ISSN 0350-5561
za konec tedna
Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V soboto bo občasno bo deževalo. Hladneje bo.
57 let
številka 14
četrtek, 8. aprila 2010
Odličen pevski nastop
V Zagorju ob Savi je bila sredi prejšnjega tedna 22. revija otroških in mladinskih zborov Slovenije
Na njej so sodelovali tudi zbori iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Odrezali so se odlično.
Zlato priznanje z odliko je prejel otroški zbor osnovne šole Ljubno, ki ga vodi Mitja Venišnik. Ta zbor je bil proglašen za najboljši otroški zbor. Zlato priznanje so prejeli otroški zbori velenjske glasbene šole, ki ga vodi Manja Gošnik Volk, osnovne šole Luče in zboro-
vodja Mitja Venišnik ter otroški zbor osnovne šole Gorica Velenje z zborovodkinjo Mihaelo Britov-šek. Pri mladinskih zborih je zbor osnovne šole Nazarje, ki ga vodi Katja Gruber, prejel zlato priznanje z odliko. Ta zbor se je okitil še z nazivom najboljši mladinski in debitantski zbor revije. Med dobitniki zlatega priznanja v kategoriji mladinskih zborov je bil še mla-
dinski zbor velenjske glasbene šole, ki ga vodi Marjaž Vehovec.
V veliki dvorani velenjske glasbene šole Frana Koruna Koželjskega bodo ob koncu tega tedna zapeli še odrasli pevski zbori, male vokalne skupine in okteti.
Območno revijo so organizatorji - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Šaleške doline - tudi tokrat razdelili na dva večera, saj bo jutri ob 19.30 uri nastopilo 12 pevskih sestavov, v soboto ob 19.30 pa 10. Program bo strokovno spremljal mag. Nikolaj Žličar.
■ tp
Ustavili prvi blok TEŠ
Šoštanj, 31. marca - Ob 13.
uri so v Termoelektrarni Šoštanj trajno zaustavili 30 MW blok 1, ki je obratoval vse od leta 1956, skupaj natančno 319.553,54 ur. V Evropi zapirajo podobne bloke po 270 000 urah obratovanja. To seveda pomeni, da so ga dobro vzdrževali. Proizvedel je 7.435.703.800 MWh, v njem pa so pokurili 10.582.000 ton pre mo ga. Najprej so iz omrežja leta 2008 izključili drugi blok, tretji in četrti bosta obratovala vse do začetka obratovanja bloka šest. Blok pet pa bo ostal tudi po tem času v hladni rezervi.
Prvi blok so zaustavili direktor TEŠ dr. Uroš Rotnik, vodja sektorja tehnike in vzdrževanja mag. Jože Lenart in vodja sektorja obratovanja mag. Branko Debeljak.
Očistimo Slovenijo v enem dnevu
Doslej se je prijavilo okoli 100.000 prostovoljcev
Slovenija - Okoli 100.000 prostovoljcev seje doslej že prijavilo za sodelovanje v akciji Očistimo Slovenijo, ki bo potekala 17. aprila. Sodelovale bodo prav vse slovenske občine, med podporniki akcije so vse krovne nevladne organizacije, pristojna ministrstva in organi v njihovi sestavi ter številne šole, vrtci, podjetja...
Na skupnem sestanku predstavnikov občin, komunalnih podjetij, direkcije za ceste, podjetij za prevzem odpadkov se bodo dogovorili o podrobnostih, o sistemu odvoza in zbiranja samih odpadkov. Udeleženci bodo dobili natančna navodila. Med potekom akcije bo deloval klicni center.
Organizatorji akcije udeležencem svetujejo, da se zanjo primerno oblečejo, obujejo, opremijo. Kakšno vreme nas čaka 17. aprila, pa se še ne ve.
■ mkp
1,50 EVR
VELENJE
Ko smeti
•	V V t
niso vec sala
Bojana Špegel
April se je, kot vsako leto, začel z dnevom norcev. Točno pred tednom dni. Všeč so mi šale, za katere se morajo ljudje malo potruditi, da uspejo. Da torej niso le besedne, verbalne. Ena boljših, za katero sem slišala, se je zgodila v velenjski mestni hiši. Mladi sodelavec v občinski upravi si je vzel čas in še pred začetkom delovnega dne v dveh uradih razdelil lončke za oddajo urina z vsemi navodili, kako in kaj. Delavce naj bi nenapovedano testirali na vsebnost alkohola in nedovoljenih substanc. Lonček bi morali oddati pri tajnici v uradu župana, kamor ga sicer nihče ni prinesel, je pa bilo na ta račun veliko smeha in zabave. Pri nekaterih bojda tudi rahle jeze, češ, kaj se pa grejo...
Če vam je plakat, ki je sporočal, da vam bo na dan norcev v enem od velenjskih lokalov postregla mladenka zgoraj brez, zvenel kot prvoaprilska šala, ste se rahlo zmotili. Sicer ni bila zgoraj čisto brez, bila pa je zelo pomanjkljivo oblečena. Imela sem možnost opazovati reakcije mimo lokala vozečih in povem vam, da se čudim, da ni prišlo do kakšne prometne nesreče. Da o gneči, ki je ta dan vladala nasproti vhoda na Radio Velenje, sploh ne govorimo. Čisto nič prvoaprilska pa ni bila tista, povezana z novimi pravili igre pri ločevanju in odvažanju smeti. Novi standardi so v veljavo stopili z enomesečno zamudo, torej prav 1. aprila. Ne vem, kako je to v zadnjih dneh izgledalo pri vas, a pri nas doma se še nikoli nismo toliko ukvarjali s smetmi. Kam lahko vržem ovitek pecilnega praška, ali škatla za hrambo jajc sodi med biološke odpadke ali ne, kako je s papirjem, ki je rahlo povoščen? Vprašanja, ki smo si jih ob tem, ko je bilo v naši mali kuhinji naenkrat več posod in kupčkov smeti, postavljali pri nas doma in očitno tudi pri prijateljih in znancih. Navada je pač železna srajca, in čeprav smo mnogi že doslej ločevali, čisto natančni še nismo bili, a ne? Konec koncev so nam vsak teden izpraznili črne posode za mešane odpadke, zato zadrege ob preveliki »proizvodnji« smeti ni bilo. Sedaj pa bo, saj bodo te posode praznili le vsakih 14 dni. Vesela sem, da ljudem ni vseeno. Da se o smeteh in ločevanju, s tem pa tudi predelavi odpadkov, pogovarjamo več in pogosteje. Da se ob tem celo zabavamo, saj zna biti kakšna situacija res smešna. Recimo ta, da po novem smeti tudi umivamo. Jogurtni lončki morajo biti pred odlaganjem pač oprani. In da o tem, kaj vse se da narediti iz odpadkov, spet več in pogosteje govorimo. Ko je prejšnji teden Velenje obiskala Eko karavana, je pobudnik akcije 'Očistimo Slovenijo v enem dnevu' Nara Petrovič našemu županu predlagal, da prav v Velenju začnemo uporabljati kompostna stranišča. Baje uvoznik že obstaja, on pa ga že uporablja. Ja, na koncu iz produktov, ki jih v školjko splakne voda, baje nastane kompost odlične kvalitete. In če bo šlo vse po načrtih, bomo prav v Velenju prvi uporabljali »fermentacijske posode organo«. Gre za majhne zbiralnike za biološke odpadke, za katere bomo brez težav našli prostor v kuhinjah. Izdelovali naj bi jih v enem od velenjskih podjetij; vsako gospodinjstvo bi dobilo 2, odvažali pa naj bi jih enkrat tedensko. Baje iz njih prav nič ne zaudarja. Če bo projekt zaživel, bomo po mojem nad njim navdušeni.
Prav danes je svetovni dan Romov. V Velenju in okolici jih živi okoli 150. Zvečer pripravljajo kulturno prireditev svojemu dnevu v čast, saj so velenjski Romi, združeni v društvu Romano Vozo, kulturno izjemno aktivni. Priznamo pa jim lahko še nekaj. Prav velenjski Romi so bili prvi, ki so se ukvarjali z ločevanjem odpadkov. Na odlagališču so znali poiskati surovine, ki se jih je dalo prodati in predelati. Nekaterim je to postal tudi poklic. Danes imajo tudi druge, saj se njihovo vključevanje v našo družbo uspešno nadaljuje. Še vedno pa znajo pokazati svojo kulturo, ki se je ne sramujejo. In ki, sploh v glasbi, plesu in poeziji, navdušuje mnoge. A kljub temu se vseh predsodkov ta družba še ni otresla. Se jih sploh kdaj bo?
9770350556014
»asiAS
lokalne novice
m
Velenje med občinskimi gazelami
Velenje - Pred dnevi so objavili lestvico presežkov slovenskih občin, ki jo je pripravila Akademija Sirius v sodelovanju s Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani. Mestna občina Velenje je na lestvici, ki jo primerjajo z izborom najhitreje rastočega podjetja Gazela, zasedla 4. mesto. Lestvica presežkov slovenskih občin meri, kakšen napredek oz. presežek ali zaostanek je občina dosegla po posameznih kazalnikih, razdeljenih v tri sklope: gospodarski kazalniki, človeški dejavnik in ekonomičnost delovanja občinske uprave. V tokratni lestvici so primerjali vrednosti kazalnikov za leti 2008 in 2009. Avtorji lestvice so pri ocenjevanju upoštevali najboljše svetovne modele: Svetovno lestvico konkurenčnosti regij po znanju, Evropsko lestvico konkurenčnosti regij ter še nekatere druge priznane metodologije.
Projekt »občina presežkov« je namenjen ozaveščanju občank in občanov slovenskih občin o razvoju občine, v kateri živijo, ter primerjavi z drugimi občinami. Takšni podatki bodo ljudem omogočali, da se pri izbiri stalnega prebivališča lahko odločijo za najboljšo možno lokacijo, ki bo zadovoljila njihove želje in potrebe. Lestvico si lahko ogledate na spletni strani Akademije Sirius: http://akademija.sirius.si/index.php?m=3&x=izpisi.
Prireditev ob svetovnem dnevu Romov
Velenje, 8. aprila - Romi po svetu 8. aprila, na obletnico prvega svetovnega kongresa Romov v Londonu leta 1971, praznujejo svoj svetovni dan. Dneva se vsako leto spomnijo tudi velenjski Romi, ki aktivno delujejo v romskem društvu Romano Vozo. Danes ob 17h bodo v dvorani Centra Nova pripravili kulturno prireditev, na kateri se bodo poleg članov velenjskega romskega društva predstavili tudi številni gostje.
Po pozdravnem govoru velenjskega župana Srečka Meha bo zbranim spregovoril predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc. Slavnostna govornica bo Tjaša Plohl, svetovalka na Uradu vlade RS za narodnostna vprašanja. Kulturni program bodo oblikovali člani literarnega društva Hotenja, Šaleško folklorno društvo Koleda, Srbsko društvo dr. Mladen Stojanovič ter romska društva Romano Jilo iz Lendave, Rasto iz Murske Sobote in Romano Vozo iz Velenja.
■ bš
Vpis otrok v Vrtec Šoštanj
Šoštanj - Od 12. do 23. aprila bo v Šoštanju potekal vpis otrok v Vrtec. V času vpisa bodo med 9. in 11. uro potekali dnevi odprtih vrat. Šoštanjski Vrtec trenutno obiskuje 310 otrok, ki so razporejeni v 18 oddelkov.
■ mkp
Število turističnih prireditev raste
Turistična zveza Velenje zadovoljna, ker jim idej ne primanjkuje - napovedujejo še več zanimivih turističnih prireditev
Na skupščini turistične zveze Veienje so ugotavljali, da vsako
ki pritegnejo
leto pripravijo več prireditev, tudi vedno več obiskovalcev.
gostoljubna«.
Glavna skrb TZ Velenje je in ostaja predvsem povezovanje vseh društev, članic zveze, usklajevanje njihovih programov in pomoč pri pripravi in izvedbi njihovih prireditev. Predsednik Franc Špegel je zadovoljen z vključevanjem turističnega gospodarstva v njihove aktivnosti. Odlično je tudi sodelovanje z MO, TIC-em, Festivalom Velenje in TZ Slovenije. Želi si, da v letošnjem letu vključijo v delo društev več mladih, zato bodo poskusili na vseh velenjskih osnovnih šolah organizirati delo turističnih podmladkov. Želijo pa si tudi, da še v kakšni okoliški krajevni skupnosti zaživi lastno turistično društvo (V Kavčah, Podkraju ...), saj ugotavljajo, da so ta zelo učinkovita, z ustanovitvijo društva pa se poveča tudi število prireditev v posameznem kraju.	■
Velenje, 26. marca - V petek je v Gasilskem domu Šalek potekala redna letna skupščina Turistične zveze Velenje. Na njej je bilo predstavljeno delo zveze in njihovih druš tev v lan skem letu. Iz poro čil je bilo razvidno, daje bil na področju društvenih dejavnosti storjen velik korak naprej.
Člani TZ in posameznih turističnih društev - v zvezo se jih sedaj vključuje že 10 - vsako leto pripravijo več prireditev, na katerih se povečuje tudi število obiskovalcev. Med najodmevnejše prireditve sodijo: Otroško pustno rajanje in
pokop pusta, Turistični teden, Dobrodošli v našem mestu, Golažija-da in sodelovanje na prireditvi Čarobni december. Še posebno odmevna je bila predstavitev na sejmu Turizem in prosti čas in Cvetličnem sejmu. Od pomladi do pozne jeseni pripravlja TZ Velenje s svojimi društvi vsako prvo soboto v mesecu prikaz starih kmečkih šeg in opravil na kmečki tržnici. Veliko časa posvetijo skrbi za urejeno okolje. Njihova komisija vsako leto obišče širšo regijo in poda predloge TZ Slovenije za tekmovanje v akciji »Moja dežela, lepa in
Turistično društvo Šentilj
organizira Salamiado,
ki bo 17. 4. 2010
in vabi vse pridelovalce suhomesnatih izdelkov, da prinesejo na ocenitev salame ali bunke. Ocenijo se izdelki pridelovalcev, ki bivajo na območju MO Velenje. Prijavite se lahko pri g. Petek Ivanu na tel. 041 776 133 do četrtka,15. 4. 2010.
Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje uspešni
Celje - Srednje zdravstvene šole Slovenije vsako leto zaznamujejo 7. april, svetovni dan zdravja. Temu je bilo posvečeno tudi državno tekmovanje srednjih zdravstvenih šol, na katerem so preverjali znanje dijakov iz strokovnih predmetov. Dijaki pa so pokazali svoje znanje tudi v literarnih in likovnih stvaritvah.
V tem šolskem letu je tekmovanje organizirala Srednja zdravstvena šola Jesenice. Tako je potekalo zadnji petek v marcu že 15. tekmovanje TZN in 7. tekmovanje BN srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji; že tretjo leto so dijaki tekmovali za priznanje Angele Boškin.
Dijaki Srednje zdravstvene šole Celje so bili zelo uspešni: iz programa TZN je največ točk v Sloveniji in s tem zlato priznanje osvojil Stanko Brečko, sledila so še tri srebrna priznanja, ki so jih dobili Anej Senica, Manuela Pečovnik in Katja Pungartnik (pod mentorstvom profesoric Vesne Božiček in Danice Artnak). Iz programa bolničar/negovalec so vse tri dijakinje (Tjaša Sopa, Teja Olenšek in Julija Matič) osvojile bronasto priznanje (mentorici Metka Černoša in Nataša Leban).
Dijaki so dobili priznanja tudi na literarnem področju, in sicer dijakinja Iva Pajtler iz 4. a razreda (pod mentorstvom Irene Uranjek), kije prejela bronasto priznanje. Na likovnem področju je skupina dijakinj iz 1.-a (Darja Švent, Lejila Čehič, Nina Žumer, Tjaša Ožek, Tea Bonfič in Mojca Krajnc) osvojila zlato priznanje za ko laž tehniko (pod vodstvom men-to ri ce Petre Piž moht).
Dijaki so bili priznanj veseli, saj so vložili veliko truda in svojega prostega časa za pripravo na tekmovanje.
■ Jure Beričnik
V pričakovanju našega prebujenje
Velika noč - veliki dan - Spomladansko razmišljanje o jeseni - Kdaj prebujenje našega gospodarstva - Če smo napovedovali pravljico, kdaj bo dobro zmagalo nad zlim - Naša obala še bolj razdrobljena
Vtem povelikonočnem času mnogi tudi naše siceršnje vsakdanje življenje povezujejo z njim. Ne le zaradi pisanic, ker da je tudi vsakdanje življenje dodobra pisano, ali zaradi barvanja, ker nas pačfarbajo eni in drugi že domala na vsakem koraku. Ta čas mnogi primerjajo tudi zaradi drugega simbola tega praznovanja. Začetka pomladi in prebujenja. Pa seveda pričakujejo, kdaj bo k nam znova prišla pomlad. Ne le po tem, da bodo v vrh spet prišle tako imenovane stranke pomladi. Kdaj bo za našo deželico na južni strani Alp res prišel čas prebujanje in prebujenja?!
Nekateri, tudi na našem ožjem in malo širšem območju, to pričakovanje pomladi že nekako povezujejo z jesenjo. Jeseni sicer ne bo volitev v organe Saše ali Celjske regije oziroma regionalnih organov na sploh, kot so nekateri napovedovali, še več pa jih je to pričakovalo, saj so se kolesja naše regionalizacije zavrtela malo drugače. Načelno naj bi se sicer zdaj vedelo, kdo je za regije, celo to, za koliko regij je kdo, v praksi pa tega natančno nihče več ne ve. Regionalizacija je številčno dejansko v razponu od dve do štirinajst, vsebinsko pa nedorečena. Že to pomlad pa nestrpno čakamo jesen zaradi lokalnih volitev. Strankarske centrale že delajo svoje strategije, kako privabiti čim več občanov, da bodo glas dali prav njim. Za to so jim pripravljeni ponuditi veliko; ne glede na to, ali bodo to res lahko uresničili ali ne. Prav zanima me, kako bodo vsi ti, ki se bodo potegovali za občinske stolčke, znali odgovarjati na vprašanja, kdaj se bo začelo prebujanje
našega gospodarstva. Še posebej po zadnjih uradnih napovedih, da nas ne čaka niti enoodstotna gospodarska rast, in ko nekateri gospodarstveniki še vedno sejejo pesimistične napovedi. Drugi pa poudarjajo, kakšno zlo je za zaposlovanje oziroma dvig nezaposlenosti naredil dvig minimalnih plač. Seveda bomo ob tem gotovo slišali tudi obrazložitve, da lokalne skupnosti na gospodarskem področju ne morejo narediti veliko, ker da vse vzvode drži v rokah država. Iz posameznih vrst, seveda strankarsko obarvanih, bomo morda tudi za to priložnost slišali, da ne morejo narediti kaj dosti, ker niso na oblasti »oni«; in zato naj glasujejo zanje, da bodo tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah znova lažje osvojili oblast. Druga stran bo morda rekla, da rešitve niso tako enostavne, ker morajo vendarle gledati na vse državljane Slovenije in še tiste, ki to niso, pa živijo pri nas. Pa še, da v Evropi nismo sami, zato je treba gledati nekatere stvari vseevropsko, ne le egoistično. Pa čeprav je to pogosta vrlina Slovencev.
Ob vsem tem dogajanju se nekateri vendarle še vedno spomnijo časov, ko smo govorili o »naši zgodbi«, o pravljici, ki da jo doživlja Slovenija. Od te pravljice je ostalo bore malo, razen poudarjene vsebine mnogih tovrstnih zgodb: boja med dobrim in zlim. In takim bojem smo res pogosto priča pri nas. Le da večkrat ne vemo, kdo so dobri, kdo so zli. Oziroma ne vemo, katera stran pripada dobrim, katera zlim. Še posebno, ker se stvari pogosto obračajo in navadni ljudje niti nimajo časa presojati o dobrem in zlu. Pa tudi zgodovinsko reklo »po njih dejanjih jim bomo spoznali« pri nas vedno ne velja. Žal! V zadnji dneh, ki sicer našemu koščku obale zaradi vremenske neprimernosti niso bili najbolj naklonjeni, je bilo tam vseeno vroče. Ne zaradi veselega druženja, ampak zaradi delitve. Medtem ko državni zbor ni naklonjen, da bi naša statistična regija dobila še eno občino, občino Loče, ki naj bi nastala na konjiškem koncu, je soglašala, da se od Popovičeve občine Koper odcepi Ankaran. Za to so se prej na referendumu odločili tudi Ankarančani, a vsem to še vedno ni po godu. Pa so se vneli novi špetiri in obetajo še novi zapleti. Eni pravijo, da je za vse to kriva koprska luka, kije za nekatere tudi dober vir zaslužka.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
POGOVOR
Premogovnik na odprtem energetskem trgu_
Delovanje v dveh smereh - k optimalni proizvodnji premoga in ustvarjanju prihodkov na drugih trgih, se bo v Skupini Premogovnik nadaljevalo tudi v prihodnje
Milena Krstič - Planine
Velenje - 135 let mineva od takrat, ko so v Šaleški dolini prvič prevrtali glavni lignitni sloj, zato se leto 1875 šteje za začetek rudarjenja v dolini. V teh letih so, če upoštevamo tudi letošnjo proizvodnjo, ki sega že krepko čez milijon odkopanih ton lignita, rudarji iz neder zemlje na površje spravili že blizu 220 milijonov ton premoga. Po uradnih podatkih je v tako imenovanem velenjskem polju - brez jame Šoštanj - na razpolago še približno 130 milijonov ton odkopnih zalog, bilančnih pa je še precej več. Na jubilej so, pravi direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, izjemno ponosni.
V	vseh teh letih - na začetku nekoliko manj - v zadnjih dveh, treh desetletjih pa intenzivno, ste v Skupini Premogovnik Velenje razvijali tudi druge dejavnosti, ne samo premogovniške.
»Glavni razvoj premogovnika, po velikosti in modernizaciji, se je začel v šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Potekal je silovito. V osemdesetih letih je premogovnik dosegal rekordne letne proizvodnje, več kot pet milijonov ton premoga. Pojavljati so se začele zahteve, da bi šli na šest milijonov ton letne proizvodnje. Na srečo ti načrti niso bili uresničeni! To bi bilo res preveč. Sedanja letna proizvodnja je ustaljena pri štirih milijonih, odvisna je od kurilne vrednosti, ker ne prodajamo več ton, ampak prodajamo energijo, ki je skrita v teh tonah. Tako bo predvidoma do leta 2020, potem pa se bo postopno začelo zmanjševanje proizvodnje.
V	osemdesetih letih je imel premogovnik več kot 5.400 zaposlenih. Danes nas je v krovnem podjetju že manj kot 1.300. Zmanjševanje števila delovnih mest v osnovni dejavnosti in nadomeščanje v drugih pa je drugi del naše zgodbe. Če prvi steber predstavlja proizvodnjo premoga, predstavlja drugi vse ostale dejavnosti. Lani je število zaposlenih v pridruženih družbah prvič preseglo število tistih, ki so zaposleni v krovnem podjetju.«
Kakšno pa je bilo lansko leto? »Lahko rečem, da je bilo kljub recesiji dobro. V Skupini smo ustvarili več kot 28 milijonov evrov zunanje realizacije, torej prihodkov na trgih zunaj premogovniške dejavnosti. Delovanje v dveh smereh, z optimalno proizvodnjo premoga in ustvarjanjem prihodkov na drugih trgih, se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.
Modernizacija proizvodnje, uvajanje sodobne tehnološke opreme in neprestano piljenje organizacije, logistike je prineslo vrhunske proizvodne rezultate, visoko produktivnost, ki zmanjšuje potrebno število zaposlenih v neposredni proizvodnji premoga. Zato je naša dolžnost, da pomagamo ustvarjati nove programe, ki prinašajo delovna mesta zunaj neposredne proizvodnje premoga.« Večkrat rečete, da je to odgovornost do tistih, ki prihajajo, ne do tistih, ki že
»Ugreznine, jezera ... Vse to bo v naslednjih petdesetih letih še nastajalo.«
dela te.
»Tako je. Nam, ki danes delamo v Skupini, to res ne bi bilo potrebno. Potrebno pa je za naše otroke, naše vnuke, da bodo imeli kakovostna delovna mesta tudi v prihodnjih desetletjih.«
Premogovnik deluje na odprtem energetskem trgu
Usmerjajo vas štirje poglavitni strateški cilji. Vsak zaposleni jih pozna. Na tokratni Strateški konferenci ste jih malo posodobili. Kam gredo te spremembe? »Premogovnik deluje na odprtem energetskem trgu. Ob dejstvu, da se naložba v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj že izvaja, so vsa naša razmišljanja usmerjena v to, kako zagotoviti oziroma izpolniti svoj del naloge v zgodbi o tem bloku. Ta pa je jasna: zagotoviti konkurenčen energent za celotno življenjsko dobo novega bloka. Premoga je dovolj in miga znamo odko-pati po konkurenčni ceni.
Prvi strateški cilj smo zato usmerili v prilagajanje razmeram na konkurenčnih trgih. To prilagajanje bo nujno. Ne morem vnaprej natančno vedeti, koliko premoga bo potrebno zagotoviti na primer v letu 2019, ker ne vemo, kakšne bodo takrat potrebe. Lahko pa rečem, da smo sposobni odkopati 4 milijone ton ali pa še kakšno več. Premogovnik Velenje se bo moral v vsakem trenutku prilagajati razmeram na trgu. Tako smo se znali prilagoditi tudi lani, ko je bilo hidrološko zelo dobro leto in so bile potrebe po premogu nekoliko manjše, znali pa se bomo tudi letos, ko se potrebe po premogu še ne bodo povečevale. Skupaj z zaposlenimi smo se, denimo, dogovorili za 38-ur-ni delovni tednik.«
Ključna sta varnost in zdravje pri delu
Drugi cilj je ostal popolnoma nespremenjen.
»Zagotavljanje varnosti in humanosti pri izvajanju delovnih procesov sta ključni vodili našega delovanja. Obojemu namenjamo posebno pozornost. Kar nekaj razvojnih nalog je usmerjenih v to, glede humanizacije dela še zlasti na pri-pravskih deloviš čih.
Delo rudarjev, pri tem pa mislim na delavce vseh strok, ki delajo v proizvodnem procesu, torej tudi elektrikaije, strojnike in druge, je delo v posebnih razmerah. Za nas je pomembno, da skrbimo za organizacijo dela tako, da sta varnost in zdravje pri delu vedno na prvem mestu.
Tretji cilj je malo preoblikovan. Zapisali smo, da bomo zagotavljali družbeno odgovorno ravnanje v skladu z okoljski-mi zahtevami. Družbeno odgovorno ravnanje je širši pojem od izpolnjevanja okolj-skih zahtev. V dolini smo nekatere glavne ekološke težave rešili. Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje sta v zadnjih dvajsetih letih z načrtnim delom ekološko ozdravila dolino. Sanacija je ves čas potekala in bila neposredno financirana iz stroškov proizvodnje premoga in stroškov proizvodnje električne energije.
Včasih kdo reče, daje ta proizvodnja draga, sam pa odgovarjam: odvisno je od tega, o čem govorimo. Stroški proizvodnje električne energije vključujejo vse, kar nastaja v zvezi z njeno proizvodnjo. Ponavljam, daje celotna sanacija v Šaleški dolini potekala brez posebnih zakonov in proračunskih virov, neposredno iz stroškov proizvodnje. Mogoče se tega premalo zavedamo.«
\
Dr. Milan Medved:»Prišel je čas, da rečemo, da je prestrukturiranje končano.«
Družbeno odgovorno podjetje
Da energenti povzročajo motnje v okolju, je jasno, temu se ne bo moč nikoli izogniti.
»Seveda in zato je družbeno odgovorno ravnanje tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.
»Že dolgo ne prodajamo več ton, ampak energijo, ki je v njih skrita.«
Sanacije še ni konec. Rudarske ugreznine, jezera ... Vse to bo v naslednjih petdesetih letih še nastajalo in ves čas bo treba skrbeti zanjo.
Premogovnik Velenje je eden najsodobnejših premogovnikov s podzemno eks-ploatacijo v Evropi, ima dobro tehnologijo, izkušene rudarje in na razpolago še dovolj premoga, ki ga je vredno izkoristiti v prihodnjih desetletjih. To je zame družbena odgovornost podjetja. Da naše podjetje je družbeno odgovorno, dokazujejo tudi številna priznanja, ki smo jih prav za to že prejeli.«
Kaj pa prestrukturiranje, je končano?
»Mislim, da je res prišel čas, ko lahko rečemo, da smo prestrukturiranje končali. Izločili smo dejavnosti, ki niso neposredno potrebne v proizvodnji premoga. Naša naloga zdaj je zagotavljati rast Skupine Premogovnik Velenje s prodajo znanj in storitev na trgih zunaj osnovne dejavnosti in s tem ustvarjanje novih delovnih mest. Tu nas čaka še veliko dela.«
Velika je tudi odgovornost pridruženih družb, ne samo krovne?
»Moji sodelavci lahko potrdijo, da velikokrat govorim o tem, da ne vem, kdo
ima težje delo; tisti, ki delamo neposredno s proizvodnjo premoga, ali tisti, ki morajo prihodke ustvarjati drugje. Na trgu je treba biti zelo inovativen. Šteje naš skupni napor -n vesel sem, da smo bili pri tem, kot sem že omenil, v lanskem letu zelo uspešni.«
Na vidiku nove naložbe
Velikokrat poudarjate, da je razvojno delo pri vas naravnano v zagotavljanje izhodiščne cene premoga, kije 2,25 evra za gigajoule. Ste tega sposobni? »Absolutno. Razvojno delo je dobro organizirano, poteka v različnih programih. Izpostavil bi morda le tri ključne projekte, ki jih moramo dokončati v naslednjih štirih letih.
Modernizacija odkopov je naša stalna naloga. Preizkusili smo že delovanje najdaljših odkopov v zgodovini premogovnika. Sredi maja bo šel spet v pogon 200-metrski odkop v severnem krilu jame Pre-loge. Obvladamo sodobno tehnologijo, velenjska odkopna metoda dokazano daje najboljše rezultate v debelih slojih premoga, delovni proces je naravnan tako, da omogoča visoke izkoristke. V letu 2008 smo imeli, če navedem primer, na treh odkopih rekordno dnevno proizvodnjo premoga - 26.000 ton. Prejšnji mesec smo imeli na dveh odkopih rekordni dnevni rezultat 25.000 ton. Ne razumite me narobe, forsiranje rekordnih rezultatov ni naš cilj, govori pa o tem, česa vsega smo sposobni. Sami si pri proizvodnem ciklu želimo čim bolj enakomerno in umirjeno delovanje.
Potem je tu modernizacija dela na pri-pravskih deloviščih. Precej naporov smo vložili v to in našli pravi koncept za opremo in tudi organizacijo dela. Vemo, kakšen napredovalni stroj moramo uporabiti - tudi ta je polovico naš proizvod, polovico pa ruski. Tu je še podajalnik lokov, ki pomeni velik korak naprej v humani-zaciji dela, saj omogoča bistveno manj fizičnega dela, avtomatski premični verižni transpor ter, odvoz . « Mimogrede: velikokrat se pogovarjamo o pripravskih deloviščih. Tistim, ki se s premogovništvom ne ukvarjajo, je to manj znan del vašega dela, a izjemno pomemben.
»Glavne proizvodne enote so odkopi. Da ti lahko delujejo, je potrebna vrsta aktivnosti, ki so ključne, od transporta, zračenja, odvoza premoga, odvodnjavan-ja ... Ena ključnih operacij je tudi izdelava jamskih prostorov. Brez tega odkopi ne bi mogli delova ti. Vsa ko leto naša pri-pravska delovišča izdelajo približno 7 kilo metrov novih jam skih pro sto rov. Pri-bliž no toli ko pa jih potem, ko odko pi napredujejo, likvidiramo. Kako zelo pomemb na je izde lava jam skih pro sto -rov, pove poda tek, da strošek izde lave jamskih prostorov - vseh, kijih potrebujemo vsako leto - znaša približno 70 odstotkov vseh stroškov proizvodnje premoga. Zato je za nas toliko bolj pomembno, da prav tu napravimo nove razvojne korake, ki bodo ob humanizaciji dela in povečani varnosti prinesli večjo produktivnost in s tem optimirali stroške v tem seg men tu.« O NOP 2 je že veliko znanega. Kako daleč je ta projekt?
»Gre za nov izvažalni jašek. Projekt je v predinvesticijski fazi, končnih odločitev še ni. Pripravljamo dokumentacijo, ki jo bomo verificirali skupaj z večinskim lastnikom HSE, nato pa bomo z ustreznimi rešitvami šli po soglasje še v nadzorni svet.
V zadnjih desetih letih je jama doživela veliko sprememb. Proizvodnja se je skoncentrirala na precej ožje področje v
»Sposobni smo zagotoviti konkurenčen energent za celo življenjsko dobo novega bloka termoelektrarne.«
jami Pesje in Preloge. Povsem odveč je, da nakopani premog, ki pride iz odkopov in se nahaja v globini 400 metrov pod deponijo, vozimo nekaj kilometrov proti Velenju, da ga potem pripeljemo nazaj. Predinvesticijska študija kaže, da bi bilo smiselno zgraditi nov jašek. Trenutno so zaključena dela na strukturni vrtini v neposredni bližini bodočega jaška. Vrtina daje izhodišča projektantom za definiranje potrebnih aktivnosti in načina izdelave. V predvidenem času bo pripravljen investi cij ski pro gram, potem pa bodo ste kli pos top ki, ki sem jih napovedal.«
V	Premogovniku je veliko znanja
Precej delate tudi drugje. Bosna in Hercegovina, Makedonija...
»V Premogovniku je zbranega veliko znanja, dobrih strokovnjakov. Zakaj ne bi iz tega kaj iztržili? BIH seje pokazala kot dober trg, ima ogromne zaloge premoga. Sedem njihovih glavnih rudnikov, kapital sko poveza nih v kon cern Elek tro pri-vrede BiH, je trdno odločenih, da gredo v modernizacijo, zavedajoč se, da energetika tudi v prihodnosti ne bo mogla brez premoga. Projekt Mramor smo dobro izvedli, pripravljamo se še na večjega v rudniku Breza.
V	Makedoniji se zelo intenzivno odvija raziskovalno vrtanje za potrebe odpiranja novega rudnika Marijevo pri Prile-pu. Mi bomo izdelali glavni rudarski projekt. Vrtalna dela za določanje natančnih kontur premoškega sloja so v intenzivni fazi.«
Veliko pozornosti tudi sicer namenjate
znanju, kadrom.
»Glavna vrednost podjetja so ljudje. To v rudarskih organizacijah še posebej velja. Zato zaposlenim, sedanjim in tistim, ki bodo k nam šele prišli, velja posebna pozornost.«
So za svoje delo tudi dobro plačani?
»Hja ... To je relativna zadeva. Kolikor koli dobimo, si mislimo, da bi bilo dobro še več. Ampak če se malo primerjamo z drugimi, smo s plačo lahko zadovoljni. Smo v vrhu regijskega gospodarstva.«
DOGODKI
—*6ks
8. aprila 2010
Zicnice so se ustavile, začenja se gradnja hotela
Letošnja zimska sezona je bila na Golteh povprečna, saj se je zima začela zelo pozno - Sezono so že zaključili, stekle pa so že priprave na gradnjo hotela, ki se začenja ta teden, decembra pa bo že sprejel prve goste
Podoba Golt se bo do naslednje smučarske sezone močno spremenila.
Mira Zakošek
Na Golteh se je prejšnjo nedeljo iztekla še ena povprečna smučarska sezona. Na planino so prepeljali okoli 62 tisoč smučarjev. Čeprav je bila letošnja zima vsaj v dolini tako bogata s snegom, kot že dolgo ne, razmere na smučiščih niso bile tako dobre. Zima se je na Gol-
teh začela pozno, zato so zimsko sezono začeli 18 dni pozneje kot lani, saj snega ni bilo, pa tudi temperature niso dopuščale, da bi ga izdelovali. Prizadela pa jih je še velika decembrska odjuga, kije uničila njihov predhodni trud. Skupaj so našteli 100 smučarskih dni, lani denimo 120. Trenutno so razmere na Golteh še vedno dobre, a so
Cesta izpolnila pričakovanja
Cesta na Golte je kljub temu da je treba urediti še dodatna parkirišča, že izpolnila pričakovanja. Po njej se je na smučišča pripeljalo od tri do 4 tisoč obiskovalcev mesečno.
Nov hotel na Golteh bo stal 9 milijonov evrov, zanj so pridobili tretjino nepovratnih sredstev
Za obis koval ce na Gol te gon do la ne vozi
Glede na to, da pripelje gon-dolska žičnica neposredno v hotel na Golteh, v času njegovo prenove ne bo vozila. Upajo, da bo v poletnem času, ko bodo končana groba gradbena dela, že vozila. Sicer pa se lahko obiskovalci te vse bolj priljubljene planine tja lahko pripeljejo po lepo urejeni cesti preko Šmihela.
li za sprejem gostov.
»Z novim hotelom bomo pridobili 116 ležišč v 44 sobah in dveh apartmajih, za hotelom pa bomo postavili še sedem depandans, v katerih bo 30 apartmajev. Pridobili pa ne bomo le nastanitvenih zmogljivosti, ampak tudi sodobno restavracijo za dnevne goste, ala-card restavracijo, nočni lokal, kongresno dvorano, wellnes, fitnes... tako da bodo imeli naši gostje poleg smučanja in poleti sprehodov še veliko drugih možnosti za preživljanje prostega časa,« pravi
Letos je smučalo na Golteh 62000 smučarjev
sezono zaključili zaradi prenove, ki se je lotevajo. Sprazniti so morali hotel, ki so ga že »predali« gradbincem. Najprej bodo postavili novo trafo postajo in čistilno napravo, nato pa zgradili hotel. Računajo, da ga bodo prevzeli že v oktobru in ga do decembra že pripravi-
direktor Ernest Kovač, ki je prepričan, da so v turizem potrebna nenehna vlaganja. Na Golteh tega ni bilo veliko, hotel je bil zgrajen leta 1969 in vanj doslej ni bilo veliko vlaganj. Letošnja investicija bo seveda velik finančni zalogaj, težak kar 9 milijonov evrov. Z lastniki so se dogovorili, da bodo tretjino potrebnega denarja za investicijo dokapitalizirali, za približno toliko so pridobili nepovratnih evropskih sredstev, za tri milijone pa se bodo zadolžili. Seveda pa je to šele prvi od številnih načrtovanih investicijskih ciklov na Golteh, naslednja bo prišla na vrsto žičniška infrastruktura.
V vodstvu pa se zavedajo, da je prav tako pomembno kot sama investicija trženje zmogljivosti, ki jih bodo pridobili, zato se že lotevajo tudi tega.	■
Iz občine Šmartno ob Paki
Baronija
Na nekaj zadnjih sejah raznih odborov in komisij ter tudi občinskega sveta so člani kar nekaj pozornosti namenili objektu Baronije, starejši spomeniško zaščiteni zgradbi v Šmartnem ob Paki.
V njej je danes nekaj stanovanj, bivalne razmere stanovalcev stavbe pa so dokaj slabe, vendar lokalna skupnost večj ih finančnih sredstev za obnovo trenutno nima na voljo. Išče pa ustrezne rešitve: od ideje o ustreznem partnerju za odkup zgradbe, do obnove objekta. Seveda pa bi morali hkrati rešiti tudi vprašanja stanovalcev, saj jim je potrebno zagotoviti ustrezna nadomestna stanovanja ali omogočiti podobne pogoje bivanja v morebitni obnovljeni zgradbi. Kakor koli že, svetniki so občinski upravi dali zeleno luč za nadaljnje postopke pri reševanju tega vprašanja.
Kje se bo gradilo?
Na nedavni seji občinskega sveta so svetniki med pobudami in vprašanji postavili županu Alojzu Podgoršku tudi vprašanji o možnosti in načinu gradnje individualnih hiš oziroma stanovanjskega bloka pri osnovni šoli ter na Petro lovi parce li v Reči ci ob Paki.
Podgoršek je pojasnil, da so zemljišča od Boleta v bližini osnovne šole zasebna lastnina in daje tudi sam zasledil, da so individualni lastniki parcele prodali. Niso pa na občinsko upravo dobili še kakšne druge zahteve za izdajo dokumentov oziroma izdajo soglasij. Tako vtem trenutku še ni znano, kaj se bo na tem območju gradilo. Vsekakor pa se lahko le tisto, kar je predpisano v občinskih prostorskih aktih. Te pa je sprejel občinski svet pred nekaj leti. Po informacija Podgorška Petrol svoje parcele v Rečici ob Paki, rezervirane za izgradnjo bencinskega servisa, za zdaj še ne prodaja. Je pa pojasnil, tudi zaradi morebitnih špekulacij, da kot lastnik prodaja svoje zemljišče v bližini Petrolovega zemljišča. Prodaja ga preko javne objave, saj ima gotovo to tudi pravico početi.
Vpis otrok v vrtec
Od ponedeljka, 12. do petka, 23. aprila bodo v Vrtcu Sonček v Šmartnem ob Paki prvič vpisovali otroke v samostojen vrtec. Vpisovali jih bodo vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure. Ob tej priložnosti bodo ob vpisnih dnevih, od 9. do 11. ure, pripravili tudi dneve odpr tih vrat Vrt ca Son ček.
Centralni vrtec in v vrtec v šoli v tem šolskem letu obiskuje 125 otrok v sedmih oddelkih.
Še 50 dni do izleta z vlakom
Člani Turističnega društva Šmartno ob Paki so strnili priprave na 14. po vrsti izlet z vlakom. Ta bo stoterico potnikov iz regije Saša in njenih sosednjih krajev popeljal na pot v petek, 28. maja proti prestolnici sosednje Madžarske - v Budimpešto. Ob obisku slikovitega mesta na bregovih veličastne Donave organizatorji obljubljajo pravo pašo za oči in hrano za dušo.
Prijave za izlet že zbirajo na TIC-u Velenje in v trafiki Marina v Šmartnem ob Paki, najbolj radovedni pa lahko v zvezi z izletom pokličejo tudi prvega organizatorja izleta Marjana Kneza.
■ tp
radio®alfa
■ W
<5 w
"S
O (M
5 oo n eo
Letošnje leto - posebno leto
V celjski mlekarni zaključujejo petletno strategijo - Siri in jogurti brez barvil in umetnih sladil - Še vedno odprti za sodelovanje in povezovanje
Tatjana Podgoršek
Celjska mlekarna je lansko leto sklenila s pozitivno ničlo, kar je - po mnenju direktorja druge največje slovenske mlekarne Marjana Jakoba - glede na posledice gospodarske krize, tj. nizke odkupne cene mleka v Italiji, kamor izvaža svoje viške, in glede na to, da so imeli maja še 980 tisoč evrov izgube, dober poslovni rezultat. Pri nekaterih izdelkih so presegli načrte, pri drugih ne v celoti. »V mlekarni ogromno mleka predelamo v sire, cene slednjih pa so vse do septembra, oktobra lani precej nihale. Šele v zadnjih treh mesecih smo dosegli nekoliko boljše cene. Samo za primerjavo: leta 2008 je znašala prodajna cena sirov v povprečju 4,28 evra, lani pa 3,08 evra. Tudi po tem se vidi, kakšen vpliv na poslovanje ima gibanje cen sira v Sloveniji in v Evropi.«
Posledice gospodarske recesije - pravi Jakob - čutijo vsak dan bolj. Kljub temu so v mlekarni sprejeli pogumen načrt za letos: pozitivno poslovanje, na razvojnem področju pa nakup novega stroja za pakiranje sira ter nekaj manj ših naložb v sku tar ni in maslarni. Na seznam izdelkov pa naj bi na
novo dodali namaze. »Leto 2010 bo za mlekarno posebno leto zaradi nove podobe, ki jo pripravljamo za svoje izdelke. Prvi bodo na trgu v mesecu avgustu, ko bomo kupcem ponudili nove LCA jogurte brez barvil in umetnih sladil. Njihova vsebina bo povsem naravna. Tudi pri sirih načrtujemo spremembe. Poleg nove folije, vsaj štirih vrst velikosti, smo v postopku pri pristojnih organih za pridobitev naziva višja kakovost. Tudi sire bomo ponudili potrošnikom brez kakršnihkoli dodatkov.«
Mlekarna je lani prodala 75 odstotkov izdelkov na domačem trgu. V strategiji za naslednjih pet let, katere izdelava je v zaključni fazi, predvidevajo večjo usmeritev na tuje trge, sploh v države bivše Jugoslavije. Priložnost vidijo na srbskem trgu. Zanimiva sta še albanski trg, kjer so že prisotni, poseben projekt pa je italijanski trg. Kot poudarja Jakob, so se ga lotili zelo sistematsko, na njem pa naj bi se z nekaterimi izdelki pojavili že letos. "Na ta trg je težje prodreti, ker so njihovi mlečni izdelki povsem drugačnega okusa kot za slovenski trg. Sicer pa načrtujemo, da bomo do leta 2015 v mlekarni predelali vso mleko, ki ga odkupimo, in ga
ne bomo več kot tržni višek prodajali na italijanskem trgu, kjer so razmere in cene zelo nezanesljive."
Pri povezovanju za zdaj svojo pot
Marjan Jakob
Na vprašanje, kako komentira odločitev upravnega odbora Kmetijske zadruge Šaleška dolina o nakupu deleža v Ljubljanskih mlekarnah, saj je vendarle omenjena zadruga ena od pomembnih solastnic celjske mlekarne, pa je Jakob dejal: »Težko komentiram odločitev, ker ne poznam, kaj je člane upravnega odbora privedlo k temu. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je več kot 10-odstotna lastnica naše mlekarne. Če bi se za takšen ukrep odločile vse zadruge, vsi proizvajalci mleka, bi najverjetneje projekt uspel. Posamezna okolja pa ne vem, če lahko
pričakujejo želen rezultat.«
Kot je še dejal Jakob, v njihovi mlekarni glede povezovanja z drugimi slovenskimi mlekarnami v tem trenutku vlada zatišje. Pozorno in tudi zaskrbljeno spremljajo dogajanje v največji slovenski mlekarni, sicer pa gredo svojo pot. Kaj se bo dogajalo v prihodnje, bo odvisno od odločitve lastnikov celjske mlekarne. »Uprava mora zagotoviti normalen razvoj, čim boljše poslovanje in to bomo zanesljivo naredili,« je sklenil pogovor Marjan Jakob.
Postanite naročni


Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
AKTUALNO
Kriza ne pojenja
Tudi v regiji Saša v težkem položaju predvsem gradbeništvo, posledice pa vse bolj čutijo »zadnji v vrsti« - V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje lani dosegli boljše rezultate kot leto prej - Kljub krizi in »polnem« zavodu za zaposlovanje delavcev primanjkuje
Tatjana Podgoršek
Metleče, 31. marca - Članiuprav-nega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so se sešli na sejo v prostorih pridružene članice zbornice - Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Osrednji temi seje pa sta bili kriza in položaj gospodarstva v regiji Saša. Ugotavljali so, da so jo nekateri kljub krizi dobro odnesli, za druge, predvsem gradbeništvo, pa najhujše šele prihaja.
Predsednica upravnega odbora Cvetka Tinauer ni izrazila tolikšne zaskrbljenosti zaradi velikih gradbenih družb, ampak bolj zaradi manjših v tej verigi. »V gradbeništvu so najbolj ogroženi samostojni podjetniki, ki za to, da lahko dokončajo svoje delo, najamejo kredite, sami pa v tem poslu jamčijo tudi z vsem svojim osebnim premoženjem. Zaradi nastalega položaja lahko doživijo dramatične zgodbe.« Na drugi strani pa ni zasledila, da bi bilo v državni upravi zaradi manj posla manj zaposlenih.
Anton Ploštajner iz nazarskega podjetja BSH je povedal, da jih je lani kriza zaobšla, letošnji prvi trije meseci pa kažejo, da bo letošnje poslovanje še uspešnejše od lanskega. Razlog za to pripisujejo raz-
voju, novim izdelkom, s katerimi si utrjujejo položaj na dosedanjih trgih in osvajajo nove. Letos so že zapos li li 100 novih sode lavcev. Opozoril pa je na preobsežne, prezahtevne in zbirokratizirane doku-
delati.« Uršula Dokl Menih iz
velenjskega Gorenja je opozorila na počasno sprejemanje delovno-pravne zakonodaje, na to, da se postopki za odpuščanje niso krajšali, krajšal seje le odpovedni rok, nižje naj bi bile tud odpravnine.
V velenjskem Ericu so predvsem zaradi poslov v Srbiji, Makedoniji ter Borni in Hercegovini lani dosegli boljše rezultate kot predhodno leto. Je pa njegov direktor Marko Mavec izrazil nezadovoljstvo, ker dobijo denar za raziskave in razvoj predvsem velike razvojne družbe. V družbi Esotech so z lanskimi poslovnimi rezultati sicer zadovoljni, vendar v letošnjih prvih mesecih že izkoriščajo rezerve. »Iztekel se je namreč triletni ciklus, ki smo ga sklenili dobro predvsem zaradi
Drev opozoril, da so zadruge večkrat na razpisih omejene.
Možnost protidobav
V nadaljevanju seje so člani upravnega odbora zbornice podprli pobudo o prevzemu koordinacije pri oblikovanju delovne skupine za spremljaje investicije bloka 6. Energetska naložba ne zadeva le Teša in Premogovnika, ampak prinaša številne priložnosti in izzive za širše lokalno okolje. Savinj-sko-šaleška gospodarska zbornica bo v sodelovanju s Savinjsko -šaleško razvojno agencijo in območnima obrtno-podjetniškima zbornicama Velenje in Mozirje še ta mesec organizirala sestanek z vod-
mente za prijavo na razpise, pa tudi na težave pri pridobivanju kadrov. Ne toliko v neposredni proizvodnji, težje pridejo predvsem do strokovnjakov. Daje delavce kljub »polnemu« zavodu za zaposlovanje težko dobiti, je dejal tudi Milan Forštner, predsednik uprave Fori Velenje. »Politika zavoda daje brezposelnim preveliko potuho. Vzorce izobraževanja gradimo na statistiki brezposelnih, s katero si kupujemo socialni mir, težav pa ne rešujemo. Med prijavljenimi je malo takih, ki so zmožni in pripravljeni
dosežene stoodstotne rasti v letu 2007,« je povedal predsednik uprave Marko Škoberne. Veliko pričakujejo od posla v zvezi z izgradnjo bloka 6 v TEŠ.
Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleka dolina, je gostitelj-stvo izkoristil za predstavitev zadruge in njenih načrtov. Med drugim je povedal, da je zadruga lani ustvarila 10 milijonov evrov prihodkov. Je ena redkih, ki se poleg prodaje kmetijskih surovin, trgovine in drugih dejavnosti ukvarja z lastno proizvodnjo živine in sadja. Ob tem je
stvom HSE in Teša, da podrobneje predstavita potek omenjene naložbe in možnosti protidobav.
Podpora trasi
V dogovoru z vsemi štirimi poslanci v regiji Saša so gospodarstveniki te regije znova izrazili podporo trasi, ki jo predlaga stroka (po obronkih gore Oljke), hkrati pa predlagali, da rudarska stroka še enkrat prouči možnost trase med obema velenjskima jezeroma.
Prihodnost je družba brez odpadkov
»Eko karavana« v Velenju uspešna, na stojnici sredi mesta delili informacije in pozivali občane, da se 17. aprila pridružijo čiščenju divjih odlagališč - V Velenju so manjša, kot so kazale informacije s terena
Velenje, 31. marca - Prejšnjo sredo je v Velenju gostovala »Eko karavana«, ki v dneh pred veliko očiščevalno akcijo »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« pospešeno obiskuje slovenske občine. Kot je znano, so se za sodelovanje v akciji odločile prav vse.
Župan MO Velenje Srečko Meh je dopoldne v mestni hiši sprejel Nara Petroviča, vodjo akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« na
Sprejem pobudnika velike očiščevalne akcije Nara Petroviča in predstavnice društva
državni ravni, ki je Velenje obiskal skupaj s predstavnico društva »Ekologi brez meja« Uršo Dolinšek. Na srečanju so predstavniki občinske uprave gostoma predstavili aktivnosti v zvezi z očiščevalno akcijo. Župan je poudaril, da v Velenju očiščevalne akcije v aprilu potekajo že vrsto let, tudi zato, da je mesto lepše in čistejše. Med počit-
Vsi, ki bi želeli aktivno sodelovati v akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, se lahko še vedno prijavijo na elektronski naslov ocis-timo@velenje.si ali na telefonsko številko: 03/8961 690. Mestna občina Velenje pa na brezplačni telefonski številki 080 88 09 sprejema tudi prijave oz. informacije o divjih odlagališčih v občini. Prijava je pomembna zato, da bodo lahko organizatorji zagotovili dovolj rokavic, vreč in drugega materiala, ki ga bodo potrebovali sodelujoči v akciji.
nicami tudi dijaki in študenti čistijo mesto, kar ima tudi vzgojne učinke. Sicer pa so si predstavniki občine že ogledali vsa znana divja odlagališča. Na spisku jih je trenutno okoli 50. Ugotovili so, da so nekatera veliko manjša, kot so bili obveščeni, kar je po županovih besedah dobra novica.
Gostoma so predstavili tudi nov način ravnanja z odpadki, ki je v Šaleški dolini stopil v veljavo 1. aprila. NaraPetrovič, zaveden ekolog, ki že dolgo živi v skladu z naravo in celo ne nosi čevljev, je aktivnosti Mestne občine Velenje v ravnanju z odpadki zelo pohvalil in dodal: »Prihodnost je »družba brez odpadkov«. Na poti proti temu cilju je Velenje lahko zgled ostalim občinam.«
Čez dan so na posebni stojnici, ki so jo zaradi dežja postavili pri Centru Nova, predstavniki občine in »eko karavane« promovirali akcijo, hkrati pa predstavljali pravilno ločevanje odpadkov. Ob 17. uri se je v sejni dvorani Mestne občine Velenje začela še okrogla miza z naslovom »Očistimo Slovenijo -očistimo Velenje«. Članica društva »Ekologi brez meja« Urša Zgojznik je povedala, da seje za sodelovanje pri akciji do sedaj prijavilo že več kot 100 tisoč ljudi in predstavila potek akcije. V Velenju pa pričakujejo, da se bo akcije udeležilo najmanj 2 tisoč Velenjčank in Velenjčanov.
■ bš
Prepozno za rušenje vile Biance
Velenjski svetniki so dobili odgovore na marca zastavljena vprašanja in pobude - Najzanimivejše povzemamo tudi mi
Velenje, 6. aprila - Obnova Vile Biance že kaže vidne posege - prav v teh dneh po tem, ko so odstranili dotrajano ostrešje, že začenjajo postavljati novega. Na zadnji seji sveta MO Velenje je svetnik Mihael Letonje ( SNS) vpra šal, kaj bo z obnovo, če bo podjetje Vegrad, ki jo obnavlja, zašlo še v večje težave in morda celo v stečaj. Na občini poudarjajo, da dela pri Vili Bian-ci potekajo nemoteno. Izvajalec kljub izredno težkim vremenskim razmeram v zadnjih mesecih ni zaprosil za prestavitev roka dokončanja del. Prva faza obnove naj bi bila zato končana v prvi polovici leta 2010, dokončna pa pred iztekom tega leta. Vsem znane težave podjetja Vegrad se po trditvah občinske uprave ne odražajo pri izgradnji objekta. Bodo pa, če se to spremeni, takoj ukrepali.
Svetnik Franc Sever (SDS) pa je predlagal, da vilo kljub že opravljenim delom v celoti porušijo in zgradijo nov objekt. Menil je, da je stavba v preslabem stanju, da bi
simulacije. S simulacijo so želeli preveriti tudi najboljšo rešitev ureditve križišča pod bazenom. Simulacija naj bi bila končana prav v teh dneh, zato bodo še aprila začeli izdelovatio projekte. Šaleško cesto naj bi začeli obnavljati avgusta letos, ko bo stekla tudi gradnja kro-žišča pod zimskim bazenom ob novi avtobusni postaji.
Toplifikacija Pod gor ja bi bila draga
V zaselku Podgorje v KS Pesje so že pred leti zbirali sredstva in delali načrte za toplifikacijo zaselka, ki meji na KS Lokovica v občini Šoštanj. Zadnje čase se o tem sploh ne govori več, je pa svetnica Maja Hostnik (Zares) vprašala, kako je sedaj s toplifikacijo v Podgorju. Na MO velenje pravijo, da so že leta 2000 res načrtovali izgradnjo toplovoda tudi v Podgorju. Na cevovodu, ki poteka vzporedno s tistim v lokovici, so takrat zagotovili tudi kapacitete za oskrbo tega naselja. Namera krajanov za izgradnjo toplifikacije je bila takrat zelo aktualna, vendar so zaradi plazo-vitega področja v KP Velenje in MO Velenje to namero opustili. Zaradi plazovitosti terena bo se namreč stroški izgradnje na posamezni priklop zelo povečali. Prav tako bi se bistveno povečal prispevek občanov na priklop. Če bodo
Ni dolgo, kar so na vili Bianca odstranili povsem dotrajano ostrešje. Kmalu bo že postavljeno novo, saj naj bi Vegrad prvo fazo obnove končal do konca maja.
jo lahko kvalitetno adaptirali. Na občini pa pravijo, da je za to že prepozno. Objekt je glede na predvi-de ni projekt in do sedaj izve de ne tehnične ukrepe tako stabiliziran in v takšni fazi izvedbe, da o rušit-vi ni več smiselno razpravljati. Do sedaj investicija kljub dodatnim delom ne odstopa bistveno od predvidenega proračuna obnove.
Avgusta začetek gradnje krožišča pod bazenom
Svetnik Jurij Terglav (SDS) je opozoril, daje Šaleška cesta, kije glavna prometnica Velenja, saj vodi skozi mesto proti Koroški, od križišča z Rudarsko do križišča s Kidričevo že močno uničena. Svoje je k temu zagotovo dodala tudi letošnja huda zima. En pas na Šaleški je že tako poškodovan, da je za eno-sled na, pa tudi že za dvo sled na vozila, postal nevaren. Zanimalo ga je, kdaj bodo cesto obnovili.
Ker gre za državno cesto, katere obnovo bo financirala Direkcija Republike Slovenije za ceste, je ta že lani naročila izvedbo prometne
prebivalci Podgorja in okolice kljub zahtevnosti in stroškom še vedno vztrajali pri izvedbi te naložbe, bodo z gradbenim odborom KS Pesje in prebivalci Podgorja ponovno pre u či li mož nos ti vlaganja vanjo, še pravijo na MO Velenje.
Kdo čisti sneg v modrih conah?
Med letošnjo zimo, v kateri je zapadlo veliko snega, so mnogi opazili, da so bila parkirišča v centru Velenja očiščena slabše kot prejšnje zime. Svetnik Mihael Leto-nja je vprašal, kdo je zadolžen za čiščenje parkirišč na območjih, kjer veljajo modre cone, saj so le-te v preteklih letih čistili stanovalci blokov. V občinskem Uradu za gospodarske javne službe pravijo, da za letno in zimsko čiščenje površin, ki so v območju modrih con in se na njih plačuje parkirnina, skrbi občina. Ko bo izbran koncesionar, kar naj bi se zgodilo v drugi polovici letošnjega leta, bodo te površine zajete v koncesijo urejanja in čiščenja javnih površin.
■ bš
»asiAS
	i
	1
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 31. marca
Boris Popovič je jasno oznanil, da se ne da. Kljub zeleni luči poslancev za ustanovitev občine Ankaran je koprski župan dejal, da občine ne bo, in napovedal pritožbo na ustavno sodišče.
Popovič Ankarana ne da.
Minister Križanič je povzročil burne odzive, saj je predlagal, da podjetij v lasti Kada ne bi prodali, ampak jih prenesli na Zpiz.
Politični prostor pa je krojila tudi stranka DeSUS. Medtem ko jih je ministru za zdravje Miklavčiču uspelo prepričati glede zdravstvene reforme, je bil minister za delo Svetlik s pokojninsko manj uspešen.
Premier Pahor in ministrica Kresalova sta nastopila odločno in kot nedopustno odznači-la prakso odtekanja podatkov in dokumentov iz predkazenskih postopkov.
Mnoge je zaskrbel podatek, ki so ga zaupali z državnega statističnega urada: leta 2008 je slovenski javnofinančni primanjkljaj znašal 631 milijonov evrov, lani pa že 1,9 milijarde evrov.
Srbski parlament je po letih zanikanja sprejel deklaracijo, s katero je obsodil zločin v Srebre-ni ci.
Četrtek, 1. aprila
Borut Pahorje razmišljal o potrebnosti rebalansa in ocenil, da bo ta potreben, če bo vlada želela doseči znižanje proračunskega primanjkljaja.
Vlada je HSE-ju pričakovano naložila, da čim prej pridobi neodvisno presojo tujega izvajalca o ekonomski upravičenosti načrtovanja naložbe v TEŠ 6.
S Policijske uprave so sporočili, da so zaradi suma kršenja temeljnih pravic delavcev podali kazensko ovadbo zoper podjetje iz Kočevja in eno osebo, po navajanju medijev gre za lastnika podjetja.
Petek, 2. aprila
hen. Odhodki bi se znižali za 50 do 100 milijonov evrov, odločitev pa bo znana še ta mesec.
Napovedali so, da bo zaradi zvišanja minimalne plače, ki ga bodo zaposleni prvič občutili pri izplačilu plač za marec, v kratkem delo izgubilo 5.151, na dolgi rok pa 17.169 ljudi.
Pri premierju Pahorju je potekal sestanek z nekaterimi ministri in državnimi sekretarji, na njem pa so govorili o t. i. velikih projektih. Čeprav v kabinetu Boruta Pahorja niso želeli razkriti, za kakšne projekte gre, se je skupina ministrov očitno med drugim pogovarjala o ukrepih za pomoč gradbeništvu.
V duhu afere je odjeknila informacija, da se je pred dve ma ted no ma notranja ministrica vozila v avtomobilu, ki je dirjal s hitrostjo 166 km/h. A premierja to ni skrbelo.
Kot ga tudi ni skrbela nizka pod-po ra. Na televi ziji je dejal: »Nizka podpora me absolutno ne skrbi. Ljudje se bodo mojega načina vladanja v naslednjih 8 do 10 letih navadili.« Na vprašanje, ali torej računa na drugi mandat, pa je odgovoril: » Da.«
Preiskovalci so potrdili identiteto napadalke na moskovsko podzemno železnico. Na postaji Ljubjanka je več kot 20 ljudi v smrt poslala komaj 17-letna Džennet Abdurahmanova, druga napadalka je bila stara 20 let.
Sobota, 3. aprila
Po koncu velikega petka se je začela velika sobota, ko je bila Slovenija precej praznično razpoložena. Kristjani so se spominjali Jezusa v Božjem grobu, večina prebivalcev pa se je ukvarjala z velikonočnimi jedmi: s pirhi, šunko, hrenom in potico.
Smo lahko, če tako ravna ministrica, (pre)hitri tudi mi?
Jankovič je povedal, da donacije predlaga kar sam.
Pred preiskovalno komisijo o gradbenih poslih sta se znašla Zoran Jankovic in Hilda Tovšek. Glede donacij je župan Jankovic pojasnil, da je prav, da podjetja, ki v Ljubljani ustvarjajo dobiček, temu okolju tudi nekaj vrnejo, in da je večino donacij predlagal sam. Predsednica komisije je dejala, da takšna praksa pomeni razmah korup cije.
Iz SD so sporočili, da ne bodo podprli interpelacije zoper ministrico za notranje zadeve.
Ko je premier prenesetil z izjavo, da ga minister Zalar z dokazovanjem protizakonitega ravnanja Brezigarjeve ni prepričal, so v Zaresu v tem videli nezaupnico ministru, opozicija pa je še enkrat zatrdila, da vodi Zalar gonjo proti Brezigarjevi.
Papež Benedikt XVI. je med mašo v Baziliki sv. Petra v Vatikanu, s katero je začel velikonočne slovesnosti, duhovnike spomnil na njihove dolžnosti.
Koprski župan Boris Popovič je ustanovil civilno iniciativo, ki se bo bojevala proti odcepitvi Ankarana. Iniciativa je že začela zbirati podpise za naknadni zakonodajni referendum.
Križanič je napovedal: rebalans letošnjega proračuna bo, če se bo vlada zanj odločila, maj-
tvo potrebuje izhod, da potrebuje duhovno in moralno očiščenje, da bi izšlo iz krize, ki je zajela ves svet.
Na prazničen dan se je oglasil tudi slovenski kardinal Franc Rode. Dejal je, da je namen napadov na Cerkev povsem jasen: načeti moralno avtoriteto Cerkve in jo gospodarsko uničiti.
Doma smo šteli predvsem turiste. Zasedenost turističnih zmogljivosti je bila med velikonočnimi prazniki primerljiva z lansko, a vpliv krize na turizem še vedno ostaja.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je znašel na najnižji točki svojega vladanja, saj so raziskave pokazale, da mu zaupa le še 28 odstotkov volilcev, težave pa ima tudi v svoji stranki.
Bagdad so stresle skoraj tri sočasne silovite eksplozije, ki so zahtevale najmanj 30 življenj, več kot sto ljudi pa je bilo ranjenih.
Ponedeljek, 5. aprila
V Slovenijo je prispel Dalajlama, ki pa se pri nas ni srečal s političnim vodstvom, a se sam s tem - kot je dejal - ne obremenjuje, saj seje prišel pogovarjat z ljudmi.
Ljudje so se večinoma ukvarjali s
šunko.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je obiskal Kirgizijo, kjer so ga pričakali protestniki, ki so mu klicali »na pomoč« pri zaščiti človekovih pravic.
Iranski predsednik je zavrnil nove pozive ZDA k diplomatski rešitvi jedrskega spora, češ da ne vidi nobene spremembe v sovražni politiki Was-hingtona.
Nekaj ur po tem, ko so v bojih s talibani umrli trije nemški vojaki, so nemške enote na severu Afganistana 'pomotoma' ubile najmanj pet afganistanskih vojakov.
Ruski premier Vladimir Putin in venezuelski predsednik Hugo Chavez sta podpisala niz energetskih, finančnih in vojaških dogovorov.
Zemeljski plaz, ki ga je sprožilo močno deževje, je na severovzho du Peruja zasul manj šo vas. Umrlo je najmanj 20 ljudi.
Nedelja, 4. aprila
Na krščanski praznik velike noči se j e pred baziliko svetega Petra v Vatikanu zbralo na tisoče vernikov, ki so prišli poslušat papežev blagoslov mestu in svetu. Papež je povedal, da človeš-
V Slovenijo je prispel Dalajlama.
Zoran Jankovič tudi na praznični ponedeljek ni počival. Tokrat je vrtičkarjem v Črnučah poslal poziv, da morajo svoje objekte odstraniti do 12. aprila.
V Pakistanu je bilo zelo nemirno. Najprej je samomorilski napadalec ubil 38 ljudi, nato pa so nedaleč stran, v mestu Pešavar, pred ameriškim konzulatom eksplodirale štiri bombe.
Severozahod Mehike je stresel potres z močjo 7,2 stopnje po Richteijevi lestvici, kije zahteval dve žrtvi. Nastalo je precej gmotne škode, tresenje tal pa so čutili vse do Nevade.
Nato je priznal, da so njegovi vojaki v Afganistanu odgovorni za smrt treh žensk med spodletelo februarsko operacijo. Natovi vojaki naj bi celo skušali prikriti svojo vpletenost v smrt civilistov.
Torek, 6. aprila
V središču so bili v LDS. Srečali so se na seji izvršnega odbora stranke na Brdu pri Kranju, kije trajala kar pet ur, a tam mnenja o položaju v koaliciji niso sprejeli. Kot smo izvedeli, so mnenja v stranki izrazito deljena.
Državni svetniki so z 19 glasovi za in štirimi proti izglasovali veto na zakon o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna in s tem podprli predlog predlagatelja veta, koprskega župana Bori-
Papež je dejal, da je treba začeti pri lastni veri.
$	d)
o	a
P	>
<5
Čakali smo na odločitev LDS.
sa Popovi ča.
Člani parlamentarnega odbora za zdravje so pohvalili predstavitev kandidata za ministra za zdravje Dorijana Marušiča in jo ocenili kot pozitivno.
V Mariboru je predaval Dalajlama. Večji del enournega predavanja je namenil pomenu izobraževanja o pravih vrednotah, kijih ne more kupiti denar, ampak morajo priti iz srca.
Namestnik grškega zunanjega ministra pa je oznanil nekaj (morda) zgodovinskega. Dejal je, da so Atene pripravljene končati 19-letni spor s severno sosedo in sprejeti ime Severna Makedonija.
1
Pridni kot
čebelice
žabjor perspektiva
Tjaša Zajc
"Pa kaj je zdej to, ej, vsi so kr neki bolni, "je rekla kolegica Katja, potem ko me je klicala domov, kjer sem nesrečna zaradi blagega prehlada obležala v prijetnem objemu postelje, namesto da bi šla na faks. "Ma ti povem, to je zarad te prehitre otoplitve, in pol smo zjutraj oblečeni ful, ker je mrzlo, čez dan postane toplo, na koncu pa zboliš," odgovorim po ugotovitvi, da je bilo na jutranjem predavanju samo deset študentov, moralo bi jih biti več kot 100. Ma res, ni kej, pridni so ti naši študentje, ko ugotovijo, da predavatelj določenega predmeta ne bo preverjal prisotnosti (treba je izkoristiti vsak trenutek za študentsko delo, dokler ne uvedejo zakona o malem delu...).
Pred časom je Renata Salecl v Sobotni prilogi pisala o vse večjem strahu študentov v ZDA pred zaposlitvijo. Včasih je bil študij na uglednih univerzah, kot so Harvard, Yale ali Columbia, garancija za službo, danes, v času gospodarske krize, pa to ne zadostuje več. Pri nas imamo to srečo, da nimamo šolnin, kar je velika prednost pred ZDA, kjer morajo za študij študenti, če nimajo bogatih staršev, dostikrat najeti kredit, ki ga kasneje odplačujejo. Na prvi pogled bi mi morali biti srečni, majhni, zadovoljni. Pa vendar, tudi pri nas so študenti obremenjeni s tem, ali bodo po končanem študiju dobili službo. Biti priden kot čebelica in veselo študirati, ni dovolj. Da boš za delodajalca privlačen, potrebuješ delovne izkušnje.
"In kaj kej počneš?" me vpraša Katja, po petnajstminutnem čvekanju o tem o onem, o tem, kdo je zdrav in kdo ni, in po debati, ali sem v lekarni kupila vse, kar obstaja proti prehladu, ali sem se odločila samo za deset stvari. "Pijem čaj z medom. In ti povem, ej," nadaljujem "prav smešno se mi zdi, ko se pogledam od daleč. Sem pisala članek o farmacevtski industriji. Vem, kako pretirano izdelujejo vedno nove tablete, kapsule in sirupe za vsako stvar, ki se je lahko spomneš. In vem, da vsaj polovica sploh ni koristnih. Ma zdele bi vzela glih vse, kar mi pride pod roke, da bi bila čimprej ok!" Tako pač je dandanes. Neučakani smo in vse hočemo takoj. Biti takoj zdravi, biti takoj lepi, biti takoj suhi, takoj shujšati, takoj narediti vse za faks, pa takoj še kaj zaslužiti. Vse stvari, ki zahtevajo čas, nam ne dišijo. "Sploh ne vem, če bom cel dan zdržala v stanovanju," jamram naprej po telefonu "sem pa ravnokar gledala en filmček o čebelah. "Pred kratkim sva se namreč s kolegom odločila, da narediva reportažo o čebelah. Za začetek sva se odpravila na sedež Čebelarske zveze v Lukovici, kjer sva se pogovarjala s predsednikom ČZS. Med drugim sva izvedela, da bo 22. maja v Velenju 8. srečanje slovenskih čebelarjev, prišlo pa naj bi 1.500 čebelarjev iz cele Slovenije. Definitivno grem, in prav zanima me, koliko bo tam marljivih študentov. Navsezadnje je povprečna starost čebelarjev 59 let. Hmmmm ...
"No, veš, in zdej berem eno brošuro. Med in propolis, draga moja, to je treba met doma! Veš kolk zdravo je to? Deluje antibakterij-sko, uničuje mikrobe, med je sterilen in se lahko uporablja za celjenje ran. Sam morš pa pazit. Jst dajem zdele že tri dni med v vroč čaj, tolk sm ga že pojedla, da ne vem več kolk. In zdej, po treh dneh, sem ugotovila, da ga ne smeš dat v tekočino, ki ma več kot 40 stopinj, ker pol se vitamini in tiste koristne zadeve uničijo!" blebetam v nevem kateri minuti telefonskega pogovora. "Sploh ne vem, če ga imamo doma. Po mojem ga sploh nimamo,"razmišlja Katja, jaz pa v prepričevalnem tonu naprej: "No, kr nabavi ti to danes, to bi moral bit del vsakdanje prehrane, ti povem!" Tako nekako potem zaključiva z ugotovitvijo, da ob zdravstvenih težavah res prepogosto posežemo po kemiji, v upanju na čudež in ozdravitev v enem dnevu.
Čebelice so pridne, marljive, delovne in koristne. Saj smo tudi ljudje takšni. Včasih želimo biti kar preveč pridni, zato norimo in hitimo, delamo in se lovimo, dokler na koncu ne zbolimo, ko nas telo obupano roti, da kar je preveč, je pa preveč. In še to nas ne ustavi - spet želimo čim prej, čim prej v ustaljeni nori ritem, kot da se bo podrl svet, če par dni ostanemo doma. Preganjajo nas roki, delo in sploh študentom je s tem pogojen tudi zaslužek, skrbi in seveda stres, danes tako prikladen izgovor za skoraj vsako zdravstveno težavo. Kakorkoli že - vedno pravim, da je biti doma, če si bolan, lahko priložnost. Priložnost, da se posvetiš sam sebi, da mogoče razčistiš kakšno stvar, ki si jo tlačil globoko v sebi, in da se namesto z umetnim sladilom, ki ima nič kalorij in je zato pač kul, posladkaš z dobrim čajem z domačim medom.
Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
LJUDJE
Klic v sili
Mati samohranilka s trojčki iz Zavodenj živi v 280 let stari hiši -Želijo si nov dom, a sami tega nikakor ne zmorejo - Območno združenje RK Velenje odprlo poseben račun, pomagala bo tudi Občina Šoštanj
Tatjana Podgoršek
Zavodnje so idilična vasica nad Šoštanjem. Veliko manj idilično pa je življenje na naslovu Zavodnje 62, kjer živi družina Siherle: mati samohranilka Olga in njeni trije 11-letni nadebudni trojčki: Zan, Sara in Laura. So učenci 5. razreda Osnovne šole Šoštanj. Sami, brez očeta in moža, so od lanskega 1. novembra.
Življenje jih je postavilo pred hude preizkušnje. Pa tega na zunaj ne kažejo. Če bi jih srečal kje drugje kot doma, bi si težko predstavljal, v kakšnih razmerah živijo. 280 let stara pol lesena, pol zidana hiša že na zunaj kaže, kako močno jo je načel zob časa. A daje streho nad glavo štiričlanski družini, ki se stiskana vsega na slabih 30 kvadratnih metrih. Marsikatera garsonjera v Velenju je večja, kot je Siher-lova »luknja«.
Ob vstopu v hišo, ki bi ji to težko rekli, človek težko verjame svojim očem. S sekretarko Območnega združenja RK Velenje Darjo Lip
nikar, ki me je spremljala na obisku pri Siherlovih, sva se samo spogledali. Olgina postelja je kavč, obložen tako, da mora najbrž preden sploh leže, kaj kam umakniti. V kuhinji je poleg mize s štirimi stoli še »kredenca«, štedilnik in enojno pomivalno korito, v nadaljevanju pa soba s tremi posteljami, obloženimi z oblekami treh otrok. »Že lep čas poskušam kaj kam zložiti, pa mi ne uspe. Preveč »kresati« po stenah ne smem, ker lahko takoj naredim veliko luknjo. Prostora imamo res premalo. Ker smo vajeni skromnega, bi to nekako še ..., vendar povsod udarja vlaga, streho bi bilo treba tudi popraviti, pa...«
Kaj si želijo, jim ni bilo treba povedati glasno. »O joj, saj ne vem, kako naj rečem. Kadar bi morala, zaradi treme odpovem. No, gospa Ivanka (aktivistka prostovoljka RK v Zavodnjah) pravi, da bi delali novo hišo. Obstoječo popravljati je res brez smisla, ker bi bilo treba vse do tal podreti. Sama tega bremena nikakor ne zmorem. Imamo komaj za sproti. Zaposlena sem v Gorenju Notranja oprema, program Kopalnice, v Šoštanju, in ne vem, če pridem na mesec do 1000 evrov z otroškimi dodatki in vsem
Olga Siherle pred 280 let staro hišo
Mama samohranilka otrokom poskuša nuditi čim več, da ne
bi bili prikrajšani.
ostalim. Ni od kod vzeti. Leta 1996 smo se lotili izgradnje gospodarskega poslopja s hlevom za ovce v spodnji prostorih. Da bi si tu uredili bivalne pogoje, ne gre.« Olga je za kratek čas utihnila, zato smo pozornost namenili trojčkom. Kaj si želijo? »Seveda vsak svojo sobo, sicer pa nič takega,« so dejali skoraj v en glas. »Jaz zato, da me oni dve (sestri) ne bi motili,« je dodal Žan, nato pa smuknil do računal-ni ka, ki jim ga je kupi la mama. "Trudim se otrokom zagotavljati
Pri Območnem združenju RK Velenje odprli račun
V prizadevanja za zagotovitev boljših bivalnih pogojev se je vključilo tudi Območno združenje RK Velenje. V ta namen je odprlo poseben transakcijski račun. Številka: 0242 6001 1969 849 sklic 240200 namen »donacija Siherle«.
čim več, da ne bi bili preveč prikrajšani," je pojasnila Olga.
Zelo je vesela, ker so se je že doslej spomnili pri RK in ji pomagaj o s prehrambenimi paketi in paketi pralnega praška, tudi otroci bi lahko šli na letovanje na morje. Pomagala ji je že Zveza prijateljev mladine Slovenije, Občina Šoštanj, pa sorodniki, sploh možev brat Franc, ki je družini odstopil svoj avto. »Hvaležna sem za vse, kar dobimo, in vsem bi se rada iskreno zahvalila za to. Kako pa bi bilo z
izgradnjo nove hiše, si ne znam predstavljati. Želim si drugačno streho nad glavo, po drugi strani pa me je strah,« je priznala Olga.
Ko sva se vračali z Darjo v dolini, sva bili nekaj časa tiho. Klic v sili, sva si dejali po premisleku. Takšen, kot so ga pri Območnem združenju RK Velenje na pobudo Krajevne organizacije RK Ravne pri Šoštanju že organizirali pred 12 leti. Takrat so namreč mami in odraščajočemu fantu pomagali pri izgradnji novega doma. Imenovali so gradbeni odbor, kije vodil celotno akcijo.
Do prihodnje zime najnujnejša gradbena dela
Na občini Šoštanj so povedali, da je lokal na skup nost dru ži ni ponudila pomoč že ob rojstvu Lau-
11-letni trojčki si želijo predvsem vsak svojo sobo.
re, Sare in Zana in jo nadaljujejo ob vsakem začetku novega šolskega leta s pomočjo pri nakupu šolskih potrebščin. Prav posebej skrbno pa so v sodelovanju s Centrom za socialno delo Velenje organizirani od takrat, ko je Olga ostala sama z otroki na domačiji v Zavodnjah.
Takrat je šoštanjski župan in poslanec v Državnem zboru RS Darko Menih skupaj s sodelavci obiskal družino in jim ponudil, da bi zimo preživeli v Šoštanju. A ker je v pogovoru odkril njihovo veliko navezanost na zemljo in domače živali, so se dogovorili, da se bodo letos spomladi lotili obnove hiše. Na občinski upravi bodo prizadevanja usmerili tako, da bi do naslednje zime opravili najnujnejša grad-be na dela.
V podružnici so ponosni na svoje športnike. Njihova predsednica Jožica Zajc je bila lani naj
športnica v okviru Zveze multiple skleroze Slovenije.
Pomagali vsem, ki so jim lahko
V Združenju multiple skleroze Slovenije, savinjsko-šaleški podružnici, namenjajo pozornost osveščanju, obveščanju in pomoči članom pri lajšanju njihovih težav - "Farmacevtske družbe služijo na nas" - Pogrešajo prostor, želijo hitrejšo hospitalizacijo ...
Tatjana Podgoršek
Na nedavnem občnem zboru so člani Združenja multiple skleroze Slovenije, savinjsko-šaleške podružnice, ob pregledu lanskega opravljenega dela menili, da so delali dobro. Podružnica deluje dve leti, združuje 81 oseb s še vedno neozdravljivo boleznijo iz devetih občin Šaleške in Zgornje Savinjske doline, obolelih pa je približno še enkrat toliko. Skoraj tretjina jih uporablja invalidski voziček, ostali so težko ali lažje gibljivi. Predsednica podružnice
Jožica Zajc je med drugim povedala, da so veliko pozornosti namenjali osveščanju o življenju z multiplo sklerozo, obveščanju širše javnosti o dejavnosti in pomoči svojim članom. Po svojih močeh so se trudili pomagati vsem z aktivnostmi v petih programih, in sicer programu obnovitvene rehabilitacije, poverjeništva, posebne socialne pomoči osebam in svojcem obolelih, pomoč mlajšim obolelim ter program športnih aktivnostih. Njihovi poverjeniki so obiskali 22 težko gibljivih in 7 negibljivih članov ter se seznanili z njihovimi teža-
vami. »Najpogosteje ti poleg bolezenskih težav težko prenašajo osamljenost, prisotne so psihosomatske težave, občutek nemoči in manjvrednosti. Neredki se srečujejo še s finančnimi težavami in občutkom, da so zaradi invalidnosti ter nezmožnosti za delo družini v breme.« Ob novem letu so s paketi RK obdarili 17 članov, program obnovitvene rehabilitacije v zdraviliščih v Topolšici in Laškem pa je izkoristilo 45 članov. Organizirali so še dve zdravstveni predavanji, sodelovali na prireditvah ... Ponosni so na svoje športnike, ki pri-
dno polnijo vitrino podružnice s priznanji in pokali. Aktivnosti z že omenjenih področij delovanja ostajajo prednostne naloge tudi v tem letu. Še posebej pa je Jožica Zajc izpostavila željo po hitrejši hospita-lizaciji pri poslabšanju bolezenskega stanja, večjo dostopnost do zdravil. »Ne glede na to, kako so draga, bi nova zdravila, ki mnogim pomagajo, da so še lahko gibljivi in ustavljajo poslabšanje, bolj dostopna vsem. Farmacevtske družbe služijo na naš račun, kar se nam zdi nedopustno. Krčijo se nam pravice, zaradi pomanjkanja denarja smo morali ukiniti kopanje v Termah Topolšica. Skoraj usahnili so donacij ski viri. Od 120 prošenj, ki smo jih naslovili na podjetja, družbe, smo dobili le 3 ugodno rešene.« V tukajšnjem okolju pa pogrešajo še prostor, kjer bi lahko njihovi negibljivi člani preživeli 14 dni v času, ko so njihovi svojci na dopusti. Pri tem gre predvsem za mlajše obolele z multiplo sklerozo, ki v domove za starejše ne morejo, svojci pa se morajo razbremeniti.
Družinske vrednote na prepihu
Šmartno ob Paki, 31. marca - Nova generacija in Občinski odbor SLS Šmartno ob Paki sta v tamkajšnji Hiši mladih pripravila omizje na temo: Družinske vrednote na prepihu v predlogu novega Družinskega zakonika. Poleg podpredsednice SLS Olge Franco so na omizju sodelovali še teolog in docent za moralno teologijo dr. Karel Bedernjak, starši treh hčera Marija Hrastnik - Koren, dr. med., in Drago Koren, nekdanji poslanec NSi in podžupan Občine Šoštanj, ter predstavniki Civilne iniciative »Za družino in pravice otrok«. Iskali so odgovore na vprašanja: kako na odnose v družini gledajo starši, teologi in politiki, zakaj v očeh mnogih družina izgublja svoj pomen in pojem neustavljivo tone v moderno definicijo. Po mnenju Olge Franco bi bil predlog Družinskega zakonika dober, če ne bi izenačeval zakonske zveze in družine v »klasičnem smislu« z istospolnimi partnerskimi skupnostmi. Še zlasti, ker predlog omogoča posvojitve otrok v istospolni partnerski skupnosti. Po oceni SLS razlogi za takšno ureditev niso pravno utemeljeni. Še bolj zaskrbljujoče pa so posledice, ki bi jih takšno razvrednotenje družbe pustilo na otrocih. SLS je - po mnenju Olge Franco - sodobna politična stranka, ki pa spodbuja tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju človeka, družine in doma. Družina je ena največjih univerzalnih, nacionalnih in osebnih vrednot, zato stranka meni, daje nujno, da predlagatelj iz predloga Družinskega zakonika umakne sporni člen in oblikuje nov zakon - Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti.
■ Tp
OBJAVA
»asiAS
8. aprila 2010
Evropsko financiranje Kohezijskih projektov v Šaleški dolini
Večletna prizadevanja in priprava dokumentacije za dva kohezijska projekta »Celovita oskrba s pitno vodo Šaleške doline« in »Dograditev in obnova na sistemu odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Šaleški dolini« se počasi obrestujejo. Za projekt vodooskrbe je bila namreč vloga že usklajena in potrjena na vseh ravneh v državi in 19. marca poslana v končno odobritev v Bruselj. Vse kaže, da se bo s pomočjo evropskega financiranja le pričela gradnja manjkajočega dela vodovodnega omrežja in zelo potrebnih čistilnih naprav za pitno vodo še v tem letu.
lovanja z izdelovalcem dokumentacije, je bilo potrebno v imenu občin izdelati in pripraviti naslednje dokumente, ki so pogoj za uspešno kandidaturo na kohezijskih skladih EU:
-	predinvesticijske študije;
-	uvrstitev projekta v nacionalni program;
-	idejne študije in idejne zasnove ter lokalne operativne programe;
-	dokument identifikacije investicijskih projektov;
-	pre dinves ti cij ske zas nove;
-	izvedljivosti projekta;
-	študija stroškov in koristi;
-	vloga za pridobitev sofinanciranja iz kohezijskega sklada;
-	PGD in PZI dokumentacija, vključno z gradbenimi dovoljenji;
-	investicijski program.
Po pozitivni odločbi EK in Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije o dodelitvi sredstev pa je potrebna še izvedba javnih razpisov za oddajo del v skladu z veljavno zakonodajo.
Za oba projekta sta bili pridobljeni tudi zaključni poročili evropske pobude JASPERS, v katerih ugotavljajo, da sta primerna za dodelitev kohezijskih sredstev in služita za lažje odločanje na EK.
Trenutno stanje obeh projektov je naslednje:
Mestna občina Velenje, ter Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju na področju vodooskrbe ter odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda uresničile številne investicije.
V vodooskrbi se bomo poskušali približati naslednjim strateškim in operativnim ciljem:
-	zagotovitev 100-odstotne priključenos-ti prebivalcev na vodovodne sisteme;
-	stalno varovanje vodnih virov;
-	zanesljivejše čiščenje pitne vode na treh čistilnih napravah;
-	zmanjševanje vodnih izgub;
-	zagotovitev celostne in zanesljive oskrbo s kvalitetno pitno vodo.
Pri odvajanju in čiščenju se bomo skušali približati naslednjim strateškim in operativnim ciljem:
-	postavitev optimalnega koncepta odvodnje in čiščenja odpadnih voda na vseh področjih;
-	izločitev potokov in padavinskih voda iz kanalizacijskih sistemov;
-	izboljšanje kakovosti površinskih in podzemnih voda;
-	izboljšanje kakovosti pitne vode;
-	izboljšanje varnosti pred onesnaževanjem iz kanalizacije;
-	izboljšanje življenjskih pogojev prebival stva;
-	izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev na obravnavanem območju. Za dosego teh ciljev so bili izdelani strateški razvojni dokumenti komunalnih dejavnosti do leta 2022. Izvedba teh projektov zahteva ogromno finančnih sredstev.
Kot ena od možnosti financiranja komunalne infrastrukture so finančna sredstva Evropske unije (v nadaljevanju: EU), in sicer iz kohezijskega sklada, strukturnih skladov in drugih finančnih institucij. Te možnosti je Šaleška dolina v preteklosti
že izkoriščala in za gradnjo komunalne infrastrukture pridobila nepovratna sredstva ter kredite pod izredno ugodnimi pogoji.
Za finančno perspektivo 2007-2013 izvajamo aktivnosti in postopke za kandidaturo za pridobitev kohezijskih sredstva EU za naslednja projekta: Celovita oskrba s pitno vodo Šaleške doline, Dograditev in obnova na sistemu odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Šaleški dolini.
Lokalna skupnost je postavila koordinatorja projektov za izvedbo postopkov kandidature, pripravo vse dokumentacije do črpanja sredstev in izgradnje investicij.
Prve aktivnosti pri omenjenih projektih segajo v konec leta 2005, konkretneje pa v maj 2006, ko je bila izdelana Pre-dinvesticijska študija in posredovana Ministrstvu za okolje in prostor RS (v nadaljevanju: MOP) z namenom, da se vključi v nacionalni program, kar se je v sredini leta 2006 tudi zgodilo.
Pri izde lavi doku men tacije smo upo -števali naslednje pogoje oziroma kriterije za financiranje iz sredstev kohezijske-ga sklada. Ti so:
-	okoljski vidik projekta;
-	uvrščenost v nacionalni program države prijaviteljice;
-	podpora lokalnih skupnosti;
-	celovitost projekta;
-	vrednost projekta nad 10 milijonov evrov (o projektih, vrednih nad 25 milijonov evrov, se odloča v Bruslju);
-	financiranje samo magistralnih in pri-mar nih omrežij;
-	vrednost pod 800 evrov na PE pri investi ciji;
-	čistilna naprava za odpadne vode nad 2000 PE;
-	ekonomska upravičenost projekta
VIRI FINANCIRANJA	VREDNOST V EVRIH z DDV
KOHEZIJSKI SKLAD	23.935.665
LOKALNE SKUPNOSTI	13.327.847
RS MOP	4.223.942
SKUPAJ	41.487.454
(razmerje med donosi in stroški, NSV, ISD in vrsto drugih kazalcev);
-	vsa potrebna investicijska, tehnična, upravna in ostala dokumentacija;
-	drugi pogoji.
Komunalno podjetje Velenje je izdelalo večino projektne dokumentacije za investicije, ki so predmet kohezijske vloge, in koordiniralo ustrezne postopke. Prav tako je vodilo pravne posle za pridobivanje upravne dokumentacije, vključno s pripravo in podpisovanjem služnostnih pogodb za vse posamezne projekte.
Poleg nenehnega spremljanja navodil in usmeritev Evropske komisije (v nadaljevanju: EK), MOP, Ministrstva za finance RS in vladnih služb ter tesnega sode-
Projekt »Celovita oskrba s pitno vodo Šaleške doline«
Za ta projekt je bila pripravljena vsa dokumentacija, uskladila ter potrdila sta ga tako MOP kot tudi Služba vlade za lokalno samo u pravo in regi o nal ni raz voj ( v nadaljevanju SVLR), letošnjega 19. marca pa je bil uradno posredovan na EK v Bruselj.
Za strateške odločitve je bil v okviru občin imenovan projektni svet. Za izvedbo samega projekta sta bili imenovani projektna in operativna skupina. Prav tako je pripravljena »Pogodba o medsebojnem
sodelovanju pri izvedbi operacije« in »Navodilo o poteku dokumentacije in plačil pri izvedbi operacije.«
Projekt »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški« dolini je nedeljiv in celovit projekt treh občin in vsebuje gradnjo :
-	3 čistilnih naprav za pitno vodo,
-	daljinski nadzor vodovodnega sistema in
-	43 km vodovodnega omrežja.
Viri financiranja so naslednji:
Pri tem je potrebno omeniti, daje DDV v celoti prikazan v deležih lokalnih skupnostih, ki pa si ga lahko poračunajo. Tako bo realni delež lokalnih skupnostih brez DDV pol manjši in bo znašal 18 % skupne vrednosti naložbe.
Po predvidevanjih bomo najverjetneje v treh mesecih dobili tudi pozitivno odločbo o dodelitvi sredstev EK, vključno s pogodbo o financiranju in pogodbo o financiranju lastnega dela MOP RS.
Vtem času pripravljamo razpisni tender za javno naročilo in izbor izvajalcev del.
Za izvedbo del v začetku poletja načrtujemo objavo razpisov, izbor izvajalca del pa v jeseni, tako da bomo lahko gradnjo začeli še pred koncem tega leta.
Predviden zaključek vseh del pri tem projektu je leta 2014 oziroma 2015.
Projekt »Dograditev in obnova sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Šaleški dolini«
Tudi za ta projekt je bila izdelana in pripravljena vsa dokumentacija, vključno s pridobljenim pozitivnim mnenjem evropske pobude JASPERS.
Trenutno potekajo še usklajevalni sestanki z MOP glede končne vsebine in sestave same vloge. Kot kaže v tem trenutku, bo iz vloge zaradi preredke poseljenosti izpadlo področje Občine Šmartno ob Paki in dela Občine Braslovč.
Končno odločitev in sestavo vloge bomo izvedeli predvidoma v začetku maja letos, ko bomo lahko pripravili in oddali tudi čistopis vloge.
Ob pozitivni odločbi o sofinanciranju kohezijskega sklada EKin RS MOP bomo izvedli razpise za oddajo del v jesenskem obdobju s predvidenim začetkom del v začetku 2011 in s končanjem v letu 2014 oziroma 2015.
Zaključek
Z načrtnim pristopom, dobro pripravljeno tehnično dokumentacijo, ekipo strokovno usposobljenega kadra, dobro organizacijo dela in izvedenim celotnim postopkom kandidature se lahko pridobijo tudi precejšnja nepovratna kohezijska sredstva EU ter sredstva državnega proračuna. S tem bomo dosegli zastavljene dolgoročne razvojne cilje, kar je zagotoviti prepotrebna vlaganja v obnove, posodobitve ter novogradnjo komunalnih sistemov, s čimer bomo zagotavljali kakovostno neprekinjeno oskrbo uporabnikov ob sprejemljivi ceni komunalnih storitev.
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.
Koordinator projekta: Mag. Branko NAVERŠNIK, univ. dipl. ekon.

