednika savinjske sekcije Društva jasličarjev Slovenije Jožeta Stepišnika bodo v prihodnje poskušali pritegniti še več razstavljavcev. Razstavo je odprl predsednik društva jasličarjev pater dr. Leopold Grčar z Brezij na Gorenjskem, ki je poudaril, da prva razstava jaslic Savinjske doline dopolnjuje razstavo jaslic članic EU v Ljubljani.	JS
Vsa dogajanja v Šoštanju se vežejo na zloglasna odlagališča gudrona v Pesniškem Dvoru, kamor so ga vozili iz nekdanje Petrolove rafineriji odpadnih olj v Mariboru. Konec oktobra je bil objavljen mednarodni javni razpis za izbiro izvajalca in nadzornika sanacije, rok za prijavo pa je do konca februarja 2005. Ocenjujejo, da bo sanacija stala približno 1,7 milijarde tolarjev. Kje bodo pesniški gudron sežgali, še ni znano, v zadnjih dneh pa se vse pogosteje govori, da bodo predelano snov vozili v sosežig v eno od cementarn v Sloveniji ali na tujem. Marsikaj bo odvisno od ponudnikov v že omenjenem razpisu - glede na dogajanje v Šoštanju pa bi dodali, da bo precej odvisno tudi od okolja in volje lokalnega prebivalstva.
Božični utrinki
Minuli teden so se v številnih krajih Savinjske doline vrstile različne božično in novoletno obarvane prireditve.
Tako so učenci OŠ Šempeter v hmeljarskem domu pripravili božično pravljico, ki jo je z nagovorom polepšala nova ravnateljica OŠ Petra Stepišnik, nato pa so pripravili sejem izdelkov, ki so nastali v ustvarjalnih delavnicah. V Nazarjah so izvedli tradicionalni koncert Družina-ključ sreče, ki je tudi tokrat privabil, številne glasbene sestave, ki po domovih negujejo lepo slovensko pesem. Božično-novoletna sejma so pripravili člani Turističnega društva Polzela in Prosvetnega društva Braslovče, povsod pa so poleg stojnic, ki so se šibile pod dobrotami in raznimi okraski, obiskovalcem ponudili tudi bogat'kulturni program. Na Polzeli je otroke obiskal Božiček, v Braslovčah pa dedek Mraz. Slednji se je v nedeljo ustavil tudi v Mozirju, kjer je na 25 metrov visoki novoletni jelki pomagal prižgati več kot 6 tisoč lučk - toliko je namreč prebivalcev v občini. Seveda je bil tudi v drugih krajih bogat niz pred-novoletnih prireditev, ki se bodo nadaljevale tudi v tem tednu.	DN, TT, US
Z OBČINSKIH SVETOV
Od direktorjev do podžupanje
GORNJI GRAD - Namesto dosedanjega direktorja podjetja Komunala Nika Purnata so za novega direktorja imenovali dosedanjega vodjo občinske uprave Jožeta Pozniča, ki se je v minulem času veliko ukvarjal s podjetjem Engo. Podjetje v kraju skrbi za daljinsko ogrevanje z lesno biomaso, njegovo dejavnost pa bodo s 1. januarjem prenesli na Komunalo. Nasploh bo to podjetje dobilo več pooblastil, med drugim so nanj prenesli tudi operativni del upravljanja z občinskimi cestami. Po desetih letih, kar občino vodi župan Toni Rifelj, so za prvo podžupanjo izvolili Lilijano Bele iz vrst NSi.
Ponovljen razpis za direktorja knjižnice
VELENJE - Mestni svetniki niso izbrali novega direktorja knjižnice. Na razpis so se prijavili trije kandidati, in sicer dolgoletni direktor kulturnega centra in sedanji v. d. direktorja knjižnice Vlado Vrbič, novinar Jože Kranjc iz Šmartnega ob Paki in zgodovinarka Marija Ževart, zaposlena v Ericu. Strokovni svet zavoda Knjižnica Velenje je kot najbolj primerno izbral Marijo Ževart, čemur pa so mnogi oporekali oziroma trdili, da Ževartova ne izpolnjuje vseh razpisnih pogojev. Predvsem naj bi ji manjkale vodstvene izkušnje. V nadaljevanju postopka je niso podprli niti zaposleni niti člani občinske komisije za kadre in imenovanje, ki so predlagali, da ponovijo i javni razpis, mestni svetniki pa so ta predlog tudi podprli.
US I
Pospešena gradnja kanalizacije
VRANSKO - Svetniki so sejo začeli z ogledom nove kotlovnice na lesno biomaso, danes pa bo izpeljan še tehnični pregled kotlovnice, čemur bo sledilo 6-mesečno poskusno obratovanje. Doslej so zgradili 4.000 metrov toplovoda, priklop-ljenih pa je 39 uporabnikov. Hkrati s toplovodom gradijo tudi kanalizacijo. Slednja bo skupaj s čistilno napravo, za katero naj bi gradbeno dovoljenje dobili prihodnji teden, največji strošek za občinski proračun za prihodnje leto, katerega predlog so svetniki slišali na seji, prva obravnava pa bo januarja. Za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave bi potrebovali še 100 milijonov tolarjev, ki bi jih lahko zagotovili, kot pravi župan Franc Sušnik, s kandidiranjem za državna sredstva.
Višje cene v vrtcu
VRANSKO - Svetniki so sprejeli 10-odstotno povišanje ekonomske cene v vrtcu. Nova ekonomska cena za prvo starostno obdobje bo od 1. januarja nekaj čez 81 tisoč tolarjev, za drugo pa nekaj več kot 73 tisoč, poldnevni program pa bo po novem stal nekaj več kot 65 tisočakov. Razlog za povišanje cene je predvsem v tem, da oba jaslična oddelka nista polno zasedena, trenutna ekonomska cena pa je izračunana na polno zasedenost oddelkov. Župan Franc Sušnik je ob tem opozoril, da povišanje cene vrtca prizadene predvsem občinski proračun, saj starši v povprečju plačujejo 15 odstotkov ekonomske cene vrtca, le v dveh primerih pa 60 odstotkov cene.
Več naložb v letu 2005
POI.ZF.IA - Svetniki so prvič razpravljali o predlogu proračuna za prihodnje leto. Predvidevajo, da bo prihodkov dobrih 737 milijonov in 754 milijonov tolarjev odhodkov. Medtem ko so prejšnja leta veliko vlagali v negospodarstvo, predvsem v šolstvo (izgradnja POŠ Andraž), zdaj predlog proračuna predvideva več naložb. Največja pridobitev bo po besedah župana Ljuba Žni-darja trgovsko-poslovni center v centru Polzele, za občino pa bo pomembna tudi obrtpo-industrijska cona v Ločici. Predlog pro- j računa je v enomesečni javni obravnavi, po Žnidarjevih besedah pa bodo upoštevali le uravnotežene pripombe.
Tovarna nogavic z nižjo kanalščino
POLZELA - Svetniki so Tovarni nogavic Polzela še za tri milijone zmanjšali prispevek za priključek na kanalizacijsko omrežje. Prvotna cena za priključek je bila dobrih 71 milijonov tolarjev. Svetniki so enkrat že ugodili prošnji tovarne in zmanjšali prispevek za polovico, zdaj pa so se odločili še za tri milijone manj. TN Polzela mora plačati približno 33 milijonov tolarjev za priključek, ki bi sicer stal več predvsem zaradi obremenjevanja voda.
Več stanovanjskih gradenj
POLZELA - Za območje Ločica H. ni bilo zanimanja za gradnjo poslovno-trgovskega objekta, tako da bo cona stanovanjsko naselje z možnostjo manjših obrti, vendar bodo dejavnosti zelo omejene. Župan Ljubo Znidar pravi, da je zazidalni načrt že dokaj star, spreminjajo se tudi trgovske razmere in danes ni več smiselno umeščati trgovskih centrov v stanovanjske soseske in tako so odločili tudi svetniki. Sicer pa so svetniki prvič obravnavali še dva lokacijska načrta: Poligon in Nad avtocesto. V obeh primerih so se prav tako odločili za stanovanjsko-obrtno dejavnost, pri čemer bodo dejavnosti zelo omejene.	ŠO
Prva kaplja za vodno mesto
V Velenju bo čez dve leti zraslo vodno mesto - Novi načrti za TRC Jezero
Oktobra so predstavniki ljubljanskega BTC-ja in velenjskega premogovnika podpisali pismo o nameri za gradnjo večjega vodnega mesta, vse bolj pa kaže, da se bo namera tudi uresničila.
V	petek sta namreč predsednik uprave BTC Jože Mer-mal in direktor premogovnika dr. Evgen Dervarič podpisala pogodbo o prodaji zemljišč ob velenjskem jezeru za gradnjo vodnega mesta. Premogovnik je BTC-ju, ki naj bi vodno mesto po zgledu ljubljanskega atlantisa zgradil za 1,4 milijarde tolarjev, zemljišče prodal po ceni 2 tisoč tolarjev za kvadratni meter. Idejni projekt za objekt je že pripravljen, izdelala sta ga »domača« arhitekta Bojan Purg in Uroš Lokan, ki sta v petek tudi podrobneje predstavila svoje zamisli.
V	petek se je ljubljanski BTC pridružil velenjski občini, Vegradu, Eri, Gorenju in premogovniku, ki so družbeniki v družbi TRC Je-
Zgradba bo stala med belo dvorano in kampom tik ob Velenjskem jezeru. Po besedah Jožeta Mermala naj bi v pol leta izdelali glavni projekt in pridobili gradbeno dovoljenje, potem pa objekt dogradili v letu in pol. V njem bo okrog 500 kvadratnih me-
trov bazenskih površin, otroški bazen, dva whirlpoo-la, wellness center, edina plezalna stena nad vodo v Sloveniji, kompleks savn, fitness, kolesarnica in brunarice, ki bodo zgrajene iz 300 let starega lesa. Na območju ob velenjskem jezeru bo mestna občina sofinancirala olimpijski bazen, družba Era pa zgradila družinski park oziroma Pikino deželo. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji golfa, saj bosta zgrajena klubska hiša in golf igriš če z devetimi luknjami, po govarjajo se tudi o izgradnj namestitvenih zmogljivosti Na tem območju bo premogovnik zvrtal 2.000 metrov globoko vrtino, termalno vodo pa naj bi uporabljalo Vod-
izmed podob velenjskega vodnega mesta.
no mesto Velenje. Družbeniki od podpisa pisma o nameri
načrtujejo, da se bo v celotnem kompleksu TRC Jezero zaposlilo 266 delavcev.
»Na nekoč degradiranem območju, ki mu je bila storjena velika škoda, čez dve, tri leta ne bo več opaziti posledic rudarjenja, saj bo zrasel pravi turistični center,« je med predstavitvijo poudaril dr. Dervarič, po mnenju velenjskega župana Srečka Meha pa so načrti za ureditev območja od gradu T\irn do Družmirskega jezera dokaz, da lahko tudi v prostoru skleneš koalicijo. Po zagotovilu direktorja velenjske Ere Gvi-da Omladiča bodo takoj po novem letu začeli s postopki za postavitev družinskega parka. Dva meseca, kolikor so
potrebovali za ureditev vseh dilem in vpis v zemljiško knjigo, je po mnenju Mermala prava svetlobna hitrost ter dokaz, da v Velenju mislijo resno.
URŠKA SELIŠNIK
Predsednik društva paraplegikov Janez Hudej
Srebrni jubilej društva paraplegikov
Minuli konec tedna so se v Šempetru na tradicionalnem novoletnem srečanju zbrali člani Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki so proslavili tudi 25 let dela.
O zgodovini društvenega delovanja je spregovoril predsednik Janez Hudej. Društvo s sedežem v Celju združuje 110 članov iz 32 občin. Program dela je obsežen, med drugim skrbijo za prevoze svojih članov, urejanje socialne pomoči, organizirajo raz-
lične aktivnosti, s katerimi člani bolje skrbijo za svoje zdravje, pomagajo pri nakupu različnih pripomočkov... Udeležence sta pozdravila žalski župan Lojze Posedel in celjski podžupan Stane Rozman, razdelili pa so tudi več plaket. Častne plakete društva so prejeli Jože Berlinger, Julčka Kralj, Franc Pečnik in Janez Hudej, zahvalne listine pa Zdravilišče Laško, celjska in žalska občine ter Atletsko društvo Kladivar.
TT
Zarjine delavke spet skupaj
Pred tremi leti je konfekcijsko podjetje Zarja Petrovče prenehalo obstajati. Delavke so ostale na cesti oziroma postale iskalke zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje Žalec.
Bolj redkim je uspelo dobiti novo redno zaposlitev, a tudi tiste, ki je niso, ne obupujejo. Dokaz za to je tudi njihovo letošnje srečanje, ki so ga pred dnevi organizirale v gostišču Konjiček v Gotovljah. Poimenovale so ga 1. Srečanje Zarjinih sotrpinov. Srečanje so organizirale Miri Pilih, Suzana Kos in Marija Vozlič. Nanj so povabile vse bivše zaposlene, upokojenke in tiste, ki so zadnje izgubile službo. Kot je povedala Marija Vozlič, so se za to srečanje odločile, ker so se rade družile in bi to rade počele tudi v prihodnje. Ne nazadnje jih povezuje skupna usoda propadlega podjetja in vsa agonija, ki so jo preživljale.	DN
Zarjine sotrpinke na pivem, a zagotovo ne zadnjem srečanju v Gotovljah.
Skočite v novo leto!
Z mislijo na prihajajoče smo visoko zavihali rokave že v iztekajočem letu. In pohiteli z gradbenimi deli, da boste lahko čimprej skočili v katerikoli del Slovenije. Z novo avtocesto smo povezali celino z morjem, kmalu pa boste lahko uživali tudi v največjem slovenskem vodnem parku, ki ga gradimo.
Gradimo prihodnost. Tudi za sprostitev.
www.sct.si
Gradimo prihodnost.
ŠENTJUR LAŠKO	RADEČE
Pospravljena občinska blagajna
Šentjurski občinski svetniki so na zadnji seji sprejemali polletno poročilo za proračunsko leto 2004 in po skrajšanem postopku potrjevali še drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani zdaj znaša 2,285 milijarde tolarjev oziroma malo manj kot 50 milijonov več kot po prvem rebalansu proračuna.
Poročilo za prvo polovico letošnjega proračunskega leta je predhodno obravnaval že nadzorni odbor občine, ki glede vsebine ni imel bistvenih pripomb. Med drugim so ugotavljali, da ni opaziti morebitnih nenamenskih ali prekomernih porab proračunskega
denarja, zanimivo pa je, da je v prvem polletju v Šentjurju kar na nekaj proračunskih postavkah poraba zaostajala za prihodki. Drugi rebalans letošnjega proračuna so v občinski upravi pripravili zato, ker so z ministrstva za finance sredi novembra prejeli izračun dopolnjenih zneskov finančne izravnave za letos, po le-tem pa se stanje v šentjurski občinski blagajni nekoliko spreminja in tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani znaša za letošnje leto 2,28 milijarde tolarjev oziroma malo manj kot 50 milijonov več kot po prvem rebalansu proraču-
Zur za Šentjur
V Šentjurju se je v soboto zvrstilo toliko prireditev, namenjenih zlasti najmlajšim, da bi 18. december brez posebne zadrege lahko razglasili za najbolj praznični prednovoletni dan.
Na Tržnici so dopoldne pripravili božični sejem, popestren z nastopi ljudskih pevk in folkloristov. V sodelovanju z območno izpostavo javnega sklada kulturnih dejavnosti se je dopoldne v dvora-
ni kulturnega doma začela prireditev Žur za Šentjur, ki jo je finančno v celoti omogočilo domače podjetje Alpos. Prireditev se je začela z lutkovno igrico Izgubljeni co-kelček, nadaljevala z nastopi otroškega pevskega zbora iz OŠ Franja Malgaja, gledališko igrico Čarovnik iz Oza gledališčnikov s Ponikve ter nastopi plesalcev plesne šole Plesni val iz Celja. Vrhunec letošnjega Žura je bil pri-
Bogatejši za skoraj pol milijarde
Proračun občine Radeče za prihodnje leto bo v primerjavi z letošnjim višji za več kot 456 milijonov tolarjev in bo znašal malo manj kot 1,177 milijarde tolarjev.
Razlog za slednje so višji proračunski prihodki za prihodnje leto, ki jih bo občina prejela na račun sredstev iz zakona o zapiranju premogovnika Trbovlje-Zagorje-Hrastnik, računajo pa tudi na sredstva iz strukturnih skladov. Največ denarja bodo namenili izgradnji Obrtno industrijske cone na Jagnjeni-ci, pri čemer bo naložba pro-
račun vredna sto milijonov tolarjev, še trikrat toliko pa bo primaknilo ministrstvo za gospodarstvo. Približno 70 milijonov proračunskega denarja je namenjenih obnovi in vzdrževanju javnih cest, malo manj kot 30 milijonov je predvidenih za streho na OŠ Marjana Nemca.
Ker omenjene investicije zahtevajo dolgoročnejše načrtovanje, saj se bo večina del zaključila čez dve leti, so v Radečah sprejeli tudi proračun za leto 2006, ki znaša okoli 884 milijonov tolarjev.
hod dedka Mraza, ki je med otroke prišel in jih tudi obdaril popoldne, namesto tradicionalnega spremstva pa s mu za spremembo in za še bolj praznično vzdušje družbo delali razigrani glasbeniki Čuki.
Popoldne so v organizaciji KS Šentjur-mesto in OŠ Hru-ševec v Hruševcu »postavljali in s tisoč lučkami krasili praznično drevo«. Kar nekaj prazničnih prireditev za otroke je bilo tudi v drugih krajih šentjurske občine: na Ponikvi dopoldne otroška igrica Mojca Pokrajculja ter prihod dedka Mraza, v cerkvi sv. Urbana v Gorici pri Slivnici pa zvečer božični koncert.
S šentjurskimi godbeniki je ob 7(Hetnici zapelo tudi več kot 150 pevcev.
Jubilej godbenikov
Športna dvorana Hruše-vec v Šentjurju je v nedeljo zvečer gostila veliki božič-no-novoletni koncert, s katerim so proslavili 70-letnico domače godbe.
Začetki delovanja godbenikov segajo v leto 1934 na Kalobje, kjer je bila ustanovljena kalobška godba, ki so se ji pozneje pridružili še »ple-harji« z Dobja in iz Šentruperta. Za godbenike je bilo prelomno leto 1968, ko je na pobudo Alojza Perca in Franca Šusterja prišlo do ustanovitve Godbe na pihala Šentjur, njeni člani so dobili uniforme, pripravili pa so tudi prvi samostojni koncert.
Godba je z nekaj vmesnimi presledki delovala do konca osemdesetih let, ko jo je zapustil eden od kapelnikov, ki so se takrat pogosto menjali. Leta 1992 je prišla godba pod okrilje Ljudske univerze in se preimenovala v Pihalni orkester Šentjur. Glasbeniki so se kadrovsko okrepili, dobili nove inštrumente in uniforme ter začeli bolj sodelovati z domačo glasbeno šolo. Prirejati so začeli letne koncerte, znova so obudili prvomajske budnice ter se aktivno vključili v pripravo Veselega jurjevanja, osrednje turistične prireditve v šentjurski občini.
Lani je taktirko v godbi prevzel mlad klarinetist, član simfoničnega orkestra RTV Slovenije, sicer pa domačin Jurij Hladnik. Njegov prihod je v orkester prinesel mladost, svežino in velik organizacijski zalet, ki se je pokazal tudi v jubilejnem božično-novoletnem koncertu, ko je z godbeniki sodelovalo tudi več kot 150 pevcev ženskega in moškega pevskega zbora skladateljev Ipav-cev ter mešanih pevskih zborov Zarja iz Šentvida pri Planini, sveti Jakob in Sonce s Ponikve. Koncert so prav zaradi množičnosti priredili v športni dvorani Hruševec v Šentjurju.	IS, foto: MN
V Laškem bodo »žegnali«
26. december je v mnogih slovenskih krajih znan tudi po šegi blagoslavljanja konj, saj je sv. Štefan, ki goduje na ta dan, znan kot zavetnik konj in ostale živine. Običaj so pred šestimi leti na pobudo rejcev konj oživili tudi v Laškem. Letošnje, že 7. žegnanje pripravlja Emo odbor Jureta Krašovca Možnar skupaj s 1\iri-stičnim društvom Laško ter z rejci konj iz Laškega in okolice.
Rejci bodo svoje konje v nedeljo pripeljali na Aškerčev trg, kjer bo ob 10.30 uri dekan Jože Horvat najprej daroval mašo, po obredu, ob 11. uri, pa
bosta obiskovalce, rejce plemenitih živali in ljubitelje konj pred cerkvijo sv. Martina nagovorila laški župan Jože Rajh in dekan Jože Horvat, ki bo nato opravil še blagoslov, vsi rejci s konji pa bodo prejeli spominsko darilo za sodelovanje. Prireditev bo na Aškerčev trg nedvomno privabila številne obiskovalce, saj bodo organizatorji postregli s kuhanim vinom, za dobro voljo pa bodo poskrbeli Okrogli muzikantje.
»Žegnanje« konj na Štefanovo se je na Slovenskem prvič omenjalo v 10. stoletju, v Laškem pa v času pred drugo svetovno vojno.	BA
NAJ BO LETO 2005 POLNO GIBANJA, AKTIVNIH TRENUTKOV IN SPROSTITVE.
Po denar na razpis Pomoč
Mladi iz Rogaške Slatine bodo v letu 2005 prvič s pomočjo javnega razpisa kandidirali za denar za financiranje mladinskih programov. Občinski svet je zato na zadnji seji sprejel poseben pravilnik.
V njem daje občina prednost projektom in programom s področja preprečevanja zló-rabe drog, programom za strpnost in nenasilje, raziskovalne in kulturne dejavnosti, prostovoljno delo ter informiranje mladih. Postopek javnega razpisa vodi tričlanska ko-
misija, ki jo bo imenoval župan ter nato z izbranimi izvajalci sklenil pogodbe.
Občina Rogaška Slatina bo namenila v letu 2005 iz proračuna za sofinanciranje mladinskih programov 500 tisoč tolarjev. Mladinski svet Občine Rogaška Slatina na nov način dodeljevanja proračunskih sredstev nima pripomb. V sosednji občini Šmarje pri Jelšah je takšen način razdeljevanja sredstev že uveljavljen.
BJ
Pod Bočem nova naprava
Za izgradnjo čistilne naprave za odpadne vode za potrebe krajevne skupnosti Sveti Florijan je občina Rogaška Slatina uspela pred kratkim pridobiti od države dobrih sedem milijonov tolarjev.
Gre za razpis ministrstva za okolje in prostor. Ocenje-
na vrednost investicije znaša v celoti 19 milijonov tolarjev, od česar bo občina prispevala več kot devet milijonov tolarjev, dva milijona tolarjev pa bo lahko prejela iz zbrane takse za obremenjevanje okolja. Čistilno napravo v Svetem Florijanu naj bi začeli graditi ter jo tu-
Prvega januarja bo v občini Kozje začel delovati režijski odbor, ki ga bo vodil na novo zaposlen delavec. Poleg njega bodo v odboru še trije delavci, zaposleni preko javnih del.
Glavna skrb odbora bo urejanje zelenih povTšin v vseh večjih in manjših krajih v občini, javna razsvetljava, parkirišča, plakatiranje ... Največ pozornosti bodo namenih urejanju športnega parka z mnogimi objekti. Prihodnje leto bodo v športnem parku s posebno maso převlekli igrišči za mali nogo-
di zaključili v prihodnjem letu.
V slatinski občini že imajo veliko čistilno napravo, ki deluje za potrebe naselij Rogaška Slatina in Rogatec.
tudi v Slatini
V občini Rogaška Slatina bodo z novim letom začeli dodeljevati enkratno občinsko pomoč za novorojence, ki bo znašala 20 tisoč tolarjev.
Za dodelitev pomoči iz sredstev občinskega proračuna bo treba na občini vložiti predpisani obrazec. Upravičenec, ki je eden od staršev, ter novorojenec morata imeti stalno prebivališče v občini Rogaška Slatina. V tej obsoteljski občini omenjene enkratne pomoči doslej še ni bilo.
BJ
Kdaj pločnik na Grobelnem?
V občini Šmarje pri Jelšah se pripravljajo na gradnjo pločnikov v treh različnih krajih. Med najbolj potrebnimi je pločnik ob državni cesti na Grobelnem, ki je med najprometnejši-mi v regiji.
Za pločnik na Grobelnem, kjer je veliko prometa v Ob-sotelje ter naprej na Hrvaško, je začela občina pripravljati projektno dokumentacijo v tem letu. Prihodnje leto namerava pridobiti še gradbeno dovoljenje ter izvesti razpis, proti koncu leta pa že računa na začetek gradnje. Financiranje investicije bo potekalo v sode-
lovanju z državno direkcijo za ceste.
Zelo prometna je tudi regionalna cesta Mestinje-Gr-liče proti turističnem Podčetrtku. Zanjo namerava občina prihodnje leto pridobiti projektno dokumentacijo za gradnjo pločnika. Občina bo, kot kaže, najprej, to je že prihodnje leto, zgradila pločnik v Vegovi ulici v Šmarju pri Jelšah, ki ga med drugim potrebujejo tudi učenci osnovne šole.	BJ
n«m
Žive Jaslice k sv. Roku
V župniji Šmarje pri Jelšah pripravljajo na božični dan, 25. decembra, žive jaslice od šmarske cerkve Marije Vne-bovzete po klavariji k cerkvi sv. Roka. Dogodek se bo začel ob 17. uri v šmarski cerkvi. Jaslice so zasnovane v duhu klavarije, ki prikazuje posamezne prizore Jezusovega trpljenja. Uprizorjeni bodo prizori povezani z Jezusovim rojstvom. Ob koncu poti v cerkvi sv. Roka pa bo koncert Mešanega MPZ župnije Šmarje pri Jelšah AMANI, ki letos slavi 5. obletnico in na tak način želi prispevati k globjemu doživljanju božičnega časa. Župnijski upravitelj Marko Veršič je ob tem zapisal, da želijo s temi jaslicami na prav poseben način podariti vsem nekaj lepega in duhovno bogatega, pa ob tem tudi s posebno razsvetljavo pričarati lepoto klavarije, ki je enkraten biser šmarskega področja, pa tudi širše.	TV
Nočni pohod v Zagorje
l\iristično društvo Pilštanj že osem let organizira zanimive družinske pohode v različne kraje.
Letos so že pripravili velikonočni pohod po vinsko turistični cesti iz Virštanja preko Dobležič in Gubnega do Vir-štanja, s čimer so opozorili na ponudbo omenjenega območja. Drugi letošnji pohod bo na božič, ko se bodo udeležili nočnega pohoda. Ob 17. uri se bodo zbrali pri sramotilnem kamnu na Pilštanju, kjer si bodo ogledali nov kip Eme Pilštanjske v grajski kapeli, ki ga je izdelal Franci Černelč iz Bistrice ob Sotli, ter farno cerkev. Nato bodo odšli skozi Lesično in Topolovo do Zagorja, kjer si bodo ogledali znamenito romarsko Lurško jamo in cerkev. Pohod bo trajal štiri ure, pohodniki pa se naj opremijo tudi z baklo ali s svetilko.	TV
Za lepše okolje v občini Kozje
met in košarko, postavili dodatno javno razsvetljavo ter klopi in igrala. Po besedah župana Andreja Kocmana želijo omenjeni park čim prej usposobiti za vadbo zahtevnejših športnih ekip. Prihodnje leto bo investicijski vložek vanj približno deset milijonov tolarjev, pri čemer računajo tudi na sredstva javnih razpisov v Ljubljani.
Režijski odbor bo prevzel tudi skrb za kinodvorano, ki jo bodo prihodnje leto temeljito obnovili, za kar bo občina namenila 10 milijonov tolarjev.	TV
Transakcijski račun Nove KBM
Dobrodošli v Novi KBM z izjemnimi ugodnostmi ob prenosu transakcijskega računa v Novo KBM:
Heto dni brezplačno vodenje računa
^kartico Activa Maestro vam bomo izdali brezplačno
i"ob izdaji plačilno-kreditne kartice vam podarimo enoletno članarino
^dovoljeno prekoračitev na računu vam bomo odobrili v enaki višini kot ste jo imeli v prejšnji banki,
in fa to vam ne bomo zaračunali stroškov ^za uporabo elektronskega bančništva Bank@Net boste plačali le polovico stroška izdaje identifikacijske kartice
3>uredili bomo plačila vaših rednih obveznosti z direktnimi obremenitvami in trajnimi nalogi >na bančnem avtomatu boste gotovino lahko dvigovali v okviru enakih zneskov kot dosedaj
Ugodnosti veljajo za prenos transakcijskoga računa, na katerega boste prejemali plačo ali pokojnino. Imetniki TRR pri Novi KBM lahko uporabljajo bančno kartico Moneta za plačevanje z mobilnim telefonom.
Vabljeni v Novo KBM, Podružnico Celje na Mariborski cesti 7 v Celju. Poslovni čas:
Podružnica Celje posluje za pravne osebe in zasebnike od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro
Ujemite ponudbo izjemnih ugodnosti!
Nova Kreditna banka Maribor
Nova šola na
V	zadnjih dveh letih je občina Vojnik ob pomoči šolskega ministrstva namenila največ občinskega denarja za obnovo in prizidke k osnovnima šolama v Vojniku in na Fran kolovém.
V	Vojniku so avgusta 2003 začeli z obnovo in gradnjo prizidka v vrednosti 554 milijonov tolarjev. Ob koncu obnove je prišlo do zapleta, ko so morali del stare šole podreti in zgraditi na novo, kar seveda zahteva dodatna sredstva. Vmes so že začeli z gradnjo in obnovo šole na Fran-kolovem v vrednosti okoli 420 milijonov tolarjev. Z deli na Frankolovem so začeli septembra in bodo predvidoma končana avgusta prihodnje leto. Novih prostorov bo 1.243
kvadratnih metrov, obnovili pa bodo 311 kvadratnih metrov stare šole. Projekte so izdelali v studiu List, odgovorni projektant pa je Marjan Čebela. Šolo obnavlja in prizidek gradi podjetje CMC iz Celja. Ob temeljiti obnovi in posodobitvi kabinetov in specialnih učilnic bodo največje pridobitve prostori za novo knjižnico, multimedijska učilnica in tehnično-li-kovna učilnica v obliki odra. To je novost v Sloveniji, saj bo učilnica v primeru večjih prireditev, ki jih pripravljajo v telovadnici, služila za oder, od telovadnice pa bo ločena z ustrezno izolirano pregibno steno. Tudi knjižnica in multimedijska učilnica naj bi v prihodnje služi-
li ne le šolarjem, ampak vsem krajanom Frankolovega.
Posodobili bodo tudi kuhinjo z jedilnico. Svetovalka za investicije in šolstvo občine Vojnik Vesna Poteko je povedala, da sta obe naložbi v šoli v Vojniku in na Frankolovem daleč največji v občini in da povzročata precej skrbi, kako zagotoviti denar. Vrednost obnove in prizidka na Frankolovem je ocenjena na 342 milijonov tolarjev, okoli .70 milijonov pa bo potrebnih za opremo. Ministrstvo bo zagotovilo 40 in občina 60 odstotkov denarja. Temeljito obnovljeni šoli pa bosta po drugi strani velika pridobitev, saj ne bosta služili le učencem, ampak tudi drugim občanom.
TONE VRABL
Frankolovem
V decembru 04 in januarju 05 Vam Poštnabanka Slovenije
ponuja ugodne potrošniške kredite. Krediti imajo nizko obrestno mero, stroškov odobritve kredita pa ni treba plačati. . Obrazce làhko dobite in oddate na vseh poštah v Sloveniji.
PBS.
POŠTNA BANKA SLOVENKE, d.d.
01/2431972 02/2288372 03/4243981 04/2018552
Nagrajenci za lepo okolje
Hiristično društvo Vojnik je pripravilo zaključno prireditev, na kateri so podelili priznanja krajanom, ki so med letom poskrbeli za najlepše urejena pročelja hiš, gospodarskih objektov in okolice.
Za lepo urejeno okolje je dobilo priznanje kar 25 gospodinjstev, posebna priznanja pa so bila izročena KS Vojnik, Tesarstvu in mizarstvu Iztok Zupane v Vojniku in družini Rože in Franca Fazarinca v Vojniku. Dobitnikom priznanj in gostom je za veselo razpoloženje igral ansambel Štajerskih 7.	TV
Ugodni potrošniški krediti.
Preseljena knjižnica
Knjižnica v Ločah, ki deluje v okviru Splošne knjižnice Slovenske Konjice, ima od nedelje nove, večje prostore, ki so jih začasno uredili v avli Kulturnega doma Loče.
Sicer dobro obiskana knjižnica se je prej stiskala na vsega 25 kvadratnih metrih površin, prav tako v Kulturnem domu. V tako majhnem prostoru ni bilo mogoče niti knjig pregledno urediti, kaj šele, da bi uporabnikom lahko ponudili še kaj več. Zdaj je knjižnica na 60 kvadratnih metrih, knjige so pregledno urejene, na voljo pa je tudi računalnik. »Preselitev in nova oprema sta stali 2 milijona tolarjev. Velikost še ne ustreza normativom, a vsaj do leta 2007, ko bomo tudi knjižnici v Ločah predvidoma lahko zagotovili ustrezne prostore, bo treba še potrpeti,« je napovedala direktorica javnega zavoda Splošna knjižnica Slovenske Konjice Renata Klančnik.	MBP
Največ za naložbe
Zrečani bodo prihodnje leto skoraj petino denarja, ki 'A pričakujejo v proračunu, porabili za naložbe, pred-m za gradnjo nove osnovne šole, vrtca in telovadnice na Stranicah.
V že sprejetem, 1,1 milijarde tolarjev težkem proračunu je za naložbe namenjenih 206 milijonov, od tega kar 173 za gradnjo na Stranicah. Resda je znotraj tega 78 milijonov, ki jih bo prispevalo šolsko ministrstvo in 60 milijonov dolgoročnega kredita, a tudi preostalih 35 milijonov iz občinskega proračuna ni malo.
Že ob prvi obravnavi proračuna so svetniki opozarjali na pereče probleme v krajevnih skupnostih, kot so na primer slabo vzdrževane ma-
kadamske ceste na Gorenju (in drugod po Pohorju) ali nujna ureditev kanalizacije na Dobrovljah. Ob tem so župan Jože Košir in svetniki ugotavljali, da jim iz leta v leto ostaja manj denarja, s katerim lahko dejansko razpolagajo. Proračun zato ne sledi razvoju gospodarstva in turizma v občini, ki terjata ne le urejene ceste in okolje, temveč tudi več pitne vode in urejeno kanalizacijo.
Z denarjem, s katerim razpolagajo, vsega še dolgo ne bodo mogli sami urediti, upajo pa, da bo nekaj denarja prišlo v občino preko projekta za ohranitev naseljenosti Pohorja. Da se ne bi nenehno prerekali, kateri cestni odsek je pomembnejši od drugih, bodo v občini že v prvem četrt-
Z novo trgovino nove ceste
Na zemljišču nekdanje žage propadlega podjetja Lip v Slovenskih Konjicah bodo prihodnje leto zgradili trgovino z živili Lidl. Investitor, podjetje Toming consulting iz Velenja, je v zameno Konjičanom obljubil za 50 milijonov tolarjev vlaganj v komunalno infrastrukturo.
Dogovorili so se, da bo Toming consulting sofinanciral izgradnjo krožišča med Šolsko in Liptovsko cesto, za. katero bo sicer večino potrebnega denarja prispevalo ministrstvo za promet. 10 milijonov tolarjev bodo prispevali za izgradnjo
obvozne ceste od Vile Marije do pokopališča, ob novem objektu pa bodo zgradili cesto s pločnikom in približno 100 parkirnih mest. Seveda so dolžni urediti tudi okolico.
Če upoštevamo še 10 milijonov tolarjev komunalnega prispevka in manjše vsote, ki jih jeToming consulting že namenil za razvoj kulture in športa v občini ter celo za silvestr-ski ognjemet, so lahko Konji-čani z dogovori več kot zadovoljni. Sicer pa je bil uspešen dogovor tudi pogoj za sprejem dopolnitev zazidalnega načrta na tem območju. MBP
Šolo in vrtec na Stranicah bodo pričeli namesto v začetku novembra graditi po novem letu. Zamuda je nastala zaradi dolgotrajnega iskanja najboljšega ponudnika. Izbrali so podjetnika Staneta Božičnika.
letju prihodnjega leta pripravili celovit srednjeročni program razvoja krajevnih skupnosti.	MBP
Dijaki organizirali rap koncert
Klub dijakov Dravinjske doline je v soboto v prireditveni dvorani MC Patriot v Slovenskih Konjicah organiziral 4. tradicionalni Rap koncert 04.
Tudi tokrat so se predstavila zveneča imena slovenske rap scene: Plan B, Barski in Last One. Družbo na odru sta jim delala najboljša domača raperja Supo&Fakie, uvodno glasbeno podlago je vrtel DJ Samystar, na odru pa so se spontano znašli tudi raperji iz Vitanja. Klub dijakov je z organizacijo odličnega koncerta znova opozoril, da se v Dravinjski dolini razvija perspektivna generacija slovenskih raperjev, ki se je letošnjo jesen, z nastopi v večjih slovenskih mestih, začela uveljavljati tudi izven lokalnih meja.
Severjevi nagradi na Celjsko
V spomin na velikega slovenskega igralca Staneta Severja (1914-1970) že vrsto let v Škof j i Loki podelujejo Severjeve nagrade. Tako je bilo na Loškem odru slovesno tudi minulo nedeljo.
Letošnjo nagrado Sklada Staneta Severja sta za igralske dosežke na poklicnih odrih prejela članica SLG Celje Tjaša Železnik in član SNG Nova Gorica Iztok Mlakar. Nagrado sklada za življenjsko delo na področju ljubiteljskega gledališča pa je prejel humorist Jože Robida, zaposlen v celjski bolnišnici.
Tjaša Železnik (1974), po rodu Ljubljančanka, je prišla v celjsko gledališče v sezoni 2003/2004. V kratkem času je ustvarila nekaj imenitnih vlog, ki so odtehtale odločitev za podelitev Severjeve nagrade. »Bila sem presenečena in vesela, saj nagrade nisem pričakovala,« je povedala po podelitvi. V opredelitvi k nagradi je zapisano, da gre za njen celoten igralski opus, še posebej za vlogo Catrine v predstavi Dokaz, s katero je doživela igralski krst iia celjskem odru. V spominu ostaja tudi predstava Koža, avtorski projekt štirih, z ZDUS-ovo nagrado nagraje-
Tjaša Železnik
nih igralcev: Tjaša Železnik, Barbara Vidovič, Miha Nemec in Branko Jordan. Ob še nekaterih drugih vlogah ostaja v spominu njen »vskok« v vlogi Trudi in Učiteljice v mladinski predstavi Dvojčici, v Blázinců je odigrala Deklico, v tem času tečejo vaje za peto premiero. Terorist, kjer bo med drugimi prav tako nastopala Tjaša Železnik.
Sicer pa Tjaša Železnik, po besedah umetniške voditeljice SLG Celje Tine Kosi, je to izjemno delovna igralka z velikim igralskim razponom,
Lepe želje z glasbo
Dnevi, ko se staro leto bliža koncu in prihaja novo, so čas neštetih upanj, hrepenenj, pričakovanj, obljub in praznovanj. December je tudi čas, ko v številnih krajih zazvenijo praznični koncerti pevskih in instrumentalnih ansamblov. Kot že nekaj let doslej bo zadnje decembrske dni popestril tudi Celjski godalni orkester.
Celjski godalci letos beležijo 60 let neprekinjenega delovanja in kot vsako leto bodo v Narodnem domu ob 19.30 uspešno prihodnost z glasbo zaželeli na Štefanovo oziroma na dan samostojnosti. Pod vodstvom Nenada Firšta bodo glasbeniki poustvarili skladbe Savina, Gregorca, Morlacc-hija, Puccinija, Paganinija, Leharja in Straussa, kot solisti pa se jim bodo pridružili sopranistka Andreja Zakonjšek, flavtist Matej Zupan in violinist Marko Zupan.	BA
Jože Robida
še veliko obeta. Jo bo zato potegnila rodna Ljubljana? »Zaenkrat zagotovo ne«, pravi Tjaša, ki se ji je celjsko gledališče zelo priljubilo.
Severjeve nagrade so v minulih letih v celjskem gledališču prejeli igralci: Ljer-ka Belak, Zvone Agrež kar dvakrat in Janez Bermež.
Na predlog JSKD je na nedeljski podelitvi Severjevo nagrado za življenjsko delo v slovenskem ljubiteljskem gledališču prejel Jože Robida, dr. med., specialist ki-
rurg, predstojnik otroške kirurgije v Splošni bolnišnici Celje.
Robida je od leta 1975 igralec in nekaj sezon tudi vodja Gledališča pod kozolcem v Šmartnem ob Paki. Predlagatelji so med drugim zapisali: »Znane so njegove vloge v uspešnicah Veseli berači, Na njeni travi. Nekoč in danes. Musical za dobro jutro, Županova Micka, Kurbe, Komisija za samomore, Divje svinje, Najbolj nori dan, Bližina človeka, Sreča pod marelo ... Bil je nosilni član skupnega gledališkega projekta Deseti brat, ki so ga v Velenju pripravili združeni gledališčniki Šaleške doline. Kot gost je nastopil v predstavah Salamanška jama in Zdravnik po sili AG Vrba v Vrbju, skupaj s soigralcem Jo-žetom Krajncem pa sta na oder postavila Prihranjeni dolar, ki je bil prva slovenska amaterska predstava z več kot petdesetimi ponovitvami v eni sezoni (1988/1989).« Po besedah predlagateljev je Jože Robida »bil in ostaja eno najbolj znanih in priljubljenih imen zadnjega časa v druščini slovenskih nepoklicnih gledaliških igralcev«.
MP, US
Foto: NM, Fotodokumenta-cija Delo
SPET NOVO LCTO JE PRED NAMI
mc&mmum
DAWblïïmwœVEMÔMIMPDEBDODlLL, wmmvmmwûmmMWi '
%
ÍW
il ESCHE NB ACH.
jL.
Tel.: 03 710 21 80 Žalec Sredstva, ki so namenjena novoletnim darilom, smo namenili v humanitarne namene
\
Še veliko vode bo moralo preteči.
Preden bo vsa tako bistra, kot je naša.
! ?
www.bistra.info
_
W/w w Up*
Bistra
čista kot solza
Vznemirljiva plesna potepanja
Harlekinova šola za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples iz Celja, ki jo vodi priznana plesna pedagoginja in koreografinja Ana Vovk Pezdir, je konec prejšnjega tedna na ogled postavila svojo najnovejšo produkcijo, nastalo v minulem polletnem obdob-ju.
Ta tradicionalna' decembrska manifestacija dogajanja, ustvarjalnega zanosa in konkretnih plesnih projektov, je bila letos v času od 17. do 19. decembra v veliki dvorani 1. Osnovne šole v Celju.
Plesni dnevi so se pričeli s petkovo praznično produkcijo učencev šole Harlekin, v soboto pa nadaljevali s premiero plesno lutkovne predstave z naslovom Pingvinov veliki sen. V tem polurnem projektu sta plesalka Maša Leskovšek in animatorica Ana Vovk Pezdir najmlajše obiskovalce popeljali v pravljični svet Antarktike. V soboto je bila ponovna predstavitev dela v plesno vzgojnih oddelkih, klasično baletnih in sodobno plesnih skupinah, nedelj-
sko popoldne pa je bilo v znamenju Harlekinove plesne predstave Zvezdica zas-panka obišče Zemljo. V tej predstavi plesalke Otroškega plesnega gledališča Mali Harlekin na svojevrsten način spoznavajo vesolje, fizikalne pojave bivanja in ob tem pospremijo še »svojo« Zvezdico Zaspanko na njeni poti po planetu Zemlja in po vesolju.
Harlekinova šola za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples pa že napoveduje nove zanimive dogodke. 15. januarja bo v Celju prva revija klasično baletnih šol Slovenije. Sezona 2004/05 je že trideseta sezona neprekinjenega delovanja in ustvarjanja plesne skupine Akt ter njene ustanoviteljice Ane Vovk Pezdir. Zato Akt za konec januarja 2005 pripravlja premiero plesne predstave z naslovom Kariatide. 5. februarja bo spet zaživela izvirna plesno pustna prireditev, ki je v Celju in v širšem slovenskem prostoru poznana pod imenom Brezova metla, tokrat pa se bo odvijala že dvanajstiČ" zapovrstjo.
MBA
Pravljično v forumu
Pravljično decembrsko vzdušje se bo v teh dneh preselilo tudi v Plesni forum Celje, kjer pripravljajo zanimive otroške predstave.
Danes ob 17. uri bo v dvorano PFC pripeljal Plesni vlak, na katerega bodo pod vodstvom Goge Stefanovič Erjavec vstopili Murenčki, Metuljčki, Pike in Frke. Skupine se bodo predstavile z različnimi koreografijami iz sveta otroške domišljije. Čarovnik iz Oza bo v izvedbi otroške skupine Packa najmlajše obiskal v sredo ob 17.
POLARNI VLAK
99 min., (The Polar Express), družinska animirana pustolovščina Režija: Robert Zemeckis Igrajo (glasovi): Tom Hanks, Josh Hutcherson, Chantel Valdivieso, Michael Jeter Hayden
31 min., (National Treasure), akcijska pustolovščina Režija: Jon Turteltaub Igrajo: Nicolas Cage, Diane Kruger, Harvey Keitel, Sean Bean, Christopher
mmm
QužlB
Plemenitaševe laste
Mariji in Janku Plemenitašu iz Dobja dela družbo pet hčera, Suzana, Mojca, Natalija, Lučka in Ana, ter mama Mic
dopolnila 91 let
Plemenitaševa domačija stoji pod gozdom na koncu lepo urejenega trga nasproti pokopališča. Lahko bi jo imenovali ženska domačija, saj je edini moški Janko Ple-menitaš. Vrsto let je bilo po hiši in v njeni prijetni okolici z njivami, s travniki in sadnim drevjem slišati večinoma ženski smeh in jok. Zadnja leta se to spreminja, saj so domačijo spretno obkolili in osvojili mladci, ki so uspešno odpeljali Jankove in Marijine cvetove na različne domove v bližnjo in daljno okolico.
Plemenitaševa hiša ima dve srci: mamo Mici, ki je na mi-klavževo dopolnila 91 let in je še vedno najboljša varuhinja in vzgojiteljica šestih pravnu-kov, ter krušno peč v sobi. S slednjo so povezane mnoge imenitne družinske zgodbe predvsem dolgih in hladnih zimskih večerov z osrčjem okoli božiča in novega leta. Ko so bih Marijini in Jankovi otroci še v domačem gnezdu, je bilo na in ob krušni peči kot v najlepši pravljici." Mama Mici je prava zakladnica starih ljudskih pesmi in zgodb, mama petih deklet pa čudovita pripo-vedovalka skrivnostnih zgodb, ki so povezane s posameznimi običaji, prazniki in z dogodki. Slednja se je priženila na Plemenitaševo k Janku in je izvrstna ljudska pesnica in pisateljica bralnih zgodb, ki jih je doslej objavljala v različnih literarnih zbornikih v Šentjurju, Velenju, na Koroškem in drugje. Zelo ponosna je na priznanje, ki ga je dobila lani od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ko se je med 165 sodelujočimi pisci uvrstila med dvanajst najboljših na 5. srečanju starejših avtorjev - se-niorjev. Vesela je tudi prve nagrade za najboljšo eko božič-no-novoletno voščilnico, ki jo
je dobila leta 2001 v natečaju Novega tednika in ki pomeni začetek javnega predstavljanja njenega avtorskega dela.
Mama Marija je tudi skrbna zapisovalka bogate zgodovine Plemenitaševe rodbine, saj ima arhivirane in ohranjene vse po-
membne dokumente s fotografijami. Hči Mojca nam je s pravim navdušenjem izdala skrivnost, da ji bodo v januarju prihodnje leto - na čast februarskega kulturnega praznika - v domačem kraju pripravili literarni večer. Obogatila ga bo
pevska skupina Vengerli, v kateri prepevajo Marijine hčere, Ana, Natalija in Mojca, ter prijatelja Toni Ojsteršek in Franci Kovačič.
In kaj meni o knjigi, ki bi prav gotovo predstavljala izjemno prijetno branje, predvsem pa
ohranitev mnogih zgodb o Dob-ju, ljudeh in običajih? »Za izdajo knjige je potrebno veliko denarja, ki ga ni,« malo žalostno pokomentira našo misel o knjigi, ki pa si jo - to je bilo razbrati z njenega obraza - kljub temu močno želi.
Jaslice iz bučnih seme
Prostor ob krušni peči1 polnjujejo velika miza in k klop - nad njo je znam slovenski »bohkov kot« 1 že, slike starejših družil :
Z leve: Ana, Mojca, oče Janko, mama Marija, Suzana, Natalija, mama Mici, spredaj Lučka z možem Matjažem in Julijo.
Mama Mici se je ponosno postavila pred obnovljeno domačo hišo, v kateri je bila do leta 1963 tudi krajevna p<j Št. 51 - 23. december 2004 - 1
jia miklavževo
»v, adventni venček in no zanimive božične ja-narejene iz bučnih se-Slednje je mama Mari-redila lansko zimo: »V h zimskih večerih smo i za mizo ob topli krneči, peli in luščili bučni-osvetilo se mi je, da bi ihko oblikovala v figuri-i so značilne za jaslice, n začela lepiti ovčke, pace, dete v hlevčku in os-kar sodi zraven. Potřela sem kartonasto podla-esenelo bučo za hlevček, lesene gobe za ozadje, i, bučna semena, alfa nož, lepilo in škarje. Uspelo narediti zanimive jasli-sem jih slikovno od pri-do končnega izdelka ob-V reviji Unikat. Najhu-bilo, ko je domači ma-egel na mah. No ja, po-a so bila manjša popra -i jaslice so spet take, kot le.«
!d sobotnim obiskom zadnjo adventno nede-bilo doma malo Pleme-evih. So pač poročeni ali jče zadržani in vsak pri !m delu. Suzana je pro-ica razrednega pouka v íči osnovni šoli v Dobju poročena Centrih. Moj-ekonomsko komercial-Ihik in je zaposlena kot ivodja v novi modni trii Jones v Celju, sicer pa fena Šmid. Natalija, pola Fuks, je diplomirana ologinja obramboslovja službi na ministrstvu za nbo. Vpisala je magiste-ired odhodom v Ljublja-a je pisala za lokalne čase. Lučka je vrtnarski teh-ki stanuje v Zgornji Kun-kjer je poročena Štuhec. ig in frej« je samo najm-Ana, ki študira v Ljub-na visoki policijski šoli. išo je popolnoma preda-nilturi, saj prepeva v Aka-
Danes 91-letna mama Mici kot triletna deklica z mamo Marijo, s katero sta nekaj desetletij uspešno vodili trgovino in pošto v Dobju.
demskem pevskem zboru Toneta Tomšiča, Komornem zboru RTV Ljubljana, kjer si »služi« štipendijo, in v pevskem zboru starejših članic zbora Toneta Tomšiča. V Dobju vodi mladinski cerkveni pevski zbor, ki ga je dolgo vodila Karla Škoberne. V cerkvi je »uvedla« mladinske pesmi ob spremljavi kitare, kar je bila prijetna novost, ki so jo ljudje lepo sprejeli.
Tamburice in dramska dejavnost
Za očeta Janka je skrbelo kar sedem žensk. Čeprav jih je danes nekoliko manj, je še vedno v pravi ženski družbi, saj tudi med najmlajšimi prevladujejo vnukinje. V času našega obiska je prišel iz kmetijske trgovine, kjer je zaposlen že 35 let, zdaj pa kot nekoč v vojski odšteva dneve do odhoda v pokoj. Ostalo je še 60 dni. Je veseljak in predvsem delaven človek. Svojčas je sodeloval tudi pri največji in najbolj znani prireditvi v Dobju, Pokaži, kaj znaš. Med mnogimi željami, ki bi jih rad uresničil v pokoju, sta nakup tam-buric in ustanovitev hišnega
banda. Nekoč so bile tamburice pri Plemenitaševih nepogrešljive. Hči Mojca, ki se je pred odhodom v službo vključila v pogovor, je hitela pripovedovati: »Vsi smo povezani z glasbo, od mame Mici, ki je ob petju tudi igrala tamburico. V cerkvi je pela na koru in njen glas je bil nekaj posebnega. Kot bi udarjal po najžlahtnejši kovini. Milo, da bi angelci poslušali.«
Na peči je sedela in v naročju božala najmlajšega člana Flokija, nagajivega kužka, ki je pri hiši komaj dva meseca, Mojčina hči Julija. Ko je prvič zapela na koru, je bila stara pet let, pred tremi leti pa je pri polnočnici navdušila s Sveto nočjo. Danes enajstletna deklica, ki se vozi v šolo s teto Suzano, ki tam poučuje, nam je na prošnjo mame Mici zapela pesem o lastovki, ki spleta gnezdeče. 1\i-di vsi Plemenitaševi in »prišleki« so kot lastovke, ki se selijo in vračajo v domače toplo gnezdo.
Plemenitaši so veliko igrali, kar še posebej velja za najstarejšo članico v družini, mamo Mici. Samo devet let je mlajša, kot je letos staro domače kulturno društvo v Dobju.
»Igrali smo v stari šoli in pred cerkvijo, učili pa so nas župniki in učitelji,« se živo spominja mama Mici. Med igrami omeni Slehernika, Mlinar-jevo hčer in druge. Vnukinja Mojca: »Našo mamo Mici je Bog obdaril z mnogimi talenti in to vsi občudujemo, se učimo in poskušamo ohranjati.«
Iz Šmartnega ob Paki v Dobje
Mama Mici se je rodila na miklavževo pred 91 leti v Šmartnem ob Paki. Ko je bila stara leto dni so jo preselili v hišo, kjer živi še danes, k staremu očetu in materi. »Zbrani smo bili otroci treh mater, pa smo se vseeno izredno lepo razumeli,« pripoveduje sede naslonjena s hrbtom na krušno peč, na kateri so zložene mnoge plišaste igračke pravnukov. Ko je bila stara 14 let, je prišla v Dobje njena mama, tudi Marija, in kmalu sta skupaj odprli trgovino in krajevno pošto. Mama Mici se je pri 24 letih poročila, vendar ji je že po enajstih letih mož Jože, star 36 let, umrl. »Ostala sta mi sinova, oba trgovca, Jože je v Šentjurju in ima dva otroka, pri Janku z njegovo družino pa srečno in lepo živim,« je zadovoljna tudi nam dobro poznana mama Mici, ki je pred tremi leti na izletu kmečkih žensk na morje pogumno prijela za krmilo ladje in jo peljala po Piranskem zalivu. »To bi naredila tudi danes,« se zadovoljno spominja lepega izleta in doživetja na ladji, saj je v Dobju malo ljudi, ki se lahko pohvalijo, da so vozili ladjo.
Mama Mici je s svojo mamo Marijo leta 1929 prevzela krajevno pošto, ki jo je kasneje sama vodila vse do zaprtja leta 1963, ko je šla v pokoj. Pošta je bila v sedanji Plemenitaševi hiši. »Do leta 1929 je imel pošto Anton Tržan, ki je bil tudi župan in lastnik gostilne ter trgovine. Najprej so pošto nosili sli iz Slivnice in Šentjurja, naprej pa jo je raz-našala Nežika in za njo Ber-nelik... Na pošto so ljudje hodili ves dan, pošto pa smo pozimi razvažali tudi s sanmi. Vse je bilo postavljeno na glavo, ko je 26. junija 1954 v Dobje pripeljal prvi avtobus.«
Zimski večeri na krušni peči
Mojca, prepričani smo, da bi tako pripovedovale tudi druge sestre, če bi bile ob našem obisku doma, se spominja zimskih večerov, ko se jih je na peč nagnetlo tudi po deset in več. Mama Mici je povedala kakšno pravljico in zapela staro pesem in domača »oddaja« se je začela. Ana danes skrbi za ohranjanje bogastva mame Mici, Mojca pa ob petju včasih vskoči tudi s kitaro.
Veliko lepega doda tudi mama Marija, ki je sploh vsestranska ustvarjalka, saj tudi zelo lepo riše in piše zgodbice za najmlajše, ki so prava radost Plemenitaševe družine.
Ko so tisti, ki so bili ob našem obisku doma, posedli za mizo in na peč, je Marija Ple-menitaš tako rekoč iz glave prelila na papir novo božično pesem in nam jo prebrala:
»Na sveti večer se v nebo ozrem, / božičnih praznikov radost spomina, / kako neskončno mije v duši lepo, / ko
V prijetnem objemu sinov Jožeta (levo) in Janka
Marija Plemenitaš veliko piše in riše, njeno prvo jutranje opravilo pa je delo v hlevu.
Ob obisku Plemenitaševe družine je bila najmlajša članica Mojčina hči Julija s kužkom in z mačkonom.
je ob domačem ognjišču skupaj / srečno zbrana družina. / V daljavi slišim glasove, / bakle v nebo zažarijo. / Poglejte, kako ljudje božji/od vsepovsod na hribček v cerkev domačo hitijo. / Stopimo z njimi na plan, / da srečamo znanko, znanca, / da mu stisnemo premrlo dlan in / naj . solza v očeh pove, kar čuti srce.«
Pri Plemenitaševih še živi družina v najbolj žlahtnem pomenu besede. Čeprav so lastovke poletele v mnoga druga gnezda, se rade vračajo domov, še posebej takrat, ko so glavni prazniki, med katere prav gotovo sodita tudi božič in novo leto. Takrat oživijo zgodbe, ob domačih dobrotah se skozi zidove in okna v krošnje brez listja in gibčne smreke razpelje lepa, domača pesem z mamo Mici v glavni vlogi: »Velika družina smo in škoda, ker nismo večkrat skupaj. Vsak gre
pač v svoje novo gnezdo, vendar se rad vrača domov. Božični večeri so bili včasih skromni, vendar je bilo zelo lepo. Vem, kako je dišalo, ko je stara mama spekla potico. Ta je bila takrat prava redkost in le ob posebnih priložnostih. Poglejte, danes pa povsod leži kruh. Žal se je veliko spremenilo in ljudje ne znajo prav ceniti življenja.«
Plemenitašev dom bo tudi ob letošnjih praznikih podoben vsem prejšnjim. Poln bo živahnega smeha, dobre volje, ljubezni in pesmi. Na sveti večer se bodo odpravili v domačo cerkev k polnočnici. Razen mame Mici, ki zadnja leta polnočnico izpusti, a gre zato v cerkev, ko je svetlo. In tako bo tudi letos, pri Plemenitaševih pa upajo, da tudi še mnogo naslednjih let.
TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ
Konec najlepšega plesa
Nepozabno in bržčas neponovljivo leto 2004 so ro-kometaši Celja Pivovarne Laško sklenili s prepričljivo zmago v domačem derbiju proti velenjskemu Gorenju s 35:30.
Pred 2.500 gledalci je domači trener Miro Požun ostal brez pomoči obrambnih stebrov Edija Kokšarova in Miladina Kozline. A celjska značilnost postaja pravilo: ko je najtežje, so Po-žunovi fantje najboljši. Tik pred koncem prvega polčasa so vodili z 22:11, ko je Gorazd Škof imel za seboj že 11 obramb (v nadaljevanju jih je dodal 10). Vsi dvomi v obračunu dveh četrtfi-nalistov evropskih pokalov so bili torej odpravljeni že do polčasa. V predstavi, ki je bila glede efektov seveda privlačna, ni pa ponudila napetosti, se je marsikdo obregnil ob sodniški par, ki pa je bil zelo dober. Tudi Janko Požežnik in Darko Repenšek ne zmoreta tekmo pripeljati do konca brez napak.
»Bili smo že na koncu z močmi, tako da smo komaj
zdržali. Še dobro, da smo si v prvem delu priigrali ogromno prednost. Ta mesec je bil ubijalski, toliko tega se nam je pripetilo, tako da lahko ob koncu fantom le čestitam. Vesel sem, da se je tako končalo,« je povedal Miro Požun. Njegov kolega na velenjski strani Ivan Vajdl je priznal, da je razočaran: »Ne vem, zakaj nismo bili na pričakovani ravni. Bilo je premalo volje pri vračanju v obrambo. Počitek nam bo prišel prav, počakali bomo na poškodovanega Soviča in spomladi, ko se bo odločalo o prvaku, skušali biti bolj prepričljivi.« Sergej Rutenka je bil spet najbolj učinkovit pri zmagovalcih, a bi si zaslužil kakšno minuto več na klopi: »Dobro smo se pripravili na tekmece. Zaenkrat kljubujemo napovedim, da bo državno prvenstvo izenačeno!« V 2. polčasu se je razigral Dragan Gajič, ki ga je selektor Slavko Ivezič uvrstil na širši seznam reprezentančnih kandidatov za nastop na svetovnem prvenstvu v Tuniziji: »Derbi je bil privlačen za gledalce. Odlično smo zaklju-
čili leto 2004!« Uroša Zor-mana Velenjčani nikakor niso zmogli zaustaviti in posledica so bili njegovi številni goli in asistence: »Zaslužili smo praznične dneve. Dokazali smo, da smo doma številka ena, in da smo celo brez konkurence. Kaj si želimo v novem letu? Ne bom povedal, kajti potem se rado zgodi, da se ti želje ne izpolnijo. Mislim pa, da vsi vemo, kaj si želi naše moštvo!«
Pri Celju Pivovarni Laško so trije igralci, ki so nastopali za velenjsko moštvo, pri Gorenju pa so štirje, ki so branili celjske barve, med njimi tudi Celjan Dušan Pod-pečan: »Domači so bili v uvodu tekme manj živčni, kar je bilo odločilno, čeprav smo v drugem delu mi le prišli malce k sebi. A če bomo formo dvigovali kot jeseni, potem bomo spomladi še zelo nevarni!«
Lokalni derbi je obeležila tudi poteza Luke Dobelška. Zagrabil je poškodovanega Matjaža Brumna in ga nesel do klopi.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Sergej Rutenka in Dragan Gajič bosta skupaj plesala tudi v reprezentanci.
Najboljši alpinisti
Člani alpinističnega odseka Planinskega društva Celje - Matica so opravili občni zbor, nato pa so se na Okrešlju poslovili od tega leta s podelitvijo diplom, priznanj in nagrad najuspešnejšim članom.
Alpinistični odsek ima 73 članov, med njimi je 37 aktivnih, v svoji alpinistični šoli pa imajo tudi 12 tečajnikov. Večinoma plezajo v okolici Celja in v Savinjskih Alpah, kjer so opremili in preopre-mili številna plezališča in plezalne smeri. Vsako leto pripravljajo tudi plezalne tabore v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in Franciji, letos so bili tudi v Bolgariji.
Alpinist leta in hkrati tudi smučar leta je letos postal Jernej Gračner, alpinistka leta Tina Kasestnik, za moško navezo so imenovali Miša Primca in Draga Kovačiča, za žensko Meto Meh in Marjetko Brež-nik, najboljša mešana naveza pa sta Lilijana Štor in Gerard Krebs. Senior leta je postal Silvester Jošt. Na zaključni prireditvi so, malo za šalo, izbrali tudi čarovnico leta med alpinistkami. Laskavi naslov je osvojila Vesna Krajne.
BS
Na zaključni slovesnosti so opravili tudi alpinistični krst. Takole jih je po riti dobil Drago Kovačič in postal starejši pripravnik.
Brezplačna smuka na Celjski koči
Smučarska sezona se bo na smučišču Celjska koča začela danes z nočno smuko od 17. do 21. ure. V soboto bo dnevna smuka brezplačna. Od sobote, 25. decembra, do 2. januarja bo možna smuka na Celjski koči med 9. in 16. uro ter med 17. in 21. uro.
Kljub temu, da naravnega snega v letošnji zimi še ni, jim je s pomočjo posodobljenega sistema za zasneževanje s kompaktnim snegom uspelo smučišče prekriti s približno 30 cm debelo snežno odejo, ki bo, tako kot na nekaterih višje ležečih smučiščih, nudila dobro smuko, za najmlajše pa bo urejen vrtec na snegu. Letos je bila posodobljena tudi razsvetljava.
SB

Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje.
POZOR, tudi letnik 201 s prilogo TV-OKNO!
Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sp zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
EHUsoïcT19
Ime in priimek:_
NAROCILNICA
Kraj:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: PreSernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 5441 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 14.307 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko srediSče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn Urednik fotografije:
Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
I'liUMI'J
Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejid Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA
DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827
	Naklonjeno,
	prijazno
m	• in uspešno
7 Z*	. • . leto 2005
	*• Vam želimo!
* « « «<	• • • • # L* - Nýt . •
/>' ERA Trgovina prijaznih
ŽELIMO SREČNO, ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 2005
vič 6. Kraški zidar - Alpos Kemoplast 101:99 (76:66, 61:41, 26:22); Lazarevski 27, R. Močnik 22; Novakovič 32, Novak 21, Ribežl 15, Čebu-lar 14, Maček 10, Palčnik 5, Kočar 2. Vrstni red: Elektra 18, Krka, Postojnska jama 17, Alpos Kemoplast, Koper, Rogla 15, Zagorje, Kraški zidar 14, Branik 13, Triglav 12. ■ TROCAL LIGA 10. krog: Željezničar - Merkur 76:60; Gavriloska 16, Jur-še 11, Erkič 9, Markovič 8, Čon-kova 7, Jereb 5, Laskova 4. Vrstni red: Gospič, Vojvodina 16, Šibenik, Željezničar 15, Merkur 13, Croatia, Maribor 11, Budućnost, Struga 10.
SAVINJSKA LIGA 5. krog: ŠK Žalec - Werinox 86:62, Parižlje - Laško 71:67, Fantasy - Gomilsko 58:74. Vrstni red: Gomilsko 9, Pivovarna Laško 8, ŠK Žalec, Polzela 7, Fantasy 6, Parižlje, Werinox 5.
ROKOMET
1. SL - moški
11. krog: Celje Pivovarna Laško-Gorenje 35:30 (22:12); Rutenka 8, Zorman 6, Brumen 5, Gajič, Štruc 4. Natek, Ko-zomara 3, Mlakar 2; Ilič 10, Zrnič 8, J. Dobelšek, Sirk 4,
90,6 95,1
Kavtičnik 3, M. Oštír 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 22, Trimo 16, Gorenje, Ormož 15, Prevent, Termo 12, Gold club 11, Rudar 10, Cimos 9, Krka 8, SVIŠ 2, Prule 0.
ODBOJKA
POKAL TOP TEAMS
6. krog: Šoštanj Topolšica - Fenerbahče 3:0 (22, 17, 23). Končni vrstni red: Olimpiacos 12, Fenerbahče 9, Šoštanj Topolšica 8, Concordia 7.
1. SL
12. krog: Šoštanj Topolšica - Prevent 3:0 (25, 26, 22). Vrstni red: Bled 32, Kamnik 28, Šoštanj Topolšica 25, Prevent 22, Olimpija 21, Krka 18, Prvačina 17, Salonit 9, Termo 6, Svit 2.
ŠPORTNI KOLEDAR
NEDELJA, 26. T 2.
KOŠARKA
1. SL - moški, 12. krog, Zreče: Rogla - Alpos Kemoplast (20), Šoštanj: Elektra -Triglav (19).
95,9 100,3
MM
CMCelje f
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.	g
Oruiba za nizke in visoke gradnje	°
Miroteks: z leve Nada Savič, Anja Kozmus, Biserka Petak, trener Lado Gobec, Sabina Koljič in Rada Savič
Celjske kegljavke prevladujejo
Ljubljana, Dravograd: Kegljaška zveza Slovenije je razglasila najboljše tekmovalce in klube v letu 2004. Največ priznanj so osvojile kegljavke celjskega Miroteksa, ki so bile najboljše v vseh ženskih kategorijah posamezno in ekipno. Med članicami je bila najuspešnejša Biserka Petak, med mladinkami Sabina Koljič ter med kadetinjami Nada Savič. Varovanke Lada Gobca so se izkazale tudi v četrfinalu državnega prvenstva za članice v kombinaciji, kjer se je med 56 tekmovalkami v polfinale uvrstilo kar 11 Celjank. Najuspešnejše so bile Barbara Fidel, Marika Kardinar in Mira Grobelnik. Polfinale bo na sporedu v Kranju 15., finale pa 16. januarja prihodnje leto.
Katarina nič več s Tino
Velenje: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik se je razšla z dolgoletno trenerko in partnerico v igri dvojic Tino Križan. Razlog je obojestranska zasićenost, ki pa jima ne bo preprečila nadaljnjega nastopanja v paru. Najboljša slovenska dvojica zadnjih let bo zagotovo skupaj igrala za slovensko reprezentanco v pokalu Fed in na posameznih turnirjih WTA. Srebotnikova bo odslej sodelovala z Biljano Veselinović, bivšo kapetanko reprezentance Srbije in Črne gore, novo sezono pa bo začela na Novi Zelandiji. (JŽ)
Velenjčani dobro skačejo
Seefeld: V Avstriji je bilo tekmovanje za alpski pokal v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za mladince. Reprezentanco Slovenije je vodil trener iz SSK Velenje Igor Jelen, njegovi klubski varovanci pa so se dobro odrezali. Robert Hr-gota je osvojil 13. mesto v skokih, kombinatorca Anže Obreza in Žiga Urleb pa sta si zagotovila nastop v svetovnem pokalu v Ruhpoldingu oziroma na tekmi Alpskega pokala. •
Teja in Matjaž odšla
Trbovlje: Na 32. mednarodnem turnirju v karateju je med dečki Sebastian Kantužer osvojil tretje mesto, čeprav so mu bila tuja pravila, ki se razlikujejo od S.K.I. različice. Žalski karate klub ni imel vidnejših rezultatov. Zapustila sta ga najboljša tekmovalca Matjaž Končina in Teja Šavor. (DŠ)
KOŠARKA
POKAL ULEB
6. krog: Kapfenberg - Pivovarna Laško 55:93 (41:63, 25:39, 16:23); Robinson, Woschank 13; Jevdžić 18, Troha, Joksimovič 16, Ugrekhe-lidze, Memčič 9, Rizvič 8, Gnjidič 7, Vrečko 6, Antonijevič, Ciganovič 2. Vrstni red: Makedonikos 11, Darušafaka 10, Pivovarna Laško, Joventut, Bamberg 9, Kapfenberg 6.
JADRANSKA LIGA
16. krog: Union Olimpija - Pivovarna Laško 81:63 (59:49, 41:33, 17:20); Boisa 20, Drobnjak 16; Gnjidič 19, Rizvič, Vrečko 10, Ugrekhe-lidze 9, Jevdžič 5, Antonijevič, Troha 4, Joksimovič 2. Vrstni red: Union Olimpija 28, Hemofarm, Zadar, Partizan, Reflex 27, Cibona, Pivovarna Laško 26, Crvena zvezda, Geoplin Slovan 24, Bosna, Budućnost 23, Zagreb 22, Široki brijeg 21, Šiben-ka 20, Split 19, Helios 17. 1. SL - moški
9. krog: Elektra - Koper 111:93 (72:73, 52:47, 30:20); Krejič 33, Bursič 23, Čmer 20, Nedeljković 11, Nuhanovič 9, Ivanovič 8, Ši-pura 3, Vidovič, Nachbar 2; Finžgar 34, Češkovič 24. Krka - Rogla 69:62 (55:42, 39:29, 24:11); Anzulović 19, Damjanović, Parezanović 10; Meško 17, Sivka 16, Hohler 9, Petrovič, Bura 7, Josipo-
velja, da je Robi Ribežl (15, 6 skokov) osem sekund pred koncem po skoku v napadu dosegel koš, nad njim je bila storjena še osebna napaka, a so sodniki razveljavili koš in dosodili osebno napako v napadu, kar je povzročilo veliko razburjenja in ogorčenja v vrstah Šentjurčanov.
Rogla je odšla v Novo mesto brez večjih ambicij, a se je pokazalo, da bi lahko bila ob nekoliko večji natančnosti blizu presenečenja. V srečanju z majhnim številom košev so domači imeli vseskozi prednost, ki pa se je ob koncu začela topiti in s kančkom samozaupanja več bi Rogla lahko naredila preobrat, a sta bila zato Marko Meško (17, 8 skokov) in Boštjan Sivka (16, 4 skoki) premalo. Predvsem so Zrečahi odpovedali v skoku, ki je bil krepko (34:20) na strani Dolenjcev,
ob slabšem metu obeh ekip pa je bilo ravno to najbolj pomembno.
Elektra ne izpušča vrha
Šoštanj čani so zabeležili še osmo zmago v sezoni in ostali na samem vrhu lestvice 1. A lige. Proti neugodnemu Kopru so si zmago priborili šele z odlično zadnjo četrtino, saj je po treh delih srečanja Koper vodil za točko. V zadnjih desetih minutah pa je krenil stroj Anteja Perice. Odličnemu Dariu Kreji-ču (33, 81%) se je s koši priključil Miha Čmer (20,83%, 4 trojke, 10 asistenc) in domači so hitro prišli do prednosti 12 točk, kar so mirno zadržali oziroma v finišu samo še povečali. Ob omenjeni dvojici je bil odličen tudi Marino Bursič (23, 66%), omeniti pa velja tudi odličen
Peterka kroga: Čmer, Bursič, Krejič (vsi Elektra), Novakovič (Alpos Kemoplast), Meško (Rogla).
Igralec kroga; Miha | Čmer (Elektra).
Trener kroga: Ante Perica (Elektra).
odstotek meta iz igre obeh ekip (69:56 za Elektro), .zaradi česar so maloštevilni gledalci tudi videli več kot 200 točk in igro za prave košarkarske sladokusce.
Prvoligaši še ne bodo počivali. Že sinoči so odigrali srečanja 11. kroga. Šentjurčani so gostili Maribor, Rogla je bila v Postojni, Elektra pa v Zagorju. 12. krog bo na sporedu v nedeljo. Derbi bo v Zrečah, kamor prihaja Alpos Kemoplast, Elektra pa bo gostila moštvo Triglava.
JANEZ TERBOVC
Reveži med športniki
Strelsko društvo Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem je že sedmič zapored od slovenske zveze prejelo odlikovanje za najboljšo strelsko družino pri nas.
»To je za nas zelo pomembno priznanje. Sedma zmaga pomeni, da v društvu dobro delamo. Vložili smo veliko truda, imeli veliko skrbi in prišli so dobri rezultati,« je začel predsednik rečiških strelcev Vinko Lavrinc. Konkurenca je v slovenskem strelstvu huda, le za tri točke so bili boljši od Žalčanov. Nastopajo v vseh disciplinah in kategorijah, kar jim prinaša tako dobre rezultate. »V nedeljo smo končali letošnja tekmovanja z dvobojem med Slovenijo in Hrvaško. Nastopila sta tudi naša Pe-
ter Tkalec in Aljaž Zorko, slednji je bil na koncu tretji med mladinci. Celotna sezona je bila uspešna. Morda nam v kateri od disciplin ni šlo odlično, a vedno nimamo na razpolago dovolj kakovostnega streliva ali orožja, kar je seveda povezano z visokimi stroški,« je nadaljeval Lavrinc. Nekaj sponzorjev imajo, vendar je za kakovostno delo, kar v Rečici največ šteje, to premalo. Vsi strelci delajo zastonj, a jim zaradi ljubezni do tega športa to ni težko. Tudi s strani medijev za strelstvo ni pretiranega zanimanja: »Kdor ima več sredstev, je bolj popularen kot mi, ki se štejemo med reveže,« izpostavlja Lavrinc. V prihodnji sezoni bodo vztrajali naprej in se trudili po najbolj-
ših močeh. Zelo so veseli, da imajo na razpolago dovolj mladega kadra, ki ga strelstvo zanima. »V društvo pridejo otroci z desetimi leti. Seveda imamo z njimi veliko dela, da jih naučimo osnovnih stvari ter prijemov orožja. Na prvem mestu je vsekakor disciplina. "Riđi manjše orožje, ki izgleda nedolžno, je vse kaj drugega kot to,« je zaključil predsednik, ki je letos praznoval 50 let delovanja v klubu. A iz majhnega raste veliko, tako so začeli tudi zdajšnji prekaljeni mački, zato se za nove moči v Rečici pri Laškem ni potrebno bati. Pred strelci je nekaj dni počitka, 8. januarja pa se bo začela nova sezona državne lige.
JASMINA ŽOHAR
Ljubljančani še enkrat boljši
Nemočni Laščani v Tivoliju - Šoštanjčani sami na vrhu
ki naj bo polno ustvarjalnih izzivov, uspehov, veselih dogodkov in osrečujočega sožitja.
Predbožični konec tedna ni bil najbolj naklonjen ekipam s Celjskega, saj so v štirih tekmah zabeležile eno samo zmago. Na srečo porazi niso preveč vplivali na položaje naših ekip na lestvici.
Še vedno so v igri za tista želena, visoka mesta.
Kriza
Očitno je, da so Laščani prišli v krizo igre in rezultata, saj so na zadnjih tekmah igrali bistveno pod svojimi sposobnostmi. Tako je bilo tudi v derbiju Jadranske lige v Ljubljani, kjer je Olimpija še tretjič to sezo-
no z lahkoto odpravila pi-vovarje iz Laškega. Ti so namreč odpovedali na vsej črti. Samo v prvi četrtini, ki so jo dobili za tri točke, so bili enakovreden nasprotnik, po seriji zmajev 22:0 v drugi četrtini pa se niso več pobrali. Slab met (vsega 34-odstoten, Olimpija 60%) in slabši skok (28:35) sta botrovala novemu visokemu porazu proti največjemu rivalu, ki v tej sezoni očitno ima igro za moštvo Aleša Pipana. Samo mladi Žan Vrečko (10, 67%) si zasluži pohvalo, ob njem pa je več kot polovično uspešnost meta imel le še Hasan Rizvič
(57%), ki pa je že na začetku hitro dobil štiri osebne napake in je igral bistveno manj kot na prejšnjih tekmah. Ob poškodbi Majkiča so bili tako Laščani precej oslabljeni pod koši, zato so se tudi nerezonsko odločali za hiter met za tri točke, ki pa ni bil natančen (5:24), in poraz z 18 točkami je samo posledica vsega tega. Po torkovem srečanju pokala Uleb bo imel Pipan na voljo kar nekaj časa, da bo našel staro igro in formo, saj se bo prvenstvo v Jadranski ligi nadaljevalo šele 8. januarja, ko bo v Treh lilijah gostovala ekipa Cibone.
Zmanjkalo
časa
Šentjurčani so na gostovanju v Sežani odigrali dva povsem različna polčasa. Po prvem so zaostajali že za 20 točk, v nadaljevanju pa po kritiki v slačilnici odigrali povsem drugače. Na čelu z razpoloženima Damjanom No-vakovičem (32,60%) in Ma-riom Novakom (21, 64%, 10 skokov) so namreč lovili razliko, prišli na rob preobrata, a jim je zmanjkalo moči in časa. Ob tem so bili tudi sodniki na koncu prava pomoč domačinom, o čemer priča tudi 14 izvedenih prostih metov več. Omeniti še
Laščani so v 7. krogu predtekmovalne skupine F pokala Uleb doma premagali Darušafako z 88:68 (20:20,39:39, 64:54). Prvi četrtini sta se končali izenačeno, naslednji pa so gostitelji dobili s po 10 točkami prednosti. V uvodu so povedli Turki s 17:9, sledil je preobrat za vodstvo Pivovarne Laško s 30:22, ki pa ga ni dolgo obdržala. Tekma je bila enakovredna do 28. minute, nato pa je Neboj-ša Joksimovič zadel dve trojki, drugo z dodatnim prostim metom, in njegovo moštvo si je le priigralo občut-nejšo prednost, ki je ni več izpustilo iz rok. Strelci pri zmagovalcih: Gnjidič 24 točk, Troha 21, Joksimovič 16, Jevdžič 9, Ugrekhelidze 7, Antonijevič in Rizvič po 4 ter Vrečko 3. Tekmovanje v pokalu Uleb se bo nadaljevalo 4. januarja, ko bodo Laščani gostovali v Nemčiji pri Bam-bergu. Ta je presenetil z zmago v Grčiji pri Makedoniko-su s 87:83, Joventut pa je iz Katalonije odpravil avstrijski Kapfenberg s 100:56. Po 5 zmag imata Joventut in Makedonikos, po 4 Pivovarna Laško in Darušafaka, Bamberg 3 in Kapfenberg 0. (DŠ)
Ne pozabite na to v novem letu,
árečno, zdravo in uspešno novo leto vam želí
JZ Celjske lekarne
> ■

