HUI
In kol so bivalni prostori različni, .so različne in drugačne zgodbe, ki se nadaljujejo. O različni starostni in socialni strukturi "nevidnih oseb" ter njihovem načinu življenja govorijo tudi različni prostori, tako javni kot intimni: kuhinje, dnevni prostori, spalnice, kabineti, kopalnice in stranišča. Na dileme redoljubno - neredoljubno, lepo grdo, čisto -umazano itd, si lahko odgovorimo vsak zase. Preko oblek, različnega sadja in zelenjave, namiznega pogrinjka ipd lahko prepoznavamo različne letne čase ali dele dneva in ob tem različne življenjske stile, nam nepoznanih oseb.
Fotografije nam tako omogočajo vpogled v neko selektivno realnost različnih domovanj, ki pa jo mojster Lenart vidi in dojema povsem osebno in lastno svojemu gledanju opazovanju okolice in hotenju po izpovednosti. Na tak ustvarjalni način in z dodatno uporabo barve se je poskušal približati predvsem fenomenu "meščanskega realizma". Tako gre predvsem za izseke/odlomke domovanj prijateljev in znancev. In kol pravi Branko Lenart, se v teh fotografijah (z zgodbo) zrcali in odseva tudi del njegovega lastnega domovanja.
4) Kot zani»tivusl lahko kz¡M>sUn tnv> ciefstun, da mojster fotografije Branko Lenari ta* ust vn ijct siTijfotografij islt'i^ci hired iicvct j ¡ros toni Nusprotno V vsakem prostoru naredi te 3 do 4 fotografije, kalinih kompoztčfta ni zrežirana in "akcija" predhodno dogovorjena, temi,vč je resničen
Tudi umetniška fotografija je dokument neke realnosti. S pomočjo fototehnike in tehnologije je gospod Lenart ob lem, da je ustvaril opus umetniških fotografij, muzealiziral tudi realnost samo. /.a etnologe in kustuse-etnologc je ob razumevanju "moči" vizualnih medijev pomembno, da ob fikciji in estetskem ugodju, ki (ne) veje iz umetnin, iščejo tudi v umetniški fotografiji ne le vidna, temveč tudi nevidna sporočila!
Moica RamŠak
PO POTEH LJUDSKEGA STAVBARSTVA SLOVENIJE - IN THE FOOTSTEPS OF VERNACULAR ARCHITECTURE IN SLOVENIA
Ministrstvo za kulturo, Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1994, 117 str., ilustr. Vzporedno slovensko besedilo in angleški prevod.
22. do 24. septembra 199-1 so potekali Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jih je pripravi! Svet Evrope. Kon-servacorji zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine so pripravili oglede etnoloških spomenikov: Vito Hcizlerv Zavodnjafi| Velenju in Rogatcu; Vladimir Knific v Kropi; Ulja na Medved \n Jelka Skalickv v Lovrencu na Pohorju, ■^enijanžu nad Dravčami in Šmartnem na Pohorju; Uda nin3arm Bojan Klemenčičv Štanjelu, Gočah in Idriji: Uda lenčičAioharv Sečovljah in Ravnu; Dušeni Si/varv Šmarjah 111 Apneniku; Zvezdana Koželj pa je v Vodnikovi domačiji v Ljubljani predstavila publikacijo Po poteh ljudskega s avharstva Slovenije, katere avtorji so navedeni etnologi «onservatorji.
'o je že tretja knjiga iz zbirke Vodniki po poteh sloven-jKt kulturne dediščine. Leta 1992 je izšla prva, Po poti Ročnih spomenikov Slovenije, leta 1993 pa po poteh rim-Slil" vojakov v Sloveniji.
si PPteh ljudskega stavbarstva Slovenije je knjiga, ki na k	^'kaliin vsekakor dobrodošla ne samo
u knjižnih po lica h Slovencev, ki imajo pozitiven odnos do
etnološke stavbne dediščine, ampak tudi v žepu angleško govorečih popotnikov. Etnologom in študentom pa bo poleg svinčnika, zvezka, fotoaparata in diktafona dobrodošel pripomoček tudi v njihovi terenski bisagi, saj so v knjigi predstavljeni modeli nekakšni Zgledi za muzejsko, turistično in obrtno dejavnost, ki se lahko razvije v prenovljenem objektu ljudskega stavbarstva, izbor predstavljenih objektov je šopek izbranih cvetk, ki so jih etnologi konserva to rji obnovili in jih primerno predstavili širši, ne samo etnološki javnosti.