NASI KRAJI IN LJUDJE
Komaj nastali, pa že imajo polne roke dela
Lansko leto v Škalah ustanovili društvo Revivas -Njihove aktivnosti povezane predvsem s promocij o in dediščino kraj a
Vesna Glinšek
Društvo Revivas, društvo za oživitev in promocijo vasi Škale, je 6. februarja letos upihni-lo svoj prvo svečko. Ob ustanovitvi so imeli ambiciozne načrte. »Najprej smo skrbeli pred-
vsem za promocijo društva in naše spletne strani. Nato smo se lotili večjih projektov. Eden pomembnejših je Dediščina 2009, v okviru katerega smo evidentirali naravne in kulturne znamenitosti v svojem kraju in vanj vnesli tiste, ki so bile še nezabeležene. In z zadovoljstvom lahko povem, da nam je uspelo v ustrezne registre vnesti naše štiri kapele, spomenik žrtvam NOB, čakamo pa še na uradni vpis Oblove lipe,« je o začetkih Revivasa povedala njegova predsednica Vera Pogačar. Poleg omenjenega so za krajane pripravili še literarni pesniški večer in delavnico izdelave prazničnega okrasja. Načrti za to leto ostajajo podobni, a nekoliko dopolnjeni. »Med posebnimi novimi projekti izstopata dva. Prvega smo poimenovali Sprehod po naši vasi, pri drugem pa želi-
mo na zgoščenko posneti vse stare ljudske pesmi, ki niso slišane vsak dan in jih starejši ljudje še poznajo ter jih znajo zapeti.« Nadaljevali bodo tudi projekt Dediščina 2010, ki pa se bo letos osredotočil na zbiranje starih kmečkih strojev in orodij. S športnim društvom so tudi v dogovoru, da skupaj pripravijo tradicionalno srečanje preseljenih Škalčanov, eden od neizpe-ljanih projektov pa ostaja projekt Škalske zgodbe. »To je naš že drugi poskus na razpisu društva LAS. Je boljši kot prvi, pa tudi nekoliko ožji. Sprva smo želeli poleg zbornika narediti tudi maketo starih Škal, zdaj pa smo to opustili. Prijavili smo samo zbornik Škalske zgodbe in upam, da bomo kmalu dobili vse 'zelene luči', kiji potrebujemo, in končno začeli delati,« na koncu še dodaja Pogačarjeva.	■
Plešejo že 10 let
V petek zvečer je Folklorna skupina Ponikva pri Žalcu na slovesni prireditvi v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu zaznamovala 10. obletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so se sprehodili skozi čas in predstavili svoje desetletno ustvarjanje na področju ljudskega izročila ter plesov. Vodenje skupine, v kateri danes pleše 18 fantov in 12 deklet, pa je septembra lani iz rok Majde Kričej prevzela Suzana Gračnar, kar zanjo predstavlja poseben izziv: »Jaz to nalogo sprejemam kot zelo odgovorno in se mi zdi podobna poučevanju razreda s 30 učenci, ki so željni novega znanja.« Na nastopih jih vedno spremljata tudi dva harmonikarja in glasbeniki s klarinetom, kontrabasom in baritonom iz ansambla
Okajeni godci. V zadnjem času seje folklorni skupini pridružilo kar nekaj članov, tako da članstvo nenehno raste. Zato se niti ne bojijo, da bi med mladimi zanimanje za ljudske plese usahnilo. »Mlajše k folklori spodbujamo že v osnovni šoli, saj
imamo tudi otroško folklorno skupino. Starejši člani pa se nam priključijo predvsem zaradi zanimivih plesov, druženja in prijateljstva, pritegnejo pa jih tudi razna potovanja po tujini,« še dodaja Suzana Gračnar. V petek pa so se spomnili tudi najbolj
aktivnih članov. Podelili so Marol-tova priznanja za 5 in 10 let aktivnega sodelovanja v folklorni skupini. Prejela sta ga Petra Kos in Ivan Jelen, ki sta člana že od vsega začetka.
■ Nina Lemež
Zavidanja vredna delovna vnema
Člani Kulturnega društva Gorenje dobro popestrili življenje v lokalni skupnosti
Tatjana Podgoršek
Gorenje, 27. marca - Pred 12 leti je skupina krajanov predvsem iz vaške skupnosti Gorenje v občini Šmartno ob Paki ustanovila kulturno društvo, ki je v letih delovanja dobro popestrilo življenje ljudi v bližnji in daljni okolici. Zavidanja vredna delovna vnema danes več kot 80-članskemu društvu še ni pošla.
Da je bilo leto 2009 znova uspešno, zgovorno priča pregled opravljenega dela. Ocenili so ga na rednem občnem zboru v dvorani doma krajanov v Gorenju, ki je bila praktično polna na vsaki prireditvi. Pa naj so nanjo povabili ljubitelje ubranega petja člani pevskega sestava Vajnštanj s prireditvijo Gremo v zidanco ali gostujoča tamburaška skupina iz Ruš, mladi domači reci-tatorji in mešani pevski zbor Šmartno ob Paki, ki so nastopili na proslavi ob dnevu žena in materinskem dnevu. Izka za la se je tudi mla da
članica društva Lucija Fužir, kije s svojo skupino pripravila večer pravljic za otroke Zbudil se je zmaj, uka-nimo ga. Organizirali pa so še zimski pohod po okolici kraja, strokovno ekskurzijo za člane na Gorenjsko, ogled komedije v letnem gledališču Studenci. Daleč največji
gram smo uresničili, sam pa bi bil že bolj zadovoljen, če bi se kdo od članov udeležil kakšne delavnice ali druge oblike izobraževanja v organizacija Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kavarne Mar-tinca, naše prepoznavne prireditve, pa nismo izvedli zaradi opravičlji-
nja je pohvalil tudi šmarški župan Alojz Podgoršek. Izrazil je zadovoljstvo, ker v društvu namenjajo pozornost vzgoji mladih in ker tvorno sodelujejo s šmarškim kulturnim društvom.
V letošnjem delovnem programu so kulturni zanesenjaki Gorenja poleg že utečenih aktivnosti predvideli še druženje ob petkovih večerih, peto sezono Kavarne Martinca,
Da delajo dobro, dokazuje obisk na prireditvah in na občnem zboru društva.
projekt minulega leta pa je bila komedija Na kmetih v režiji člana društva Franca Fužirja, to so premi-erno postavili na oder februarja letos. »To je bil velik zalogaj, ki smo ga na veliko veselje nas in ljubiteljev nepoklicnega odra uspešno izvedli,« je med drugim poudaril predsednik društva Drago Tamše in nadaljeval, »lanski delovni pro-
vih razlogov - gripe.« Denar so lani vložili v nakup elektrotehnične opreme ter za ureditev nadstreška nad vhodom v dom. Tamše se je zahvalil vsem, ki so sodelovali ali kako drugače pomagali pri uresničitvi zastavljenega delovnega programa, ter jih pozval, da se vključijo v delo tudi letos.
Zavzeto delo kulturnikov Gore-
prizadevali pa si bodo dodati še kakšno aktivnost, ki bo privabila in spodbudila k delu mlade.
V nadaljevanju občnega zbora so izvedli še volitve novih članov v organe društva. Dolžnost predsednika so za naslednja štiri leta znova zaupali Dragu Tamšetu.
Vse za študente, toda nič s študenti
Ali o malem delu, ki ga študentje nika kor ne more mo pod preti. Kljub temu da vlada s populistični-mi izjavami prepričuje, da bo zakon povečal štipendije, zmanjšal brezposelnost, skrajšal čas študija, in obljublja še kaj, pa so dosegli le še odpor sindikatov, delodajalcev in upokojencev. Razlog za to je izjemno slaba argumentiranost, predvsem pa napačen način reševanja tega vprašanja.
Če začnem pri štipendijah, katerih število bi se vsekakor moralo povečati, saj jih ogromen del mladih, kijih potrebujejo, ne pridobi in posledično jim je študij onemogočen. Sicer vlada ne obljublja prvič, da se bo s predlaganim zakonom povečalo število štipendij. Leta 2006 je vlada že uvedla dodatna dva odstot ka pri štu dent skem delu za štipendije, pa se je število štipendij v naslednjih dveh letih zmanjšalo za 400 (s 5800 na 5400), v lanskem letu pa je bilo šti-
Studentje bi plačevali 9,01 odstotka za pokojninsko zavarovanje in 5,96 odstotka za zdravstveno zavarovanje, ki ga že imamo urejenega preko staršev!
rovanje, ki ga že imamo urejenega preko staršev. Da odgovorim še na to, zakaj je
Le 20 odstotkov študentov ima štipendijo, ostali pa so odvisni od študentskega dela.
pendij celo rekordno malo v zadnjih letih. Zato se upravičeno bojimo, da bomo ostali tudi brez teh štipendij, ki jih že imamo. In če vlada ne zna pojasniti od kod bomo vzeli denar za 40.000 štipendij in obe nem trdi da bomo to vrzel zapolnili z malim delom, nas pač niso prepričali. Na drugi strani pa ima le 20 odstotkov študentov štipendijo, ostali pa so odvisni od študentskega dela in staršev.
Študentsko delo sicer obsega tri odstotke opravljenega dela v Sloveniji, njegova ponudba pa je v zadnjem letu padla. Kako lahko torej vlada pričakuje, da se bo ta ponudba s povečano obdavčitvijo in uvedbo malega dela povečala? Sicer pa je predlog zakona slab tudi za delavca, saj mu bo konkurirala cenejša delovna sila iz drugih držav, z najnižjo urno postavko le 2,7 evra. Povečalo pa se bo tudi delo na črno. Upravičenci bi morali plačevati skupno 14,96 odstotka dajai tev od bruto zneska nakazila. Torej bi študentje plačevali 9,01 odstotka za pokojninsko zavarovanje in 5,96 odstotka za zdravstveno zava-
zakon slab za podjetja. Ta predvideva, da lahko podjetje zaposli največ 30 odstotkov študentov glede na delež zaposlenih v podjetju, kar nakazuje na ukinitev študentskega dela, saj bi potemtakem le 5 odstotkov od vseh slovenskih podjetij zaposlovalo 2 mala delavca ali več, ker ima 95 odstotkov podjetij manj kot 10 redno zaposlenih. V teh 5 odstotkih podjetij pa študentje ne bodo mogli opravljati strokovnih in zahtevnih del. Več kot 55 odstotkov slovenskih podjetij pa sploh ne bo moglo vzeti nobenega malega delavca. Tako bodo mali delavci z mali mi pla ča mi pre pu šče ni na milost in nemilost delodajalcem, ker ne bo več zalaganja zaslužkov.
Z zmanjšanjem obsega študentskega dela se bo zmanjšal tudi proračun ŠOS-a in posledično ŠŠK-ja, kar v dveh letih pomeni, da ohranimo le 14,5 odstotka današnjih sredstev, to pa pomeni povsem skrčeno delovanje, tako ostanemo brez Dnevov mladih in kulture, potovanj, tradicionalnih zabav, izobra ževanj in raz nih subven cij, kot je trenutna za mlade mamice. Ne pozabimo tudi na dogodke, ki
Več kot 55 odstotkov slovenskih podjetij pa sploh ne bo moglo vzeti nobenega malega delavca.
jih v študijskih mestih organiziramo in tam povežemo Velenjske študente, ki so množično obiskani.
Na drugi strani si politični podmladki želijo, da bi svet vlade za študentska vprašanja postal pododbor Sveta vlade za mladino, kar bi pomenilo, da bi vlada lahko s »socialnim dialogom« odobrila katerikoli zakon. Torej gre s tem zakonom za načrtno zmanjševanje politične moči študentov in njihovega glasu in prenašanje te moči na mladinsko sfero, ki jo v Sloveniji obvladujejo podmladki političnih strank.
Študentje in dijaki, ne pozabite nase.	■
Vsi na Avdicijo
Muhasto aprilsko vreme je v prvih dneh novega meseca na trenutke resnično turobno. S klubom pa bomo to turobnost poskušali prekiniti v soboto, 10. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu Šmartno ob Paki, ko bomo v goste povabili gledališko skupino kulturnega društva Tuhinj. Uprizorili nam bodo značajsko komedijo Avdicija, avtorja Branka Duriča -Dura. Zato vsi, tako študentje kot neštudentje, vabljeni, da se nam pridružite na predstavi, ki zagotavlja 2 uri smeha.
Zadnjo soboto v marcu smo s tradicionalnim turnirjem nogometnih trojk na male gole zaključili sobotno rekreacijo, kije potekala v telovadnici OŠ. Zmagala je ekipa Flamengo iz Andraža, ki je v finalu premagala Drzne Mozirjane. Tretje mesto so osvojili domačini, združeni v ekipi Mungo.
Tudi naš klub se bo v soboto, 17. aprila, pridružil ostalim slovenskim društvom in posameznikom, ki bodo pomagali očistiti Slovenijo. Vse študente pozivamo, naj se pridružijo akciji in s tem pokažejo, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo.
Vse natančnejše informacije o prihajajočih dogodkih bodo objavljene na spletni strani www.kssf.si.	■
10
KULTURA
»'"VAS
8. aprila 2010
Tri avtorske predstave mladih
Večer za ljubitelje francoščine in mladostne ustvarjalnosti v velenjskem Mladinskem centru navdušil polno dvorano obiskovalcev
Velenje, 25. marca - Prejšnji četrtek so dijaki velenjskega Centra srednjih šol zelo uspešno nastopili pred številnimi gledalci na odru Mladinskega centra Velenje. Prikazali so tri svoje avtorske predstave, ki so jih pripravili s pomočjo mentorice Alice Čop. Dve od njih sta nastali na tečaju avtorskega gledališča v francoskem jeziku v produkciji Gimnazije in Mladinskega centra, tretja na tečaju avtorskega lutkovnega gledališča v okviru Lutkovnega gledališča Velenje.
Kaj imajo skupnega in kako nastajajo predstave, smo vprašali mentorico Alice Čop: »Predstave pripravljamo pet do šest mesecev. Preden začnemo z dijaki vaditi, se veliko pogovarjamo o tem, kar jih trenutno najbolj zanima, veliko je improvizacij, učimo se osnov nastopanja na odru: kako se gibati, pravilno govoriti, predvsem pa, kako prisluhniti partnerju - soigralcu. Ko določimo temo, pa postopoma sestavimo scenarij. Zopet je veliko improvizacij, saj je zame najbolj pomembno, da se dijaki zabavajo in radi prihajajo. Kakšen
Lutkovno predstavo Slovenija ima talent so Silvija, Ana Marija in Tjaša odigrale premierno. Parodija je bila očitna in všečna.
mesec pred premiero pa se končno „zresnimo" in vaje postanejo bolj naporne. A se splača, saj je rezultat potem ne samo smešna, ampak
tudi izdelana predstava."
V francoskih predstavah »Pobeg« in »Medkulturni dialog po naše« so igrali: Jan Gomboc, Bojan
Domazet, Tilen Bezgovšek, Grega Gradišnik (ki so bili lani drugi na Frankofonskem dnevu v Celju in so uspešno zastopali Slovenijo na mednarodnem Festivalu mladine v Franciji), na novo pa Helena Pla-zl, Maja Rozman in Nika Hranjec. V lutkovni predstavi »Slovenija ima talent« so nastopale Silvija Oštir, Ana Marija Vipavc, obe gimnazijki in članici Lutkovnega gledališča Velenje, ter Tjaša Kopušar.
Profesorica francoskega jezika Olga Pavič pa je s svojo dijakinjo, odlično pevko Evo Vodovnčnik, pripravila šanson - „Autumn leaves" Edith Piaf. Na kitaro jo je spremljal Franjo Jurovič. Zraven sta plesala Nežka Cestnik in Žan Valenčak.
Posebna gostja je bila bivša velenjska gimnazijka Mojca Marš, sedaj že študentka v Mariboru, kije zapela kar tri šansone Celine Dion. Šanson „Pour que tu m'aimes encore" ji je lani prinesel prvenstvo na Frankofonskem dnevu v Celju.
■ bš, foto: Dejan Tonkli
Igraj se z mano
Razstavo v Knjižnici Velenje so pomagali postaviti mali ustvarjalci sami
Velenje, 31. marca - Prejšnjo sredo dopoldne so v Knjižnici Velenje odprli razstavo z naslovom »Igraj se z mano«. Razstava, ki jo v Velenju tokrat gostimo prvič, sicer že tretje leto poteka pod okriljem Zavoda za usposabljanje Janeza Levca. Nastala je s pomočjo mednarodnega likovnega natečaja, na katerega seje prijavilo kar 57 šol in
Odprtje razstave je bilo simpatično, razstava pa je zgovorna in očem prijetna.
zavodov iz Slovenije in tujine. Na natečaj je prispelo 700 likovnih del.
Razstava potuje po vsej Sloveniji in tujini. V velenjski Knjižnici so poleg likovnih del iz potujoče razstave razstavili tudi dela učencev
velenjske šole MPT in CVIU ter malčkov iz vrtca Najdihojca. Ti so pred odprtjem razstave sami razporejali svoje stvaritve po razstavnih površinah, zato je še toliko bolj zanimiva. Ob odprtju pa so mal-
čki iz Najdihojce pripravili tudi prikupen kulturni program, v katerem je nastopil pevski zborček tega vrtca. Razstava bo na ogled do 23. aprila.
■ bš
Alma
M. Karlin ni več neznanka
Šoštanj, 1. aprila - V Šoštanju so med Galerijskimi večeri predstavili monografijo Alma M. Karlin, Državljanka sveta, ki jo je v letu 2009 pri Mladinski knjigi izdala mlada pisateljica mag. Jerneja Jezernik. Lanije namreč minilo 120 let od rojstva Alme M. Karlin, Celjanke, svetovne popotnice, pisateljice poliglotke, ženske, kije bila toliko izjemna, da je bila za to izjemnost kaznovana z nerazumevanjem in nesprejetjem ravno v domačem okolju. Alma
Karlin, ki je pisala predvsem v nemščini in izdala poleg potopisov ogromno literarnih del, je bila prvič prevedena v slovenski jezik šele leta 1969. Umrla je leta 1950, siromašna, kljub bogati zbirki, kijoje prinesla s seboj s potovanj, v domačem Celju, v koči na Pečovni-ku. O Almi Karlin se dolga leta ni dosti govorilo, tudi njen grob na Svetini je počival s svojem samotnem miru, a misel nanjo je tlela v mnogih ljudeh. Ena izmed takih, zagotovo med najbolj gorečimi občudovalkami Alme M Karlin, je Jerneja Jezernik, ki ji je v monografiji uspelo s sko-
raj neverjetno voljo in željo predstaviti življenje te nenavadne ženske širši javnosti. V monografiji boste naleteli na izjemno veliko zgodovinskih pričevanj, fotografij, Almi-nih in Theinih zapisov, pričevanj lju-
di, ki se je spomnijo in navedke Alminih del, za katere lahko upamo, da bodo v prihodnosti še prevedena.
■ M. Komprej , Foto D. Tonkli
KOLONA
Fige, oblite s
čokolado
Bojan Pavšek
Že kot otrok se ob gledanju Čarovnika iz Oza nisem mogel naču-diti lepotam pravljičnega sveta izza mavrice. Kljub črnobeli televiziji je bilo zame vse skupaj zelo barvito. In lepota te nostalgije se je sčasoma usidrala nekje med sivimi celicami in počivala. Vse do pred kratkim, ko sem si ogledal predstavo Čarovnik iz Oza pod okriljem Festivala Velenje. Redko me lokalne stvaritve pripeljejo do stanja, ko ostanem brez besed in vidno ganjen. Pa ne zaradi tega, ker se pravljica zaključi s srečnim koncem. Generator ganjenosti je tokrat poganjala sinergija vseh nastopajočih. Ideja o združitvi različnih umetniško-kulturnih-izobraževalnih sfer med seboj v muzi-kal je bila vsej prej kot napačna. Pokazalo se je, da profesionalen odnos vseh sodelujočih inštitucij in motiviranost nastopajočih lahko splete predstavo, ki resnično navdušuje. Pravzaprav je Čarovnik iz Oza trenutno velenjska kulturna pravljica s srečnim koncem. Med odmorom sem pogrešal samo še droben posladek s figami, oblitimi s čokolado. Takšnimi, ki so nam polnile brbončice ob kulturnem prazniku. So bile namreč darilo župana in Mestne občine Velenje vsem kulturnikom, ki ustvarjajo in poustvarjajo v Šaleški dolini. Ko smo po dogodku zapuščali mestno galerijo, sem opazil, da na pladnjih sameva še veliko fig, ki niso dočakale svojega namena. Je bilo fig preveč? Nikakor. Kulturnikov je bilo žal premalo. Edini dan v letu, ki je vsaj v svoji prvobitnosti še vedno namenjen kulturi, rezimejem ustvarjalnosti in umetniškim vizijam, je tako ostal le delno izkoriščen. Ni nas premalo, da bi o tem in onem spregovorili. Premalo nas je voljnih za takšno obliko komuniciranja. Resnično, še toliko bolj pa žalostno. Če samo malo dvignem periskop nad Šaleško dolino, je splošno kulturno vzozračje nad povprečjem v primerjavi z mesti, ki imajo podobno socialno strukturo. Toda kje tičijo ustvarjalci tega ozračja? Vsak na svojem koncu mesta. O podvajanju ali celo multiplici-ranju ustvarjalne energije mnogokrat ni ne duha ne sluha. Pogosto so rezultati kreacij, ki nastajajo, samo izraz egotripa in lastnega (ne)zadovoljstva nad dejanskim stanjem okolice in življenja nasploh. Žal me takšna tipografija izraznosti ne prepriča. Za kakšen utrip srca več na minuto je potrebno ugledati sonce ali luno, stopiti na plano, poiskati somišljenike, vreči koncepte na mizo in se povezovati. Na učinkovit in produktiven način. Brez negativnih energij in skrivanja lastnih idej, kar srečujem prepogosto. Nikoli nisem bil privrženec berlinskega zidu (razen, ko je padel), zato je moja fobija pred izolacijo od zunanjega sveta upravičena.
Včasih si v mislih virtualiziram prostor, ki bi nudil idealne pogoje za srečevanja kulturnikov. Prostor, v katerem bi se je rojevali projekti kot po tekočem traku. Prostor, ki bi bil več kot le prostor v fizičnem smislu. Izžareval bi stanje ustvarjalnega duha. Nekakšen velenjski SoHo. V tujini so takšne stvari že del mestnega inventarja, saj se ve, da brez njih ni turbin, ki bi polnile kulturno atmosfero. Pa kaj atmosfero, stratosfero!
Osebno manim, da pogoj za srečevanje ustvarjalcev ne bi smele biti zgolj in samo kulturne prireditve. Saj se pogosto slišijo bolj obveznost kot želja. Najbolj pa se smisel udeležbe na kulturni prireditvi izrodi takrat, ko je namen biti tam izključno zato, da te drugi opazijo. Potem je koncentracija dojemanja vsebine posamezne kulturne prireditve usmerjena popolnoma v napačno smer. Estradno japijevskih fint Velenje pač ne bi smelo prebavljati, še več, izzveneti bi morale v nič.
Dragi kulturni ustvarjalci! Če nam je že Prešeren podaril fige kot kulturno prispodobo in smo jih mi oblili s čololado, jih takšne tudi konzumirajmo. Polnost slastnih okusov, ki je sadje kot sinonim vitalnosti in čokolado kot pregreho svobode združila v skoraj nedeljivo celoto, je namreč vredna posnemanja.