Celjske Lekarne
Vsak dan ponuja nov začetek, nov izziv, novo upanje!
Spet imamo dvigovalce uteži
Jože Uranker in sin Marko, nekoč zelo uspešna dvigovalca uteži (oče je bil leta 1972 olimpijec), sta se vrnila k svoji športni ljubezni. V celjskem atletsko gimnastičnem klubu Body fit sta trenerja.
• Klub se je pred letom dni priključil Težkoatletski zvezi Slovenije, na mladinskem državnem prvenstvu pa je dosegel vidne uspehe. Luka Krajne je v kategoriji do 69 kg postal državni prvak z rezultatom 115 kg v olimpijskem biatlonu. Uroš Lojen je v kategoriji do 56 kg osvojil drugo mesto (122,5 kg). Obenem je postavil mladinski in članski rekord v disciplini sunek z 72,5 kg, kar je še posebej razveselilo oba trenerja. Mihael Zdovc je bil v kategoriji do 94 kg prav tako drugi (130 kg). Celjski težkoatleti vadijo v dvorani Golovec (hala A), v svoje vrste pa vabijo nove člane.	DEAN ŠUSTER
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
Popravek
V prejšnji številki NT smo v pismu pod naslovom Hvala, policisti! nepravilno prepisali stavek: »... in ugotavljali, kateri vozniki smo brez znaka invalida parkirali na parkirnih mestih, ki so označena in rezervirana za invalide ...« Pravilno bi moralo biti: kateri vozniki so brez znaka invalida ...
ODMEVI
Posledice
taksi revolucije
V članku Posledice taksi revolucije sem zapisala besede vodje referata za promet in varstvo okolja v MOC Mirana "Gaberška, ki mi je po telefonu (ni imel namreč časa, da bi se oglasila pri njemu) dejal, da se odloka še sploh niso lotili, ker naj bi
imeli kadrovske težave, čeprav se zavedajo, da bi bilo treba področje taksi služb v Celju urediti. Ob tem sem bila začudena, saj so mi taksisti oz. lastniki taksi služb zagotavljali, da je odlok praktično tik pred sprejetjem. Še bolj pa sem bila začudena, ko sem prebrala, da je osnutek odloka že pripravljen. Ker sem se prepričala, da osnutek resnično obstaja, sem vesela, da se bodo zadeve na področju taksi služb uredile. Ampak osnutek je le osnutek in do odloka je še zelo daleč. In ker mi je v tistem telefonskem pogovoru gospod Gaberšek povedal, da imajo kadrovske težave, je vprašanje, kdaj jim bo uspelo osnutek uskladiti z vso zakonodajo. Razen, če se bo spomnil, da tudi tega ni re-
kel.
ŠPELA OSET
Velika moralna zmaga
Če bi bil predsednik republike in ne bi v času svojega mandata iz kakršnega koli vzroka odlikoval udeležencev osvoboditve zapornikov iz Starega piskra za njihov podvig, ki šteje med največja junaštva narodnoosvobodilnega boja, kar pa se je zgodilo šele leta 2004 (Uradni list RS št. 66/04 - 18. 6. 2004), bi bil ob proslavi 60-letnice v veliki dilemi: ali se iz spoštovanja do osvoboditeljev udeležiti proslave ali ne.
JAKOB GROŠL, Velenje
PREJELI SMO
Ponižujoč odnos
Strokovni delavci VIZ OŠ Rogatec želimo podati svoje mnenje glede odnosa dela občinskega sveta z županom do