Vezava v mehke platnice in tisk na umetniškem gladkem papirju ta strokoven sistematični pregled vzdrževanih, prenovljenih in za javnost dostopnih spomenikov ljudskega stavbarstva napravi za praktičen priročnik, ki se zaradi (pre)pogostega prelistavanja ne "izrabi" prehitro.
V etnološki "vodniški" literaturi je knjiga Po poteh ljudskega stavbarstva v Sloveniji "že" tretja te vrste, torej za Stotimi najlepšimi kmečkimi hišami na Slovenskem dr Ivana Sedeja iz leta 1989 In Vodnikom po slovenskih muzejih, ki je izšel leta 1992 Kot taka predstavlja temeljno strokovno in popularizaeijsko delo etnologov konservatorjev in io ne le z arhitekturnega, umetnostnozgodovinskega in etnološkega zornega kota, pač pa širše; spomenike ljudskega stavbarstva obravnava sistematično v luči raznovrstne dejavnosti varstva naravne in kuliurne dediščine, s poudarkom na predstavitvi njihovega pomena in varstvenih posegov na njih in ni le razvojni ali pa tipološki pregled obravnavane tematike V knjigi niso predstavljeni samo objekti ruralne stavbne dediščine, ampak tudi delavska stavbna dediščina.
GLASg|K SED 34/1994, šl. 3
35
Ifl
l1» uvodu dr. Jelke Pirkovič in Zvezdane Koželj, ki pojasnjujeta - piva - prednosti in pasti tovrstne predstavitve in - slednja - vzroke in načine varovanja ljudskega stavbarstva, sledi najprej zemljevid Slovenije z dvainštiridesetimi kraji, kjer najdemo v knjigi predstavljene etnološke spomenike. Že iz zemljevida (in iz kazala) se da razbrati, da so predstavitve etnološke stavbne dediščine dokaj enakomerno razporejene po posameznih pokrajinah. Tako so etnologi konservatorji iz kranjskega, novomeškega, eeljskega in mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine prispevali opise po šestih hiš, novogoriški in ljubljanski regionalni zavod sta se lotila sedmih in piranski Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine štirih reprezentativnih poslopij. Pred posameznimi pokrajinsko razvrščenimi stavbnimi opisi najdemo še podrobnejši izsek iz zemljevida Slovenije, pred opisom vsakega etnološko pomembnega spomenika pa še oddaljenost od Ljubljane in koordinate, po katerih lahko stavbo najdemo v Atlasu Slovenije. Opisi objektov ljudskega stavbarstva obsegajo lego v pokrajini in naselju, posege in dejavnosti in so dvojezični - slovensko angleški. Opremljeni so z reprodukcijsko kvalitetnimi fotografijami in načrti zavodov za varstvo naravne in kulturne dediščine in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo - Šole za arhitekturo, za vsakim od njih pa so še nepogrešljive reference, telefonske številke in naslovi ustanov, lastnikov ali oskrbnikov, s katerimi se lahko dogovorite za obisk, nakazana pa je tudi možnost dostopa z avtomobilom iz najbližjega večjega naselja. Sledita seznam temeljne literature o ljudskem stavbarstvu in naslovi muzejev z etnološkimi zbirkami v Sloveniji.
Knjiga po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije je nastala v rekordnih štirih mesecih in je zgled poenotenja metod predstavitve v spomeniškem varstvu, s tem pa odgovarja tudi vsem tistim, ki dvomijo o učinkovitosti etnološkega konservatorstva. Hkrati s knjigo so bili natisnjeni plakati, na katerih so predstavljeni objekti, ki so bili vključeni v dneve kulturne dediščine.
Dvojnost etnološkega konservatorstva1, ki je razpeto med reševanje stavbne dediščine pred propadom in puhliciranje za etnološko in laično bralstvo, je dobilo s knjigo Se en plus v prid slednjemu,
iSi	'. T'
1 ■ !- . '.■■■
í ' ■ ' K i V ' ■ ■ < ': ~; i i i if1' ■
L)ik>*'¡ .'■■*' T''1-' kul l u nu dviliščiiiu TI» I m L".-, m i tRritagti (Jays I Ct Jo.rnc,-* I .' r I-ni*i . tin 11: i! [" r* ■ 11 r. r
Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije
In the Footsteps of Vernacular Architecture in Slovenia
PRIHODNJA ŠTEVILKA:
ETNOLOGIJA V OSNOVNI SOLI
Riiiiiž,
Šolarke v Horjulu okrog leta 1926.
12 dokumentacije OEIKA.
10
Gl ASNIK SE D 34/1994, št. 3