107,8 MHz
täonjSKÜ IDO CAS©PUSD0l M® zAI (K
Glasbene novičke
Radia Velenje in Alfa na RoboFESTU 2010
Znanje je pot do uspeha - znana trditev, ki je aktualna ne glede na čas, starost in še kaj. Znati, potovati, razumeti, uspeti... zagotoviti mladim izkušnje, ki jim bodo pomagale na nadaljnji življenjski poti, so vodile organizatorje zanimivega tekmovanja, ki ga bomo spremljali v živo tudi na Radiu Velenje in Radiu Alfa. Govorimo o RoboFESTU 2010, ki se bo odvijal v telovadnici Šolskega centra Velenje jutri (petek)
od 10. ure dalje.
Tekmovali bodo učenci sedmih, osmih in devetih razredov osnovnih šol in dijaki nekaterih slovenskih srednjih šol v izdelovanju robotov, ki bodo samostojno premagali vse ovire: v slovenski ligi konstruktorjev mobilnih robotov na RoboERŠ-u v vožnji po labirintu, na regijskem tekmovanju RoboSLED v sledenju črti, pomerili pa se bodo še na RoboREŠE-VALEC, ki zahteva od tekmoval-
cev znanje tudi iz matematike, prakse, vzgoje, računalništva.
Ekipe Radia Velenje, Alfe in mladi ustvarjalci, ki že sodelujejo pri pripravah oddaj Radia Velenje, ne bodo med tekmovalci in roboti, bodo pa ob prizoriščih. Poskrbele bodo namreč, da bo ožja in širša okolica obveščena o dogajanju na RoboFESTU. Neposredno s terena bodo obveščali poslušalce o poteku tekmovanja in tekmovalcih. Prisotne bodo tudi na razglasitvi rezultatov. Slovenija tako ne bo mogla prezreti, kaj pomembnega se bo dogajalo v mestu priložnosti. Seveda pa bo na terenu tudi Naš čas.
■ tp
... na kratko...
MAJA PRAŠNIKAR
S skladbo Z menoj nikoli več ne boš zaspal začenja novo glasbeno obdobje in obenem predstavlja popolnoma novo spremljevalno skupino Maja P & Cela štala, ki jo sestavljajo izkušeni glasbenikiMatjaž Zivkovič - Maki (kitara), Sandi Ževart (bas) ter Mitja Šabec (bobni).
PARNI VALJAK
S tremi izjemnimi koncerti v Sloveniji so ponovno dokazali, kje je njihovo mesto na glasbeni sceni. Po 35 letih uspešne kariere in 16 albumih njihove uspešnice še vedno prepeva več generacij. Dvorane v Ajdovščini, Mariboru in Ljubljani so pokale po šivih, občinstvo pa je s pevcem Akijem Rahi-movskim pelo od prve do zanje minute koncerta.
TOLKALCIV ŽALCU
V Žalcu je prejšnji teden potekalo prvo srečanje tolkalnih skupin Slovenije. To je poleg tradicionalnega BUMfes-ta že drugo srečanje tolkalcev v Žalcu. Medtem ko je BUMfest namenjen skupinam z vsega sveta, je bilo tokratno srečanje namenjeno domačim tolkal-cem. Udeležilo se ga je kar 14 skupin, ki so v tri urnem pro gra mu pri ka za le, kaj se ta trenutek dogaja na slovenski tolkalni sceni.
ELVIS JACKSON
Nadaljujejo uspešno promocijo albuma Against The Gravity po osrednji Evropi. Na nemškem video portalu C-TUBE so z videospotom Not Here To Pray zasedli prvo mesto in pritegnili pozornost nemške glasbene revije Soundcheck, kjer so videospot celo proglasili za video meseca in skupini namenili kar dve strani predstavitve.
MULTIBALL
Njihova plošča je v tujini naletela na ugod ne kri ti ke, za nji mi pa je tudi uspešna evropska koncertna turneja, ki so jo imeli februarja in marca z ameriško skupino Good Knives. Za konec aprila so že znani novi koncertni datumi krajše enotedenske turneje po Nemčiji.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	ALYA - NON STOP (summer version)
2.	CHERYL COLE - Parachute
3.	NICKELBACK - This Afternoon
Zmagovalka sobotnega izbora pesmi tedna v programu Radia Velenje je Alya. Priljubljena slovenska pevka v teh dneh žanje simpatije svojih privržencev z naslovno skladbo svojega aktualnega albuma Non stop. Pesem je v pričakovanju toplejših spomladanskih in poletnih dni v sodelovanju z uveljavljenim producentom Gregorjem Zemljičem predelala v bolj poletne, plesne ritme. Skladba je zdaj bolj energična, še bolj spevna in bolj nagajiva.
.LESTVICA
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ans. Nanos - Dokler smo mladi vsi
2.	Zlati muzikanti - Berač
3.	Ans. Pogum - Radi bi vam zapeli
4.	Ans. Naveza - Veselite se pomladi
5.	Skupina Katrca - Mamica
6.	Ans. Juhej - Stari godec
7.	Franc Flere s pevko Matejo - Mlado dekle
8.	Veseli Gorenjci - Jaz bi plesala
9.	Iskrice - S figo v žepu
10.	Ans. Franca Žerdonerja s prijatelji - Pesem o kukavici
I ■
I
in skladbo Če ne bomo sami. Gre za četrti single z aktualnega albuma Sakura, kije nekakšno nadaljevanje prvenca Anima. Razmišljujoča besedila, spevne melodije in odličen vokal so vodilo albuma, ki ga je skupaj z Jadranko ustvarila prekaljena glasbena ekipa. Videospot za skladbo Če ne bomo sami, kije sicer Jadranki zaradi družbene angažiranosti še posebej pri srcu, je režiral priznani režiser Pericza, snemanje pa je potekalo brez težav. Sicer pa seje Jadranka pred kratkim vrnila iz ZDA, kjer sije ogledala New York ter čas izkoristila tako za oddih kot tudi glasbeno inspiracijo, saj sije tam ogledala nekaj koncertov.
Še ji bije srce
Green Day snujejo nov album
Čeprav je svoj zadnji album objavila šele maja lani, vodilna novopankovska skupina Green Day že pripravlja skladbe za novega. Kot je povedal pevec in kitarist skupine Billie Joe Armstrong, novi album za razliko od predhodnih dveh, American Idiot (2004) in 21 st Century Breakdown (2009), nebo konceptualen. Na njem bodo namreč v ospredju posamezne skladbe, skupina pa naj bi se glasbeno vrnila k svojim koreninam. Nekaj idej za skladbe se je že porodilo med njihovo evropsko turnejo. Doslej so Green Day izdali osem studijskih in osem živih albumov ter štiri kompilacije, skupaj pa so po vsem svetu prodali 65 milijonov albumov. Pohvalijo se lahko tudi s štirimi grammyji. Novi album bi lahko izšel še letos ob koncu leta, a je bolj verjetno pričakovati njegov izid prihodnje leto.
Junija nov album Christine Aguilera
Christina Aguilera se bo po štirih letih zatišja letos poleti vrnila na glasbeno sceno z novim albumom, ki ga pri založbi Sony napovedujejo z izidom singla Not Myself Tonight. Single bo uradno predstavljen
Pevka Žana, ki seje po premoru vrnila na glasbeno sceno, trenutno pripravlja material za svoj novi album. Rojena Belokranjka iz Črnomlja se vrača z novo skladbo, balado z naslovom Dokler bije mi srce, za katero je besedilo napisala sama. Nekoliko je zamenjala svojo ekipo, tako da je zdaj njen producent Milan Saje, glasbenik z bogatimi izkušnjami, ki je v Nemčiji sodeloval tudi pri nastanku velikega števila jazzovskih posnetkov za Garyja Burtona, Ketha Jarreta, Bobbyja McFerrina, Billyja Cobhama in številne druge. Kot producent ali studijski mojster je sodeloval s svetovno znanimi imeni, kot so Tina Turner, Jimmy Som-
21. maja, medtem ko je izid novega albuma napovedan za 4. junij. Naslov novega albuma bo Bionic, po albumu Back To Basics, ki je izšel leta 2006, pa bo to četrti studijski album te 29-letne ameriške pevke z mehiškimi koreninami. Skupno bo to že sedmi album Christine Aguilere, ki se je v svoji karieri preizkusila tudi kot igralka. Bolj uspešna je v glasbi, saj je doslej prodala že več kot 43 milijonov albumov.
Če ne bomo sami
Jadranka Juras se predstavlja z novim videospotom
merville, Chris Norman - Smokie, Vanilla Ninja, Bad Boys Blue, Carlos Ponce ipd.
Žana je doslej izdala en album (Sexy), največji uspeh pa je zabeležila s skladbo Druga violina, s katero se je leta 2007 predstavila na Emi. K popularnosti sije pomagala tudi s fotografijami za znane moške revije, ko sto Playboy, FHM, CKM ...
Izštekani Bohemi v Maxu
Skupina Bohem bo v soboto, 17. aprila, nastopila v velenjskem klubu Max. Koncert bo nekaj posebnega, saj bodo Bohemi svoje skladbe predstavili v akustični verziji. Zasedba, ki združuje člane s precej različnih koncev naše države (Trbovlje, Zagorje, Radeče, Maribor in Lukovica), je svoj prvenec z naslovom Življenje ni zločin objavila pred šestimi leti. Pri glasbenem ustvarjanju sije privoščila tudi eksperimentiranje z nekoliko drugačnimi zvoki (godala, elektronika), a je z debitantskim albumom prepričala kritike in občinstvo. Septembra 2008 je izšel njihov drugi album Manifest ljubezni, skupina pa je znana tudi po sodelovanju s pevko Laro Baruco. Pred kratkim so Bohem prvič nastopili kot izštekani (unplugged) na koncertu v ljubljanskem Orto baru. Dober odziv jih je spodbudil k pripravi krajše unplugged turneje, v okviru katere bodo v soboto, 17. aprila, ob 22. uri nastopili tudi v velenjskem klubu Max. Obiskovalci koncerta bodo tako imeli priložnost slišati skladbe, kot so Kraljica Sanj, Deveti junij, On je jaz, Romanca ... in druge tudi v akustični verziji.
KULTURA
»asiAS
8. aprila 2010
Bolje kot v Rdeči
Rokometaši Gorenja so se po pričakovanju poslovili od Lige prvakov - V Španiji izgubili samo za pet golov razlike - Sedaj lov na Celjane
Rokometaši Gorenja so se poslovili od letošnjega tekmovanja v Ligi prvakov. Po pričakovanju so bili trikratni evropski prvaki dvakrat zapored premočni znanje. Španci so si uvrstitev v četrfinale zagotovili že na prvi tekmi v Velenju, ki so jo dobili z osmimi goli razlike. Na povratni v Ciudadu pa so zmagali s 36 : 31, torej so bili skupaj na obeh tekmah boljši od slovenskih prvakov za 13 golov. Vsekakor pa je bila že sama uvrstitev med šestnajst najboljših moštev v tem najmočnejšem klubskem tekmovanju na stari celini za rokometaše Gorenja lep uspeh glede na razmere, v katerih so se znašli v dneh pred novim letom. Zaradi vsesplošnih gospo-
darskih težav, v katerih se je znašlo tudi Gorenje, njihov glavni pokrovitelj, so se morali odreči nekaterim igralcem in tudi trenerju Ivici Obrvanu. Več kot uspešno ga je zamenjal Branko Tamše, pod katerim ekipa ne igra več tako stresno, kot je pod prejšnjim. Njihova želja je bila, da se v ligi prvakov uvrstijo v drugi del, tega pa so obogatili z napredovanje v osmino finala. Napredovanje so si zagotovili z zmago nad francoskim Chamberyjem v tekmi, ki je odločalo o četrtem mestu, ki je še zagotavljalo napredovanje. Ti dve tekmi z aktualnimi evropskimi prvaki so bili po besedah trenerja Branka Tamšeta »za igralce velika nagrada za vse, kar so fantje
storili od novega leta naprej.«
O tekmi v Španiji pa je še povedal. »Vsak poraz boli, toda zdi se mi, da proti Ciudadu nismo razočarali, čeprav so oni tako kvalitetni, da igrajo toliko, kolikor pač morajo.«
Rok Golčar pa dodaja: »Na začetku smo delovali zaspano (v 9. minuti so domači že vodili za 7 golov - op. p.), kar so domačini hitro izkoristili in nam pobegnili, toda potem smo vzpostavili ravnotežje in se dobro kosali z njimi, v drugem delu smo še malce nihali, toda vseeno mislim, da nismo razočarali, pustili smo srce na igrišču, Real je vendarle Real. Je pa zanimivo to, da smo po mojem mnenju odigrali tukaj slabše, pa
odnesli boljši izid kot na prvi tekmi.« Slovenski prvaki pa so sedaj vso pozornost namenili državnemu prvenstvu, v katerem se seveda še niso odrekli lovu za ponovitev državnega naslova. Trenutno so z enakim številom točk (32) kot Koper tretji, oboji pa za vodilnim Celjem Pivovarno laško (42) zaostajajo za sedem točk.
Njihov naslednji nasprotnik v
Prašnikar se je vrnil v Rudar
Po mesecu dne še druga menjava trenerja v velenjskem nogometnem prvoligašu - Moštvo bo vodil do konca prvenstva, potem ...
Gotovo je bila torkova nogometna novica dneva v državi, zanesljivo pa v Šaleški dolini, da se je na vročo Rudarjevo trenersko klop vrnil Bojan Prašnikar. Nekateri so bili najbrž presenečeni, ker se je to zgodilo po
v •	•	«v
Oce in sin prvič drug proti drugemu
V torek dopoldne smo se pogovarjali tudi z Bojanom Prašnikar-jem. Najprej je povedal: »Z veseljem se vračam v Rudar. Pametno smo se dogovorili in upam na uspešno sodelovanje. Čestitam ekipi za odmevni zadnji zmagi; to raven rezultata bomo skušali zadržati, iz slabih stvari je treba potegniti vse dobre, iz dobrih še boljše in v takšnem stilu moramo nadaljevati delo. Vem, da so želje, da bi Rudar spet osvojil mesto, ki bi mu zagotovilo sodelovanje v enem od evropskih pokalov. A najprej moramo razmišljati od tekme do tekme. Ne smemo pozabiti, da je bil Rudar še pred tednom v dokaj slabem položaju, da je drsel proti dnu lestvice.
dveh zaporednih zmagah sedaj že prejšnjega trenerja Francija Oblaka.
Zaradi slabih iger v prvih spomladanskih krogih se je vodstvo kluba sredi prejšnjega meseca najprej odločilo za zamenjavo Marijana Pušnika. Nekateri so sicer menili, da bi morali to storiti že po jesenskem delu. Zamenjal ga je klubski trener Franci Oblak.
Ta sprememba ni takoj prinesla boljše igre. Novi trener je namreč doživel poraza v gosteh z Novo Gorico in Nafto ter v pokalni tekmi s Celjani. Nato so igralci pod njim nanizali dve odmevni zmagi. V sredo prejšnji teden so v zaostali tekmi 25. kroga z 1 : 0 premagali na Ptuju domačo Labod Dravo, v tekmi
Bojan Prašnikar
Zato moramo ostati trdno na zemlji. Res pa je, da smo v položaju, ki nam dovoljuje razmišljanje o dobrih igrah in rezultatih in to mora biti moto
29. kroga pa so na velikonočno soboto v temo zavili aktualne državne prvake, moštvo Maribora, ki so ga prav tako premagali z 1 : 0. Njihove zmage je gotovo bil zelo vesel tudi Koper, ki je v Novi Gorici kot gostitelj igral z zadnjo Dravo samo 1 : 1. Prav zaradi Rudarjeve zmage je povečal prednost pred Mariborom na osem točk (60), rudarji pa so se povzpeli na četrto mesto z enakim številom točk (41), kot jih ima Nafta na tretjem.
Za Rudar je bil na obeh zadnjih tekmah strelec Nezdbedini Selimi. Eden junakov mariborske tekme je bil nedvomno tudi vratar Boban Sav-ic, ki je tega dne slavil 31. rojstni dan. Zanj si je najlepše čestital sam,
za nadaljevanje.«
Govorice, da boste odšli k Olimpi-ji?
»V tem trenutku nisem imel nobenih pogovorov z Ljubljančani. Odločen sem bil, da do konca prvenstva ne bom sprejel trenerskega mesta v nobenem klubu. Nato smo se ujeli z vodstvom Rudarja in ob dobrem delu je možno sodelovanje vedno nadaljevati. Kako po tej sezoni, pa bomo videli. Za zdaj sem v Velenju. Ali bom nadaljeval delo tu!? Vse možnosti so odprte. Med normalnimi ljudmi se je možno vse dogovoriti.«
V soboto v Velenju Olimpija z vašim sinom Luko?
»Vesel sem Olimpijine visoke zmage v zadnjem krogu (s 5 : 0 je premagala Novo Gorico) in da je
ko je v 33. minuti ubranil enajstmetrovko Draganu Jeliču. Zakrival jo je Nikola Tolimi, ki je nespretno v kazenskem prostoru zaustavil Dejana Mezgo.
Iz Rudarja so pojasnili, da Franci Oblak zapušča trenerski stolček članskega moštva zaradi službenih obveznosti na velenjskem šolskem centru Bojanu Prašnikarju, ki je za simbolično nagrado prevzel vodenje članske ekipe do konca spomladanskega dela prvenstva.
»V klubu smo veseli njegove odločitve in pripravljenosti, da utrdi prvo moštvo. Odločitev vodstva kluba je temeljila na njegovem poznavanju ekipe in njegovih dolgoletnih trenerskih izkušnjah, pa tudi na dejstvih, da je doma v neposredni bližini Velenja in da njegova hči trenira nogomet v ŽNK Rudar-Škale.«	ms. Vovk
tudi Luka zadel. Kar precej se je moral mučiti, sedaj pa iz tekme v tekmo igra bolje, nadgrajuje svoje delo in učinek, kar je zanj vsekakor dobra spodbuda za naprej. Prvič v življenju bova v soboto eden proti drugemu.«
Gledalci so se vrnili na Rudarjevo tribuno?
»Spodbudno je, da so se gledalci vrnili. Nogomet, vemo, se igra za gledalce. Tudi to je vplivalo na odločitev, pa bližina doma in tudi da hčerka igra v Rudarju (pri ženski ekipi Rudar Škale). Želimo še večji obisk, še večjo spodbudo s tribun.«
Bojan, želimo, da v soboto dosežete tretjo zaporedno Rudarjevo zmago.
»Hvala za želje. To si želim tudi sam. Potrudili se bomo.«
državnem prvenstvu bi Trimo (21. Gorenje Velenje - Cimos Koper (16.
4. ob 18:00), Gorenje Velenje - 5. 20 ob 18:30).
Jeruzalem Ormož (8. 5. ob 19:00),	m
Zagotovili so si obstanek
Prejšnjo sredo so šoštanjski košarkarji gostovali na Polzeli in visoko izgubili z 81 : 62. Že v soboto pa so popravili nekoliko slabši vtis. Košarkarji Elektre Esotecha so namreč v domači dvorani dosegli svojo tretjo zmago v drugem delu državnega prvenstva lige Telemach. Proti košarkarjem Mercatoija iz Škofje Loke so letos doživeli že dva poraza, vendar so jih tokrat šoštanjski košarkarji le uspeli premagati. Tekma se je končala z rezultatom 74 : 63.
Po izenačenem prvem delu so si v nadaljevanju varovanci domačega trenerja Boruta Cerarja do 17. minute priigrali trinajst točk prednosti 31 : 18, vendar so gostje z delnim izidom 13 : 4 do polčasa zaostanek zmanjšali le na štiri točke. Bilo je 35 : 31. Pri gostih sta v teh minutah dobro zaigrala mlada igralca Uniona Olimpije, posojena v Škofjo Loko, organizator Ukrajinec Lebedincev in visoki Radojevič. V nadaljevanju sta se jima z dobro igro pridružila še izkušena Julevič in Čajič. Glede na zdesetkano postavo gostov je tudi domači trener minutažo bolj enakovredno razporedil med svoje igralce. V tretji četrtini so pod košema zagospodarili Nuhanovič, Čup in Miljkovič. Minute, ki so jih prebili na parketu, pa so dobro izkoristili Koštomaj, Podvršnik, Bilič, Lelič in na koncu tudi Golež. Z delnim izidom 8 : 0 so si hitro priigrali prednost 44 : 31, ki so jo v 25. minuti s trojko Goleža še povišali na 49 : 34, minuto kasneje, po še eni trojki - tokrat Podvršnika - je bilo že 52 : 36, najvišja razlika na srečanju pa je bila ob koncu tretje četrtine, ko je Elektra Esotech vodila za 17 točk - 60 : 43. Gostje so v nadaljevanju sicer s hrabro igro skušali spreobrniti potek, vendar so do konca srečanja uspeli le nekoliko omiliti visok poraz. Oboji so zadeli po pet trojk, le da so gostje za to porabili štiri mete več. Najboljši domači skakalec je bil Bilič s sedmimi skoki, pri gostih pa z enajstimi Radojevič. Pri domačih se je kar deset igralcev vpisalo med strelce. Po 12 točk sta dosegla Nuhanovič in Miljkovič.
Sinoči so Šoštanjčani v svoji dvorani gostili Šenčur, že v soboto pa v Šoštanj prihaja Luka Koper.
m Tjaša Rehar
Šoštanj premagal Podvince
Nogometaši Šoštanja so pomladanski del na svojem igrišču začeli z zmago. Z dobro - bojevito in živahno igro so premagali ekipo Podvincev z 2 : 1. Za vodstvo domačih je hitro poskrbel Vukančič. V osmi minuti se je po prekinitvi po predložku s kakih tridesetih metrov do žoge v kazenskem prostoru dokopal Vukančič in z lepim strelom premagal gostujočega vratarja. Gostje so že po osmih minutah uspeli izenačiti. Veter je ponagajal domačemu vratarju, gostje so to uspeli izkoristiti in z Brumnom izenačili na 1 : 1. Šoštanjčani so v nadaljevanju zaigrali še bolj silovito, si uspeli priigrati tudi nekaj lepih priložnosti, vendar se do polčasa rezultat ni več spremenil. Kmalu po začetku drugega dela pa je Linič z lepo akcijo postavil končni izid srečanja. V klubu so bili z igro in rezultatom po srečanju zadovoljni, obenem pa so prepričani, da bodo s podobnim pristopom tudi v prihodnje dosegali dobre rezultate.
V soboto gostujejo Šoštanjčani v Rušah pri Pohorju, v sredo, 14. aprila, pa bodo odigrali zaostalo tekmo 17. kroga na Vranskem.
mTR
Tako so igrali
Prva SNL, 25, krog, zaostala tekma
Labod Drava - Rudar Velenje 0:1 (0:1)
Strelec: 0 : 1 Selimi (19.). Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik, Cipot, Selimi (od 72. Mujakovič), Stojnič, De Moraes (od 82. Tomčak), Golob, Kronaveter, Tolimir (od 77. Tomažič Šeruga), Jelečevič, Metelka. Drugi izidi: Interblock - Hit Gorica 0:5 (0:1), Domžale - Nafta 3:1 (2:1), Luka Koper - Olimpija 1:0 (1:0), CM Celje - Maribor 0:2 (0:1). Vrstni red: 1. Luka Koper 59, 2. Maribor 52, 3. Nafta 41, 4. Hit Gorica 40, 5. Rudar Velenje 38, 6.
CM Celje 36, 7. Olimpija 34 (-2), 8. Domžale 33, 9. Interblock 32, 10. Labod Drava 25.
Prva SNL, 29. krog
Maribor - Rudar Velenje 0:1 (0:0)
Strelec: Nezdbedini Selimi (60). Rudar Velenje: Savič, Jelečevič, Stojnič, Cipot, Jeseničnik, Golob, Tolimir, Renato (od 87. Mujakovič), Metelka, Kronaveter (od 85. Tomčak), Selimi (od 81. Tomažič-Šeruga).
Drugi izidi: Olimpija - Hit Gorica 5:0 (2:0), Luka Koper - Labod Drava 1:1 (1:1), CM Celje - Nafta 3:2 (1:1), Domžale - Interblock 2:1 (1:0). Vrstni red po 29. krogu: 1. Luka Koper 60 (45 : 26), 2. Maribor 52
(52 : 38), 3. Nafta 41 (43 : 45), 4. Rudar Velenje 41 (37 : 41), 5. Hit Gorica 40, 6. CM Celje 39, 7. Olimpija (-2) 37, 8. Domžale 36, 9. Interblock 32, 10. Labod Drava 26.
3. SNL-vzhod, 18. k.
Paloma - Šmartno 1928 1 : 3 ( 0: 1)
0:1 Podgoršek (17), 1:1 Arsič (56), 1:2 Kolenc (70), Jamnikar (77). Lestvica: 1. Simer Šampion (37 : 12) 35, 2. Čarda Martjanci (38 : 15) 35, 3. Šmartno 1928 (41 : 28) 31, 4. Malečnik 30, 5. 5. Koroška Dravograd 29, 6. Stojnci 28, 7. Zreče 28, 8. Kovinar Štore 22, 9. Tehnostroj Veržej 20, 10. Tromejnik G-Kala 20, 11. Odranci 19, 12. Tehnotim Pesnica 19, 13. Mons
Claudius 8, 14. Paloma Sladki Vrh 6. Šmartno 1928: Pusovnik, Veler, Hajdari, Jelen, Podgoršek (od 87. Lukenda), Cizej (od 60. Jamnikar), Kompan, Mujanovič (od 81. Rebernik), Avdič, Kolenc, Senad Jahič. Trener: Bojan Žurek.
Štajerska
nogometna liga, 18. krog
Šoštanj - Podvinci 2 : 1 (1 : 1)
1 : 0 Vukančič (8'), 1 : 1 Brumen (16'), 2 : 1 Linič (58') Šoštanj: Mušič, Oblak, Bulajič, Gegič, Softič (od 69' Filipovič), Vukančič (od 93' Mahmutovič), Obu, Kurnik, Linič (od 86' Uranjek), Smajlovič (od 93' Zahirovič), Redžič (od 69' Vukovič)
Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 39, 2. Carrera Optyl Ormož 36, 3. Trgovine Jager Š/J (-1), 4. LKW Jack Gerečja vas oba 28, 5. Podvinci 27, 6. GIC Gradnje Rogaška 25, 6. Koroške gradnje,7. BOČ Poljčane oba 24, 8. Pohorje 23, 9. Peca (-1) 22, 9. NK Partizan Fram 17, 10. Šoštanj (-1) 16, 11. Bukovci 10, 12. KIV Vransko (1) 8
Liga Telemach, liga za obstanek, 4. k.
Hopsi - Elektra Esotech 81 : 62 (56 : 51, 40 : 36, 24 : 16)
Elektra Esotech: Horvat 2, Koštomaj 14, Podvršnik 3, Bilič 2, Lelič 13 (11), Lekič 2, Cup 12 (0-1), Miljkovič 6 (4-6), Nuhanovič 8
Elektra Esotech - LTHcast Mercator 74 : 63 (12:8)
Elektra Esotech: Golež 5, Horvat 2, Koštomaj 9 (3-4), Podvršnik 9 (1-1), Bilič 6, Lelič 7 (1-2), Lekič 6, Cup 6, Miljkovič 12 (2-6), Nuhanovič 12 Vrstni red: 1. Hopsi Polzela 42, 2. LTHcast Mercator, 3. Elektra Esotech oba 37, 4. Luka Koper 32, 5. Šenčur CP KR 26
MIK 1. lige MIK 1. l.
3. krog skupine za prvaka (od 1. do 6. mesta)
Gorenje - Slovan 34:28 (15:11), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 31:31 (19:15), Trimo Trebnje -Jeruzalem Ormož
Gorenje: Gajič, Skok, Šoštarič, Cehte 2, Natek 3, Rutar, Taletovič, Rnič 11
(5), Žvižej 5, Štefanič, Golčar 1, Harmandič 5, Ferkulj, Čupič 2 (1), Nosan, Šimič 5. Rdeč karton: Bečirovič (50.).
Liga prvakov, osmina finala, povratna tekma
BM Ciudad Real - RK Gorenje Velenje (18:15) 36:31
RK Gorenje: Skok 1 obramba, Gajič 14 (1) obramb, Natek, Bezjak 5, Cehte 1, Rnič 5, Žvižej3 , Štefanič 1, Golčar 5, Harmandič, Ferkulj, Čupič 5, Bajram 1, Nosan, Šimič Trener: Branko Tamše Sedemmetrovke: Ciudat Real: 3 (2), Gorenje 0, izključitve: Ciudad R. 4. minute, Gorenje 10.
SPORT IN REKREACIJA
Ko so Škale postale rudnik ...