s
*c c p o * AE c
VIZ OŠ Rogatec, o čemer lahko zasledimo tudi v medijih, saj čutimo, da gre za ponižujoč odnos do nas in našega dela.
Naše delo je s strani stroke deležno pozitivne kritike in priznanj z najvišjega strokovnega nivoja, lokalna skupnost »za nagrado« izreka popolno nezaupanje. Tak odnos nam med drugim izkazuje tudi preko svojih predstavnikov v svetu zavoda, ko gre za izraženo nezaupanje do vodenja sveta zavoda. Njeni predstavniki so namreč na seji dosegli nasprotovanje predlogu,da bi svet zavoda vodila strokovna delavka z dolgoletnimi izkušnjami, visoko izobrazbo in s strokovnim nazivom svetnik (najvišjo možno stopnjo napredovanja v stroki). Po predpisih namreč svetu zavoda praviloma predseduje strokovni delavec, ki mora biti blizu stroki, življenju in delu v zavodu, da lahko uspešno vodi svet in seznanja člane z aktualnostmi, ki jih bolje pozna kot katerikoli zunanji član. Da omenjeni na vsak način želijo, da svet zavoda vodi njen zunanji predstavnik sveta zavoda, ki ne izhaja iz stroke in neposredno iz zavoda, občutimo kot omalovaževanje našega dela in menimo, da je s tem poudarjeno, da se uspešno delo v vzgoji in izobraževanju v občini Rogatec hoté potiska v ozadje.
Nikakor ne sprejemamo »razlage«, da ne gre za ne-
Sami
zaupanje v strokovnost. Ravno to se iz dogodkov in laičnih mnenj zadnje čase najbolj čuti in daje negativen pečat našemu celotnemu delu, ki je namenjeno predvsem otrokom. Zanje se trudimo, da bi dosegli kvalitetno osnovo za nadaljnje šolanje in osebnostni razvoj za vsakdanje življenje. Spodbujanje nesoglasij in vnašanje nestrpnosti v življenje in delo zavoda nikakor ni pozitivna vrednota, na kateri bi lahko gradili skupne uspehe za lepšo prihodnost otrok.
Trditev, ki se večkrat poudarja v medijih, da šola oziroma ravnatelj ne sodeluje z občino, ne drži v celoti, saj sicer ne bi bile uresničene določene aktivnosti v občini (sodelovanje na občinskih prireditvah, z društvi, Zavodom Rogaška dediščina, nekatere investicije, projekt Ekošola...). Res pa je, da sodelovanje med ravnateljem in občino ne poteka, kot bi lahko. Pričakujemo, da bosta župan in ravnatelj našla skupni jezik in bo tako kvaliteta našega strokovnega dela imela tudi boljšo materialno podlago.
Menimo, da so v ozadju pogostih intrig v stilu vaških zdrah le osebna neso glasja med nekaterimi čla ni občinskega sveta, župa nom in ravnateljem zavoda Vsem je jasno, da ravnatelja nekateri v občinskem svetu že od začetka ne marajo in ga želijo odstraniti Pri tem uporabljajo sreds
tva, ki kažejo, da je uspešna stroka vzgoje in izobraževanja daleč za političnimi in osebnimi hotenji. Strokovni delavci, ki smo pod vodstvom ravnatelja orali ledino v prenovi osnovne šole in vrtca, menimo, da je čas, da tudi župan z občinskim svetom prizna uspešno delo v VIZ OŠ Rogatec in pozitivne rezultate, vidne v lokalnem in širšem prostoru, saj so v tem času na dokaj visokem nivoju - kljub moralno in materialno daleč nezadostni podpori lokalne skupnosti. V širšem prostoru je naše delo priznano, le v domačem okolju, čutimo, priznanja ni mogoče izreči, saj bi tako bila priznana tudi kvaliteta ravnateljevega dela. O tem smo se izrekli, ko smo mu z veliko večino ponovno zaupali mandat in v (ignoriranem) predlogu za podelitev plakete občine. Želimo, da se osebna nesoglasja in pravni spori rešujejo na drugačen, ustrezen način, ki v življenje in delo zavoda ne bo vnašal podpi-hovanj in nemira.
Zavedamo se, da pri sodelovanju prihaja do nesoglasij in različnih pogledov. Re-šujmo jih s strpnostjo in s spoštljivim odnosom. Upoštevajmo vse sodelujoče, predvsem pa dajmo prednost strokovnosti, kar se bo odražalo v pozitivni naravnanosti pri delu in medsebojnih odnosih.
STROKOVNI DELAVCI VIZ OŠ ROGATEC (42 podpisanih)
Spoštovani sodelavci, delničarji, kupci in partnerji!
Svoj napredek povezujemo z napredkom skupnosti. Naj leto 2005 žari v vseh svojih barvah.
Naj bo srečno, naj bo skupno!
Sojua"
_ rpir *
teo€°
j i? Sava Hoteli Bi-ED
\sira C/temoc
OBI
Gea S I
Poslovna skupina Sava
Poškodba z raketo. Poškodovancu so zdravniki rešili roko, vendar je slabo gibljiva in zelo šibka.
Krvavi pok
Raztrgane roke, opekline in poškodbe obraza - Če že pokate, vsaj berite navodila - Policisti že žugajo kršiteljem
Vsak december zaznamujejo opozorila glede nevarnosti uporabe pirotehničnih izdelkov, a kljub temu v enem dežurstvu v času božično-novoletnih praznikov na Oddelku za kirurgijo roke in opeklin, plastično in rekon-struktivno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje sprejmejo vsaj dva s tovrstno hudo poškodbo. Seveda je poškodb še več, saj na oddelek pošljejo le najnujnejše primere.
V celjsko bolnišnico prihajajo otroci, najstniki in odrasli, ki jim poškodbe pustijo trajne posledice. Pri uporabi pirotehničnih izdelkov gre največkrat za kombinacijo opeklin in raztrganin rok ter za poškodbe tkiv, ki so za nemoteno delovanje roke najbolj pomembna. Pogostokrat se poškodujejo ljudje, pred katerimi je še večina življenja, kar pomeni veliko prelomnico. V celjski bolnišnici so morali v treh letih že dvakrat amputirati roko v zapestju in podlahti, če nepazljivost pri uporabi takšnih izdelkov poškoduje še obraz in oči, je izjemno velika nevarnost trajne slepote ...
Ljudje so neprevidni, ne preberejo navodil. Najpogostejša napaka je, da želijo preveriti, zakaj na primer petarda ali drug izdelek ni počil. Ko poskušajo le-to ponovno prižgati, jim eksplodira v roki. Pri tem so še posebej nevarne rakete.
Pri organiziranih prireditvah je uporaba pirotehnike ustrezno zavarovana, medtem ko pri osebni uporabi starši največkrat sploh niso pozorni na to, kaj počnejo otroci. V večini primerov poškodovanih otrok ali najstnikov so starši sicer nekje v bližini, a kljub temu nimajo neposrednega nadzora nad otroki. Hkrati je zaskrbljujoče tudi to, da je skoraj devetdeset od-
Uporaba pirotehničnih izdelkov prvega in drugega razreda, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja.
stotkov poškodovanih odraslih, ki pridejo v bolnišnico, vinjenih. Pojavljajo se tudi primeri, ko pomoč poiščejo ljudje zaradi ugrizov pasjih ljubljenčkov, ko so se le-ti ustrašijo pokanja.
Kdaj in kaj dovoljeno?
Lani so se v času božično-novoletnih praznikov na Celjskem zgodile tri nesreče, v katerih so se poškodovali dva otroka in ena odrasla oseba. V enajstih primerih je šlo za poškodovanje stanovanjskih objektov in avtomobilov, pogosto so se zanesenjaki spravili tudi nad poštne nabiralnike. Policijska bera pirotehničnih izdelkov je mala, saj jo kršitelji pravočasno ucvrejo. Ostanejo le opozorila, na katera pa se mnogi požvižgajo.
Glede na zakon o eksplozivih so pirotehnični izdelki razdeljeni na prvi razred, kamor sodijo pirotehnične igrače, drugi razred z izdelki za male ognjemete, tretji razred z izdelki za srednje ognjemete ter četrti razred z izdelki za velike ognjemete. V razreda TI in T2 pa sodijo pirotehnični izdelki za tehnične namene. Vsi izdelki, razen tistih, ki sodijo v tretji in četrti razred, so v prosti prodaji. »Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov prvega in drugega razreda sta dovoljeni mladoletnikom do 15. leta le, če so pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Njihova uporaba je dovoljena le v skladu z navodili, kar pomeni, da je prepovedana predelava zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih in lastna izdelava piroteh-
"IXidi letos bodo policija, ministrstvo za šolstvo in šport ter inštitut za varovanje zdravja izvedli preventivno akcijo med osnovnošolci Bodi zvezda - ne meči petard. Namen akcije je seznanjanje otrok in staršev o nevarnosti uporabe in motečem učinku pirotehničnih izdelkov za stanovanjska naselja in živali.
ničnih izdelkov ali zmesi,« pravijo na policiji. Za nakup izdelkov iz tretjega in četrtega razreda se lahko odločijo le »... pravne osebe oziroma podjetniki, ki so pridobili dovoljenje za promet z eksplozivi in dovoljenje za nakup eksplozivov, uporabljajo pa jih lahko le osebe, ki so strokovno usposobljene za to«.
Izdelkov prvega in drugega razreda ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, bližini bolnišnic, prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ah javne prireditve. Koliko se to upošteva, vemo vsi.
Policisti že obljubljajo poostren nadzor, kršitelje pa bodo pošiljali k sodnikom za prekrške. Tako bo vse do prvega januarja, ko bo začel veljati novi zakon o prekrških. Po njem bodo policisti kršiteljem izrekli globo v višini sto tisočakov oziroma bo prekrške obravnaval »prekrškovni organ policije«, kršitelj pa se bo lahko znašel tudi pred sodnikom. Če pirotehnične izdelke uporabljajo mladoletniki, so za to odgovorni njihovi starši ali skrbniki, kar pomeni, da bo kazen doletela njih.
V tržnem inšpektoratu vsak december poskrbijo za nadzor nad prodajo. Izdelki morajo imeti ustrezno oznako, opozorila in navodila. Se pa inšpektorji in tudi policija vedno znova ukvarjajo s črnim trgom, zato naj spomnimo, da je takšne izdelke dovoljeno prodajati le v trgovinah, na stojnicah, trgih in ulicah pa je takšna prodaja nezakonita. V nasprotnem primeru sledi predlog sodniku za prekrške.
SIMONA ŠOLINIČ
Na nevarnost pokanja opozarjajo tudi v društvih za zaščito živali: »Pok petarde ni prijeten niti za človeška ušesa, še toliko manj za pasja, ki slišijo veliko bolje, zato je treba psičkom nuditi ustrezno zaščito, da se bodo počutili bolj
Je vredno žrtvovati sanje?
As. Zdenko Orožim, dr. med., specialist splošne, plastične in rekon-struktivne kirurgije. Oddelek za kirurgijo roke in opeklin, plastično in rekonstruktivno kirurgijo. Splošna bolnišnica Celje: »Zadnji dnevi decembra so čas veselega pričakovanja praznikov in novega leta. Za ene je vrhunec božič s proslavo spomina na prihod luči odrešitve v podobi novorojenega Jezusa. V svoja srca znova sprejemajo duhovno luč in obnavljajo zavezo veri ter načelom življenja, kakršnega ta zapoveduje. Drugi se veselijo praznikov samih po sebi, družinskega ali celo rodbinskega snidenja in običajev ob okrašenem drevesu, daril, pisanih luči, novega leta, zabave, plesa, romantičnih, morda nepozabnih doživetij v najdaljši noči... Vsi skupaj pa v teh zadnjih dneh decembra skoraj nehote pomislimo na minulo leto, na to, kar smo naredili ali dosegli in tisto, kar nas morda čaka v bodočnosti. Vsaj v teh prazničnih dneh, tako polnih dobrih želja in velikih upov, nam je vsem dovoljeno tudi sanjati, sanjati o srečni, uspešni, lepi bodočnosti.
Praznikov ni brez luči. In morda prav zato, ker si v teh temačnih zimskih dneh iskreno želimo, da bi na poseben način zaiskrili in povzdignili lastnega duha, se skoraj otroško veselimo pisanih luči, razkošne bleščave velikih ognjemetov in trušča petard. Ni potrebno brskati po zapletenih razlagah dušeslovcev, zakaj pisana svetloba in trušč povzdigneta naše razpoloženje, saj občutek vsi poznamo in razumemo. Na nek način smo - dobesedno ali v prenesenem smislu - vsi otroci luči. Zato bi bila popolna prepoved prodaje raket, žabic, petard ... jalovo početje: če jih ne bi mogli kupiti, bi jih ljudje izdelovali sami, slej ko prej še bolj nevarne, kakor so.
A prav zaradi veselja do bleščečih slapov svetlobe in prešerne »kanonade« se vsako leto za nekatere med nami sanje o svetli bodočnosti in vsi upov polni načrti razpočijo v temo. Po neusmiljenih in muhastih zakonih o naključnosti in nujnosti vsake praznike spremlja nekaj opečenih, raztrganih rok in včasih tudi oslepelih oči. Poznam te poškodovance, ker jim skupaj s sodelavci skušam rešiti raztrgane roke, kolikor je to največ mogoče. Z njimi sodoživljam grozo soočenja s poškodbo, večjo ah manjšo invalidnostjo ah celo slepoto. Čutim, kako je, ko ugasnejo svetli upi in prav zato nočem verjeti v enostavno krutost usode, saj jo ljudje prevečkrat krojimo sami. Eksplozivna
sredstva so nevarna, tudi če so zavita v še tako lep in privlačen omot. Barve proizvajalci in trgovci nalašč izbirajo tako, da bodo privlačne za otroke. Osebno sem prepričan, da je novoletno vzdušje mogoče pričarati tudi brez pirotehnike. A če otrokom iz ljubezni, trenutne slabosti ah pa kar tako dovolite kupiti rakete in petarde, jih imejte zares radi: tako radi, da boste trezni in pazljivi poleg tudi takrat, ko se z njimi veselijo. Otroci bodo srečo delili z vami, vi pa jih boste obvarovali pred napačno uporabo in nesrečo. Navodila za uporabo vseh pirotehničnih sredstev je potrebno prebrati, razumeti in upoštevati. Enkrat prižgane rakete ali petarde se ne smemo več dotikati, tudi če ne eksplodira ali ne poleti takoj. Pogosto jo raznese malo pozneje, v roki radovednega otroka ah nevednega, največkrat od alkohola preveč pogumnega odraslega. Skrivnostni čar božičnega večera je nas samih, in če skrivnosti luči v nas samih ni, je ne bo prižgalo razbrzdano pokanje. Slovesnost najdaljše noči pa ni nič slovesna, če se konča v bolnišnici. Zakaj bi prav praznični snop svetlobe utrnil luč v očeh otroka, ki je lepote tega sveta šele začel občudovati? Zakaj bi prešeren pok petarde razstrelil prste in razpočil sanje o poklicu, o konjičkih, razpočil samozavest in ' življenjske načrte?
Imejmo radi svoje drage in sebe, uživajmo v ognjemetih, ki jih prirejajo in prožijo za to usposobljeni in plačani ljudje. Izognimo se zakonom naključnosti in nujnosti z modrostjo in previdnostjo. Vse naše sanje in upi so vredni neskončno več kot možnost invalidnosti. In tudi če se ne uresničijo v celoti, so novoletne sanje vredne vsaj toliko, da jih lahko sanjamo tudi še i naslednje leto. Vesele praznike in srečno, zdravo novo leto!«
Policija korektna, Anželj nezadovoljen
jo. Ravnali so tako, kot ravnajo tudi po drugih slovenskih policijskih upravah in postajah. Kljub temu nisem zadovoljen. Tisto, kar bi jim lahko očital, je, da bi lahko bolj upoštevali načelo pravočasnosti,« je v ponedeljek povedal Anželj. Gre za to, da so policisti v prvem primeru prijave o ogrožanju varnosti z Dolškom opravili razgovor šele po devetnajstih dneh, v drugem primeru pa šele po desetih dneh, čeprav kazenski zakonik ne določa časovnega roka, do kdaj morajo z osumljencem opraviti razgovor.
»V naslednjih dneh bom zato na ministrstvo za pravosodje naslovil predlog za spremembo kazenskega zakonika,« še dodaja. Kazen za ogrožanje varnosti, še dodaja Anželj, je nizka, do enega leta zapora, s tem so tudi pristojnosti policistov ob posredovanju manjše, kar naj bi se ravno z omenjenim predlogom spremenilo. »Vsem policijskim upravam bom poslal tudi usmeritve, kako naj reagirajo v takšnih zadevah in da morajo z osumljenci opraviti razgovor takoj po dogodku.«
So vedeli ali ne?
Anželjevi očitki so v ponedeljek leteli tudi na državo. »La-
Kdo je zažgal Andrejko?
V ponedeljek in torek se je z zaslišanjem treh izvedencev nadaljevalo sojenje Sebastijanu Hribarju in Jožetu Drnovšku, ob-dolženima, da naj bi novembra lani v Marija Reki nad Preboldom z bencinom polila 37-letno Andrejko Boršnjak, ki je zaradi hudih poškodb pozneje umrla v celjski bolnišnici.
Kot priča je nastopil tudi partner Boršnjakove Vlado Javornik, ki je pobegnil, ko sta Drnovšek in Hribar žrtev napadla. Pred poroto je povedal, da naj bi na mestu napada videl le Hribarja, medtem ko naj bi Drnovška videl prvič šele v sodni dvorani. Psihiater in psiholog, ki sta podala izvedensko mnenje, bosta morala le-tega dopolniti, sojenje, ki se bo nadaljevalo z zaslišanjem nekaterih prič in dodatnim zaslišanjem izvedencev, pa naj bi se predvidoma končalo že januarja prihodnje leto.
AMS
Vozilo prepolovilo
Nekaj minut pred osmo uro zjutraj je neznan mlajši moški izpred stanovanjskega bloka v Vojkovi ulici ukradel osebni avto Honda Civic in se odpeljal proti Veliki Pire-šici, kjer sta ga le nekaj minut kasneje ustavila celjska policista. Moški je med policistovim postopkom pobegnil s kraja, med tem tudi trčil v policista, ki je lažje ranjen.
Kot so kasneje ugotovili, je bil za volanom 23-letnik iz okolice Velenja, ki je med pobegom zapeljal na avtocesto v smeri Vranskega, za njim pa je zapeljala tudi policijska patrulja. Pred izvozom za Šempeter je voznik izgubil oblast nad vozilom in zapeljal desno na betonsko ograjo, zatem pa trčil v protihrupno ograjo. Pri tem je vozilo prepolovilo, pri čemer so njegovi deli padali po vozišču avtoceste. Hudo poškodovanega voznika osebnega avtomobila so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Zoper njega bodo policisti zaradi kaznivega dejanja tatvine osebnega avtomobila in suma preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo Celje. Zaradi povzročitve prometne nesreče pa tudi predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. SŠ, Foto: SHERPA - Št. 51 - 23. december 2004 -
Brez uslug Gorenakovi
Ob očitkih, ki v zadnjem času letijo na delo generalnega direktorja slovenske policije Darka Anželja, je bilo v javnosti slišati tudi, da naj bi policistom »priporočil«, naj izpolnijo poseben anketni listič, ki bi bil v pomoč Ireni Gorenak, nekdanji tiskovni predstavnici na celjski policiji, danes zaposleni v Sektorju za pritožbe v direktorátu za policijo in druge varnostne naloge Ministrstva za notranje zadeve RS, pri pripravi njene doktorske disertacije.
Na tak način, pišejo nekateri mediji, naj bi domnevno storil uslugo Vinku Gore-naku, novemu državnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve. Kot pojasnjuje tiskovna predstavnica generalne policijske uprave Tadeja Kuhar, je Irena Gorenak septembra na Anželja naslovila prošnjo za soglasje za izvedbo anketiranja kriminalistov na policijskih upravah in policijskih postajah, ki delajo na področju klasične kriminalitete. Irena Gorenak pri-
pravlja doktorsko disertacijo, v kateri želi proučevati povezanost med organizacijsko subkulturo, cinizmom in komunikacijskimi stili kriminalistov slovenske policije s sodelovanjem in z odnosi s predstavniki organizacij, konkretneje z odvetniki, s tožilci, preiskovalnimi sodniki, z delavci zaporov, delavci izobraževalnih inštitucij, s predstavniki lokalnih skupnosti in z delavci centrov za socialno delo. Anželj je Gorenakovi dal soglasje in to obrazložil s tem, da je obravnavana tematika zanimiva tudi za policijski menedžment. »Policija je vedno podpirala znanstveno raziskovalno dejavnost in jo bo tudi v prihodnje. Navedeni primer ni prvi, kjer je tako zaposlenim znotraj ministrstva za notranje zadeve in policije kot tudi zaposlenim v zunanjih organizacijah in inštitucijah omogočena izdelava različnih anketnih vprašalnikov,« še navajajo na generalni policijski upravi.
SŠ
Delali v skladu z zakonom, kršili načelo pravočasnosti - Svojci trdijo, da je policija vedela za pištolo, policisti pravijo
drugače
Skoraj teden dni se je na celjski policijski upravi mudila posebna skupina iz Generalne policijske uprave I (GPU), ki je izvajala poseben nadzor zaradi umora 32-let-ne Darinke Končan, ki jo je 11. decembra na šolskem igrišču na Hudinji ustrelil njen izvenzakonski partner Jože Dolšak.
Policisti so ob vseh klicih Končanove in njenih svojcev ravnali v skladu z zakonodajo, očitek leti samo na načelo pravočasnosti, pravi direktor GPU Darko Anželj. Svojci umorjene Darinke Končan namreč pravijo, da policija ni storila dovolj. To dokazujejo s Telekomovim izpisom vseh klicev iz stacionarnega omrežja na celjsko policijo in s trditvijo, da so policiste opozarjali, da ima Dolšak pištolo in naj vendar ukrenejo kaj. Klicali naj bi jih tudi z mobilnega telefona. Na izpisku, ki smo ga v minuli številki tudi objavili, je res razvidno, da je bilo klicev več, kot so trdi-I li policisti, ki so omenjali le I štiri. Ti štirje klici so bili interventni, kar pomeni, da so policisti ob klicu posredovali in tudi ukrepali. Ostali klici so se navezovali na zadeve, pri katerih, kot pravijo na policiji, ni bilo razloga za posredovanje.
10. novembra so policisti posredovali zaradi klica Končanove o Dolškovem poskusu samomora, o čemer so tudi podali poročilo na okrožno državno tožilstvo. Dan kasneje je Kon-čanova podala predlog za pregon zaradi ogrožanja varnosti, ker naj bi Dolšak s smrtjo grozil njej in hčeri. Nekaj klicev naj ne bi bilo povezanih s primerom Dolškovih groženj, nekaj pa naj bi se jih navezovalo na vprašanje, kako naj bi Kon-čanova dobila nazaj računalnik, ki ji ga Dolšak ni želel vrniti po njeni odselitvi iz skupnega stanovanja. Policist jije takrat svetoval reševanje po pravni poti, pravi Anželj.
Konec novembra je policija posredovala, ker naj bi Dolšak udaril hčer Sabino. Ta je 5. decembra klicala na policijo in povedala, da se pred tetinim blokom, kamor sta se odselili z mamo, sprehaja moški, domnevno Dolšak. Takrat naj bi ji policisti odvrnili, da nimajo pristojnosti posredovanja, saj ni prišlo do kršitve. Sabina naj bi se obrnila tudi na policiste, če bi lahko kako pomagali, ker naj bi Dolšak mamo vabil nekam, saj je domnevala, da bi ji lahko kaj storil. Ni šlo vedno za interventne klice, ampak tudi za spraševanje po nasvetih, pravi Anželj. »Policisti so delali korektno in v skladu z zakonoda-
Z leve: Robert Mravljak, Darko Anželj in Edvard Mlači
ni je bilo v Sloveniji več kot tri tisoč tristo primerov nasilja v družinah. Slovenska država nima pravih vzvodov in mehanizmov, da bi lahko preprečila tovrstno nasilje. Iti je potrebno sodelovanje ostalih strokovnjakov, ki se spoznajo na družinske zadeve, torej ljudi, ki lahko svetujejo tako oškodovancem kot storilcem. Policija ni usposobljena za reševanje družinskih konfliktov drugače kot le s posredovanjem, ko pride do kršitve. Čeprav je policija v tem primeru storila vse v skladu z zakonom, vemo, da smo storili premalo. Nismo zadovoljni, želimo, da bi lah-
ko storili več in da do takšnih primerov ne bi prihajalo.«
Svojci so o rezultatih posebnega nadzora na celjski policiji izvedeli iz medijev. »Seveda smo klicali tudi zaradi računalnika in ostalih zadev, ampak klicali smo jih neštetokrat, tudi z mobilnega telefona ter opozarjali, da ima Dolšak pištolo, in prosili, naj nekaj ukrenejo. Darinka je bila moja sestra, veste, kako me je srce bolelo, ko sem videla, kaj preživlja, zato sem klicala in ji želela pomagati. Vedeli so za pištolo in za to, da ji vsepovsod sledi. Niti trditev, da so storili vse niti predlog o spremembi kazen-
skega zakonika ne bosta vrnila naše Darinke nazaj,« pravi njena sestra Vlasta Ivačič.
Na celjsko policijo smo naslovili vprašanje, ali so res vedeli za Dolškovo orožje. »Policija ni imela podatka, da bi osumljeni pred kaznivim dejanjem imel strelno orožje. Prav tako morebitno posedovanje strelnega orožja s strani osumljenega ni bilo omenjeno v telefonskih klicih in pogovorih. V primeru, da bi bili policisti obveščeni o tem, bi ukrepali v skladu z zakonskimi določili,« so nam poslali odgovor.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GK
j
!
I

PREŽIVITE SILVESTRSKO NOČ NEKOLIKO DRUGAČE-V SAVNA CENTRU ZDRAVILIŠČA LAŠKO - 18.000 SIT
.1.2005 vas vabimo na NOVOLETNI PLES vstopnina z večerjo: 8.000 SIT vstopnina brez večerje: 5.000 SIT Inf. In rezervacije na 03-7345-122
Želimo vam mirne, prijetne praznike in obilo osebne sreče v novem letu. Hvala za izkazano zaupanje.
M ospredju seminarski turizem
Hotel Smogavc v Zrečah so povečali in razširili ponudbo
Družinsko podjetje 1\iri-	ki jo je mogoče spremeniti v	Smogavc Cestar, ki je kot so-
zem in gostinstvo Smogavc	tri manjše. Seminarski gost-	prog Tjaše Smogavc Cestar,
je v Zrečah slovesno odpr-	je imajo na voljo vso potreb-	ki operativno skrbi za hotel
lo dograjen in ponudbeno	no opremo, vključno s kabi-	v Zrečah, ob zaposlitvi na
razširjen hotel, ki je bil si-	netom za prevajalca in brez-	Ekonomsko poslovni fakul-
cer zgrajen šele leta 2000.	plačnim dostopom na inter-	teti v Mariboru prevzel stra-
Z urejenostjo, ponudbo in	net. S prizidkom so podvo-	teško vodenje družinskega
osebjem je v tem kratkem	jili tudi nočitvene zmoglji-	podjetja,
času pritegnil toliko stalnih	vosti, tako da imajo zdaj 93	Tako kot bližina Term Zre-
gostov, da je postal za vse	ležišč v 30 sobah, od katerih	če in smučišč na Rogli boga-
pretesen.	je ena prilagojena potrebam	ti ponudbo Hotela Smogavc,
Kot je ob odprtju poudaril	invalidov. Poleg seminarske	tako zdaj tudi hotel bogati ne
ustanovitelj podjetja Ludvik	ponudbe razvijajo še družin-	le ponudbo zreške občine,
Smogavc, ki je leta 1988 na	ski turizem. »Programi za	temveč regije v celoti. Raz-
Gorenju odprl prvo gostišče,	odrasle in za otroke zajema-	širjeno ponudbo je ob odprt-
so se za naložbo odločili zlasti	jo doživljaje v neokrnjenih	ju zato pozdravil tudi zreški
zaradi potreb seminarskih go-	globinah Pohorja, spoznava-	župan Jože Košir, s svojo pri-
stov. Tem je hotel prvenstve-	nje kulturne in zgodovinske	sotnostjo pa številni ugledni
no namenjen, zato so v pri-	dediščine širše regije, pohod-	predstavniki iz občine, regi-
zidku uredili novo konfe-	ništvo ter kolesarjenje,« je	je in širše. Med njimi so bili
renčno dvorano z 90 sedeži,	opisal ta del ponudbe Andrej	tudi predsednik uprave
Razširjen in potrebam seminarskih gostov prilagojen hotel v Zrečah ima poleg 93 ležišč skoraj 100 restavracijskih sedežev, povrhu pa še zimski vrt za kadilce in sladki zimski vrt za sladokusce.
Uniorja Gorazd Korošec in nekdanji direktor Marjan Osole ter naslovni škof dr. Ve-koslav Grmič, ki je sodeloval že pri blagoslovu hotela ob njegovem odprtju leta 2000.
Družina Smogavc se je s priljubljenim gostiščem na Gorenju in v zadnjih letih še s hotelom v Zrečah trdno zasidrala med nosilci razvoja turizma in gostinstva na območju. Med načrti za prihodnost je zaenkrat napovedala le ureditev manjšega wellness centra v sklopu hotela, a to seveda na pomeni, da nimajo v rokavu skritih še drugih adutov.
MILENA B. POKLIČ
poglej in odpotuj!
Sončkov klub v PREKMURJU
3* Vivat/Diana, izleti, kopanje, brezplačno do 7 let 24.12./2D/POL od 10.980 UMAG
3* Sipar, kopanje. 50% popusta
po 2.1V2D/P0L 11.380 TERME OLIMIA
4* hotel Breza/aparthotel Rosa, kopanje v Termaliji po 2.172D/P0L 1 5.980 RABAC, novo toto
3* Castor/Pollux, silv. večerja v ceni, do 6 let samo 4.000 SIT 30.12./2D/POL 30.990
Opatijska riviera, novo leto
3* Marina - Moščenička Draga, polpenzion, silv. večeija v ceni
27.1273D/P0L 35.970 SMUKA, Passo Tonale
7D app/os. + 60 smuč. vozovnica, bus doplačilo 9.900 SIT 15.1/7D/N od 49.900 TUNIZIJA. Djerba
3* Miramar Djerba, polet iz Zagreba ali Ljubljane, pristojbine za doplačilo
30.12/7D/POL 99.900 EGIPT, križa ljenje po Nilu
Družina Smogavc
JAVNE NAPRAVE
javno podjetje, d.o.o.
Edvard VENGUST d.o.o. MEDNARODNI PREVOZI IN TURIZEM
Lava 6, Celje (nasproti gostilne Čulk) Tel ./Fax: 03/54 84 644 GSM: 041/675 597
Vedno z Vami za čisto in prijazno okolje
Slider's
CELJE
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ
3000 CELJE tel.: 03/49003 36
www.zniders.com
SONČEK
Srečno novo leto dvatisočpeto in lepe božične praznike vam voščimo!
Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
RADIO
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK. 23. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00' Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolo-Tes, 20.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6,00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni božični program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC. 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDELJA. 26. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
wmEnnsnEsm
NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 23. DECEMBRA, OB 12.15: ODMEV
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
CZ
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v řoročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU fcelje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 37.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-
HHHHHHHHHfl^HHHHHH
.....Vj,-;; '""^ř-
!
Sel
NeverjetN!

_	DNEVNE n»V1«20M,
letnik 2004 ,e v Op	ysem srecno
, voz® Opeti se2n°n^e
tóSSSssS^

20 VROČIH
T.I117
OBDAROVANJE - ZELJA. BAHAVOST ALI NUJA?
Potrošniška mrzlica v pred novoletnem času dobiva neverjetne razsežnosti. Ljudje kupujemo več kot ponavadi in za darila zapravimo velik kup denarja. Mnogi opozarjajo, da se je božič preveč skomercializiral, izgubil svoj čar v bitki za čim dražjimi darili, ki se jih na koncu tisti, ki mu je darilo namenjeno, sploh ne razveseli, ker je večina stvari danes tako in tako dosegljiva povsod in vsak dan. Od kod izvira običaj obdarovanja, kako se je obdarovalo nekoč, kakšna so prava darila in ali si danes z razkošnimi darili poskušamo utišati slabo vest, ker med letom nimamo časa za otroke, partnerja in prijatelje, ali pa z nakupi preprosto iščemo zapolnitev praznine v nas. O vsem tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Janezom Bogatajem.
PETEK, 24. DECEMBRA, OB 19.15: BOŽIČNI VEČER
POGOVOR S CELJSKIM OPATOM MARJANOM JEZERNIKOM
V prazničnem programu Radia Celje na sveti večer pred božičem bo gost celjski opat Marjan Jezernik. Pripovedoval bo o svojih spominih na polnočnico, na kateri se je odločil za duhovniški poklic. V pogovoru bo omenil letošnje dosežke v župniji sv. Daniela v Celju in možnosti za skorajšnjo ustanovitev nove škofije s sedežem v Celju. V poslanici bo zaželel vse dobro ljudem, ki praznujejo božič in se veselijo praznikov, ki si sledijo vse do svečnice, 2. februarja. Pogovor pripravlja Tone Vrabl. ZGODBA O BOŽIČNEM VEČERU MARIJE PLEMENITAŠ
Po pogovoru s celjskim opatom pa bomo objavili še pogovor z zelo zanimivo žensko Marijo Plemenitaš iz Dobja. Z možem Jankom ima pet hčerk, po rojstvu četrte je pustila službo in ostala doma. Zjutraj se najprej odpravi v hlev, potem jo čakajo domača opravila. Ob vsem tem pa najde čas za pisanje poezije, proze, zgodb za otroke, rada riše in prepeva, lani je naredila jaslice iz bučnih semen. Je kronistka Plemenitaševe rodbine, predvsem pa ohranja stare običaje, povezane z naravo, prazniki in ljudmi. Napisala je tudi lepo zgodbo o božičnem večeru.
NEDELJA, 26. DECEMBRA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM
SVET PRAVLJIČNE DEŽELE
V tokratni oddaji bomo v studiu gostili več zanimivih gostov, preselili se bomo v Pravljično deželo, v pravljični svet vil, škratov, prazničnih kočij, Božička in dedka Mraza. Z nami pa bo tudi Vladimira Skale, ki je pred petimi leti dala idejo za ustanovitev Pravljične dežele, v tej deželi združila sanje otrok, v njihovih starših pa vsaj v tem prazničnem času ponovno prebudila otroško igrivost in spomine. Skupaj z njimi se bo v pravljični svet, ki se bo zaključil v otroškim silvestrovanjem zadnji dan letošnjega leta, preselila Nataša Leskovšek.
TUJA LESTVICA
1.	I BELIEVE IN YOU - KYUE MINOGUE (6)
2.	IF THERE'S ANY JUSTICE - li MAR (2)
3.	SUNDAY MORNING-MAROON 5 (5)
4.	WHATYOUWAIT1NGFOR?-
(4)
7.	YOUWONTFORGETABOUTME-DANNII MINOGUE	(3)
8.	PHYSICAL-ALCAZA	(7)
9.	RIDE IT-GERIHALUWEU (1)
10.	DO THEY KNOW rrSCHRISTMAS-BANDAI020	(1) DOMAČA LESTVICA
1.	VROČE-PIKA BOŽIČ	(6)
2.	LJUBAVI-IfELOOJAMAIS
3.	PREŽENI OBLAKE -BILLY'S PRIVATE PARKING (3)
4.	MUDI SE Ml-BOJANA GtAVTZ (2)
5.	NE SMEM SE STRET-ŠANK ROCK (5)
6.	DO NEBA-MAJA SLATINŠEK (3)
7.	ZGODBA ZA JUTRI - TABU |1)
8.	LOLITA - JAN PLESTENJAK (2)
9.	ŽIVIM-YLENIA	(1)
10.	TRI KRASNE-KINGSTON (5)
(4)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
MISUNDERSTOOD - ROBBIE WILUAMS BOULEVARD OF BROKEN DREAMS-GREEN DAY
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
TONI TO-MEGI OBČUTEK-ALYA
Marija Vozlič, Laie 19a. Podplat Simona Madile, Tržišče 16, Rog. Slatina Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje.
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri.
VRTILJAK POLK I VALČKOV
CELJSKIH 5 plus
1. PRIJATELJ PRAZNUJE -ANS. BRANETA KLAVŽARJA 01ET0 BO PRIŠLO -
Praznični tradicionalni meni
Dvojno močna goveja juha z maslenimi mesnimi zavitki
Potrebujemo: 40 dag junčjega mesa, 30 dag junčjih kosti, 20 dag jušne zelenjave, sol, poper, žafraniko, lovor, 2 beljaka, 40 dag mletega govejega mesa.
Juho skuhamo s pol zelenjave in pol mesa. Ohlajeni juhi dodamo drugo polovico mesa in zelenjave, povezane z beljaki in ponovno kuhamo. Preden juho ponudimo, dodamo malo konjaka ter vložimo poljuben jušni vložek (v tem primeru masleni mesni zvitek).
Za maslene mesne zavitke potrebujemo: 20 dag maslenega testa, 20 dag kuhane perutnine, 3 dag maščobe, 4 dag čebule, majaron, zelen peteršilj, sol, poper, jajce za premaz.
Meso zmeljemo, dodamo prepraženo čebulo in začimbe ter zmešamo. Na razvaljano testo po dolžini nabrizgamo za prst debelo nadeva, zavijemo, premažemo s stepenimi jajci, po vrhu nekajkrat prebodemo, da pri peki ne poči, in pečemo 15 min pri 150-170 stopinjah. Pečenega narežemo ter tik pred serviranjem dodamo juhi.
Kivijev sorbet
Potrebujemo: 2 dl penečega vina, 7,5 dag sladkorja, 1,25 dl vode, 1,25 dl belega vina, 4 olupljene kivije, 1 beljak, sok polovice limone.
Sladkor in vodo zavremo, dodamo belo vino. Ohlajeni zmesi dodamo přetlačen ki-vi, beljak, limonin sok, zmešamo in damo v stroj za sladoled. Nabrizgamo v kozarec za sladoled, zalijemo s penečim vinom, dekoriramo in postrežemo.
Polnjeno odojkovo stegno
Potrebujemo: 1 odojkovo stegno, 0,25 kg mletega telečjega mesa, 10 črnih oliv, 10 dag pistacij, sol, poper, 10 dag čebule, 5 dag česna, limonino lupino, 10 do 15 dag svežih kruhovih drobtin, 1 do 2 jajci.
Odojkovemu stegno odstranimo kožo, tako da ne poškodujemo kože, da dobimo stegno, primerno za nadevanje. Stegno z notranje strani oblikujemo - porežemo odvečno meso in ga začinimo.
Meso, ki nam je ostalo pri odstranjevanju kosti ter del telečjega stegna, drobno zmeljemo, mu dodamo začimbe, sol, poper, rezine črnih oliv, pistacije, prepraženo čebulo, česen ter naribano limono. Masi dodamo še sveže kruhove drobtine ter jo povežemo z jajcem. Stegno nadevamo, zaši-jemo ter spečemo na 165 stopinjah. Stegno dekorativno narežemo ter obložimo z zelenjavo.
Goveji medaljon v brusnični omaki
Potrebujemo: goveji file, sol, poper, gorčico, brusnično marmelado, brusnice, govejo osnovo.
Sladkor zalijemo z vodo in limoninim sokom. Dobro premešamo in kuhamo. Preden zavre, večkrat premešamo. Slad-I kor kuhamo do »nitke«. Ohlajeni sladkorni sirup dodamo penasto vmešanemu maslu in dobro premešamo.
Za čokoladne kremo potrebujemo: 2 dl mleka, 2 dag mo-, ke, 1 dag gustina, 3 dag jedilne čokolade, 2 rumenjaka, 5 dag sladkorja.
1,5 dl mleka, sladkor, jedilno čokolado in vanilijin sladkor zavremo. Posebej v kotličku gladko zmešamo 0,5 dl hladnega mleka, rumenjake, moko in gustin. Počasi med stalnim mešanjem prilijemo vrelo mleko in kremo na šte-| dilniku trikrat zapored prevremo. Kremo nato med stalnim mešanjem ohladimo. Če se pojavijo grudice, kremo pretlačimo in ji dodamo masleno kremo. S to kremo namažemo torto in jo dobro ohladimo. Ohlajeno obmažemo z ostankom same maslene (bele) kreme. Torto lepo zgladimo in jo ponovno ohladimo. Nato jo prebrizgamo s čokolado, stopljeno in segreto na 25 stopinj.
Za čokolado za brizganje potrebujemo: 20 dag bele čokolade, 20 dag kakavovega masla, tekočo jedilno barvo.
Torto lahko nato obogatimo še z okraski iz bele čokolade in z gozdnimi sadeži.
SB, foto: GK
Praznični meni so izdelali dijaki Srednje šole za gostinstvo ob pomoči mentorjev Srečka Leška in Benjamina G rila.
Oblikujemo medaljone, jih opečemo in pripravimo v brusnični omaki. Zraven serviramo mandeljnove ocvrte zvezdice iz zdrobovega testa.
Čokoladna torta z gozdnimi
sadeži
Za biskvit potrebujemo: 6 jajc, 12 dag sladkorja, 12 dag moke, 2 dag kakava, žlica olja.
Jajca in sladkor vmešamo, dodamo ostale sestavine in spečemo biskvit.
Za masleno kremo potrebujemo: 25 dag masla, 25 dag sladkorja, 2 dl vode, sok pol limone.
M W
I
1 1
Vf am
Ščepci božične bleščavosti
TEDENSKj ASTROLOŠI
NAPOVED
rutice zavezane kot kravate, biserne ogrlice, pasovi z bogatimi zaponkami, broške, ki so videti, kot babičina zapuščina ... Prav broška je tisti detajl, brez katerega bi trendi težko uspešno »zvozili« letošnjo modno sezono. Privoščite si jih še ta hip, saj bodo po videnih tendencah, ki znova obujajo etno vzdušja, prihodnje leto znova potonile v pozabo. Pa še nekaj je pri krašenju z ogrlicami in broškami nujno vedeti: ena je zadržana in lepa, dve ali tri broške, ki ustvarjajo enotno modno zgodbo, pa so pravi hit! In bolje kot diskretna ogrlica tik ob vratu več dolgih nizov drug ob drugem!
Četrtek, 23. december: Sonce v Kozorogu bo vplivalo, da se bomo odločali modro in preudarno. Preučiti bo potrebno vse možne posledice odločitev, kajti vse, kar je povezano s preteklostjo, se lahko ravno v teh dneh zakompli-cira. Vpliv planetov ne bo dovoljeval neučinkovitosti in delovanja po liniji najmanjšega odpora.
Petek, 24. december: Vpliv Lune v Dvojčku bo dan obarval nekoliko bolj spontano in veselo. Predpraznično vzdušje nas bo napolnjevalo s srečo in velikim pričakovanjem. Večerne ure bodo praznično obarvane, vendar s pridihom Dvojčkovega humorja.
Sobota, 25. december: V dopoldanskih urah se lahko pojavi napetost ali celo razdražljivost. Živčni sistem bo občutljiv. Pomembno je, da smo ta dan polni optimizma, da na težave in probleme ne gledamo črnogledo, temveč jih potisnemo na stran in se z njimi soočamo bolj ugoden čas.
Nedelja, 26. december: Že v zgodnjih jutranjih urah bo Luna prestopila v občutljivega Raka. V mislih se bomo veliko ukvarjali s preteklimi dogodki, v sebi pa občutili željo in potrebo po zaščiti ljudi, ki so nam pri srcu. V popoldanskih urah nastopi polna Luna, zato vam svetujemo večjo previdnost.
Ponedeljek. 27. december: Polna Luna bo tudi ta dan dejavna, zato naj bo razum usklajen s čustvi. Vpliv bo povzročil kar nekaj nenavadnih pripetljajev, zamotanih situacij, ki jih prinaša življenje. Največ koristi lahko naredimo, če se zavemo odgovornosti za svoja dejanja.
Torek, 28. december: V dopoldanskem času bo težak aspekt s Satrunom povečal možnost konfliktov z nadrejenimi, avtoriteto ali oblastjo. Moška energija bo izredno izpostavljena, želja po oblasti povečana, zato previdno in razumno. Dan je primeren za spravo s starejšimi moškimi osebami.
Sreda, 29. december: Konec leta bo Luna v Levu naredila resnično praznično vzdušje. Želja po zabavi in razkošju bo velika, ravno tako priložnost, da se sprostimo v prijetni družbi. Veselje in zabava bo marsikomu polepšala sredin dan. Prelep vpliv tudi za ljubezen.
Astrologinja GORDANA
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265
Brez glamurozne teatralnosti, temveč nežno zadržan, po domače slovesen -takšen je božič, najlepši družinski praznik. Saj ga ne boste pričakali oblečeni v ponošeno krilo, posvaljkan pulover ali celo razvlečeno trenirko, kajne? Še posebej, če ga nameravate praznovati v krogu najbližjih, je prav - zaradi njih, spoštovanja do praznika in nenazadnje vas samih, da se za to priložnost skrbneje napravite.
Domačnost in toplino ob dobrotah na mizi in mežika-jočih lučkah na božičnem drevescu lahko nadgradite s oblačili.
cev modne bleščavosti. Zagotovo jo imate vsaj nekaj v svoji omari, predalih ali skrinjicah z nakitom. Trendi so letos naravnost zagledani v nadgradnjo oblačil z bleščicami, Swarovski kristalčki, barvitim steklastim kamenjem ...
Pravzaprav se je po dolgih letih minimalizma oblikovalcem zdel povsem samoumeven skok - iz ekstrema v ekstrem. Torej, od zadržane prečiščenosti linij do bogate okrašenosti s pomočjo kopice drobnih ljubkih detajlov.
Bleščeči šali, samostoječ, prav za ta večer izdelan ovratnik iz lureksa, ki bo poživil vsakdanji črni suknjič.
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
1\idi na svojo malo princesko ne pozabite - naj pričaka Božička ljubka, kot še nikoli! Pentljo v laseh zamenjajte za to priložnost z broško - metuljčkom, kakšna prijazna čebelica se lahko sprehaja tudi po majčki, ki jo krasi plišast ovratnik.
Sveti
Božični duh že preveva naše domove. Čutimo ga na vsakem koraku. Drevešček in jaslice so tam, kjer morajo biti. Ponesejo nas v skrivnostno noč, ko se je v bornem hlevčku v malem mestu Retlehem v Palestini rodil Božji sin.
Prvi kristjani obletnice Zve-ličaijevega rojstva niso praznovali. O datumu so začeli premišljevati konec 2. stoletja. Najprej so ga praznovali 25. maja, kasneje pa so si izbrali 25. december in 6. januar za tista dneva, ko se je Jezus prvič pokazal. Prvič so v Rimu 25. december kot praznik Jezusovega rojstva praznovali leta 336, leta 354 pa naj bi bilo praznovanje božiča že ustaljeno. Rimljani so prav na ta dan vsako leto slavili rojstni dan »nepremaganega Sončnega boga«, Dies natalis Soliš invicti. Ta praznik ni bil zgolj rimski, ampak mnogo starejši in poznan vsem arhaičnim narodom, saj je bil povezan z zimskim solsticijem. To je bil čas, ko »staro« sonce odmre in se rodi »novo«. V ta čas ni bilo težko umestiti božiča. Kristjani so
ODKOD PRAZNIKI?
Nikolay Grishin dr. med. 3000 Celje, Cankarjeva 8, tel.: 03/49-11-858
G3SM903187492672	OBOLENJA HRBTENICE,
e mail: grinic@mail.ru SKLEPOV, NOTRANJIH ORGANOV
večer
vzhajajoče sonce sprejeli kot znamenje prihajajočega Odre-šenika. Jezusov rojstni dan je pomenil prihod prave luči, ki razsvetljuje vse ljudi.
Kar nekaj časa je trajalo, da je ta praznik prišel med ljudi. Najprej so ga praznovali le po cerkvah, nato tudi po samostanih, v domove pa je vstopil šele v času protireformacije -in se hitro priljubil. Kako tudi ne: rojstvo otroka v bornih jaslih, stiska Marije in Jožefa, poklon pastircev, prikaz zvezde in prihod magov, ponižanje vsemogočnega Boga, ki. iz ljubezni do človeka sprejme njegovo podobo in se rodi v revščini ... Ti svetonočni dogodki so se zasidrali globoko v ljudska srca, zato so ljudje začeli postavljati jaslice. Iz tega so naredili pravo slavje, obrede in umetnost, ki je prinesla veliko veselja otrokom in odraslim. Prve jaslice naj bi postavil sv. Frančišek Asiš-ki leta 1223 v votlini sredi gozda. Zraven jasli naj bi privezal vola in osla, med polnoč-nico pa se mu je v jaslih prikazalo dete Jezusovo, ga pobožalo in spet izginilo. Prve »pra-
ve« jasli so leta 1560 v portugalski Coimbri postavili jezuiti. Pri nas so se močno razširile šele po prvi svetovni vojni.
Kako pa so svojčas praznovali božič? Božični sveti večer se jë začel, ko se je oglasil večerni zvon. Navadno je tedaj hišni gospodar kropil in kadil po hiši in okoli nje. Potem so vsi skupaj molili in peli božične pesmi, sledila je skromna večerja. Ta dan so se namreč držali strogega posta, ki so mu rekli veseli post, saj je bil v pričakovanju Zveličaijevega rojstva. Na mizi je bilo v glavnem kuhano suho sadje. Božične pesmi so se menjavale s čudežnimi pripovedmi, ob katerih je otrokom zastajal dih: »Na ta večer so nebesa odprta in na vsakem vogalu hiše stoji angel. Opolnoči, ko je bil rojen Božji sin, teče po vseh rekah in potokih vino.« Hitro so minile ure do polnočnice, ki je bila za celo družino največje doživetje y letu. Skupaj so šli k maši, le eden je ostal doma za varuha. Nekaj najbolj idiličnega je bilo, ko so ljudje v temni zimski noči po ozki snežni gazi hodili s plamenicam ali z baklami. Videlo se jih je daleč naokrog. Od polnočnice se jim je navadno zelo mudilo domov, konec po-
Piše: PAVLA KLINER
sta je namreč nastopil točno ob polnoči in na mizo so navadno prišle koline. Na sveti dan so bili ljudje doma, nihče ni stopil čez tuji prag. Ttidi delalo se na sveti dan ni. »Na sveti dan mora biti še bik fraj,« so svojčas pravili Laščani. Od tod tudi rek: »Je spočit kakor bik na sveti dan!«
Danes so božična praznovanja precej drugačna. Glavni poudarek je namenjen obdarovanju in »cirkusu«, pa še snega ni več, kot je bil včasih. Kakorkoli že, naj bo sveta noč res sveta in blažena za vse!
HUJŠANJE
8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT
12/252 32 55,01/519 35 5Í
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
HOROSKOP
POMOČ: KARNAK-kraj v Egiptu, ASPARAGUS-Sprengerjev belui, KATUN-tanka bombažna tkanina, MIOM-skupek izrojenih celic mišičnega tkiva
Nagradni razpis
11 12 13 14 15
fïS 119 20
1.	nagrada: komplet vstopnic za smučanje na Celjski koči, drsanje v Mestnem parku in kopanje v bazenu Golovec, ki jih podarja ZPO Celje.
2.	nagrada: vstopnici za smučanje na Celjski koči in kopanje v bazenu Golovec, ki jih podarja ZPO Celje.
3.	nagrada: 3-krat knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz.novinarske beležnice.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo
prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 30. decembra 2004.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 9. decembra. Prispelo je 1186 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 49
Vodoravno: KIKIRIK, VZIDAVA, AGA, ŠOV, RL, ČARA, ATENE, YL, GRADIVO, MOČERIL, KELT, KRASTAČA, ZEL, RM, LAST, KININ, JUGO, AKTIV, JAHAČ, DAH, DE, REA, ANEMONA, ITAČAN, ANETO, KI, VADITELJ, CANKAR, ORAN, JUDA, OO, AKROPOLA, VELO, ES, AZILANT, RIK, MOA, ENAKOST, LA, HRT.
Geslo: Gostitelj letošnjih olimpijskih iger.
Izid žrebanja
1.	nagrado: komplet vstopnic za smučanje na Celjski koči, drsališče v Mestnem parku in kopanje v bazenu Golovec, ki jih podarja ZPO Celje, prejme: Zupančič Darja, Sp. Kraše 22,3341 Šmartno ob Dreti.
2.	nagrado: vstopnici za smučanje na Celjski koči-in za kopanje v bazenu Golovec, ki ju podarja ZPO Celje, prejme: Marija Hliš, Cesta 14. divizije 27,3220 Štore.
3.	nagrado: knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice, prejmejo: Darinka Sipek, Pot na Šmohor 11,3270 Laško, Klavdija Arbeiter, Slivnica pri Celju 13,3263, Gorica pri Slivnici in Nežka Gorenšek, Zagajš-kova 4,3000 Celje.
Vsem'izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bodo nagrajenci prejeli po pošti.
21 22 23 24 25
Ime in priimek: _ Naslov:_
Davčna številka: _
OVEN Itak
Ona: Bodite vendar malo bolj pazljivi Če ne boste ravnali praktično, boste znova, kot že tolikokrat, vse zapravili že na začetku. To bi lahko pustilo neprijetne posledice na vašem sa-mozaupanju ...
On: Zaplete boste doživeli tam, kjer jih niste pričakovali, kar vas bo malce prizadelo. Nikar si preveč ne ženite k srcu, saj za dežjem vedno posije sonce. Tudi tokrat bo in na koncu boste z razpletom zadovoljni.
Ona: Nikar se preveč ne obirajte, saj se vam lahko priložnost hitro izmuzne iz rok. Nasploh imate še kar lepe možnosti, a pod pogojem, da ne stojite križem rok! To boste lahko počeli kasneje, ko bo vse ureje-
On: Obnovili boste stike z nekom, ki ste ga skoraj pozabili, četudi je že igral pomembno vlogo v vašem življenju. Med obujanjem spominov se boste prijetno zabavali in izvedeli nekaj presenetljivega.
Ona: S prijateljem se boste podali na potep, a zgodilo se bo nekaj, kar ste najmanj pričakovali. Ne skrbite - svež zrak in pomlad y srcu bosta več kot dober razlog za vikend, ki vam bo ostal še dolgo v spominu.
On: Izbirali boste med ljubeznijo in dolžnostmi, odločili pa se boste tako, da bo za vse prav. Nekdo vam bo skušal nagajati, a se bo na koncu opekel on sam. Nikar ne pozabite na povabilo vaših prijateljev ...
Ona: Na ušesa vam bo prišla novica, ki vas bo spravila v zelo dobro voljo. Prav zato boste storili nekaj, kar vam že dolgo ne da spati. Prijatelji bodo presenečeni, a bodo kaj kmalu stopili na vašo stran.
On: Spremenili boste odnos do partnerke in si tako pridobili njeno, zaupanje, ki je zadnje čase začelo že malce usihati. To bo vsekakor nov začetek v vajinem odnosu, zato ga vze-
Ona: Dobro premislite, preden izrečete kaj usodnega, saj trenutno obdobje ni ugodno za sklepanje novih poznanstev. Držite se raje starih prijateljev, na katere se lahko vedno zanesete - tudi v najhujših težavah.
On: Vse ima svoje meje, a vaš problem je v tem, da jih ne znate prav določiti. Partnerka si lahko hitro premisli, potem pa vam bo žal. Pojdite raje malo v na-rctvo in o vsem skupaj pošteno razmislite.