Škalska liga ka te briga letos okrogla - Taborniki tudi tokrat prišli z vseh koncev države - Niso pozabili na humanitarnonoto
Vesna Glinšek Foto: Miha Rošer.
Taborniki čete Divji volk Škale iz rodu Jezerski zmaj Velenje so v soboto pripravili tradicionalno veselo taborniško tekmovanje, ki so ga poimenovali Škalska liga ka te briga. Ideja o šaljivem tekmovanju je delo dolgoletnega in prizadevnega člana tabornika Sandija Glinška, ki
Samo ime so izbrali tako, da hkrati promovirajo vas Škale in sporočajo ljudem, da jim ni vseeno za sočloveka. Ta, drugi del, pomeni humanitarno noto, s katero so v preteklih letih osrečili kar nekaj otrok. Idejni vodja je seveda na 'Škaleke' ponosen. »Tako je. Ponosen sem na vse naše tabornike, vodnike in vodstvo čete, kajti to je po mojem mnenju vrhunski produkt
in rudniške rove. Obiskali so rove, iskali rudo, lovili škrate, malicali so pravo rudarsko malico ...«
Na igrišču pred podružnično šolo v Škalah se je sicer zbralo okrog 300 tabornikov iz cele Slovenije. Večina jih je bila iz Rodu Jezerski zmaj, ki je nato prejel tudi posebno nagrado, saj je imel v vseh kategorijah največ ekip, pa tudi odrezale so se najbolje. Tina pa
je za svoj inštruktorski projekt izbral organizacijo tega tekmovanja. »Najprej sem naredil projekt, ki se je navezoval na sodelovanje med organizacijami v kraju, med gasilci in taborniki. Naslednje leto sem ga razširil, saj sem želel narediti nekoliko bolj množično in predvsem bolj zabavno taborniško akcijo, kot so ostale takšne akcije v Sloveniji.«
škalskih tabornikov.« Pri letošnji ligi pa je bila glavna organizatorka prav tako dolgoletna tabornica Tina Ževart. »Lahko bi rekli, da smo taborniki danes iz Škal naredili pravi mali rudniški jašek. Rudarstvo je bilo namreč letošnja rdeča nit naše šaljive sobote. Otrokom smo tako poleg orientacije ponudili šaljive igre, ki so se navezovale na rudnik
razkriva tudi pravi vzrok za takšno priljubljenost Škalske lige med mladimi: »V Zvezi tabornikov Slovenije je veliko zahtevnih tekmovanj, za nas pa je pomembno predvsem druženje. Taborniki smo namreč znani po tem, da se veliko družimo in smo dobri prijatelji. In naša liga je popolna priložnost za kaj takšnega.«	■
V spomin na Konija
Lions klub Velenje je na Golteh že tretjič organiziral druženje slovenskih lionov in njihovih družinskih članov na snegu. Srečanje postaja tradicionalno, letos pa so ga
tudi poimenovali v Konijev memorial, v spomin na letos preminulega liona Konrada Potočnika -Konija. Na nezahtevni progi na progi Lahovnica so se pomerili v
Tretje športno druženje lionov na Golteh.
veleslalomu.
Izidi - moški: 1. Primož Poklič (LC Sl. Konjice), 2. Luka Horvat (LC Ptuj), 3. Jožef Kavtičnik (LC Velenje); ženske: 1. Alenka Horvat (LC Ptuj), 2. Majda Meža (Velenje), 3. Majda Korenič (Velenje).
■ dm
Ohranjanje tradicije
Podaljšan vikend, ki je z nami, je za večino od nas minil v znamenju praznovanja največjega krščanskega praznika, velike noči. Poleg zajčkov, pirhov in pisank pa v ta čas sodi tudi pokanje in streljanje s karbitom, ki je hkrati priložnost za druženje mladine po vaških skupnostih. Poki iz topov so se letos slišali iz skorajda sleherne vasi v naši okolici, tako da mladina očitno pridno nadaljuje tradicijo svojih staršev. Na sliki so mladi
fantje iz Gaberk, ki pa niso poskrbeli le za streljanje, temveč tudi za
čevapčiče in kozarček rujnega.
Gradnja ravenskega REKS-a končana
Na vrsto prihaj a opremljanje -Otvoritev predvidoma konec junij a
Šoštanj, 31. marca - Gradnja Rekreacijsko kulturnega središča (REKS) Ravne je zaključena. Investitor, izvajalci, odgovorni projektant in predstavniki nadzora, so konec marca opravili interni kvalitetni pregled, ki ni pokazal bistvenih pomanjkljivosti.
V zadnjih mesecih so izvajalci uredili okolico, odstranili staro brunarico, uredili breži ne in na ces to ter parkirišče položili še fino asfal- no oblogo, uredili fasado objekta, položili pode, stenske obloge, tlake, izvedli finalne stroj ne in elek tro instalacije.
Strojne in elektro instalacije je izvedel Esotech, d. d., za gradbeni del je poskrbelo podjetje Mins No. 1, odgovorni projektant je bila Arhena, Marijan Kac, gradbeni nadzor pa je opravljalo podjetje Zipex iz Šempetra v Savinjski dolini.
Vrednost del je približno 600 tisoč evrov. Občina Šoštanj je iz Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja preko razpisa uspela pridobiti sofinancerska sredstva v višini 50 odstotkov upravičenih stroškov investicije. »Z domom bodo krajani Raven ogromno pridobili. Ze sedaj so v kraju aktivna številna društva, ki pa do sedaj niso imela prostora za izvajanje svoje dejavnosti. Kulturna in športna društva bodo tako v njem lahko izvajala številne aktivnosti, od predavanj, dramskih dogodkov, pevskih in drugih kulturnih nasto-
domačinov. Gradili so ga z željo, da bi postal prostor za medgeneracij-sko druženje in za kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa. V njem bo tudi IKT (informacij-sko-komunikacijska tehnologija) točka, ob kateri se bodo najverjetneje zadrževali predvsem mladi.
REKS Ravne pa bo zagotovo presegel meje kraja in tudi občine. V njem bodo svoje dejavnosti občasno izvajala tudi medobčinska humanitarna in tudi ostala društva.
V središču je med drugim večnamenska dvorana (velika 20 x 12 metrov), v kateri bo mogoče igrati košarko, odbojko, badminton, tudi mali nogomet. Poleg tega je v
REKS je zgrajen, na vrsto
pov, športne vadbe, tekmovanj do srečanj ob praznikih in podobno. V tem domu pa bo imela svoje prostore tudi krajevna skupnost,« pravi župan Šoštanja Darko Menih.
V Šoštanju so prepričani, da bo Rekreacijsko kulturno središče Ravne - skupaj z zunanjim igriščem -postalo priljubljeno zbirališče
prihaja opremljanje. (foto: T.R.)
dvorani tudi manjši oder, ki bo omogočal organizacijo številnih prireditev, predavanj, koncertov...
V prihodnjih mesecih bodo za dom nabavili še opremo, otvoritev pa bo predvidoma konec junija letos.
■ mkp
Marčevski izlet žena
Pa je spet prišel marec (sedaj je že za nami) in z njim dih pomladi. Marec ima tudi »vonj po ženskah«, kate rih se ob osmem marcu spo -mnijo njihovi »mučeniki«, petindvajsetega pa bolj njihovi potomci, saj je to materinski dan.
Pa še nekdo vse leto misli na marec, saj je že vrsto let pod okriljem Planinskega društva Velenje organiziran izlet, kije tradicionalno množično obiskan in poteka po
mir in spokojnost. No, ob množici udeležencev - kar šestinsedem-deset nas je bilo - tokrat ni bilo tako, ampak to sodi zraven. Veselo raz po lože ni smo se usme ri li proti Škalam, se dotaknili področja Ležna in tam bili deležni kratkega postanka ob »odkritju« Marjanovega skrivališča, ki je še bolj razvezal jezike. Zmotili smo delavce, ki so se lotili mogočnega oreha ob propadajočem domovanju na
** PO HRIBIH IN mm
odstrla podoba Širokega z znamenito lepotico - Vilo Široko. V Pohrastniku smo prečili novo nastajajoč cestni »rondo« in pohod zaključili v vznožju Skornega v gostišču Acman, kjer so se na številen obisk dobro pripravili. Počitek in okusen obrok se je seveda prilegel in čas je bil za sproščen klepet, k dobremu razpoloženju pa sta poleg harmonikarja pripomogla že omenjena zakonca Skaza, ki sta nas obdarila z drobnimi pozornostmi.
Vesela družba na pomladnem soncu
obronkih Velenja. Zanj neumorno skrbita zakonca Skaza, Marjan in Milica, ki se nanj zelo skrbno pripravljata. To je poleg ostalih številnih aktivnosti vsekakor »njun projekt leta«, saj je v njegovo organizacijo in izvedbo vloženega veliko dela in truda.
Letos smo se zbrali pri kotalkališ-ču v mestnem parku, od koder smo jo v lepem jutru mahnili proti velenjskim jezerom. Podob tega področja se nikoli ne naveličaš, saj pogled na pokrajino prinaša v dušo
obrobju jezera, ki je ena od mnogoterih njegovih »žrtev«. Pot nas je pripeljala do Gaberk, kjer so nas prijazno sprejeli »pod« njihovo Kulturnico - lepo ohranjenem lepotcu - kozolcu, ponosu slovenske pokrajine. Ob zvokih harmonike smo se okrepčali in odžejali, si ogledali tablo z nekdanjo podobo Družmir-j a in se hvaležni poslovili. Pomladno son ce nas je nato gre lo po pobočjih Gorice pri Šoštanju, koder smo vijugali izmenično po travnikih in gozdu, iz katerega seje
Ob tem velja še posebej omeniti kvačkane rože izpod rok Milice, za kar je potrebno poleg spretnosti tudi veliko časa in potrpljenja za njihovo izdelavo.
Pohod, na katerega mislimo vse leto tudi mi, saj nam ostane v lepem spominu, za kar se zahvaljujemo vsem, ki so za to poskrbeli.
■ Marija Lesjak
»!1Has
Bil je sicer dan norcev in šaljivcev, a zadeva je bila kljub nizkim temperaturam zelo resna in vroča. Kdor se je v četrtek zjutraj peljal skozi Staro Velenje, je praviloma ustavil. Na hitro. Pred lokalom, ki nosi ime po nekdanjem imenu mesta, je bila gneča iz ure v uro večja. Gostom sta stregla hudo pomanjkljivo oblečena mična natakarica in pevec Fredi Miler, ki je morda naslednjo noč sanjal prav njo. Big Joco, ki je vse skupaj »zakuhal«, pa je bil več kot zadovoljen.
Borut Malus (prvi z leve) in Peter Irman sta nekdanja šmarška nogometaša, danes pa sta člana upravnega odbora Društva za šport in rekreacijo Klub 81 Šmartno ob Paki. Oba sta predčasno končala nogometno kariero. Irman, ki je tudi tajnik društva, Malusu: »Muso, raje si stvari napiši, da ne bodo spet govorili, da imava podaljšan odzivni čas ali da ne bi bilo kakšnega sprenevedanja, kdo je za kaj zadolžen. Saj veš tisto: pametni si pišejo.«
Prvoaprilska - Čvek se je prejšnji teden prvoaprilsko poigral in postavil predsednika uprave Franja Bobin-ca v ekipo rokometašev Gorenja. To seveda ni res, res pa je, da nosi Franjo Bobibac majico št. 7!
»Kam naj dam pa tole smet?« se je prejšnji teden ob novih posodah za ločeno zbiranje odpadkov spraševal Sead Subašič, ki v velenjski mestni hiši poskrbi za dobro počutje in gostoljubno postrežbo gostov. Smeti imajo, kot povsod, precej, a toliko posod, kot jih ima pred občinsko kuhinjo Sead, imajo le redkokje. »Red mora biti,« je še dodal Sead, ki bo, ko ločevanje do konca osvoji, zagotovo poučil tudi sodelavce.
Nekaj skupnega
Politika, 1. april in velika noč imaj o kar pomembno skupno stvar. Farbanje.
Tešovo čiščenje
Tudi v šoštanjskem Tešu se bodo vključiii v vsesplošno čistilno akcij o. S svojega »dvorišča« bodo počistiii hladilne stolpe. Seveda j e v Slovenij i še vedno veliko takih, ki so takoj za to, da počistij o tudi blok 6.
Trden dokaz
Zdaj, ko ljudje dobivajo informativne izračune dohodnine, se ponovno prav zavedajo, kako malo so iani zaslužiii.
Veliko in malo
Tudi ob veliki noči smo do nekaterih naših velikih politikov slišali precej velikih besed. Za malo dejanj.
Zaščiteni krokarji
Pri nas se nekateri res obnašaj o kot pravi krokarji. Žrtve pa so v podobi nem položaju kot zgori njesavinjski ovčarji. Držai
va j im škode, ki j im j o pri jagnjedi povzročij o krokarji, ne prizna. S tožbami pa vemo, kako j e.
Nismo v Evropi
Za mnoge tuje delavce glei de na to, kakšen odnos imaj o mnogi od nas do njih, Slovenij a sploh ni v Evropi.
Boljše in slabo
Velenjski davčni urad bo končno prišel do boljših delovnih pogoj ev. Če to tudi pomeni boljše in bolj učinkovito delo, to vsem ne bo všeč.
Na fotkah in v živo
V Velenju si še lahko ogledamo razstavo fotografij o brigadirjih. Na srečo jih nekaj, ne fotografij, ampak brigadirj ev, lahko občasno še vedno vidimo tudi v živo; na akcijah.
Minis tri ca je »letela«
Notranja ministrica naj bi s svojim voznikom po avtocesti voziia tako hitro, kot da bi leteia. Nekateri res misiijo, da bi moraia leteti.
Neuroth z znakom kakovosti
N EU ROTH
slušni aparati & svetovanje
L	1
Neuroth pomeni kakovost -ponudnik slušnih aparatov to dokazuje s certifikatom
Kadar govorimo o zdravju in o dobrem počutju, je kakovost prav posebnega pomena. Tega se zavedajo tudi v avstrijskem družinskem podjetju Neuroth z več kot 100-letno tradicijo, specializiranem za področje slušnih sistemov. Ustanoviteljica podjetja Paula Neuroth je bila tudi sama naglušna, zato se je še toliko bolj zavzemala za profesionalno pomoč z najsodobnejšimi metodami in postopki, posebno pozornost pa je posvečala nadpovprečnim kriterijem kakovosti. Temu načelu tudi danes sledijo njeni nasledniki, ki že kot četrta generacija vodijo podjetje Neuroth, seveda pa tudi vsi njihovi zaposleni.
Znak kakovosti
Najboljši dokaz za uspešno vodenje podjetja in njegovo odlično filozofijo poslovanja je znak kakovosti, namenjen avstrijskim podjetjem s tradicijo. Potrjuje kakovost podjetja Neuroth, prislužili pa so si ga s svojim več kot stoletje trajajočim delovanjem na področju tehnologije slušnih sistemov. Upravičujejo ga z nadzorom na vseh ravneh proizvodnje, z razvojem in uspešnim delom v svojih slušnih centrih, nenazadnje pa tudi z rednimi strokovnimi mnenji neodvisnih specializiranih kontrolorjev in z ustanovitvijo izobraževalne akademije za vse zaposlene.
Avstrijska kakovost v Sloveniji
Znak kakovos ti pa ni samo pis no zago -tovilo za visoke standarde kvalitete; slušni aparati Neuroth pripomorejo k ponovno pridobljenem veselju njihovih uporabnikov do življenja, kar je seveda neprecenljive vrednosti. Vse slušne aparate - z doplačilom ali brez njega -namenjene vsem, ki si ponovno želijo nemotenega sobivanja s svojo okolico, je mogoče brezplačno preizkusiti, ob tem pa Vam je na voljo še individualno svetovanje in kasnejša celovita oskrba. Raziskave so pokazale, da v Sloveniji le slaba četrtina ljudi s težavami sluha uporablja slušni aparat in se tako aktivno vključuje v družbeno življenje. Sodob-
na miniaturna izdelava omogoča, da je uporaba slušnega aparata tako običajna kot npr. nošenje očal. In tudi zaradi tega pozitivnega vpliva na družbo je podjetje Neuroth prejelo znak kakovosti. Še danes se odpravite v svoj najbližji Neuroth center in povprašajte o kakovostnih slušnih aparatih.
Zdrav sluh s pomočjo izdelkov za zaščito sluha
Zdrav sluh je za večino od nas nekaj povsem samoumevnega. Veliko premalo se zavedamo, kako pomemben je v komunikaciji z drugimi ljudmi in kako močan vpliv ima na naše življenje. Nikakor ne smemo pozabiti, da odgovorno in skrbno ravnanje s sluhom nedvomno
izboljša kvaliteto življenja v zrelejših letih.
Jasen cilj podjetja Neuroth je pomaga ti nagluš nim lju dem, da bi se lah ko ponovno enakovredno vključili v družbeno življenje. S tem namenom se že vrsto let ukvarjamo tudi z izdelki za zaščito sluha, da do okvar sluha sploh ne bi prišlo. Živimo namreč v zelo glasnem okolju, ki postaja vsak dan še glasnejše. Hrup predstavlja podcenjeno nevarnost- znanstvene raziskave so namreč pokazale, da zelo zmanjšuje koncentracijo na delovnem mestu, s tem pa seveda povzroča tudi slabše delovne rezultate. Sledijo lahko neozdravljive poškodbe sluha, nezanemarljiva pa so dejstva, da je hrup pogost povzročitelj stresa, težav s krvnim obtokom - visokega krvnega pritiska, seveda pa povzroča tudi druge motnje v delovanju vegetativnega živčnega sistema.
Kako se omenjenim težavam izogniti?
V podjetju Neuroth smo po meri prav vsakega uporabnika razvili odlično prilegajoče se izdelke za zaščito sluha, ki v vsakem obdobju dneva in vseh situacijah nudijo primerno zaščito, ne da bi v uše su sploh kaj čuti li.
•NEUROTH ANTILÄRM® PRO - Po meri izdelana zaščita sluha, namenjena za uporabo v industriji in v obrti.
•NEUROTH SOUNDSAVER® PRO -Idealna zaščita sluha za prosti čas in hobi.
•ELACIN® - Natančna zaščita sluha za glasbenike in DJ-je.
•NEUROTH SOFT SLEEP® PRO -Zaščita za miren in nemoten spanec.
•AQUASTOP® - Zaščita pred neprijetnim vdorom vode v uho.
Natančnejše informacije o naših izdelkih boste dobili v vsakem od naših dvanajstih slušnih centrov po vsej Sloveniji, pokličete lahko našega zastopnika na terenu g. Mateja Kuharja, dosegljivega na tel. št. 051/637 657, ali si preberete več na www.zascitasluha.si ali www.neuroth.si.
Slušni center Neuroth Velenje Šaleška cesta 19 A Tel.: 03/620 97 35
SVET OKTANOV
Denarnica pretanka?
Danes je mogoče solidno ohranjen avto kupiti po zelo zmerni ceni. Marsikoga skrbijo draga popravila, ki pri rabljenem avtomobilu niso redkost. Drugi prisegajo na nove modele.
Tretji se odločijo za nakup rabljenega, ki prav tako presega njihov proračun. Marsikdo se odloči za kredit, nekatere banke imajo posebne oblike kreditov za te namene, druge pa ponujajo potrošniško posojilo. Lahko pa se odločite
tudi za nakup na lizing.
V prilogi Svet oktanov: nova vozila, rabljena vozila, servisi, vzdrževanje, oprema, popravila, ugodna ponudba pnevmatik ... z naslovi in kontakti, ki vam bodo lahko že jutri v dra goceno pomoč.
Na cestah vam želimo čimveč varnosti, sproščenosti, strpnosti in ne nazad nje tudi sre če. Sled njo ute gnete še kako potrebovati!
Ker vaš avto ni igrača
Ljudje smo vse bolj odvisni od svojih jeklenih konjičkov. V Zavarovalnici Maribor smo to upoštevali pri oblikovanju palete avtomobilskih zavarovanj, ki vam bo olajšala manj prijetne avtomobilistične trenutke in vam pomagala, da se bos-
te hitro vrnili v stanje mobilnosti.
Zakonsko predpisano je samo obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) in zanj velja, da se med zavarovalnicami posebej ne razlikuje. Za ZM to ne drži povsem, saj naše AO zavarovanje kot edino
avtomobilsko obvezno zavarovanje vključuje tudi »Pravno zaščito vozniškega dovoljenja«.
Za zava rovan ce Zava roval ni ce Maribor predstavlja precejšnjo korist še ena lastnost obveznega avtomobilskega zavarovanja: mož-
nost »odkupa prve škode«. Zavarovanec kljub eni prometni nesreči ne izgubi bonusa v zavarovalni polici ter tako ostane v istem pre-mijskem razredu tudi v naslednjem zavarovalnem obdobju (za sklenitev te oblike zavarovanja se lahko odločite tudi pri sklepanju avtomobilskega kasko zavarovanja).
Ob obveznem avtomobilskem zavarovanju pa smo v Zavarovalni-
Ker vaš avto ni igrača
Kasko 5 plus
zavarovanje starejših osebnih vozil
Prvič v Sloveniji
Da bo tudi vaš avto elegantno (in varno) vozil ...
Značilnosti Kasko 5 plus - za starejša osebna vozila:
1.	Cenovno ugodno kasko zavarovanje za starejša vozila od 5 let
2.	Zagotavlja povrnitev stroškov v primeru:
•	prometne nesreče,
•	delovanja naravnih sil razen padca snega in ledenih sveč,
•	požara,
•	poškodovanja vozila (izključena je objestnost oz. vandalizem).
3.	Vključuje povrnitev škode v primeru:
•	poškodovanja svetlobnih teles, stekel ali ogledal
www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20
•	neposrednega dotika divjadi ali domače živali
•	nastale škode na parkirnem prostoru
•	tatvine vozila (tatvine delov vozila niso vključene)
Kasko 5 plus lahko po želji razširite tudi na:
•	zavarovanje prve škode, s katero ohranite bonus tudi po prvi škodi oz. prometni nesreči, ki ste jo povzročili;
•	zavarovanje Brez točk, s katerim ZM krije stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita zaradi odvzema vozniškega dovoljenja;
•	24-urno pomoč na cesti (AXA), da v primeru nesreče ne ostanete sami.
avt(j)hiša škorjanec
LKIAJ KIA MOTORS
The Power to Surprise"
DAIHATSU
VSE ZA VAS AVTO
TRGOVINE Z REZERVNIMI DELI
www.avto-skorjanec.si
Akcija -20% za vsa motorna olja v aprilu!
Velenje, Partizanska 10 Trgovina, avtodeli, oprema za vsa vozila tel.: 898 34 92
Celje, Mariborska 115 Salon, trgovina avtodeli, oprema za vsa vozila, rabljena vozila tel.: 426 08 70,42608 80
Celje, Gaji 42/a (industrijska cona) Servis - hitri servis, karambolirana vozila, rabljeni deli, zbirni center za reciklažo tel.: 426 08 85,426 08 86
Šentjur, Ljubljanska 3
Trgovina, avtodeli, oprema za vsa vozila
tel.: 747 18 90
24 ur pomoč na cesti in vleka: 041/667 380
ci Maribor za svoje zavarovance pripravili pester nabor kasko zavarovanj (AK), ki so primerna za vse vrste vozil in namene uporabe vozil.
Kako izbrati ustrezno kasko zavarovanje za svoj avto?
Zavarovancem priporočamo, da s odločijo za sklenitev tiste oblike kasko zavarovanja, ki krije škodo pred nevarnostmi, za katere predvidevajo, da se jim lahko zgodijo. Pri odločanju naj upoštevajo starost vozila, pogostnost in namen uporabe.
V Zavarovalnici Maribor smo na osnovi raziskav in želja zavarovancev pripravili pakete kasko zavarovanj, ki so namenjeni posameznim 'tipom' zavarovancev oziroma voznikov.
Tako lahko vsak izbere tisti paket, za katerega oceni, da je zanj najprimernejši.
Tistim, ki so veliko na cesti in so njihovi jekleni konjički novejšega datuma, vsekakor svetujemo Super polno kasko zavarovanje, ki vsebuje - ob celovitem kasko zavarovanju - tudi vse delne kombinacije AK zavarovanja.
S Super polnim kasko zavarovanjem zavarovanci zavarujejo avtomobil pred naslednjimi nevarnostmi: prometna nesreča, delovanje naravnih sil (vihar, toča, snežni plaz, strela...), požar, poškodovanje vozila (vandalizem, padec predmeta ...), roparska in vlomska tatvine ter tatvina delov ali celega vozila, škoda, nastala na parkirnem prostoru, tatvina ključev in registrskih tablic; tatvina, uničenje in izguba osebnih dokumentov ter uničenja oseb nih pred metov v pro met ni nesreči, škoda, ki jo povzročijo glodalci, divjad in domače živali, poškodovanje ali tatvina notranjih ogle dal, svetlob nih teles in standardno vgrajenih stekel. Da v primeru nesreče ne ostanete sami, smo v Super polni AK vključili še 24-urna promoč na cesti AXA. S Super polnim AK zavarovanjem vam omogočimo tudi uporabo nadomestnega vozila do 10 dni.
Tistim, ki imajo starejša vozila,
svetujemo sklenitev KASKO 5 PLUS zavarovanja, kije namenjeno prav kasko zavarovanju starejših vozil (starost med 5 in 12 let) in je zato cenovno ugodnejše.
Kaj Kasko 5 plus vključuje?
S sklenitvijo Kasko 5 plus zavarovanja si zagotovite povrnitev stroškov v primerih:
•	prometne nesreče,
•	delovanja naravnih sil (razen padca snega in ledenih sveč),
•	požara,
•poškodovanja vozila (izključena sta objestnost in vandalizem), •poškodovanja svetlobnih teles, ste kel, ogle dal,
•	neposrednega dotika divjadi ali domače živali,
•	škode na parkirnem prostoru, •tatvine vozila (izključena je
tatvina delov vozila). Če želite, lahko Kasko 5 plus razširite še na:
•	zavarovanje prve škode (ki vam omogoča ohranitev bonusa po prvi prometni nesreči),
•	zavarovanje »Brez točk«, s katerim ZM krije stroške ponovnega opravljanja vozniškega izpita zara di odvze ma voz niškega dovoljenja,
•	24-urno pomoč na cesti (AXA). Plačilni pogoji: Kasko 5 plus lahko plačate z gotovino, plačilno kartico, preko direktne obremenitve oseb ne ga dohod ka ali obroč no odpla čujete.
Glede na izbrane pakete zavarovanja in način plačila lahko pridobite naslednje popuste: •EKO popust od 5 % do 15 % •takojšnje plačilo premije 4 % •kasko 5 plus popust 18 % Posebnosti Kasko 5 plus zavarovanja:
Ob nezgodi vaše vozilo popravimo z rezervnimi deli, ki po kakovosti ustrezajo originalnim, pri enem od pooblaščenih serviserjev. Mreža serviserjev je dostopna na brezplačni številki 080 19 20 in na spletni povezavi www.zav-mb.si: Cenilna mesta ZM - Kasko 5 plus.