Ona: Le stežka se boste uprli skušnjavi, vendar raje dobro pre mislite, preden storite nasled i nji korak, da si kasneje ne bal ste očitali. Saj veste, bolje je enkrat premisliti, kot dvakrat plačati!
On: Čustva so sicer lepa stvar, < vendar dostikrat docela neuporabna. Dobro bi bilo, da bi se odločali na podlagi razuma in ne čustev. Seveda se boste za dokončen korak morali odločiti predvsem sami...
llMIMkiJ
Ona: Pokazala se bo popoln noma nova možnost, s pomočjo katere boste uspeli realizirati že dolgo načrtovani cilj, ki vam bo prinesel veliko notranje zadovoljstvo, pa še finančno stanje si boste izboljšali.
On: Stvari so se začele zapletati. Ker se tičejo zlasti vas, bo odločitev povsem vaša, zato nikar ne pričakujte pomoči od drugod. V ljubezni se obeta manjše presenečenje, ki stega na nek način celo pričakovali.
Ona: Ponovno se boste prepirali s prijatelji, ker se ne boste uklonili njihovim zahtevam. Preveč ste samozavestni, zato tudi niste sposobni sprejemati tujega mišljenja, a vedeti morate, da nimate vedno prav.
On: Prijatelj vas bo presenetil z docela absurdno idejo, vendar boste po krajšem premisleku le uganili, v čem je skrivnost njegovega načrta. In prav všeč vam bo, zato se ne obotavljajte, ampak zgrabite prilož-
Ona: Privoščili si boste vikend poln ljubimkanja s partnerjem, ki je kaj takšnega že pošteno pogrešal. Tako si bosta znova utrdila medsebojni odnos, ki je bil zadnje čase kar nekako v krizi.
On: Odločili ste se za zanimivo in lepo ljubezensko pustolovščino, a spet niste premislili, kakšne posledice bi to utegnilo imeti na prihodnost. Le kdaj boste prišli k pameti -morda bo takrat celo prepoz-
Ona: Ne obljubljajte preveč, saj se vam lahko zgodi, da obljub ne boste mogli izpolniti: Takrat bodo nastopile težave, ki bodo vse prej kot enostavne. A vseeno obstaja prav enostaven izhod iz te situadje ...
On: Pri vas je tendenca spreminjanja na bolje zadnje čase konstantna, vendar je vprašanje, koliko časa bo to še trajalo. Vsekakor se bo nekoč moralo ustaviti, zato ostanite raje na realnih tleh.
Ona: Ta teden bo šlo vse kot po maslu, kar bo predvsem posledica temeljitih načrtov iz preteklosti. Privoščili si boste malce praznovanja in se odpravili na potep po mestu. Seveda v družbi dobrih prijateljev.
On: Če boste zatiskali oči pred resnico, boste prišli do spoznanja, da s tem škodite le sami sebi. Nekaj vas bo sicer hudo mamilo, vendar pa se ne boste mogli pravilno odločiti. Torej bo še vedno vse le v zraku ...
Ona: Ljubezenska zveza bo na hudi preizkušnji, vendar se bo vse skupaj končalo na najboljši možen način. Preživeli boste prijeten konec tedna, ki vam bo ostal še dolgo v spomi-l nu.
On: Postajali boste precej zamišljeni vase, kar bo predvsem j posledica vaše zaljubljenosti v neznanko, ki vas kar noče opaziti. Uporabite kak nov pristop, sty se vam lahko sprememba samo pozitivno obrestuje.
Avto Celje d.d. se vsem kupcem in poslovnim partnerjem iskreno zahvaljuje za sodelovanje ter izkazano zaupanje. Vesele praznike ter vse dobro v letu 2005
AVTO Cl: Lil I
I
Dobre številke in prenovljeni kabriolet
Tržni uspeh dacie logan
Nemški Porsche je pred časom predstavil prenovljenega 911 v kupejevski izvedenki, zdaj ponuja prenovljeno kabrioletsko varianto.
Avto je na voljo v dveh motornih izvedenkah, in sicer z 3,6-litrskim motorjem, ki ponuja 325 KM in 3,8-litrskim, ki razvoje 355 KM, kar je oznaka za izvedenko S. Serijsko je kabriolet (na sliki) opremljen z elektroniko za večjo stabilnost vozila, pro-tivetrnim ščitnikom... Kot pravijo, se bo avto v prenovljeni podobi na trge pripeljal v za-
četku aprila. Po tovarniških podatkih zmore največ 285 oziroma 293 km/h, pospešek je 5,2 oziroma 4,9 sekunde. Platneno streho odpira in zapira elektrika samodejno in je zložena v obliki črke Z, mogoče pa jo je odpreti in zapreti tudi med vožnjo, vse do hitrosti 50 km/h.
Ob tem iz tovarne znova, kot že dolga leta, prihajajo novice o izjemnem poslovanju. V finančnem letu 2003/ 04, ki se je končalo 31. julija, je tovarna ustvarila 6,3 milijarde evrov prometa. To je bilo za 13,9 odstotka več
Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold
Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775
VSE VRSTE PNEVMATIK
traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter
kot leto prej. Še bolj pomembno je naslednje: dobička, in sicer pred odbitkom davka, je bilo za milijardo evrov, kar je najvišja številka v zgodovini podjetja. Prodaja se je v omenjenem času povečala za 15 odstotkov na 76.827 avtomobilov. K tako dobremu rezultatu je največ prispeval cayenne, saj so prodali le malce manj kot 40 tisoč vozil, leto prej pa dobrih 20 tisoč. Padla pa je prodaja porsche-ja 911 (za skoraj 15 odstotkov), medtem ko je prodaja boxsterja manjša za skoraj 30 odstotkov. Zelo pomemben trg za Porsche je Severna Amerika, kjer so prodali več kot 31 tisoč vozil oziroma za osem odstotkov več.
AVrODEll If SNENE*'"
V»
Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70
ww.ovfodeftregnemer.il'
Dacio logan, povsem novo vozilo romunske tovarne, ki je v Renaultovi lasti, so začeli prodajati septembra in vse kaže, da se je avto dobro prijel.
Doslej so namreč prodali 19 tisoč avtomobilov, dobili pa so več kot 30 tisoč naročil. Zelo dobro gre v promet tudi na domačem romunskem trgu. Kot napovedujejo, bodo dacio logan (na sliki) pri nas začeli prodajati februarja, cena pa še ni znana. Zaenkrat ni na voljo najcenejše variante za, kot so napovedovali, okrog 5.000 evrov. Na Hrvaškem, kjer se je prodaja začela pred nedavnim, avto stane nekaj več kot 7.000
BMW ima dobiček
Med evropskimi avtomobilskimi hišami jih je zelo malo,	prodal 989 tisoč avtomobi-
ki lahko rečejo, da jim gre dobro. Mednje vsekakor sodi	lov, kar je bilo za 8,8 odstot-
nemški BMW.	ka bolje kot v enakem lan-
Tovarna je v letošnjem tret-	skem obdobju. Zanimivo je,
jem četrtletju ustvarila za	da gredo najbolje v promet
779 milijonov evrov dobič-	povsem sveža serija 1, pre-
ka pred obdavčitvijo; to je si-	cej dražja serija 6 in terenec
cer zelo dober rezultat, ven-	X3 (na sliki). Podatki vklju-
dar slabši od pričakovanega,	čujejo tudi prodajo vozil to-
saj so računali na 800 mili-	varne Mini, ki je v lasti BMW;
jonov evrov. Sicer pa je BMW	tudi miniji se tako rekoč iz-
v letošnjih desetih mesecih	jemno dobro prodajajo.
f ROČNA IN AVTOMATSKA AVTOPRALNICA
I ZA OSEBNA, TOVORNA IN KOMBI VOZILA
s Lava 6, Celje ifift " (nasproti gostilne Čulk) v Ť(0)[UjrŠR I 041/675 597	WW tra
1 040/203 751 *e "d 300 sit
i Del, čas: pon.-sob. od 8.00 do 18.00, ned. od 9.00 do 14.00
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati.
MO
TORNA VOZILA
PRODAM

<3SM 03120-50-60
SUBARU legasy 2,2 GX 4-4, letnik 1991,
nova registracijo, z veliko opreme, lepo ohranjen, prodam, cena 350.000 SIT. Telefon 041613-230.	biti
HONDO civic 1,4 i,letnik 1999, prevoženih 39.000 km, pivi lastnik, kovinsko sive barve, ugodno prodam. Telefon 5731-427.	L1198
MEGANE dask 1600, letnik 2003, vsa oprema, prevoženih 22.000 km, prodam. Telefon 5488-054.	8228
GOLF II, letnik 1989, bele barve, S prestav, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 290-750.	Š950
MB 508 D, letnik 1980, nosilnost 2500 kg, ugodno prodam. Telefon 031 670-870. Martin d.o.o., Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec	n
MÁN. 8.153 F, letnik 1994, nosilnost 3500 kg, prevoženih 280.000 km, L kason 5400 mm, ugodno prodom. Telefon 031 670-870. Morlin d. o. o.. Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec	n GOLF, bencin, letnik 1991, registriran in golf, letnik 1986, diesel, neregistriran, prodam. Telefon 041 794-161. 8256 ŠKODO favorit, letnik 1993, reg. do 5/ 2005, rdeč, centralno zaklepanje, prodam za 95.000 SIT. Telefon 5777-026.
S 952
R19 TR, letnik 1991, reg. na novo, rdeč,
odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228.	Š952
CUO 1,2, prva registracija februar 2001, 30.000 km, prvi lastnik, dodatne letne gume s platišči, prodam za 1.300.000 SIT. Telefon (03) 5443497. 8263 FORD escort 1,616 v, letnik 1995, ugodno prodam. Telefon (03) 5792-173, 041 904-078.	§964
GOLF 4 Idi karavan, letnik 2001, modre barve, 100.000 km, prodam za 2.350.000 SIT. Telefon 041 250-130.
R 5, letnik 1993, sive kovinske barve, prodam, cena 170.000 SIT. Telefon 031 649-203.	8289
AlFAromeo 155, reg. 12/2005, prodam ali menjam za R 5, AX. Telefon 031 331-753.	Š971
GOLF jxd, letnik 86, registriran, prodam.
Telefon 031 823-820. Š974 HYUNDAI pony 1,5/90, rdeč, neregistriran, lepo ohranjen, prodom. Telefon 041 577-810.	ž 694
nerjavni dimniki
Zvonimir KADILNIK, s.p.	Wf/ Savska cesta 24 d, 8290 SEVNICA.
Tel.: (07)81 41 147	^
(07)81 62 900	°
Fax.: (07)81 62 901	"
♦	sanacije dimnikov	p
♦	gradnja novih dimnikov	g
♦	dimniki t kovinsko izolacijo
♦	priključni kosi (kolena, eevi,dušilci,...)
SREČNO V LETU 2005!
TOUR
opremljen bistro
v Celju,
Ljubljanska 7 (objekt Vrtnica). Možna je tudi zamenjava (z doplačilom) za hišo.
/WUai W k	v., tr.
R dio, letnik 1994, metalne barve, alu
platišča, 1. lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 301-739.
Ô973
R dio, letnik 1993, dobro ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 892-333.	8305
STROJI
PRODAM
ROTACIJSKO kosilnico 165, potrebno manjšega popravila, prodam, možna tudi menjava za kaj drugega. Telefon 041 900-234.	Š938
MIZARSKO tračno žago Bratstvo, kolesa 90 cm, prodam. Kličite popoldan ali zvečer, telefon (03) 5885-514. ž 685 UNIVERZALNO nemško stružnico za kovino, 460*100 stružne dolžine, skupna 2,5 m, odlična, za domačo uporabo in Kna-ker »štonco« prodam. Telefon 041645-898.	Š943
KOSILNICA SCT, dvojni rez, novi kosi, malo rabljeno, kot nova, prodom. Telefon 041 794-444.	8259
ŠR0TAR, 2 motorja, 2,2 Kw, enofazni, tračno žago, za manjše mizarje ali za razrez kosti, enofazno, prodam. Telefon 040 575-924.	8280
KARDAN, dolgi, za obračalnik ali noklada! ko, prodam. Telefon 041 631-506.
TRAKTORSKO škropilnko KŽK, 2001, Atestirano, prodam. Telefon 041 631-506.
BALIRK0 za okrogle bale Rat agri, kot nova, prodam. Telefon 051 223-724. l
1232
ŠIVALNI stroj v omarici ugodno prodam.
Telefon 031 305074. 8286 DOBRO ohranjeno samohodno vrtno kosilnico prodam. Telefon 5708-025. Ž69i SNEŽNO planirno desko, traktorsko, za zadaj, prodam. Telefon 031 314-820.
8299 '
CEPILEC za drva, hidravlični, traktorski, 15,
ton, prodam. Telefon 031 314-820.
KUPIM
TRAKTOR ter drugi stroj, tudi v okvari,
kupim. Telefon 041 407-130. 7316 TEŽJI traktor kupim, v račun dam buldožer.
Telefon 041 900-234. Sflss PLUG Imt, dvobrazdni, malo rabljen, kupim. Telefon 041631-506. 8280 FREZ0 na štiri vijake, za traktor TV in manjšo prikolico, kupim. Telefon 031 427-246.	š97o
041/675 597.
TRAKTOR, lahko na zadnji pogon ali traktorsko koso, dvojni rez, kupim. Telefon 041 588-205. DOBRO ohranjeno ročno frezo muHikultivo-tor kupim. Telefon 041900-234. S 972 DOBRO ohranjene pluge, 10 col in kosilnko Sip 165, roto ali dvojni rez, kupim. Telefon 041 900-234. Š972
PRODAM
STANOVANJSKO hišo na Hudinji, starejše gradnje, lega je zelo ugodna, prodam. Telefon 040 690-245. 8109 HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za stanovanje, nujno prodam. Telefon 04I 628-674.	8165
Prodamo poslovni objekt na Ipavčavi ulici v Celju (bivša »Metka«) - skladišče 700 m', dvonšče 30mx15min lastni parkirni prostor 200 nť. Informacije: 041 615 382. Embaprint d.o.o.. Cesta na Ostrožno 6a. Celje.
GOSPODARSKO poslopje in 80 a zemljišča naprodaj, možna gradnja stanovanjske hiše. Telefon 041 653-296.
Š932
LASTNI poslovni prostorv pivi etaži NC Špar (tloris 48,48 m' ♦ galerija 26,77 m!), primeren za neživilsko trgovino ali pisarno, finaliziran leta 2000, prodamo, cena 16.500.000 SIT (z vključenim DDV). Vse informacije po telefonu 041 727-400,031 650404. Elena nepremičnine, Jelena Pocajt s. p., Kidričeva 2 b, Velenje.	n
P»f ......
www.pgp-nepremicnine.com
STAREJŠO hišo z gospodarskim poslopjem in
2 ha zemlje prodamo. Telefon 5720-974.	8219
PARCELO za vikend, elektrika, voda, staro stanovanje, prodom. Telefon 5792-705.	Š939
HIŠO v Šentjurju, v 3. gradbeni fazi, primerno za poslovno stanovanjski objekt, 180 m', v 2 etažah, z vso infrastrukturo, na ravnini, prodam. Telefon 041 645-898.
Š943
POGODBA d.0.0.
Cesta v Trnovlje 10, Celje E-mail: pogodba17@siol.net Tel.: 03 491 63 14; 031 609 059
NEPREMIČNINSKO POSREDOVANJE PRI NAKUPIH,
PRODAJAH, NAJEMIH ZA ZNANE STRANKE KUPUJEMO IN PRODAJAMO HIŠE. STANOVANJA. POSL PROSTORE IN STAVBNA ZEMLJIŠČA, NA RELACUl CEDE - SLOV. KONJICE.
Pritličje: TRGOVSKI LOKALI - na razpolago le Se trgovski lokal v površini 130 m2
h: PISARNIŠKI PROSTORI (povsem ločeni od stanovanj v površinah od 44 do 23 STANOVANJ v površinah od 40 do I20m2 Cena : 1. 190.00 EUR/m2 - 284.410,00SlT/m2_c<~,„
Objekt vsebuje: 30 STANOVANJ v površinah od 55 do 91 m2 Cena : 1.200,00 EURJm2 - 286.800.00SIT/m2 60 POKRITIH LASTNIŠKIH PARKIRNIH PROSTOROV
informacije: WWW.MAKSIMILIJAN. SI
Mctiwlnj/U* 4.<r.<r. ; Mariborska 91; Celje; tel. . 03/5419099; 051/305432 J
POSLOVNI prostor v Celju, 45 ali 90 m',
čemer, neposredno bližina novih prostorov Durs Celje, lep razgled na Celje, 4. gradbena faza, prodamo, možna menjava. Telefon 041 668-562, Marjan. Marc Interieri d. o. o., Celovška 73,1000 Ljubljana.	n
ZAZIDLJIVE parcele ali v celoti zemljišče, 3,5 ha, prodam v bližini Aqualune. Telefon (03)5823-147.	8250
HIŠO, Frankolovo-Črešnjice, približno 140 m2 stanovanjske površine, opremljeno, staro 12 let, možna menjava za lastniško stanovanje, prodam. Telefon 041 624-914.	8274
NOVA Cerkev. Stavbno parcelo, 1400 m7, prodamo za 10.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n VOJNIK. Stavbno parcelo, komunalno opremljeno, 587 m2, gradbeno dovoljenje v fazi pridobivanja, piodamo zo 13.800.000 SIT. Telefon 041 368425, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
FRANK0L0V0.5 ha, novo gospodarsko poslopje, s hlevom za konje, stanovanjska hiša, letnik 1998, prodamo za 35.000.000 SIT. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
VELENJE. Na Ljubljanski cesii v starem Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m', možna gradnja stanovanjskega ali poslovno stanovanjskega objekta, cena 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 8284 PONIKVA. Vikend zidanico, v bližini Sladke Gore, s 1800 m' zemljišča, leto gradnje 1995, možnost takojšnjega bivanja, prodamo za 9.300.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbo-voc s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
8284
STAREJŠO vrstno hišo ob Mariborski cesti, lastni vhod, delno obnovljeno, prodam. Telefon 031 623-444,(03)5777-008.
8293
POLOVICO hiše, zgornja etaža, 90 m' stanovanjske površine, garaža + klet, delno obnovljeno, Kersnikova 12, prodam. Telefon 031 200-895.	8292 HIŠO, samostojni dvojček, Stritarjeva 14, 446 m1 stavbnega zemljišča, 130 m2 stanovanjske površine, 70 m2 terase, dve garaži, vsi priključki, prodam. Telefon 031 200-895. 8292 GOZD, 2,5 ha, v Marija Reki pri Gomilskem, ugodno prodam. Telefon 7050-320.
Ž 690
POSLOVNE prostore, 190m2,vŽalcu,prodo-
mo. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. Ž690 HIŠO z nekaj zemlje, v bližini Žaka, prodam.
Telefon 7002-090.	ž 693
PARCELO, 973 m2 z možnostjo nadomestne gradnje, v Letušu, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova
041 727-301,5482-002. 8312 HIŠO v 4. gradbeni fazi (12 '10 m), na
parceli 813 m2, v Gorici pri Slivnici prodorno za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznostim. Telefon 041 727-301,5482-002.	8312
CELJE - mestno jodro,
oddamo v najem
trgovske lokale
v velikosti od 40 m2 do 250 m?. Moda, trgovina, proizvodnja in storitve d.o.o.,
Prešernova 7, Celje, telefon:
041/658-898.
NOVEJŠO hišo, na Škaforjevem hribu pri
Žalcu, na parceli 810 m2, prodamo za 40 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.priiaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.8312 GRADBENO parcelo, velikost približno 3500 m2, z izdano gradbeno dokumentacijo, v Zagradu, prodamo za 6 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.	8312
BIVALNI vikend, letnik 2000, velikost približno 100 m2, v okolici Kozjega, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.	8312
Mi
mm
KUPIM
HIŠO, do 200 m2, Celje-bližnja okolica ali gradbeno parcelo, lahko komunalno urejeno, kupim. Telefon (03) 492-1740, 031 488-287.	8200
STAREJŠI objekt, stanovanjski, gospodarski ali poslovni, kupim. Pogoj: nizka cena m2 in večja površina. Telefon 050 612-416, med 20. in 21. uro ali pošljite sporočilo po telefonu 031 850-592.
8288
BIVALNI vikend blizu Celja, z lažjim dostopom, kupim zo približno 5 mio SIT. I Telefon (03) 544-3475. 8307 |
MALI OGLASI - INFORMACIJE
$
izberi
Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o., Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure.
" kP so objavljeni tudi na spletnem mestu wwnv.lzberl.sl. kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
MEHANIČNA DELAVNICA
PRODAJA IN SERVISIRANJE GOZDNE IN VRTNE OPREME
KAWASAKI HUSQVARNA JONSERED PARTNER STIHL
Lava 6, Celje (nasproti gostilne Čulk) Trt.; 03/492 28 20
PTIKA OKUL1STICN1 ■ r	PREGLEDI
Lt VSAK ČETRTEK
Smole Nataia s.p. Preiernova 6, 3000 Celle, tel.; 03/S46 36 2Ú
Sm
ODDAM
NA relaciji Škofja vas-Vojnik oddam v
najem delavnico, 8*8 m. Možna različna dejavnost. Telefon 5773-727.
8064
V	CEUU oddamo zemljo ob izkopu grad-
bene jame. Telefon 031 206-260.
8199
V	NAJEM oddamo pisarniške, proizvodne,
skladišče, sejne prostore, v Hmeljarski ulici v Žalcu, različnih velikosti, v skupni izmeri do 9000 m1. Telefon (03) 713-2600. Martin d. 0.0., Hmeljarska ulico 1, 3310 Žalec. 1 CEUU oddamo v nojem tri delno opremljene pisarne, velikost 10 m!. Telefon (03) 713-2600. Martin d. o. o., Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec	n
GOSTINSKI lokal v Celju oddam. Telefon 041 656480.	8275
ŽALEC, center. V novem objektu oddam ali prodam poslovne prostore, velikost 75 in 36 m!, primerne za pisarne, predstavništvo, zobozdravstvo itd. Telefon 041 678-250.	8271
PARIŽUt Poslovni prostor, proizvodnja ali storitve, 116 m1, mesečna najemnina 120.000 SIT, oddamo. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje.	n
CEUE, center. Poslovni prostor, trgovina ali storitve, 60 m' in dve pisarni, 39 m', skupaj ali ločeno, oddamo. Telefon 041 368-625, PgP Nepremičnine, Alojz Kenda s. p., Dobrova 23 a, Celje. n If OKOLICI Šentjurja oddam manjšo hišo paru ali manjši družini. Telefon 041 980-145, popoldan.	8312
STANOVANJE
PRODAM
STANOVANJE, 46 m', prodam. Telefon 5418-304,040899-294.	8248
CEUE, Glozija. Novo dvosobno stanovanje,
84,28 m7, prodam. Telefon (03) 713-2600. Martin d. o. o., Hmeljarska ulica 1, 3310 Žalec.	n
STANOVANJE, 50 m1, na novo adaptirano in opremljeno, v Šentvidu, prodam, cena 6.400.000 SIT. Telefon 031 656-927.
Š957958
CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, 51,09
m!, 4. nadstropje, prenovljeno 1997, prodorno zo 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	8284
ODDAM
mu
031-342-118. 42-63-122 PROMET Z NEPREMIČNINAMI HAKUP.PBOOAJA.NAJBI.CBTVE
NAJAMEM
CEUE. V najem vzamemo restavracijo s
kuhinjo (opremljeno ali neopremljeno), približno 200 m', z možnostjo parkiranja, za daljše obdobje (zaželen kasnejši odkup, ni pa pogoj). Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorico pri Šmartnem 57 c, Celje.
CEUE, Nova vas. Dvoinpolsobno stanovanje,
72 m!, 6. nadstropje, zgrajeno 1980, z balkonom, prodamo za 13.200.000 SIT. Možnost nakupa tudi garaže za 1.750.000 SIT (lahko ločeno). Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavoc s. p., Gorico pri Šmortnem 57 c, Celje.	8284
NOVO enosobno stanovanje, v Slovenskih Konjicah, prodamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.	8312
GARSONJERO v Celju, 27 m?, Brodarjeva ulica, letnik I960,2. nadstropje, prodorno za 4,9 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.	8312
VEČJE trisobno meščansko stanovanje, iskana lokacija, v centru, prodam za 20 mio
NOVO pisarno, primerno za knpgovodski
servis, na Proseniškem, damo v najem. Telefon (03) 749-1769. 8198 GARSONJERO, opremljeno v celoti, v Novi vasi, oddam, pogoj predplačilo. Telefon 041 624-914.	8274
0PREMUEN0 enoinpolsobno stanovanje, na Lavi, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenovo 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.	8312
NEOPREMLJENO adaptirano dvosobno stanovanje, v Iristanovanjski hiši, v Celju, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482-002.	8312
OPREMLJENO dvoinpolsobno stanovanje, v Novi vasi, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482 002.	8312
STANOVANJE ali stanovanjsko hišo, v Celju ali okolici, najamem. Teléfon 041 727-
I OPREMA
PRODAM
OTROŠKO opremo prodam po ugodni ceni.
Telefon 031 452-237. 8029 RABUEN štedilnik, 2 plin, 2 elektrika in plinsko jeklenko prodam. Telefon 041 772-395.	sic®
KOTNO sedežno garnituro s foteljem, dobro ohranjeno, prodam za 30.000 SIT. Telefon (03) 5471-081.	8229 NOV jogi iz čiste runske volne, velikost 90-190»8, ugodno prodam. Telefon 5717-084. ž 686 POMIVALNI stroj, star 4 leta, prodam za 25.000 SIT. Telefon 5415-420. 8255 PRALNI stroj prodam. Telefon 041 796-334. Ô953
KUHINJO z vsemi vgradnimi elementi ugodno prodam. Telefon 5452-932. 8266 ŠTEDILNIK na trdo gorivo, desni, širina 80 cm, prodom. Telefon 031 639-095.
L1225
ZAMRZOVALNO omaro, štedilnik, kredenco z
mizo in stoli, masiva, trosed in pralni stroj prodam. Telefon 041 490-189.
UT0ŽELEZNI štedilnik, trdo gorivo, 8 Kw,
rabljen eno sezono, prodam. Telefon 734-1723.	L1233
KOMBINIRAN bojler, 1001, malo rabljen in
ventilator cvk 240 prodam. Telefon 5718-323.	ž 692
GRADI MATEI
BENI LTERIAL
PRODAM
BUKOVE brikete za vse vrste peči ugodno
prodam. Možnost dostave. Telefon 051 318-590.
BUKOVA drva, »cepana«, 12 m, prodam.
Telefon 5796-110,031474-308.0931 DRVA, bukova in cerova, prodam. Telefon 5797-129.	Š935
PARKET, klasični, 25 m1, prodam, cena po dogovoru. Telefon 5792-705. š 960 SUHA gabrova drva prodam. Telefon 5739-078.	L1231
BUKOVA metrska drva prodam. Telefon 031 876-077.	ssoo
8UK0VA drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031 776-591. 8300
KUPIM
MALO rabljene salonitke kupim. Telefon
5795-050.	Š946
i AKUSTIKA
DIAT0NIČN0 harmoniko CFB prodam. Telefon 041201-335.	Š938
BPWALI
PRODAM
KOZE, mlode, prvič breje, križane z burskim kozlom, ugodno prodam. Telefon 5808-813,040891-503.	7738
KASTRATA, starega 10 let, ujahanega, mirnega, prodam. Telefon 031 751-588, pO 16. Uri.	8172
PRAŠIČA, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 749-856. š 934 PRAŠIČA za zakol, domača hrana, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 953-636.	8181
ČISTOKRVNE nemške ovčarje z rodovnikom, mladiče, prodam. Telefon 041 705-035.
PRAŠIČA, domača kuhana hrana, prodam.
Telefon 5823-389.	sm
DVE kravi, ena »pripuščena«, ena jalova, prodam. Telefon (03) 5793457.8220 G0SKE, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon
5722-525.	Zeaa
Prijateljsko posredujemo za
NAJHITREJŠI KREDIT
PE Miklošičeva 1, Celje.
4 9-22-963
»., Subižev» 1, Ljubljana
I ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. I Slovenska c. 27, LJUBLJANA
Ml l-Vi I ? ivim J.frf.J1TT1
I GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK • I
CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 {R««,im ..„>.,)
TEL.: 03/ 42 74 378
: NOVO:
1 LAŽJi IN HITREJE PO POSOJIL*]
PREGLED VIDA
ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10
OPTIKA GLEŠĆIČ BORIS s.p. Gregorčičeva 4 CEUE
Celje: 031 508326
delovni čas: vsak dan non-stop
NUMERO UNO
Ali iščete
UGODEN KREDIT?
NUDIMO UGODNE GOTOVINSKE TER AVTOMOBILSKE KREDITE DO 6 LET, ZA VSE ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE (01, 09). MOŽNOST OBREMENITVE OS. DOHODKA DO POLOVICE. STAR KREDIT NI OVIRA. PRIDEMO TUDI NA DOM.
tel.: 02/252 48 26 041 750-560
RDELFIN
TAKOItt! ■ NUDIMO POSOJILA
■ •«««H ■ „o 300.000 SIT
ŽREBCA, kobilo, žrebico, žrebičko prodam.
Na vašo željo ostane v naši oskrbi. Telefon 031 562-369.	8213 KOZE prodam, cena po dogovoru. Telefon 5441-426. 8231 PRAŠIČE, težke do 150 kg in polovice, prodom, ugodna cena. Telefon 041 444-488. Ž 689 TEŽ10 kravo za zakol prodam. Dodatne informacije po telefonu (03) 5739-356.
8222
KOZO za zakol ali pleme, mlado, prodam.
Telefon (03) 58264)31. 8239 MLADIČE nemškega ovčarja, stare 10 tednov, prodam. Telefon 031 651-436,
(03) 492-8383, (03) 492-8384. S241 ŽREBCA norik, za nadaljnjo rejo, žigosanega, prodam. Telefon 031 514-677. 8249 NEMŠKE ovčarje, stare 8 tednov, prodam.
Telefon 041 619-788. 8252 MLADIČKE, pasma rotweiller, stare 10 tednov, rodovniški starši, cepljeni, prodam. Telefon 041 624-914. 8274 DVE svinji, težki od 250 do 300 kg, krmljeni z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5805-185.	8262
TELIČKO simentalko, od 110 do 120 kg, teličko, čb, od 110 do 120 kg, prodam. Telefon 031 553-567. Š963 MINI šetland ponije, različnih barv in več mini ovac prodamo. Telefon 041 827-437.	Š961
DOMAČE piščance, žive ali očiščene, 2 do 2,5 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 041 500-394.	S956
TELIČKO, sivo rjavo, staro 14 dni, prodam. Telefon 5799-236.	Š954
034925956, 0318621401
HITRI KREPIT!
Tel. 03 544 36 42 Gsm 041 578 556
Kartagina d.o.o.
PE Celje, Kosovelova 16 Sedež: Kartagina d.o.o. Miklošičeva 38, Ljubljana
PRAŠIČE za zakol, nemastne, kuhana hrana, težke 150 kg, cena ugodna, prodam. Prodam tudi pujske, od 25 do 40 kg. Telefon 5794-285. 8265 BURSKEGA kozla, starega 4 leto, burské mladiče, stare 10 mesecev, prodom. Telefon (03) 5743-517,031 800-255.
BIKCA simentalca, težkega 140 kg, prodam. Telefon 040 3584)99. 8269 ŽIVE pazinske purane, za zakol, težke od 25
do 30 kg, prodam. Telefon 041 957-401.	8277
PRAŠIČA, 130 do 180 kg, domača hrana, prodam, cena po dogovoru. Telefon (03)573-9391.	L1224
BREJO kobilo, staro 3 leta, prodam ali menjam za lažje govedo. Telefon 051 346431.	L1215
MLADO kravo simentalko, drugo tele, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 730-190.	Ô966
PRAŠIČA, 180 do 190 kg, domača kuhana hrana, prodamo. Franc Kompolšek, Pro-seniško 39, Šentjur pri Celju. Š967

iZDePLSi
Izberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih £e nikoli ni bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
delo umm
BMi jST" VESTNIK
TEDNIK
NXRC
Najboljše iz klasja.
V prodajalnah ADA, STRUČKA in MLAKAR ter premičnih prodajalnah pri občini in bolnici v Celju, v prodajalni HLEBČEK v Velenju in v prodajalnah 71 in 75 v Slov. Konjicah
Klasje Celje, d.d.. Resljeva ulica 018. 3000 Celje
- PovezujemoSlovenijo -
ZMgS^
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, objavlja prosta delovna mesta v poslovni enoti Vransko:
Delovodjo - dva delavca (m/ž)
Pogoji za zasedbo prostih delovnih mest:
•	V./IV. stopnja izobrazbe gradbene ali druge ustrezne smeri;
>	dve leti delovnih izkušenj:
•	vozniški izpit B-kategorije;
•	osnovno znanje računalništva;
•	organizacijske in komunikacijske sposobnosti;
•	trimesečno poskusno delo.
Vodjo mehanične delavnice - en delavec (m/ž)
Pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta:
•	IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri;
•	dve leti delovnih izkušenj;
« vozniški izpit B- in C-kategorije, zaželena tudi E-kategorija;
•	trimesečno poskusno delo.
Avtomehanika - en delavec (m/ž)
Pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta:
•	IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri;
•	leto dni delovnih izkušenj;
•	vozniški izpit B- in C-kategorije, zaželena tudi E-kategorija;
•	izpolnjevanje pogojev za pridobitev licence za prevoz oseb in stvari za lastne potrebe v notranjem cestnem prometu;
•	dvomesečno poskusno delo.
Ključavničarja - en delavec (m/ž)
Pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta:
•	IV. stopnja izobrazbe kovinarsko - strojne smeri;
>	leto dni delovnih izkušenj;
•	vozniški izpit B-kategorije;
•	dvomesečno poskusno delo.
Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kopijami dokazil o izpolnjevanju pogojev, prosimo, pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: DARS, d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje, s pripisom »za kadrovsko službo«.
C&C
PODJETJE ZA TRGOVINO IN MARKETING d.o.o. LJUBLJANSKA 6, ŠENTJUR e-mail: cc.cmok@siol.net ZAPOSLIMO
AVTOMEHANIKA
v vulkanizersko-mehanični delavnici in avtoprainici za delo na bencinskem servisu OMV ISTRABENZ ŠENT-JUR.
Prošnje z dokazilom o izobrazbi in delovnih izkušnjah pričakujemo v osmih dneh na gornji naslov.
GARAŽO na Zelenki v Celju oddam v najem.
Telefon 031 355-950. 8272
■■Menici
SEM 30-letni očka. Po tej poti bi rod spoznal
žensko za skupno življenje. Telefon 041 65M97.	8128
CEUAN, urejen, srednjih let, želi spoznati žensko, urejeno, za občasna srečanja. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro STARO LETO 2004. 8283 VDOVA, 51 let, išče moškega za skupno živf|e-n je, starega od 50 do 70 let, lahko tudi s podeželja. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro ZELO OSAMLJENA. 8287
večje število elektrotehnikov -elektronikov.
Pogoji:
-	končana V. stopnja elektro smeri
-	vozniški izpit B-kategorije
-	nekaznovanost zoper javni red in mir.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Sintal Celje, d.d., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje.
STAR sem 43 let, iščem sebi primerno
žensko. Sem poštenega in mirnega značaja in imam stanovanje. Lahko si starejša, dobrosrčna, vdova ali ločena. Telefon 031 863-464.
Posredovalnica SRČEK
posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi. ki ste osamljeni, pokličite
Oai/591-222
Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno.
KIV d.d. Vransko
objavlja prosto delovno mesto
KONSTRUKTÉR, pripravnik
Pogoji:
-	višja ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri - strojništvo (konstrukcija ali proizvodno strojništvo)
-	znanje nemškega ali angleškega jezika (priporočljivo)
-	poznavanje dela z računalnikom (AUTOCAD, WORD, EXCEL)
-	vozniški izpit B-kategorije
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave pošljite do 17.1. 2005 na naslov: KIV d.d., Vransko 66, 3305 VRANSKO
LEPOTICA
za praznične dni
VINO, kraški teran in domač kraški pršut, odlične kakovosti, prodam. Dostavim tudi manjše količine. Telefon 041614-862.
VEČJO količino hlevskega gnoja, starega in
preležanega, prodam, cena po dogovoru. Telefon 050 655-237. 8054 DOMAČE suhe slive, ludi kaki, najboljše kakovosti, poceni prodam. Telefon (03) 5724-049.	ž 681
DOMAČE belo vino in domače žganje slivov-ko prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 953-636.	8181
OKROGLE bale prodam ali menjam za deske, špirovce. Telefon 5796085. Š940 SENO za živino prodam. Telefon 5794-212.
Š944
r OSTALO
PRODAM
DOMAČO spředeno volno za pletenje, cena
4.000 SIT/kg, prodam. Telefon 5709-281.	2656
PRTLJAŽNIK in nosilce za smuči Mercedes A ugodno prodam. Telefon 041448-879.
ZAMRZOVALNO skrinjo, kombiniran hladilnik, elektromotor, vodno črpalko, barvni TV, električni mlin za grozdje, prodam. Telefon 5792-362,031 890-188.
Š933
KOŠE, nahrbtno, vseh vrst in velikosti, ugodno prodam. Telefon 579-4236. 8253
iffiTBO
CEUE
trgovska družba d.d.. Lava 8,3000 Celje išče inovativna sodelavca na področju: MARKETINGA
Od novega sodelavca pričakujemo:
-	VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri
-	znanje angleškega in nemškega jezika
-	usposobljenost za delo z računalnikom
-	organizacijske sposobnosti
-	komunikativnost in dinamičnost
PRODAJE
Od novega sodelavce pričakujemo:
-	VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri
-	znanje angleškega in nemškega jezika
-	usposobljenost za delo z računalnikom
-	poznavanje trgovinskega poslovanja
-	izpit B-kategorije
-	organizacijske sposobnosti
-	komunikativnost in dinamičnost
Z vami bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Vašo pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: METRO d.d.. Lava 8,3000 Celja, za Mojco Pudič.
IZLOČENE svinje, od 150 do 180 kg, prašiča, težkega 370 kg, pujske, težke od 20 do 80 kg in večjo količino žganja prodam. Telefon 5801-174.
8208 8210
SOD, 9001 in škaf, 9001, sekulor za 10.000 SIT, ugodno prodam. Telefon 5792-705.	Š939
BREJO telico simentalko, okrogle silažne bale in suho seno v kockah prodam. Telefon 031 783-886. Ž687 TELEFON O 789, centrala in prenosna slušalka, domet približno 2 km, pro-' dam. Telefon (03) 571-8080, 041 736-160.	ž 684
TAM 90 150, letnik 1993, kiper, traklor Štajer 8070, prodam. Telefon 041 624-070.	Š948
PRIKLOP za golf 4 4-4, gume 175-14, na platiščih, alu platišča, 13 col, traktorske gume 28-12, tam 80, po delih, prodam. Telefon 041 642-070.
Š948
RAČUNALNIK Pentium Celeron 400 in digitalni monitor, komplet, poceni prodam. Telefon 041 794444. 8259 GARAŽNA vrata, lepa in ohranjena, 28007240 in 275-2351er enokrilna, 210><120, poceni prodam. Telefon 041 794-444.	8259
PRTLJAŽNIK za Renault 5, malo rabljen in barvni televizor Samsung, 51, prodam. Telefon 041 271-340. 8257 TRAKTOR Imt 539, letnik 1989,1100 ur, seno in otavo, možnost balironja, prodam. Telefon 57743-143, popoldan.
Š951
TRI pare smuč, razliàte dolžine, z vezmi in
palicami, poceni prodam. Telefon (03) 5770014.	8264
TEUCO, brejo, molzni stroj Virovitica, nov in bukova drva prodam. Telefon 5736-613, zvečer.	L1219
BLAGAJNO Sigma, novo, prodam. Telefon 040759-202.	8281
LEPO krzneno jakno, številka 44, rjava nulrijo, prodamo po zelo ugodni ceni. Telefon (03) 781-2152. 8279 SUHA drva in sGvovko poceni prodam. Telefon 031 575-514.	8296 MOŠKE volnene obleke, zimski plošč in bab nar, velikost 52, prodam po simbolni ceni 2.000 SIT. Telefon 041 980-145, popoldan. 8312
KUPIM
DOBRO ohranjene bele dekliške drsalke,
številka 35, kupim. Telefon 031 630-838.	8133
GARAŽO v Celju kupim. Telefon 051 348-302.	p
TELICO simenloiko, do 150 kg, kotel za žganjekuho, do 1001, kupim. Telefon 573-8214, zvečer.	L1229
TEHTNICO, nosilnost do 1000 kg, kupim. Telefon 031 524-147. 8308
BELO vino rizling, Spon in rdeče vino žamet na črnina prodam. Telefon (03) 5741-361, Ludvik Senica, Šentjur. S 941942 VINO, mešano, belo in slivovko ugodno prodam. Telefon (03) 5824-514,031 494-342.	8240
KRMILNO peso prodam, cena po dogovoru.
Telefon 5799-041, kličite zvečer. 8238 BELO mešano vino in dwrdoney prodam.
Telefon (03) 5823-147. 8250 RDEČE in belo vino, po 150 SIT/liler in žganje prodam. Telefon (03) 5472-772.	8251
SLIVOVKO, cvetlični, okadjev, kostanjev med, propolis, bela in rdeče vino, prodam. Telefon 031637-267. 8252 MEŠANO belo vino, laški rizling in belo izabelo prodam. Telefon 5452-932.
8267
DOMAČE žganje slivovko prodamo. Telefon 031237-193.	8278
VINO, kakovostno, belo in rdeče, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 655-621.	Š968
KAKOVOSTNO seno v kockah prodam. Telefon 031427-246.	Š970 BELI jedilni krompir prodam. Telefon 5793-
ŽIVINSK0 prikolico, domača izdelava, prodam ali menjam za manjše prašiče. Telefon 041 900-234. Š938 LESENA garažna dvižna vrata, komplet z okovjem, velikost približno 210-210, prodam. Telefon 041 544-294. 8179 NOV mešalec za beton, nov okopalnik, 6,5 Kw, industrijski šivalni stroj Fap in stojalo za šivilje prodam. Telefon 041 653-315.	L1197
SUHE hrastove deske, 2,5 m 5 an ter ogrodje za zapravljivček prodam. Telefon 041 897-686.	8218
ŽREBICO norik, staro 8 mesecev, z rodovnikom in motorni žagi Stihi in Jonsered prodom. Telefon 041 897-686. 8218 OPEL kadeti, puhalnik na kardan, ličkal-nik, trosilec umetnega gnoja, prodam. Telefon 031209-011. 8290
DVE burski kozid, z rodovnikom, prodam.
Telefon 031 652-829. L1234 PRAŠIČE, od 50 do 130 kg, prodamo. Telefon (03) 582-1863,031 509-061.
8235
MLADO kravo prodam ali menjam zo bikca. Telefon (03) 5413019,041357-024.
8395
PRAŠIČE, od 140 do 150 kg, krmljene z
domačo kuhano hrano, ugodno prodam. Telefon (03) 5461-039,031 776-591.	8300
PRAŠIČA, 180 kg. prodam. Špes, Poljska pot
2, Ljubečna, telefon 5461-137. 8304
KUPIM
KRAVO, za nadaljnjo rejo, z mlekom ali
brez, lahko je tudi suha in prašiča, težkega od 250 do 300 kg, kupim. Telefon (03) 5824-166,031 710-141.
8183
BIKCA simentalca ali sivca, starega 10 dni, kupim. Telefon 041 579-338. L1210
PRODAM
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Tiho si odšla od nas, draga mami v spokojnosti počiva tvoje telo. Ljubezni tvoje in spomina nate ne more nam vzeti ne zemlja ne čas ne zadnje slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mamice, babice in prababice
MARIJE EMILIJANE VIPOTNIK - MILENE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sošedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za besede tolažbe, izraze sožalja ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste s svojo navzočnostjo v tako velikem številu prispevali, da je bila njena zadnja pot slovesna.
Hvala govorniku g. Rajku Zidovniku za lepe besede, s
katerimi je orisal njeno življenje. Duhovnikoma hvala za opravljen pogreb in sveto mašo. Osebju pogrebne službe Zekar in pogrebne službe Šentjur hvala za opravljene storitve. Posebej se zahvaljujemo njenemu osebnemu zdravniku dr. Fuadu Al Mahdaviju za vso medicinsko skrb in pomoč.
Nam ostaja tolažba, da v bolečini nismo sami, zato vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: otroci in Stane.
ÍENITNA posredovalnica Zaupanje, Leopold
Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold, za vse starosti, brezplačno zo mlajše ženske. Telefon 031 50S495. 8309 BLIŽAJO se prazniki, jaz po premišljujem, kako jih naj praznujem. Zato želim spoznati dobrosrčno prijateljico do 50 let, ki želi z menoj praznovati in nazdraviti na silvestrski večer. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČA 2005.	8291
_____LITEV
tt ste pošteni in vas veseli delo v urejenem
lokalu, pokličite (031) 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajtna s. p., Leveč 40, 3301 Petrovče.	8120
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v bistroju v Šentjurju. Dodo, trgovina in gostinstvo d. 0.0., Ljubljanska cesta 28, Šentjur, telefon 041 750-012. S949 IŠČEM honorarno zaposlitev na domu. Telefon 041 632-215.	8270 NUDIMO delo pravi ženski po videzu za animacijo gostov - strežbo pijač v Celju. Visoko takojšnje stimulativno plačilo po uspehu. Telefon 050 612-416, med 20. in 21. uro. hran Krivec s. p., Petrov trg 7, 3311 Šempeter. 8288 ZA strežbo v bistroju zaposlimo čedno dekle. Delovni čas do 20. ure, vikendi in prazniki prosto. Telefon 041 547-996, Alojz Metličar s. p., Pohorska ulica 4, Celje.
8298
PRODAJALKO, z izkušnjami in znanjem šivanja, zaposlimo za določen čas za prodajo oblačil. Ponudbe na naslov: Quick-šiviljstvo Butik, Gosposka 16,Celje.
CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15,3314 Braslovče, 041 649-234,7050-320.
Ž638
BAGAT servis in trgovina s šivalnimi stroji in likalniki. Praznični popusti. Telefon 7103-144. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec	Ž682
PRIJATELJEM in znancem želi Zinka s Skalne kleti vesel božič in srečno novo leto 2005.	8182
NUDIM instrukcije iz matematike, fizike in mehanike. Prof. Peter Košir s. p., Celje, lelefon 031 616-970. RAČUNOVODSKI programi, enostavno dwslav-no knjiženje v okolju Windows. Enostavnost, popolnost, preglednost, ugodne cene za podjetja in s. p. Nudimo tudi knjigovodske storitve. Telefon031221-284. 8224 PESJAK, velikost 3,40-2,20 m, prodam. Kupim obračalnik Sip 220. Telefon 041 8404)27 ali 5771-958, zvečer. 8254
este, kako naprej? Po iščimo • odgovore skupaj!
ZALA 090 4282
Plačilo preko položnice 03/8101148 (100 sit/min od 9.-21.ure| _
ZALA 1 p. Pijovci 28. Sum» pri J«ii»h
Zaposlimo operaterja na	m stroju
	enitvedelovne-
ga razmerja zanedoloče Prijave z opisom pošljite PIUHd.0.0. ŽALEC, P(	čas.
	dvin209, 101930.
RAZNO
IZPOSOJAMO raznovrstne stroje in naprave
za gradbeništvo in druge dejavnosti. Izposojevalnica Sam s. p., Bratov Dobro-tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311.	n
KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj, popravilo vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje, telefon 041 826-594. 7544
UPOKOJENI samski moški, od 50do 60 let, bi pomagal pri kmečkih opravilih na manjšem posestvu starejšim ljudem, kjer je možno kasnejše dedovanje ali kaj podobnega. Pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro POMLAD 2005. S 962 GOSPA išče gospoda z denarjem, ki je pripravljen vlagati manjši znesek do 2 mio SIT, pa nima ideje, kam. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro MOJE DELO-VAŠ USPEH.	8288
* '""T^edeievanje 244
« JL 0904417!
Zi UM spoznati uspešno podjetnico, v osebnem in poslovnem smislu, ki bi mi finančno pomagala. Sem sposoben, delaven podjetnik - izigran, ki ti je lahko v veliko pomoč, sodelovanje. Usluge vrnem. Pisne ponudbe pošljite no Novi tednik pod šifro USPEH.	8288
KRCNE ŽILE?
Tel.: 05 640 02 33
dr. J. Zimmerman. Koper_
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja na drva, olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011.	8303
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega atija
HINKA FRANKA
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom ter vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremljali na zadnji poti, darovali cvetje in sveče in izrazili sožalje. Posebna hvala nevrološkemu oddelku bolnišnice Celje, nevrokirurškemu oddelku Kliničnega centra Ljubljana in Domu starejših Hrastnik za zdravljenje in skrbno nego v času hude bolezni.
Dejan 2
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža
STANKA. PIRCA
iz Botričnice 6 pri Šentjurju
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nesebično pomagali. Hvala vsem sorodnikom za obiske v bolnišnici, tolažilne besede in lajšanje njegovih bolečin. Iskrena hvala gospodu župniku in gospodu kaplanu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim ključarjem, gospodu Petru Krču, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja. Posebna hvala družini Gajšek za pomoč v najtežjih trenutkih.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Fanika.
Lani, ravno na božični dan, se ti iztekel je življenja dan, odšla si tiho gor v nebeški raj, kjer boš pri Bogu srečna vekomaj.
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, kar nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica
MARIJA KRIVEC
iz Socke 30 (5.12.1928-25.12.2003)
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu, prižigate sveče in z lepo mislijo ohranjate spomin nanjo.
Otroci: Frida, Ivo in Slavko z družinami.
Le srce in duša i>< kako boli, ko tebe več med na
V SPOMIN
MARJANU PALIRJU
(22.10.1965-23.12.2003) Marjan!
Upanje, da bomo nekoč spet skupaj, nam pomaga prenašati bolečino in praznino, ki jo nosimo v naših srcih.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. V globoki in boleči žalosti: mami, ati, hčerka Patricija s Tanjo, brat in sestra Jelka z družinami.
Kako pa zdaj živim, se vprašam jaz, ko ljube mame ni več pri n kamorkoli se ozrem, vse prazno je, ni več ljubeče roke mamin
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
JOŽEFE VODEB
iz Gorice pri Slivnici (29.1.1924-6.12.2004)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala dr. Iličevi in sestri Silvi za zdravstveno pomoč na domu. Hvala gospodu župniku Marku Šramlu za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom Branke Jelen, govorniku Avgustu Brečku, glasbeniku za odigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
Vsepovsod okrog in okrog so sledovi tvojih pridnih rok.