SESKO Ü.O.O.
Q-223
Ključavničarstvo in kovaštvo Razvoj, proizvodnja, montaža in prodaja homohgiranih vlečnih naprav
Socka 33 3203 Nora Cerkev Tel.: 03 78 18 180 Gsm: 041382 935 sesko.doo@siol.net era.sesko@siol.net
Smo generalni zastopnik za evropsko podjetje:
UVGSTFALIA
Van Conversion
www.sesko.si
AVWKLEPARSTVO , JS^'S P" AI/TOLIčMSWO ^EETgSJSS VLEČNA SLUŽBA	GSM:041/704 436
E-mail: vodisek36@gmail.com
»aH:AS
Samo desetina vozil razgrajena po predpisanih okoljskih standardih
Zadnji lastnik j e dolžan na okolju prij azen način poskrbeti za razgradnjo vozila - Vozil z »nepravimi« potrdili na upravni enoti ne morej o odjaviti iz prometa
Milena Krstič - Planine
Velenje - V Sloveniji zberemo in razgradimo bistveno manj vozil, kot smo pričakovali. V družbi Karbon, enem od treh koncesionar-jev za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili v Sloveniji, ki zagotavlja razgradnjo in recikliranje po predpisanih okoljskih standardih, ugotavljajo, da so zbrali in predelali le okoli 10 odstotkov predvidenih količin. Preostale količine so zbrali avtoodpadi in zbiralci sekundarnih surovin.
»Veliko je primerov, takih in drugačnih, ko izrabljena vozila ne končajo pri konceisonarjih, ampak verjetno kje drugje. Odkar izvajamo to javno gospodarsko službo, nismo povečali količine vozil, še vedno
ro lahko zadnji lastnik odjavi vozilo iz pro meta, malo pa tudi v nelo -jalni konkurenci avtoodpadov.
Kako postopek odjave vozila iz prometa poteka v praksi? »Lastnik ob odjavi motornega vozila iz pro meta pred loži na upravni eno -ti prometno dovoljenje, registrsko tablico in potrdilo o razgradnji oziroma poda izjavo o lokaciji vozila,« pravi Mojca Aman, svetovalka za področje prometa v Upravni enoti Velenje, pri tem pa poudarja, da ni vsako potrdilo o razgradnji tudi pravo potrdilo. Zgodilo se je že, kot pravi, da je imel lastnik takega vozila, ko ga je prišel odjavit z »nepravim« potrdilom, težave. »Težava pri odjavi vozil nastane, kadar nimamo točno izkazane lokacije vozila v tre-
jih prevzamemo le desetino. Kje vse končajo pa je težko reči,« pravi direktor Karbona Franci Lenart. Zadnji lastnik vozila ima možnost, da vozilo kot izrabljeno preda na eno od prevzemnih mest (storitev je zanj brezplačna), kjer dobi tudi potrdilo o razgradnji, s katerim lahko vozilo odjavi iz prometa. To je ena možnost. Morala bi biti najpogostejša, pa ni. Poleg nje pa obstaja namreč tudi možnost, da zadnji lastnik vozila, ko ga želi odjaviti iz prometa, na upravni enoti poda izjavo o lokaciji, s katero zagotovi, da je tako vozilo bodisi prodal bodisi da se nahaja na njegovem zemljišču.
Mnogi vidijo razloge za neučinkovitost delovanja sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili in nedoseganja ciljev direktive v izigravanju izjave o lokaciji, s kate-
Iii

v Rokis, d.o.o.
Žarova 25, 3320 Velenje
Telefon: 03/ 586 92 34, Telefax: 03/ 586 92 38 GSM: 041 667 941
AVTOKLEPARSTVO in AVTOLIČARSTVO za Renault in ostala vozila

RENAULT
ampak tudi v dneh pred to akcijo in po njej - pripravljeni vsa vozila, ki bodo evidentirana kot tako imenovana stara bremena, gre za vozila z neznanim lastnikom - v najkrajšem možnem času prevzeti in jih prepeljati v naš center za razgradnjo ter jih razgraditi, kot to predvideva odredba,« pravi Lenart.
KARBON
KARBON d.o.o. Čiste tehnologije
Partizanska 78 3320 Velenje

IZRABLJENA MOTORNA VOZILA
Informacije: tel.: 03 8982 129 info@karbon.si www.karbon.si
Kam
s odsluženim avtomobilom?
NA KARBON ZASTONJ!
Pripeljitevaš odsluženi avtomobil na eno od naših prevzemnih mest. Prejeli boste potrdilo o razgradnji - z njim boste lahko odsluženo vozilo brezplačno in naravi prijazno odjavili iz prometa.
PREVZEMNAMESTA:
-	VELENJE, Karbon d.o.o., Dinos d.d., Skladišče Velenje, HTZ Velenje, i.p. d.o.o.
-	CELJE, Avto Škorjanec, Dinos d.d., Skladišče Celje,
-	REČICA OB SAVINJI, A. M. MikLavc,Tehnični pregledi, d.o.o.
-	MENGEŠ Avto Detr:	Avtoodpad Agent
-	RUŠE, Kušarin Uršič, DRAVOGRAD, ADOS d.o.o.
-	SLOVENJ GRADEC, Komunalno podjetje SlovenjGradec
-	SLOVENSKE KONJICE, Dinos d.d., skladišče Slovenske Konjice
-	LOČE, Avtoodpad Buser; GROBELNO, Mirko Mlakar, s.p.
-	SEVNICA, Avtosalon Prah,0rehovo; MESTINJE, AvtoodpadSajko
-	BREŽICE, Dinos d.d., Skladišče Brežice; KRŠKO, Avto Volovec, Kapele
nutku odjave. Dostikrat se zgodi, da stranke same podajo izjavo, da je vozilo v tujini; pojavi se težava, kadar stranka reče, da bi vozilo stalo na javni površini in kadar poda neustrezno potrdilo o uničenju vozila. Zadnji lastnik je namreč dolžan vozilo predati na ustreznem prevzemnem mestu, kjer bodo zagotovili, da bo tudi razgrajeno po predpisanih okoljskih standardih.«
Ker je pred nami akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, nas je zanimalo, ali se ji je pridružila tudi družba Karbon. Najbrž se bo takrat na kakšnem od divjih odlagališč v naravi našlo tudi kakšno odsluženo vozilo. »Akciji smo se z veseljem pridružili. Z dopisi smo obvestili vse lokalne skupnosti, ki spadajo v naše koncesijsko območje, da smo - pa ne samo na ta dan,
Želite dobro, kvalitetno in hitro oprati vaše vozilo? Najboljša možnost za to je avto pralnica na Koroški cesti 64, ob tehničnih pregledih Avto Velenje.
Pralnica je opremljena z najmodernejšo, vrhunsko tehnologijo proizvajalca ISTOBAL in omogoča nežno pranje vseh vrst osebnih vozil. S hitrostjo do 70 vozil na uro zagotavljajo kratke čakalne vrste, usposobljeno in prijazno osebje pa poskrbi, da so očiščeni tudi najbolj umazani in skriti deli vašega vozila.
Za zveste stranke so uvedli »Knjižico pranj«, s
katero pridobite vsako 11-to pranje brezplačno, ob tem pa vam podarijo še lično majico, pa tudi za otroke se vedno kaj najde. Za podjetja imajo pripravljene posebne pakete; za dogovor pokličite 02 460 24 30! Tudi v letos pripravljajo nekatere novosti in akcije. Zato, če imate umazan avtomobil - nikar ne odlašajte in zavijte na Koroško 64 v Velenju, kjer vas pričakujejo vsak dan od 7h do 20h, ob nedeljah pa do 13h.
M
vto KORELC
Korelc Marko, s.p. Podkraj pri Velenju 10/R 3320 Velenje Tel.: 03/ 586 25 77 Fax: 03/ 586 25 78 GSM: 041/ 738 125 avto.korelc@telemach.net
Polnjenje klima naprav!
NOVOST!
Cenitev poškodovanih vozil za zavarovalnice«
Dolgoletna tradicija podjetja Avto Korelc je le potrditev jamstva kakovosti njihovih storitev. Ker opravljajo najzahtevnejša avtokleparska in avtoličarska dela med ostalim tudi na vozilih znamk Volkswagen, Audi, Marcedes in Mazda, je vsakomur jasno, da je kakovost njihovih storitev resnično visoka.
♦	Avtokleparstvo
♦	Avtoličarstvo
♦	Vgradnja vetrobranskih stekel
♦	Vleka vozil
♦	Polnjenje klima naprav
♦	Cenitev poškodovanih vozil za zavarovalnice
Avtokleparstvo, avtoličarstvo
V	njihovi sodobno opremljeni delavnici bodo vaše poškodovano vozilo kar se da temeljito popravili. Avtokleparska dela opravljajo na ravnalni mizi vrhunske znamke Spanesi, lakirajo pa v lakirni komori USI - Italia z vodnimi laki DuPont.
Zavarovalnice
So pogodbeni izvajalci del za večino znanih zavarovalnic pri nas, in sicer so to: Zavarovalnica Maribor, Generali, Triglav, AdriaticSlovenica, Tilia, Grawe ...
Nadomestna vozila
Ob popravilu so vam na voljo nadomestna vozila.
DuPont pri Avtu Korelc!
V	podjetju Avto Korelc se ponašajo s tehnologijo avtomobilskih vodnih lakov DuPont. DuPont je vodilni razvijalec na področju barvnih tehnologij in trendov na svetu.
<mm

SVET OKTANOV
CITROEn
CREATIVE TECHNOLOGIE
BALMIGO d.o.o.
2380 Slovenj Gradec Ronkova 37
http://saloni.citroen.si/balmico/
Telefoni
Sedež podjetja: 02/ 8839 100 Prodaja vozil: 02/8839 101 Servis: 02/8839 102 Fax: 02/8839 109 Delovni čas
Prodaja vozil: pon. - pet. 8 -18 h, sobota 8-12 h Servis: pon. - pet. 8 -16 h, sobota zaprto
Nič vas ne zapelje kot Citroen iz Balmica
Vabimo vas, da nas obiščete v novem prodajno servisnem centru na Ronkovi 37 v Slovenj Gradcu. Že od leta 2001 smo pooblačeni prodajalec in serviser vozil CITROEN. Z nenehnim vlaganjem v opremo, znanje zaposlenih in v nove sodobne prostore zagotavljamo svojim strankam kvalitetne in celovite storitve na področju prodaje in vzdrževanja motornih vozil. Kvaliteto poslovanja zagotavljamo s pridobitvijo certifikata za standard ISO 9000:2001. Glavno vodilo našega poslovanja pa so zadovoljne stranke in stalna rast kvalitete naših storitev.
V letošnjem letu smo dopolnili svojo ponudbo z montažo in servisiranjem inovativnih avtoplinskih sistemov IMPULSE proizvajalca G-1 iz Celja za praktično vsa vozila z bencinskim motorjem. Tehnologija IMPULSE je plod domačega znanja in omogoča vbrizgavanje goriva v realnem času. Posledica tega je optimalno izgorevanje plina, najnižja možna poraba goriva, najmanjša izguba moči in najnižji možni izpust emisij v ozračje.
Tehnologija IMPULSE Je zaščitena s svetovnim patentom in ima 7 letno garancijo.
rfl m — 7 doo	Reagirajte tudi vi na gospodarsko krizo in prepolovite
perfection in simplicity	svoje stroške za gorivo!
Pomagajte zaščititi nase okolje! Balmico d.o.o. je pooblaščeni montažer in serviser avtoplinskih sistemov IMPULSE za Koroško in Šaleško dolino.
Ne pozabite na naš moto: STROKOVNO IN PRIJAZNO
Leveč 56,3301 Petrovče Tel.: 03/ 5471 718 Gsm: 041 612 240 ara@ara-barve.si
www.ara-barve.si

MOBIHEL BS
5ikkEn5 □DINITR0L
PONUDBA ZA AVTOLICARJE
industrijske barve za delovne stroje, pohištvo, konstrukcije, ograje...
mešalnica barv in lakov za avtomobile znanih proizvajalcev Lesonal in Mobihel
Posebnost je mešanje barv tudi v manjših količinah (že od 1 decilitra dalje) v vseh možnih niansah, po številkah (računalnik) in vzorcih (manualno).
Barve polnimo tudi v spreje!
•	avtoličarski material: kiti, tesnilne mase za karoserije, lepilne mase za vetrobranska stekla, paste za poliranje in pribor za polnjenje (proizvajalcev Dinitrol in Prosol), razredčila...
•	orodja za avtoličarje: pištole za nanos avto lakov, pištole za izolacijo avtomobilov, pištole za peskanje ter rezervni deli za orodja znanega proizvajalca Sata
S svojim znanjem in strokovnostjo svetujemo pri izbiri in uporabi naših barv, priporočamo vam tudi kvalitetnega avtoličarja in pleskarja.
DODATNA PONUDBA TRGOVINE ARA
barve za stene, les, kovino, notranje stene, PVC barve za pleskarska dela za notranje in zunanje površine (stene, ograje... pribor in orodja za slikopleskarska dela mešalnica barv (več kot 1000 barvnih nians) visokokvalitetne notranje zidne in fasadne barve ter zaključni ometi.
Z vami že 20 let.
8. maja vas vabimo na dan odprtih vrat.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.00 do 19.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure.
□M
matrica\ avto
www.matrica.si jf GSM 041 , 799 997
www.matrica.si
Del. čas: od pon. - pet. od 9.h - 17.h, sob. od 9.h - 12.h
ODKUP in PRODAJA rabljenih vozil
Možnost nakupa vozila
na položnice!
Za Vas poiščejo vozilo po Vaših željah!
Če potrebujete rabljeno vozilo ali pa ga želite prodati, potem je pravi naslov za to Matrica Avto Velenje. Svoj prostor imajo v Velenju.
Obiščete jih lahko med tednom od 9.h do 17.h, ob sobotah pa od 9.h do 12.h. In kakšne so posebnosti, ki vam jih lahko ponudi Matrica Avto pri nakupu rabljenega vozila? Nudijo vam možnost nakupa vozila na položnice. Ob tem pa se pojavi še ena prednost: kljub temu, da vozilo odplačujete na obroke, vam ni potrebno plačati kasko zavarovanja.
Ponudbo rabljenih vozil si lahko ogledate tudi na njihovi spletni strani www.matrica.si
Skratka, pokličite jih in prijazno vam bodo ponudili sodelovanje, seveda glede na vaše želje in njihove številne možnosti.
Avtoshop P'J-j :JOj'J:j'<
Smo trgovina z rezervnimi deli za avtomobile.
Pri nas vam v prihajajočih toplejših dneh nudimo veliko izbiro vseh vrst pnevmatik po privlačnih cenah in izjemno ugodnih pogojih!
Prav tako vam hitro in ugodno zamenjamo pnevmatike, po želji pa vam opravimo tudi ostale mehanične storitve.
Vljudno vabljeni v naš novi dnevni Bar!
Avtomehanične delavnice
-	mehanična in elektro popravila
-	računalniška diagnostika
-	testiranje in servis zavor
-	optična nastavitev podvozja
-	vulkanizerske storitve
Trgovina z avtomobilskimi deli
-	nadomestni deli
-	pnevmatike za vsa vozila
-	potrošni material
-	dodatna oprema avtokozmetika
Metleče 10 3325 Šoštanj
Tel.: 03 898 71 04
www.avtoshop-podgorsek.si
ItttSf	fl
wmmmr ^m

Spomladansko čiščenje avtomobila
Pozimi vlada snežna brozga, ta pa zmešana s peskom, ki ga cestne službe posipavajo za našo varnost, soljo ter blatom prepogosto in v prevelikih količinah zaide v vozilo. Avtomobil je tako kot stanovanje in je po končani zimi potreben notranjega čiščenja.
Malce več pozornosti bomo namenili potniškemu in prtljažnemu prostoru. Začnemo zadaj. V prtljažniku je najbolje, daje pogrnjena kakšna odeja ali da je dno pokrito z gumeno podlogo, saj jo je lažje oprati, če se kaj razlije.
Pri čiščenju gumo snemite ven, iz avtomobila vzemite večje kose umazanije (kamenčki, raztreseni deli embalaže ipd.), preostalo posesajte s sesalnikom.
Sesalnik in krpe
Če kupujete priročen majhen sesalnik na baterije za čiščenja avto-mobilove notranjosti, svetujemo, da kupite močnega, sicer boste drgnili zaman, umazanija bo še vedno v prtljažniku in drugih delih notranjosti.
Večje kose umazanije umaknite tudi v potniški kabini, pred sesanjem pa s posebnimi antistatičnimi robčki, ki nase lepijo prah, pobri-
šite vse dele armaturne plošče, sredinsko konzolo med sedežema, vsa vrata, sredinsko ogledalce in vse plastične oziroma kovinske dele.
Enako pred sesanjem storite v prtljažniku in pobrišite prah z nosilcev zadnje police. V notranjosti ne pozabite na sesanje vratnih in drugih predalčkov, obvezno pa izpraznite pepelnik. Obrišite in posesajte tudi vse predale, vendar se pred tem prepričajte, da ste jih popolnoma izpraznili, saj ne bi radi posesali česa vrednega.
Sedeži
Obvezno pri sesanju notranjosti (gumijaste predpražnike operite, negumijaste pa presesajte z globinskim sesalnikom) premaknite sedeže iz enega v drug skrajni položaj, saj boste tako dosegli vse kotičke. Če je mogoče, zložite zadnjo sedežno klop in pose saj te tudi obi čaj no skrite dele, ki se pri povečanju prtljažnika lepo pokažejo. Posesajte tudi sedeže, pred tem pa preverite, da se v kotičkih ne skrivajo večji predmeti, recimo kovanci. Če so sedežne prevleke pralne, jih operite, če pa so preveč zamazane ali kako drugače poškodovane (strgane, raztegnjene ipd.), jih raje zame-
Drešinja vas 46 a, 3301 Petrovče Tel.: 03/ 713 60 50, 713 60 51, Fax: 03/ 713 60 70, GSM: 040 792 857, email: seat.celje@siol.net
KIA CEED 1,6DIZEL
2007, 9.990
SEAT LEON 1.9 TDI
2000, 4.900 EUR
FORD FOKUS 1,6 16V
2002,4.000 EUR
LANDROVER 4,6 HSE AVT.
1998, 3.900 EUR
PEUGEOT 406 BREAK
2002, 4.900 EUR
OPEL SIGNUM 2,0 DTI
2003, 6.900 EUR
VW SHARAN 1.9 TDI
2000,5.900 EUR
SEAT ALTEA 1,9 TDI STY
2006, 11.300 EUR
SEAT IBIZA 1,4 16V
2002, 3.900 EUR
SEAT IBIZA 1.9 SDI
2003, 3.900 EUR
njajte. Prevleke avtosedežev so dobre, ker jih lahko peremo in menjamo, sedež pod njimi pa ostaja čist. Nikakor ne perite sedežev in notranjosti avtomobila z visokotlačno črpalko, tudi večjih količin vode se izogibajte, saj ni hujšega kot vlaga v avtomobilski notranjosti. Če boste sedeže preveč zmočili, lahko ostanejo vlažni in začnejo smrdeti. Posebno redno čiščenje zahtevajo usnjeni sedeži. Očiščene premažite s poseb nim pre ma zom, ki jim vrne sijaj, mehkobo in prožnost.
Armaturno ploščo lahko tudi premažete, a pri tem zaupajte znanim in preizkušenim preparatom, ki niso le čistilna sredstva, ampak armaturni plošči in drugim plas-
tičnim delom v notranjosti vrnejo sijaj in jih zaščitijo. Pri namazu uporabite kakovostno krpo, razpadajoča se lahko natrga, mali delci, ki jih je težko pobrisati, pa lahko posivijo kar nekaj las. Pri mazanju vsekakor ne pretiravajte, saj se lahko zgodi, da se vam bo armaturna plošča svetila v prednji šipi.
Ko smo že pri šipah, te so najmanj enako pomembne kot vsi drugi deli notranjosti. Očistiti jih je treba tudi z notranje strani. Vzemite nežno, nikakor ne grobo krpo, in uporabite namensko čistilo za čiščenje stekla. Šipe nato obrišite s suho krpo.
Priporočamo, da notranjosti avtomobila ne čistite le enkrat na leto,
ampak si pogosteje vzemite nekaj minut časa - posesajte, obrišite prah in odstranite smeti. Tako bo avtomobil dlje časa ostal lep, posledično bo vaše počutje v njem boljše, lažje ga boste tudi prodali.
Halo, strokovnjaki
Če je vaš avtomobil v notranjosti precej umazan, vi pa nimate ne volje ne časa, da bi se znebili umazanije, priporočamo, da jeklenega konjička odpeljete k čistilnemu servisu. Tam bodo strokovnjaki izvedli mokro sesanje notranjosti, odstranili bodo madeže (tudi trdovratne) in neprijetne vonjave, ki so lahko posledica kajenja v avtomobilu. Cena takšnega kemičnega čiščenja je od 30 do 50 evrov.
Pri tem čiščenju je treba vedeti, da lahko traja tudi do sedem ur ali dlje, potrebni pa so tudi dobri (vremenski) pogoji za sušenje. Vsak čistilni servis takšnega čiščenja čez zimo ne opravlja.
Vir: http://www.avto-magazin.-si/nasveti/spomladansko_cisce-nje_avtomobila-28562.aspx ■ Pripravil: Jure Beričnik
/			Naročnik oglasa je Propip d.o.o., Šentilj pod Turjakom 21, 2382 Mislinja
' j/	VF	IHUN<	5KE ZAŠČITNE PONJAVE
zanesljiva zaščita pred:
*toco
smolo

Du Pont™
Tyvek*
SEAT LEON 1,4 SPIRIT
2003, 6.200 EUR
SEAT LEON SPORT 1,8
2001, 5.900 EUR
041 411 907
www.ponjava.si

SVET OKTANOV
Tata vozila so praktična in cenovno ugodna
Uvoznik in prodajalec za vozila Tata v Sloveniji, Avto Celje, d. d., je pričel s prodajo vozil Tata decem bra lani v Celju. Letos so vozila predstavili tudi na svojih enotah v Velenju, Slovenskih Konjicah in Ravnah na Koroškem. V aprilu sta se prodajnim točkam Avto Celja pridružila Avto center Kralj-Cast, d. o. o. v Pamečah pri Slovenj Gradcu in Avto Jarc v Mariboru, mrežo pa bodo v prihodnjih mesecih razširili po vsej Sloveniji.
Tata avtomobili imajo 3 leta garancije oz. do prevoženih 100.000 km, 24-urno asistenco ter bogato serijsko opremo. Vsi avtomobili se odlikujejo po varčnih in poskočnih motorjih. Njihovo vzdr-
ževanje je preprosto, servisni intervali so na 15.000 km.
Indica in Indigo SW osebna avtomobila se odlikujeta z poskočnim 85 KM bencinskim in varčnim 70 KM dizelskim motorjem. Njuna značilnost je vzdržljivost pri vož-
nji po slabših cestah. Prednost 3,7 m dolge Indice je predvsem okret-nost, 4,2 metra dolg karavan Indigo SW pa se odlikuje po velikem in globokem prtljažniku.
Terensko vozilo s šasijo Safari in poltovornjak (pickup) Xenon odli-
r=
INDIGO SW za 8.400 €


AVTO CISLJ IS
Uvoznik in prodajalec vozil TATA
3 leta garancije ali 100.000 km
24 urna pomoč na cesti
Bogata oprema: el. pomik stekel, servo volan, klima...
Avto Celje d.d.,
uvoznik in prodajalec
Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje Tel.: 03 426 11 75; fax.: 03 426 11 41 PE Velenje, Partizanska 3 Tel.: 03 898 0 0 2 2 e-mail: info@tatamotors.si www.tatamotors.si
Avtocenter Kralj - Cast d.d.
Ind. cona Pameče, Slovenj Gradec Tel.: 02 882 16 62
Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 5,2 do 8,5 l/100 kom: Emisije CO2 od 138 do 224 g/kg. Slike so simbolične. Prdružujemo si pravico do
O
TATA
kuje odličen 2,2 turbo dizelski motor s 103 kW (140 KM) in navorom 320 Nm pri 1750-2700 v/m. Oba imata serijski štirikolesni pogon z reduktorjem, oddaljenost od tal 20 cm in serijska električna ogledala. Safari in Xenon lahko vle-
četa prikolico brez zavore s skupno maso 750 kg, z naletno zavoro pa do 2.000 kg. Xenon z enojno kabino ima nosilnost 1110 kg, z dvojno pa 1.000 kg. Širina tovori-šča je 1.414 cm, dolžina pri dvojni kabini je 1.429 cm, pri enojni kabini pa 1.880 cm.
Podjetje Tata Motors je bilo ustanovljeno leta 1945 in je največji proizvajalec vozil v Indiji. Tata
Motors je del največje indijske poslovne skupine, Tata Group ki deluje že 141 let in zaposluje preko 300.000 ljudi v 85 državah. V Tata Motors izdelujejo osebna in gospodarska vozila ter avtobuse, v letu pa 2008 so kupili znamki Jaguar in Land Rover. V letu 2011 bodo na EU tržišče lansirali Nano - najcenejši avto na svetu.
■ Miran Kostanjevec
CITROEN DS3
CREATIVE TECHNOLOGIE
AVTO MURŠIČ, d.o.o., Žarova cesta 7, 3320 Velenje, tel.: 898 54 80
Nagradna križanka avto dom in
RENAULT
SPECIALIST
SESTAVIL PEPS
BRITANSKI
SLIKAR-JOHN (1856-1941)
KDOR GOVORI IKAVŠčI-NO
SVOBODO-MISLEC (KNJIŽ.)
REKA V BOSNI
NEMŠKI IGRALEC-FRITZ

USTAVLJANJE
AVTOMOB. Z DVIGNJ. PALCEM
PRISTANIŠČE
V INDIJI
REKA V NEMČIJI, DESNI PRITOK MOZELE
t,
OSEBNI ZAIMEK
RUSKI SLIKAR-
IUA JEFIMO-ViČ
KAR JE GNILO
GOJENJE ŽIVALI ALI RASTLIN V AKVARIJU
RT NA JUGU ŠPANIJE
NEKDANJI NORVEŠKI HITROST. DRSALEC-ROALD
ZELO BLEDO RDEČE VINO
DEL TELESA ALI
VLAKNE-
NA PLOŠČA (ŽARG.)
DEL. ODLOMEK, VLOGA
JEZERO NA FILIP. OTOKU LUZONU
R
TIP NEMŠK. OPLOVEGA AVTOMOBILA
ALKOHOLNA PIJAČA IZ HMELJA
TRAVNIŠKA RASTLINA, DETELJA
FRANCOSKI PISATEUJULES
R
N
LES ZA KURJAVO
A
R
D
HITER TEK
PLAČILO
NA RAČUN
ŠVEDSKO IME ZA VAASO
V
ZA POLTON ZNIŽANI TON
HOKEJSKA PLOŠČICA
NIZOZEMSKI PISATELJ-PIET VAN
NEMŠKI PISATEUWOLFGANG
IZVIRNI KRAK REKE MENAM
PREČNI DROG V KOZOLCU
VRHUNEC VROČINE
NARAVA, ČUD
SERGIJ VILFAN
SKOPLJE-NEC
STVARNOST RESNIČNOST (KNJIŽ.)
TONI INNAUER
GLAVNO MESTO GVINEJE
K
POLOPICA Z LISIC. GLAVO Z MADAGASKARJA
IVO RAIC
TUJA IN NAŠA ČRKA
MESTO
NA KITAJSKEM
N
Cesta talcev 28 tel.: 03/ 898 26 00
1.	RENAULT SPECIALIST
Vzdrževanje in popravila avtomobilov Renault, po standardih in navodilih proizvajalca. Prodaja rezervnih delov in dodatne opreme za celotno paleto Renault. Najdaljša tradicija vzdrževanja znamke, v šaleško-koroški regiji.
2.	EUROSERVIS - BOLJE, HITREJE, CENEJE
EuroServis
•	deli direktno od proizvajalcev
•	naša strokovna in cenovno ugodna vgradnja
3. RABLJENI AVTOMOBILI Z GARANCIJO
4. CELOTNA PONUDBA NA ENEM MESTU
•	prodaja novih in rabljenih avtomobilov
•	pooblaščeni servis
•	kleparsko ličarske storitve
•	prodaja nadomestnih delov
•	svetovanje o načinu financiranja
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka podjetja AVTO DOM in«, najkasneje do ponedeljka 19. aprila. Nagrade: popust pri servisnih storitvah v vrednosti 30, 20 in 10 evrov. Vrednost nagrade vnovčite na sedežu podjetja AVTO DOM in Velenje.
Priprava avto klime
Že zdaj je pravi čas za pregled in servis vaše klimatske naprave v avtomobilu. Če klimatske naprave v avtomobilu ne vzdržujemo pravilno, se nam lahko zgodi, da bomo sredi največje vročine obtičali v gneči na cesti s pokvarjeno klimo.
Zmanjšana učinkovitost klimatske naprave se največkrat kaže v dejstvu, da zaradi zmanjšanega hladilnega plina klimatska naprava ne hladi dovolj dobro. V nekaterih avtomobilih menjava hladilnega plina ni potrebna tudi do nekaj let, vendar pa je v veliko primerih potrebno hladilni plin dodajati vsako leto. Pomemben del klimatske naprave je filter, ki ga je potrebno menjati vsaki dve leti oziroma pri vsakem posegu na klimatski napravi. V klimatski napravi pa se lahko pokvari kompresor, kondenzator ali kakšen drugi ključni element, zato je redno in sprotno vzdrževanje cenejše. Med lažja popravila sodi menjava filtra, pogonskih jermenov ali drugih manjših delov.
Klimatske naprave so idealno okolje za rast mikrobov, bakterij in glivic. Zatohel in neprijeten vonj je znak, da se je v vaši klimatski napravi namnožilo preveč mikrobov, in alarm, daje vaša klimatska naprava nujno potrebna čiščenja in dezinfekcije. Z dezinfekcijo klime očistimo vse prezračevalne kanale, razpoke, oblazinjene pregibe in spoje, v katerih se običajno razmnožujejo mikrobi. Če se namnožijo preveč, lahko resno ogrozijo vaše zdravje, še posebej, če ste jim izpostavljeni, kadar je vaš imunski sistem oslabel. Zato je pomembno, da skrbite za reden servis, enkrat letno pa temeljit pregled in dezinfekcijo celotne avtoklime, s tem preprečimo, da bi vdihavali zrak, nasičen z bolezenskimi klicami, alergeni in plesnivimi sporami, ter odstranimo vzrok neprijetnih vonjav.
Poskrbite pravi čas za svoje zdravje in prijetnejši vonj v vašem avtomobilu z dezinfekcijo in servisom avtoklime.
■ bm