V SPOMIN
JOŽETU CENTRIHU
iz Laškega (12.4.1932-26.12.2002)
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob.
Minevata žalostni
leti dve, kar je prenehalo biti tvoje srce, a v naših srcih še živiš...
V SPOMIN
26. decembra bosta minili dve leti, kar nas je zapustila predraga hčerka
ANICA KRAJNC
iz Laškega
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji na njenem grobu prižigate svečke. Ati, mama in ostalo sorodstvo.
Nešteto sveč ti je zgorelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, vsak dan bolj boli, odkar te več med nami ni.
V SPOMIN
MILANU VODOVNIKU
(1947-1989)
Bolečina spremlja spomin na 20. december 1989, ko je prenehalo biti tvoje plemenito srce.
INFORMACIJE
Srce jote od bolečin, kje si, ljuba mami, kje tvoj milije obraz, kje je tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas? Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. V naših srcih je ostala bolečina, doma pa velika praznina. A vedi, mama, da v srcih
naših boš ostala, za vse, prav za vse ti še enkrat hvala.
V SPOMIN
ROZALIJILAZAREVIČ
roj. Jurički
29. decembra 2004 mineva 20 let, kar nas je zapustila ljuba mami, oma in praoma. Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Růženka z možem, vnuk Jani in Aleš z družino ter ostalo sorodstvo.
Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki obstaja, se ne da nadomestiti.

V SPOMIN
MIRKU ARNSKU
iz Studene
Tih in boleč je spomin na božič 2000, ko nas je
nenadoma zapustil ljubi mož, ati in dedi. Pozornost na tvojem grobu govori, da si vedno z nami.
Vsem, ki obiščete njegov grob in mu prižigate svečke, najlepša hvala.
Vsi njegovi najdražji.
V SPOMIN
21. decembra 2004 sta minili dve leti, kar nas je zapustil
FRANC BRECEL
iz Hrenove pri Novi Cerkvi (1938-2002)
Tiho si od nas odšel, a v naših srcih boš vedno živel. Sin Darko z družino.
V srcih naših ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
V SPOMIN
TEREZIJI KOKLIC
(27.8.1941-24.12.2003)
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate lučke in obudite spomin nanjo.
Žalujoči vsi njeni.
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage m me in stare mame
OTILIJE SIMONIŠEK -TILČKE
iz Drenskega Rebra
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo tako lepo pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, vence in svete maše ter izražena pisna in ustna sožalja. Posebna hvala zdravnici dr. Brankici Bilič-Petrovič in medicinski sestri Mariji za nego na domu. Hvala pogrebni službi Jožef Guzej, pilštanjskim pevcem ter pevskemu kvartetu Idila za ubrano petje. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Hriberniku za obiske na domu, besede sočutja in upanja ter lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala kolektivu Osnovne šole Lesično, delavcem Jeklovleka Štore in delavcem Kozjanskega parka. Hvala gospodu Rajku Zidovniku za prebrane besede
slovesa njenih otrok. Hvala vsem, ki boste obstali ob njenem grobu in jo ohranili v lepem spominu.
Njeni otroci: Jožica, Štefka, Darinka in Franci z družinami.
ZAHVALA
Ob izgubi ljube žene in drage mame
TEREZIJE JANČIČ
z Laške Vi
i 19
se iskreno zahvaljujemo gospodu kaplanu za opravljen obred, cerkvenim pevcem, sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, praporščaku, društvu invalidov in Komunali Laško, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali in stah ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: mož Jože in sin Janko.

f£ J
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
STANKA GORIŠKA
iz Sevc (7.11.1926-7.12.2004)
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče in kako drugače počastili spomin nanj.
Zahvala Pivovarni Laško in vsem govornikom društev. Žalujoči vsi njegovi.
		
		ZAHVALA
		12. decembra 2004 nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga mama in oma
	^pRP	MARIJA
		SKVORC
Zahvaljujemo se bolnišnici Topolšica, osebni zdravnici dr. Juneževi, pogrebcem, gospodu župniku Sreč-ku Hrenu za lepo opravljen obred ter vsem žalujočim za darovane sveče in cvetje.		
Žalujoči: mož Štefan, hčerka Milica z družino ter ostalo sorodstvo. 8230		
		Živel si z naravo, cvetjem in ljudmi, ki zate so biseri bili. Čeprav zdaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
		
		V SPOMIN
		24. decembra 2004 bodo minila tri leta žalosti, kar nas je
		zapustil dragi sin, mož, oče, brat in stari ata
JOŽE VEBER		
(7.3.1951-24.12.2001)		
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, mu prižigate sveče in z lepo mislijo na Jožeta ohranjate njegov večni spomin.		
		Vsi njegovi. 8261
! ROJSTVA
V celjski porodnišnici so rodile:
10. 12.: Spomenka PLA-NINČIČ iz Slovenskih Konjic - deklico, Darja KUCLAR iz Laškega - deklico.
11.12.: Majda KUČIČ s Polzele - dečka, Silva ZUPANEC iz Šentruperta - deklico.
Celje
Poročila sta se: Aleš OMAN iz Kranja in Urška FAJS iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Matjaž JUVAN in Nika KUŠER iz Ljubljane.
Velenje
Poročili so se: Marjan KONEČNÍK iz Velenja in Jasna ROZMAN iz Spodnjih Stranic.
SMRTI
Celje
Umrli so: Milan ROŽIČ iz Drešinje vasi, 76 let, Stanislav KOJNIK iz Kompol, 81
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
IVANA in MARIJO JEZERNIK
i, ki se ju spominjate. Vsi njuni.
let, Emil ŠANTEJ iz Vrbne-ga, 49 let, Dominik TRATNIK iz Celja, 67 let, Olga MAR1NKOVIĆ iz Celja, 83 let, Marija KOTNIK iz Zavrha nad Dobrno, 85 let, Branko ZIDAR iz Kompol, 49 let, Julijana KRAJNC iz Hudinje, 79 let, Martin ŠTORMAN iz Šempetra v Savinjski dolini, 71 let, Janez ZEVNIK iz Kaple, 75 let, Ciril ŠUSTER izj Pongraca, 72 let.
Žalec
Umrli so: Milena KOREN-I JAK iz Pariželj, 53 let, Marija TRNOVŠEK iz Gotovelj, 76 let, Marija OBLAK iz Griž, 85 let, Ludvik MIKLAVC iz Sv. Lovrenca, 70 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Jožefa LAMPRET iz Gotovelj, 83 let, Ladislav ŽIBRET iz Celja, 76 let, Neža JEVŠNIK iz Košnice, 86 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Štefanija IMEN-ŠEK iz Ljubljane, 91 let, Ka-j tarina BOKALIČ iz Dobležič, 85 let, Ivan SENIČAR iz Celja, 74 let, Amalija GNUS iz Kozja, 72 let, Uršula PEVEC iz Sv. Štefana, 73 let, Jožef MAJCENIČ iz Rogaške Slatine, 55 let, Roman ROMIH iz Kozja, 65 let.
Velenje
Umrli so: Alojzij AV-BRECHT iz Pirešice, 75 let, Marija ŠKOVRC iz Celja, 71 let, Jožefa VODEB iz Gori-' ce pri Slivnici, 80 let, Janez JAGRIČ iz Osredka pri Podsredi, 85 let, Frančiška KO-REN iz Velenja, 82 let, Genovefa PUŠNIK iz Jakoba pri Šentjurju, 96 let, Ven-česlav KOŠENINA iz Toplo-šice, 63 let, Ana HRIBER-NIK iz Slovenj Gradca, 64 let.
VODNIK
11.20. 1340 15.50. 18.00. 20.10 (razen v petek). 2210
Zaklad pozabljenih
12.30.15.10.17.50.20.30 (razen v petek). 23.K) ■ Čistka
19.00 (razen v petek)
Kako sa izogniti božiču
11.30 14.4(1 16.50.21.00 (razen v petek). 23.20
Oceanovih 12
12.20.15.00.17.40.20.20 (fazen v petek). 23.00 Nebaiki kapitan in svet prihodnosti 18.60 (razen v petek)
11.50.14.10.16.30.21.10 (ranv petek). 23.30
Kraljestvo morskega psa
11ULH1Q. 15.40
Alien proti predatorju
18.20 (razen v petek)
Elvis je odiel
12.10.14.20 16.20.20.40 (razen v petek), 22.10
11.10 13.30. 18.00.18.40 (razen v petek) Poslednji klk
21.20 (razen v petek), 23.40 L£GENDA:
predstave so vsak dl
KOLOSEJ
13.20 16.00.18.20.20.40.2300 Zaklad pozabljenih
13.30 16.10. 18.50, 21.30, OOIO Oceanovih 12
1142.16.20,19.00,21.40.0020
meiropol
PETEK IN NEDEUA
Na odru
Tannul
PETH. SOBOTA in NEDELJA
ŠMARJE P« JELŠAH
ŽALEC
NEĐEL1A 18.00 Božiček 2 20.00 Bela modela
PETEK 15.30 Neverjetni 16.30 m 17.45 Polarni \
NEDELJA 15.00 in 18.00 Never 16.00 Garfield 17.15 Polarni vfal
TOREK Polarni vlak
i 21.00 Poslednji Idic
9.00 Titov trg Velenje Praznični sejem
sejem drobnih daril in prazničnih dobrot 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Okraski iz slame Hermanova ustvarjalnim
gledališka predstava za otroke
18.00 Zdravilišče Laško___
Dekliški pevski zbor Galicija božično prepevanje 18.00 Cerkev sv. Jurija, Šentjur Božični koncert
J. Kesserling: Arzenlk in stare čipke
praznična predstava 19.30 Kulturni dom Terme Zreče Andrej Šifrer končen 19.30 Dom kulture Velenje
Andrej Rozman Roza: Obuti maček
zeleni abonma in
17.00 Plesni forum Gelje_
Novoletni plesni vlak
zaključni nastop otroških plesnih skupin
10.00 Velenjski grad_
Igrica za otroke
z obiskom dedka Mraza
Prihod dedka Mraza in igrica Trije pujski
Čas za čaj, pecivo in mešani cocktail
popoldanska in večerna glasba
D SLG Celje_
E. Kastner, T. Doma, I. Djilas: Dvojčici
zaključek 19. Tedna otroškega
15.00 Huda luknja Žive jaslice
17.00 Knjižnica Šentjur
Ura pravljic
18.00 Hotel Paka
15.00 Cerkev sv. Ane na Prevorju Božično-novoletni koncert
16.00 Narodni dom Celje_
17.00 Dom kulture Velenje Razbojniški živžav
17.00 Kulturni dom Terme Zreče
19.00 Kulturni dom Slovenske
Konjice_
Godba na pihala Slovenske Konjice
14. božično-novoletni koncert
19.00 Narodni dom Celje__
Božično-novoletna plesna prireditev
z obiskom dedka Mraza in s plesnimi pravljicami
17.30 Cerkev sv. Cecilije - Breg
Tradicionalni božični koncert ob dnevu samostojnosti
19.00 Farna cerkev Stranice
19.00 Kulturni dom Stranice
Prihod dedka Mraza in igrica Sneguljčica
18.00 Velenjski grad_
Ob jaslicah vam prepeva Kvartet Svit z Melito 19.00 Cerkev sv. Danijela, Celje
Žensko pevsko društvo KUD Ljubečna
božično-novoletni končen
E. Kastner, T. Doma, I. Djilas: Dvojčici
19. Tedenotrošktgaprograma
10.30 MNZ Celje_
Demonstracija obrtnika
demonstracija obrti: urar Božo Godnik
15.00Tržnica Šentjur _
Podelitev nagrad likovnih delavnic za otroke
s prihodom Božička ter lutkovno igrico Novoletna sreča
18.00 Farna cerkev Mozirje_
Polnočnica za družine z majhnimi otroki
19.30 Kulturni center Laško
Proslava ob dnevu samostoj-
s koncertom laške pihalne godbe z gosti 20.00 Rdeča dvorana Velenje
Magnifico in Leeloojamais
9.00 Štorkljina hiša Slovenske Konjice_■
16.30 Splošna knjižnica Slovenske
Konjice_
vilibald ura pravljic
17.00 Plesni forum Celje_
Čarovnik iz Oza plesna pravljica za otroke 17.00 Knjižnica za mladino Velenje Pacek in Packa in Psssst! Špeline ure pravljic 18.00 Velenjski grad_
19.00 Dom kulture Velenje
Plesni teater Velenje: Vmesni
17.00 Kulturni dom Terme Zreče V hiši dedka Mraza
Pravljično Celje
do 31.12. Glavni trg Celje od 10.00 do 18.00 pravljična vodstva ob 17.00 prihod Božička oziroma dedka Mraza
PRAVLJIČNO DRSALIŠČE
Vse dni v tednu od 10.00 do 21.00 Niko vas vabi na pravljično drsališče
Stalne razstave
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Atelje Josipa Pelikana: Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etno-
18.00 Velenjski grad_
Ob jaslicah vam prepevajo Pod-krajska dekleta
loška razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leo-narda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Ri-hard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Ti-snikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije.
F. Rame, D. Fo: Osamljena žen-
F. Rame, Jacopo, D. Fo: Izvolite, in naj vam tekne!
Oderpododrom, izven abonmaja 22.00 Max Club Velenje_
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske ii mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30; Oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30; Likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30; Likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00.
90,6 95,1
m
95,9 100,3
Zaradi prazničnega konca tedna bo MCC v petek odprt same 13.00.
V soboto in nedeljo zaprto. Ponedeljek in sreda od 19. do 22. ure tae do rekreacija
ocv
admski center celie

Četrtek ob 17.00
Emine ustvarjalne delavnice Petek ob 21.00 Božični posladki Sobota ob 21.30
Klubski večer
Ponedeljek in torek: 16.00 -21.00
Hirniiji dedka Mraza Torek ob 18.30
Filmski večer
Petek ob 22.00
Polnočno druženje članov ŠKMŠ v Zgornjem trgu Nedelja ob 21.00 v Prostoru Minikoncert - Muškat Hamburg in Reptiles Sreda ob 20.00 v Prostoru Namizne igre
Klub ô
Smeh*
Stalnice:
delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00) gledališke delavnice (sreda ob 13.45)
pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj)
l IMERtiET KfVRRm SOT f STfímtPfí UR CELJE
Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstava fotografij: serija Punk, 1979/1982, Vojko Fle-gar, Slovenija. Fotografije so naprodaj. Info: www.filter-slovenia.org
ïSiSSîL
Ustvarjalna delavnica: četrtek ob 16.00 - izdelovanje koledarjev za prihajajoče leto Koncert ípunkrock): v petek ob 22.00 Skupine: Golliwog, In - sane, Icarus down Obisk dedka Mraza Torek ob 16.30 - občinsko dvo-
Kino
četrtek ob 20.00 - lahki film sobota ob 21.00 - stimulativni film
Konjice
Četrtek 19.00, Modra dvorana MCDD:
Prostočasna delavnica: izdelava podstavkov Petek 21.00
Tematski glasbeni večer: Božič-
Sobotaob 21.30
Božični koncert: ansambel Mar-
Nedelja ob 21.00
Filmski večer ob dnevu samostojnosti: Outsider
19.30 - 21.00 košarka, namiz-
21.00 - 22.00 aerobika sobota
17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis
18.30 - 20.00 badbinton, namizni tenis, razno

/AALtKi, PALČKI
1/ zrelih letih otroka doživljaš drugače...
Ivan Žaberl, vodja Okrožnega državnega tožilstva < Celju, znova dokazuje, da nikoli ni prepozno za novi življenje. Navdušeni maratonec (eden od očetov marata na Celje-Logarska dolina) in nekdanji policist, ki je ol I delu končal študij prava in zdaj uspešno vodi celjski tožilstvo, si je v zrelih letih ustvaril novo družino.
Svojo izvoljenko Tajo Tovornik pozna že dolgo. Kdaj je na | stopil trenutek, ko je med njima preskočila iskrica, pa ne vi čisto natančno. Medtem ko ima Ivan Žaberl iz prejšnjega zako I na dva, že odrasla sinova, je Taja, sicer direktorica celjski območne enote Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavaro vanje, v zakon pripeljala 4-letnega sina Darka. Deček je juniji i letos dobil sestrico Ivanko, plod ljubezni med Tajo in Ivanom ki sta svojo zvezo pred tedni potrdila tudi pred matičarjem. D; je leto za mlado družino v marsičem prelomno, je poskrbeli i tudi selitev v bližino Starega gradu, kjer ima Ivan Žaberl odlič no izhodišče za pripravo na maratone. Kljub časovni stiski si I treninga loti vsaj enkrat na teden (idealna priprava bi bila tri , krat na teden, pravi), posebej pa je vesel, ker se mu je pr pripravah na naslednji maraton že pridružila tudi njegova Ta I ja. Letos sta se skupaj udeležila Rokovega teka v Šmarju pr Jelšah, prihodnje leto pa nameravata skupaj osvojiti Euro Cup za kar bosta morala preteči kar štiri maratone. Ali bo športni | ca tudi Ivanka, mamica in očka zaenkrat še ne vesta; jo bo pa vsaj dokler pri treh letih ne bo začela hoditi v vrtec, medtem kť | bosta starša merila voljo in moč na katerem od štirih 70 in vei | kilometrskih maratonov po Evropi, pazila babica.
ALMA M. SEDLAJ I Foto: DRUŽINSKI ARHI\
MoJa poroka na straneh Novega tednika
Želite, da bi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na straneh Novega tednika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Ce|e, email: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100.
1$, Celje
PLESKARSTVO FASADERSTVO
041/651 05Ď in 03/490 0222
ste bili POŠKODOVANI PORAVNAVA V PROMETNI
v	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE CEUE, Ljubljanska cesta 20
ŇS
Božiček ali dedek Mraz?
Kaj si nekateri znani Celjani letos želijo pod novoletno jelko in seveda, od koga želijo dobiti darila? Mi smo izbrali Božička in dedka Mraza, saj si želimo dvakratno obdarovanje. Kaj pa oni?
Bojan Vivod, najemnik Celjskega doma: »Tistega, kar bi si res želel, ne bom povedal. Je preveč smešna želja. Ne dam veliko na te želje. Tega časa ne maram preveč. Pri nas pa je še vedno glavni dedek Mraz.«
Katarina Kerk, sekretarka mestnega odbora LDS Celje: »Pod jelko bi rada videla Jana Plestenjaka (smeh). Letos sem darilo že dobila. Monografijo Dražena Petroviča od zelo dobrega prijatelja. To sem si želela najbolj od vsega. Pri nas hodi dedek Mraz in ne Božiček.
Čestitka iz pravih ust
V celjskem gledališču se po premierah ob kozarčku in prigrizku po dobri stari navadi, ki jo gojijo že vrsto let, srečajo igralci in ustvarjalci predstave, tudi tisti igralci, ki v predstavi ne nastopajo in pridejo čestitat svojim kolegom. Pohvala se vselej prileže. Ce pride iz pravih ust, še posebej. Janez Bermež in Mario Šelih, Tupolski v Blázinců, sta (po fotografiji sodeč) »premlela« zahtevne igralske vloge v predstavi in jim, predvidevamo, v takšni meri tudi nazdravila!
MP, foto: NM
Anžej Dežan, pevec: »Eno dobro knjigo. Recimo Parfum avtorja Patricka Suskinda. Ponavadi se mi želje uresničijo. Za zajčka si prihodnje leto želim zgoščenko. Drugače pa pri nas darila nosi Božiček.«
Meri Verbjak, manekenka: »Nimam posebnih želja. Ni važno, kaj je pod jeklo, važno je, kaj je okoli nje. Nikoli si nič ne želim, vedno si raje kupim kar sama. Božička imam raje, saj pride prej kot dedek Mraz.«
IZTOK GARTNER Foto: GK
stavracijo. Manja pa mu je podarila še masažo. Med presenečenji preteklih let se najbolj spominja pete obletnice skupine, ko je Manja za vse člane in njihove družine pripravila splavarjenje.
Prav nenavadna je bila tudi poroka Sandija in Manje, sicer diplomirane vzgojiteljice, ki je vodila tudi pevski zbor na OŠ Vransko in ženski zbor na Gomilskem. Poročila sta se na prigovarjanje hčere, ki je ob vstopu v šolo jokala, da se vsi enako pišejo, le njihova družina ne. Pa sta se poročila. Ker pa glasbeniki nimajo veliko časa, Manja do zadnjega trenutka ni bila prepričana, ali se bosta na izbrano soboto res poročila, zato ni izbrala bele obleke, ampak si je kupila kostim. Lea je pridna učenka, odlič-njakinja, tako kot očka in mamica ima tudi sama rada glasbo in se že pet let uči igranja na klavir. Za Laro posebnih želja nimajo, samo da bo zdrava, pa ji bomo pri vsem pomagali, pravijo.
Družina bo skupaj na božični večer, za novo leto pa, tako kot ponavadi. Vagabundi znova igrajo, le da tokrat v Bovcu prvič na prostem. Za letošnje praznike so pripravili tudi novoletno pesem Brigitě Kobe, ki jo je uglasbil San-dijev bratranec. Naj zvonovi zvonijo. V letu 2005 bodo izdali zgoščenko, saj morajo zanjo posneti le še dve skladbi.
SIMONA BRGLEZ
dekleti
vaijati črko r, da bo znala povedati svoje ime. Manji je bil izbor všeč, saj so ji pri srcu kratka imena, prav tako tudi Sandiju, ki je izbral ime za prvo hčer.
Prav ob našem obisku je Sandi Majcen praznoval 40. rojstni dan in bil zelo presenečen, saj smo se vse dogovorili z Manjo, ki mu je, kot že nekaj let, pripravila še nekaj presenečenj. Sandi je dobil tiskalnik, da bodo Vagabundi ob novem letu lahko poslali voščilnice, z ženo in otroki je odšel v kitajsko re-
Vagabund s tremi
Vodja Vagabundov Sandi Majcen je 28. maja postal drugič očka. Na svet je prijokala Lara, ki je bila težka 3,2 kilograma ter velika 49 centimetrov. To pa je prav toliko, kot pred 12 leti prva hči Lea.
Sandi, ki pri Vagabundih igra harmoniko, kitaro in trobento, tudi tokrat ni imel sreče, da bi ženi Manji stal ob strani Pri obeh dekletih se je namreč zgodilo, da sta se rodili 10 dni pred rokom, očka pa je prav takrat igral v Nemčiji. Manja ga je lahko le
poklicala in mu sporočila veselo novico, zdaj pa mu je tudi Lea poslala sporočilo »Sestrico imam. Črne lase ima.« Prav Lea je bila tista, ki je očka Sandija in mamico Manjo ves čas spraševala, zakaj nima bratca, prav vsi njeni strici in tete pa imajo po dva otroka. Zelo vesela je bila, ko sta ji povedala, da se bo tudi njihova družina povečala, zdaj pa zelo rada skrbi za Laro in mamici gleda pod prste, ali jo je lepo oblekla. TUdi ime ji je izbrala prav Lea, ki pa pravi, da bodo Laro najprej naučili izgo-