Stiska s prostorom
Težave s premalo prostora v avtomobilu lahko rešimo prav elegantno - s strešnim kovčkom. Pri tem pa je treba upoštevati kar nekaj stvari. Najprej se moramo vprašati, koliko dodatnega prostora, ki nam ga primanjkuje v prtljažniku, sploh potrebujemo in kolikokrat. Od odgovorov na ta vprašanja je namreč odvisna tudi kakovost kovčka, ki ga boste kupili.
Če ga nameravate uporabiti le nekajkrat na leto, za zimski in poletni dopust na primer, ni tako pomemb no, da je kov ček zelo kakovosten in tehnično boljši model, kot če ga boste uporabljali redno. Treba je vedeti, da kovček na strehi, tudi prazen, doda nekaj decilitrov ali litrov k večji porabi goriva, zato je poleg drugih lastnosti pomembna tudi njegova aerodinamika.
Kakšen že?
Najprej morate razmisliti, kako velik kovček potrebujete, predvsem pa upoštevati model avtomobila, za katerega kupujete kovček. Hkrati se pri prodajalcu pozanimajte še o pritrditvenih točkah. Novejši avtomobili že imajo fiksne nosilne točke, zato je pri njih manj težav.
Pri kovčkih j e zelo pomemben tudi material, iz katerega so narejeni: torej plastika, aluminij ali železo. Lažji je material strešnega kovčka, manjša je obremenitev za streho, a pri tem ne smemo pozabiti na kakovost in vzdržljivost. Kovček mora biti tudi vodo-odporen, dobro je, daje odporen tudi na ultravijolične žarke in se ga lahko zaklene. Strešni kovčki v povprečju sprejmejo med 400 in 460 litrov prtljage, seveda pa so tudi manjši in večji.
Obstaja več vrst kovčkov oziroma prtljažniških sistemov.
Tisti, ki jih pritrdimo na streho, so cenovno ugodnejši, a za večino teh velja oteženo nalaganje (posebej pri terencih in enoprostorni-kih), opazna pa je tudi povečana poraba goriva. Prtljažniki, ki jih obesimo na zadnja vrata, so glede
porabe goriva ugodnejši, a zahtevajo večjo previdnost pri nameščanju. Takšni prtljažniki so primerni predvsem za kolesa, saj jih ni treba dvigovati na streho.
Tretja možnost so sistemi, ki se namestijo na kljuko za vleko prikolice. Enako kot za sisteme, ki se namestijo na vrata prtljažnika, tudi za te velja, da imajo manjši vpliv na povečano porabo goriva, nalaganje pa je preprosto. Takšni sistemi so že dražji, a kar se tiče tovora, je to eden najvarnejših načinov.
Strošek
Za strešni kovček boste odšteli med 100 in 150 evri ali več, če se boste seveda odločili za primerek višjega kakovostnega razreda, ki lahko stane tudi 800 evrov. Podobno se gibajo tudi cene avtomobilskih prtljažnikov za kolesa.
Obtežitev
Pri obtežitvi avtomobila morate upoštevati omejitve, ki veljajo za vaš avtomobil. Avtomobila ne smete obtežiti z več kilogrami, kot je
Sistemi, ki se nameščajo na zadek, otežujejo dostop do prtljažnika. Pri teh ne smemo pozabiti na vidljivost luči in registrske označbe.
Pri prtljažnikih za kolesa obstaja tudi nekaj drugačnih rešitev, kot je posebni odbijač pri, recimo, corsi, iz katerega se nosilec preprosto izvleče, nanj se postavita kolesi, po uporabi pa se prtljažnik pospravi nazaj v odbijač.
ček in še vsebino kovčka. Nikakor strehe ne obremenite več, kot je dovolje no.
Izvedba
Imate kovček in prtljago. Kako pa je s pakiranjem? Najtežje dele naložite na sredino kovčka, okoli njih pa preostalo prtljago razporedite tako, da bo kovček enakomerno obremenjen. Ne obtežujte torej ene strani bolj kot druge. Hkrati poskr bi te, da bo kov ček dobro nameščen, saj morate v prvi vrsti
poskrbeti tudi za varnost.
Pri polnjenju kovčka poskrbite, da bodo predmeti kar se da dobro fiksirani, da se ne bodo vozili sem in tja. Poskrbite še, da vam pri odpiranju ne bodo padli na streho.
Vožnja
Poleg tega, da lahko strešni kovček poveča porabo goriva tudi za več kot liter na 100 prevoženih kilometrov, se je treba zavedati še drugih dejstev.
Avtomobil s strešnim kovčkom
je bolj občutljiv na bočni veter, je manj stabilen (višje težišče), pri vožnji v garažno hišo ali pod nizkimi ovi ra mi pa lah ko pri de do poškodb, če je avtomobil previsok. Še posebej s kolesi na strehi se hitro zgodi, da je kakšna garažna hiša prenizka. Bodite pozorni, da ne bo slabe volje.
Vir: http://www.avto-magazin.-si/nasveti/stiska_s_prostorom-27841.aspx ■ Pripravil: Jure Beričnik
njegova nosilnost. Če ne veste, kolikšna je, lahko to preverite v promet nem dovolje nju. Pri tem ne pozabite, da morate v nosilnost šteti tudi potnike. Ne spreglejte tudi podatka o nosilnosti strehe.
Nosilnost strehe je odvisna od avtomobila do avtomobila: podatek poiščite v navodilih za uporabo vozila in pri tem ne pozabite, da na streho nalagate prtljažnik (na katerega pride kovček), kov-
Z njo se boste počutili kot zvezda.
Nova uspešnica: popalnarna nova Opel Astra. Pazarnast vsakogar pritegnejo njene privlačne linije Odlikujejo jo inovativne tehnološke rešitve, ki navdušujejo vse. Vstopite v nova Opel Astra in tudi somi uživajte v vseh čarih zvezdništva. In Akcija.
Opel Eye - Kamera, ki prepozna prometne znake in črte voznega pasu AFL - Aktivna prilagodljiva biksenonska žarometa 22£ž FlexRide - Tri različne možnosti nastavitve podvoza
Povprečna poraba goriva: od 4,2 do7,21/100 km. Emisije C02: od 109 do 169 g/km
Wir leben Autos.
pooblaščeni serviser vozil Ford
-	Servis vozil
-	Kleparstvo
-	Ličarstvo
-	Vulkanizacija
-	Popravilo vozil vseh znamk
Dosegljivi smo tudi izven delovnega časa na 041 685 692
Rečica ob Paki 45 3327 Šmartno ob Paki Tel.: (386) 3 89 1 51 23 Fax: (386) 3 89 6 52 22
www.avtocenter-krbavac.si
Del. čas:
pon. pet.: 8. -17. ure sob. 8. - 13. ure
Feel the difference
Avtocenter Krbavac Ferdinand Krbavac s.p.
Pooblaščeni serviser

SVET OKTANOV
Bežigrajska 13 3000 Celje www.avtotehnika-celje.si info@avtotehnika-celje.si
Prodaja vozil Renault in Dacia
03/ 42 63 300, 031/60-670
Prodaja vozil Nissan
03/ 42 63 317, 040/ 574 180
Prodaja rabljenih vozil:
03/ 42 63 316, 040/ 574 180
Servis vozil
03/ 42 63 314, 031/605 671
Kieparsko-ličarska delavnica:
03/ 42 63 333, 030/ 322 786
Prodaja nadomestnih delov in dodatne opreme:
03/42 63 318, 031/ 605 672 Telefax: 03/ 42 63 311
NAGRADNI KUPON
Katere znamke avtomobilov prodaja in servisira podjetje Avtotehnika Celje?
Nagrada: 10% popust pri servisiranju vašega vozila ob priložitvi tega kupona.
Splošno • Avtotehnika Celje se nahaja takoj pred vhodom v City Center. Prodajamo vozila blagovnih znamk Renault, Nissan in Dacia. Prav tako imamo tudi servis vozil in kleparsko ličarsko delavnico. Nadomestni deli • Medtem, ko vi nakupujete, vam mi zamenjamo gume! To je naš prodajni slogan pri prodaji gum. Kupci lahko izkoristijo našo lokacijo, bližino City Centra. Pri prodaji letnih pnevmatik velja do - 35% popusta, alu platišča pa dobite že od 61 EUR dalje.
Rabljena vozila • V Avtotehniki Celje lahko dobite dvo-letno tovarniško garancijo za rabljena vozila. Vsa vozila so tudi pregledana po 105 točkah kontrole, kar zagotavlja dober nakup rabljenega vozila. Ponujamo Vam tudi brezplačen preventivni pregled po prevoženih 2.000 km.
Servis • V Avtotehniki Celje lahko prihranite denar z nakupom cenejših nadomestnih delov za vozila Renault, ki so starejša od pet let - pod blagovno znamko Motrio. Ugodna je cena menjave olja in oljnega filtra - že od 47,42 EUR ali zamenjava sprednjih ali zadnjih zavornih ploščic že od 56,68 EUR.
Nissan • Nissan Qashqai je najbolje prodajano vozilo v svojem segmentu. To lahko pripišemo kvaliteti, varnosti in privlačnemu izgledu. Preverite in ga testirajte! Nissan Qashqai dobite že za 222 EUR na mesec brez pologa.
Renault • V Avtotehniki Celje se lahko pohvalimo z Renault financiranjem s FIKSNIM mesečnim obrokom do osmih let. Dacia * Vozila Dacia so hit letošnjega letal Odlikujejo se po tem, da za vložen denar dobite največ. Dacia Sandero dobite že za 84 EUR na mesec - brez pologa, z vključenim obveznim in kasko m zavarovanjem za prvo leto! Dacia MCV pa stavi na svojo prostornost s 7 sedeži.
Cenitev • Opravljamo cenitev avtomobilskih škod za Zavarovalnico Triglav in Zavarovalnico Maribor. Vozila • Clio za 98 EUR na mesec brez pologa; Twingo za 85 EUR na mesec brez pologa; Megane za 148 EUR na mesec brez pologa; Modus za 114 EUR na mesec brez pologa; Scenic za 178 euro na mesec brez pologa.
Silco, d.o.o., PE Colorcenter
C0L0 ENTER
Vabimo vas, da nas obiščete na novi lokaciji: Šentrupert 5A, Gomilsko,
v bližini avtocestnega izvoza Šentrupert (za bencinsko črpalko Petrol). Prenovljena ponudba - ugodne cene!
-	mešalnica industrijskih barv Silco
-	mešalnici avtolakov za avtoreparaturo DeBeer in PPG
/najsodobnejša paleta nians avtomobilskih znamk in ročno niansiranje vzorcev/
-	široka ponudba materialov in opreme za avtoreparaturo
-	profesionalne brusilke in polirke Rupes
-	najboljša sredstva za montažo, vzdrževanje, nego in čiščenja vozila
DE BEER
R E F I N I S H

RUPES
DeVILBIS!
Delovni čas ponedeljek - petek: 8.00 -12.00 /malica 12.00 - 13.00/ 13.00-17.00
EVERY CAR'S DREAM
Silco, d.o.o., Šentrupert 5a, 3305 Gomilsko; T: (0)703 31 80; F: (0)703 31 88; E: info@silco.si; www.silco.si
PE Colorcenter, T: (0)703 31 85
NZE
AVTO SERVIS
janež janže s.p.
Letuš BI, 3327 Šmartno ob Paki, tel.: 03/891-50-61, fax: 891-50-60, GSM: 041/707-287 Najdete nas ob glavni cesti, med Letušem in Mozirjem, pred gostiščem Pirnat. Lastnik avtoservisa je Janez Janže, ki vam skupaj s štirimi zaposlenimi nudi naslednje storitve za vaše vozilo:
AVTO SERVIS, DIAGNOSTIKA, AVTO OPTIKA, SERVISIRANJE KLIMATSKIH NAPRAV, KLEPARSTVO in LKARSTVO, MENJAVA IN PRODAJA VETROBRANSKIH STEKEL, ZAVAROVALNIŠTVO (Adriatic), POSREDNIŠTVO, TRGOVINA (rezervni deli), VULKANIZERSTVO, AVTOPRALNICA, PRIPRAVA VOZIL NA TEHNIČNI PREGLED ZA VSE VRSTE VOZIL, IZVENGARANCIJSKA POPRAVILA (na zalogi imamo zavore, sklopke, krmilne mehanizme, podvozja, blažilce, svečke, brisalce, metlice, svetilne enote, filtri za različne tipe vozil)
ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO RABUENA VOZILA, KI SO NA OGLED V SALONU
VELIKA AKCIJA LETNIH PNEVMATIK BRIDGESTONE (LASSA), MAXXIS, FULDA, GOOD YEAR, YOKOHAMA,
V
DOSTAVNI PROGRAM...

\
JmUUESTOHE y YOKOHAMA
<mŽM> OOODßYEAR V/	—^^ ^	\ j
ir Na zalogi tudi terenski in dostavni program.
ff:.^......_. . X.. ...	...v
.X
^ U^DNEv^ENE TN^LACILNI P^gJI!^ j|
VULKANIZERSTVO in AVTOPRALNICA
ŽIVIC ŠKALE
I v		" f
. jfl ,,_____ - |		
Če potrebujete za svojega jeklenega konjička nove pnevmatike (na voljo vam je večina znanih proizvajalcev), platišča, premontažo s centriranjem, potem boste storili dobro potezo z obiskom Vulkanizerstva Živic v škalah. Strokovno in cenovno ugodno bodo na vašem vozilu opraVtf) omenjene storitve.
Seveda pa ste vabljeni tudi v njihovo sodobno avtopralnico, kjer vam bodo vaše vozilo lepo očistili. Prijazno vabljeni!
r
«•■•"■«»-«•■Si
Prodaja PNEVMATIK * Mičhelin * Kleber * BF Goodrich * Good Year Bridgstone * Sava *

SUPER ponudba MICHELIN (22.3. -15.5.2010): Če kupite 4 pnevmatike Michelin, prejmete BREZPLAČNO GORIVO v vrednosti od 30 EUR do 100 EUR!
wiHaAS	8. aprila 2010
Kako do čim večje varnosti motoristov?
V soboto in nedeljo na avtopoligonu Ljubečna Policijska izkušnja kot nasvet
Utrinek s torkove novinarske konference posvečene varnosti motoristov.
Celje, 6. aprila - Pred nami so lepi in topli dnevi, ki bodo na ceste privabili večje število motoristov, zato so na Policijski upravi Celje predstavili aktivnosti za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil. Na predstavitvi so sodelovali Robert Videc, vodja Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Celje, Edi iaum kirher, komandir Postaje prometne policije Celje, Ljubo Poglajen, vodja izmene na celjski postaji, Franc Štorman, predsednik Motokluba Savinja Celje in predstavnik Zveze motoklubov Slovenije spodnje Štajerske regije, Matej Mažič, predstavnik Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Celje, in Janez Hudej,
Lahko bi postalo privlačna turistična ponudba, razmišlja avtor knjižice, nekakšnega vodnika po najzanimivejših in najlepših poteh, Brane Slivar
Milena Krstič - Planinc
Z gorskim kolesom po Šaleški dolini in njeni okolici je naslov všečnega priročnika in zemljevida, ki ju je avtor Brane Slivar iz Velenja izdal v samozaložbi. Zanimanja med kolesarji je bilo veliko, saj je celot na nakla da, res ni bila prav velika, a vseeno, v hipu pošla.
Zdaj se z Mestno občino Velenje dogovarja, da bi jo v sklopu TIC--a ponovno natisnili.
»Ideja je začela nastajati pred nekaj leti, ko sem začel kolesariti ne le po Šaleški dolini, ampak s tridnevnimi turami po celi Sloveniji. Takrat so se začele stvari z vpisi in
predsednik Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske.
V okviru aktivnosti za večjo varnost motoristov so že ob zaključku lanskoletne motoristične sezone, 1.600 lastnikom motornih koles poslali odsevne brezrokavnike, s pozivom, da jih vsaj v prvih dneh letošnje sezone v čim večji meri zaradi večje vidnosti uporabljajo pri vožnji. Letos so 5.600 lastnikom registriranih motornih koles na območju Policijske uprave Celje, po pošti poslali zloženke z napot-
Brane Slivar: "Razgovori o ponatisu potekajo."
kilometrino,« pravi.
V vodniku je popisal 30 poti po Šaleški dolini, vseh ni mogel, ker je teh ogromno. »Na prvi strani je kazalo z vsemi potmi, sledi komentar, težavnostna stopnja poti, opisi, opremljeni s fotografijami, zemljevidi z vrisano potjo, višinski graf z vsemi tehničnimi podatki, na koncu pa je opisanih še nekaj zanimivosti, ki so ob teh poteh,« razlaga Slivar, kije prepričan, da bi lahko
ki za varno vožnjo. Med letošnjimi novostmi je tudi film, ki je bil posnet ob tej priložnosti in je na ogled na spletni strani www.pouci.-me. Na novinarski konferenci so predstavili tudi novo sodelavko policistko, motoristko Petro Mari-nič.
Poudarili so, da policisti v zadnjih letih sicer opažajo večjo osveščenost voznikov motornih koles, hkrati pa vse udeležence cestnega prometa pozivajo, naj o zaznanih cest nopro met nih pre kr ških,
kolesarstvo postalo zanimiva turistična ponudba te doline. »Tovrstna rekreacija je v vzponu, mislim, da bi zelo popestrila ponudbo,« pravi.
Z Mestno občino Velenje se dogovarja o ponatisu. »Do dogovora še ni pri šlo, tako da ne vem, ali se bodo odločili, da vodnik izdamo v sklopu TIC-a ali ne. Če ne bodo uspešni, bom v samozaložbi poskusil sam kaj storiti za to,« dodaja. K temu ga napeljujejo tudi klici tistih, ki bi vodnik še želeli, pa ga žal ne morejo več dobiti.
dosledno obveščajo policijo na telefonsko številko 113.
Podrobno so govorili o dvodnevnem usposabljanju, ki ga bodo policisti Postaje prometne policije Celje v soboto, 10. aprila, in v nedeljo, 11. aprila, izvajali na avtopoligonu na Ljubečni. Usposabljanje, imenovano »Policijska izkušnja kot nasvet«, bo oba dneva potekalo v štirih terminih, in sicer ob 9., 11., 13. in 15. uri. Policisti so za letos pripravili 21 zanimivih praktičnih vaj.
Sam se je s kolesarjenjem začel ukvarjati pred kakšnimi dvajsetimi leti s tridnevnimi turami po Sloveniji, Avrstriji, Italiji. »Tam sem tudi dobil nekaj idej za ta vodnik.« Njemu se zdijo najlepše poti tiste, ki vodijo skozi Dolino mlinov, pa pot, ki vodi proti Mozirju, na Golte, Smrekovec, Bele Vode. »Ta je ena najlepših. Ali pa tista Čreta-Dobrovlje. Zelo lepa in primerna pot za tiste malo manj vešče rekre-ativce pa je pot okoli Velenja.«
V pešca
Šoštanj, 2. aprila - V petek zjutraj je voznica osebnega avtomobila na lokalni cesti v Lajšah trčila v pešca. Ta je v trčenju utrpel lahke telesne poškodbe. Vzrok nesreče naj bi bila neprilagojena hitrost voznice.
Po trčenju vozilo »preparkiral«
Velenje. 2. aprila - V petek dopoldne je na parkirišču na Goriški cesti voznik osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avtomobil. Po trčenju je vozilo parkiral drugje. Povzročitelju, ki je s tem pobegnil s kraja nesreče, bodo policisti izdali plačilni nalog za drva prekrška.
Motorist padel
Velenje, 3. aprila - V soboto popoldan je pri odcepu za Kavče na lokalni cesti Velenje-Polzela, padel 67-letni voznik motornega kolesa. Pri padcu seje lažje poškodoval. Zdravniško pomoč v dežurni ambulanti je iskal sam. Vzrok za padec naj bi bila vožnja preblizu des ne mu robu vozi šča.
Za ogenj kriv trak tor
Dobrna, 5. aprila - V nedeljo malo pred četrto uro zjutraj je prišlo do poža ra na gospo darskem poslo pju v Klan cu nad Dob rno.
Ogenj je povzročila napaka na električni instalaciji kmetijskega traktorja, parkiranega pod gospodarskim poslopjem. Poleg objekta in traktorja je bila v požaru poškodovana še kosilnica in nekaj pnev-ma tik, zago re lo pa je tudi šti ri kubične metre rezanega lesa. Po nestrokovni oceni je v požaru nastalo za okoli 15.000 evrov gmotne škode.
Bo vlo mi lec zdaj delal?
Velenje, 30. marca - V torek j e bilo vlomljeno v kombinirano vozilo, parkirano na ulici Koželjske-ga. Vlomilec je iz vozila vzel več strojev in orodij za obdelavo cevi, večinoima znamke »rems«, v skupni vrednosti 13.000 evrov.
Pri je li so ju še isto noč
Velenje, 30. marca - V torek zvečer so policisti po prijavi občana obravnavali vlom na Petrolovem bencinskem servisu na Celjski cesti. Vlomilca sta vlomila v hladilnik in iz njega vzela več pločevink piva. Razbila sta tudi steklo na vratih prodajalne, v notranjost pa nista šla.
Zaradi ustreznega varovanja objekta z video nadzorom so policisti oba storilca, šlo je za 22- in 20-letna moška, prijeli. Oba so pridržali, jima zasegli ukradene predmete. Zoper oba bo podana kazen-
107,1 NHZ
ska ovadba za kaznivo dejanje velike tatvine.
Dolžnika prisilil k dvigu denarja
Velenje, 1. aprila - V četrtek popoldan je na parkirišču na Kidričevi cesti 34-letnega Velenjčana napadel in mu grozil 25-letni znanec. Prvi je drugemu dolgoval manjšo vsoto denarja. Prisili ga je, da sta skupaj odšla v banko, kjer je moral »dolžnik« dvigniti dvakrat višji znesek, kot je znašal dolg, in mu denar izročiti.
O dejanju policisti še zbirajo obvestila. Vsekakor pa se na tak način dolgovi ne izterjujejo, zato bodo policisti zoper storilca podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje izsiljevanja.
Nič ne bo s pranjem gla ve
Velenje, 2. april a - V petek dopoldne sta v Mercatoijevi Tržnici na Kidričevi cesti v Velenju 38- in 30-letni moški, oba povratnika, vzela več kosov plastenk šam-pona head&shoulders. Pri tem so ju opazile prodajalke. Mlajši je potem pri blagajni štiri plastenke vrnil, druge pa zadržal in skupaj s sostorilcem pobegnil iz prodajalne. Z dejanjem sta trgovino oškodovala za približno 144 evrov.
Mati pre stra ši la otro ka
Velenje, 2. aprila - Policisti so velikokrat priča zelo neprijaznim dogodkom. V petek ponoči so šli denimo v stanovanje na Jenkovi cesti.
Tja jih je poklical oče svojih dveh mla do let nih otrok, ki ju je njuna mama, njegova bivša zunajzakonska partnerka, pustila sama v stanovanju rekoč, da se bo vrnila do 22. ure. Otroka sta jo pre-stra še na čaka la in čaka la in oko li 1. ure novega dne poklicala očeta. Ta pa je poklical policijo, da bi policistom povedal, da bo iz njenega stanovanja k sebi odpeljal oba otroka.
Policisti bodo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja otrok in surovega ravnanja zoper osumljenko podali kazensko ovadbo.
Objestneži na delu
Velenje, 3. aprila - V soboto ponoči je neznanec na Vodnikovi cesti zažgal in tako uničil dva PVC koša za smeti. Tretj i koš je uničil pred vhodom v knjižnico Šolskega centra. Ogenj so pogasili gasilci, o storilcu pa policisti še zbirajo obvestila.
Pa sta šli žagi
Šoštanj, 3. aprila - V noči na soboto je bilo vlomljeno v prostore žage na Primorski cesti. Lastnik pogreša dve motorni žagi, vredni okoli 1.000 evrov.
Radio Velenje
Iz policistove beležke
Ogrožena varnost zaradi večerje
V	torek, 30. marca zvečer, so policisti posredovali v stanovanju na Vojkovi v Velenju. Tja so šli, ker 29-letnemu možu ni bila všeč večerja, ki mu jo je pripravila 24-letna žena. Namesto da bi ji to povedal, je ogrožal njeno varnost.
Očitno pa to ni bilo prvič. Kot vse kaže, se je v njuni skupnosti v zadnjem obdobju večkrat dogajalo vse tisto, kar opredeljuje kaznivo dejanje nasilja v družini, ki sta mu bila priča tudi otroka. Kršitelja so policisti pridržali za šest ur, ga zaslišali in izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja. Nanj pa čaka še kazenska ovadba.
Sin grozi materi
V	petek, 2. aprila zvečer, je 18-letni sin grozil, zaničeval in fizično ustrahoval svojo 39-letno mamo. Ker ni bilo prvič, so mu
policisti izrekli ukrep prepoved približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.
Obiskovalka grozila natakarici
V	soboto, 3. aprila zvečer, je v lokalu Mini Jager na cesti Simona Blatnika v Velenju neznana ženska kršila javni red in mir, napadla natakarico, a pred prihodom policistov s kraja odšla. O neznanki policisti še zbirajo obvestila.
Streljali so s karbidom
V	soboto, 3. aprila ponoči, so policisti posredovali v Topolšici, kjer je skupina mlajših oseb s streljanjem s karbidom motila nočni mir in počitek krajanov.
Vzel ji je torbico
V	soboto, 3. aprila, je 22-letna obiskovalka diskoteke S v Ravnah
policistom prijavila, da ji je obiskovalec z mize vzel žensko torbico z vsebino.
Nasilen do staršev in njihove lastnine
V ponedeljek, 5. aprila zvečer, je na Stantetovi v Velenju 21-letni sin v domačem stanovanju razgrajal, grozil staršema, uničil več električnih aparatov in poškodoval njun osebni avtomobil. Sin se do svojih staršev tako obnaša že nekaj časa. Policisti bodo ukrepali in zoper sina podali kazensko ovadbo za nasilje v družini.
Osem pijanih pridržanih
Osem vinjenih voznikov prejšnji teden ni bilo domov. Za namestitev so poskrbeli policisti, ki so jih dobili, ker so vozili pijani; enega v četrtek, tri v petek, enega v soboto, enega v nedeljo, dva pa v ponedeljek.
Vredno pohvale
V	torek, 30. marca, je občan policistom prinesel kontaktni ključ osebnega avtomobila peugeot (na njem je TUŠ-ev obesek), ki gaje našel na parkirišču pred stanovanjskim blokom na Kidričevi 15 v Velenju. Ključ so na PP Velenje shranili. Tam ga lahko lastnik dvigne.
V	sredo, 31. marca, je občan policistom prinesel registrsko tablico, ki jo je našel. Lastnica jo lahko prav tako dvigne na PP Velenje.
Srečna pa je morala biti lastnica torbice, ki jo je v soboto, 3. aprila zjutraj, pozabila na smetnjaku na Koželjskega ulici. Občan, ki jo je našel, jo je prinesel policistom, ti pa so jo lastnici že vrnili.
Gorsko kolesarstvo v Šaleški dolini
ZANIMIVO
m
orosKoo
ff
Oven od 21.3. do 20.4.
Nekaj, kar bo povezano z vašim počutjem in zdravjem, vas bo močno vznemirilo, a si nikomur, niti najbližjim, ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate. Mirni ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Zato ne odlašajte. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moči za prvi korak, potem pa bo šlo že lažje. Neka pomembna poslovna odločitev bo padla, če boste kaj rekli ali ne. Tok dogodkov je namreč tako močan, da pra ve ga vpli va ne boste ime li. Izka za lo pa se bo, da je bilo to zelo dobro. Sprejeti boste mora li nelah -ko odločitev - in sprejeli boste odlično.
Bik od 21.4. do 21.5.
Čustveno ste povsem zmedeni. Še nekaj dni tudi zato ne boste v takšni kon-diciji kot ste vajeni. Imeli boste občutek, da lahko zdaj, zdaj zbolite. Če se boste v to še dodatno prepričevali in zganjali paniko, tudi boste. Odrezavi in tečni znate biti, le redko tudi veseli. Tokrat vam prav nihče ne bo zameril. Vsekakor pa poskrbite, da to ne bo trajalo in trajalo. Saj veste, da ljudi, ki se kislo držijo, nihče nima rad v svoji bližini. Načrti za prihodnost, ki jih boste delali v prihodnjih dneh, ne bodo obrodili želenih sadov, če ne bosta v željah zelo realni. Vse pa je odvisno od tega, kako se boste odločili glede partnerja. Zveza je precej na trhlih nogah.
Dvojčka od 22.5 do 21.6.
Na liti bo treba čistega vina. Ugotovili boste, da vas obkroža zelo malo ljudi, ki jim resnično lahko zaupate. Včasih s svojim molkom ali odsotnostjo izpa-dete vzvišeni, velikokrat nerazumljeni in morda je tudi zato tako. Tokrat vas bo razočaral dober znanec, presenetil pa dober prijatelj. Ta bo prav v teh dneh dokazal, da je več kot vreden zaupanja. Pomemben projekt, ki bo končan v prihodnjih dneh, bo več kot uspešen. Še sami boste presenečeni nad kritikami, ki bodo tokrat izrazito pozitivne. To vam bo pomenilo veliko več kot denar, ki bo sledil. Partner bo tudi navdušen, očitno pokazal pa tega ne bo. V soboto vas čaka presenečenje, ki vas bo še dolgo grelo.
Rak od 22.6. do 22.7.
Komaj čakate, da se delovni teden konča. Razlog je očiten in pričakovan. Končno se vam bo izpol ni la veli ka želja, ki ste jo, čeprav neza ved no, že nekaj časa tla či li v pod za vest. Ne le, da boste konč no spet bolj zado voljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več čakali na boljše čase in da si boste znali vzeti prosti čas tudi, če ob vas ne bo svetil partner, pa bo tako največji korak naprej. Da ga ne potrebujete vedno ob sebi, tako že veste, dolgo pa tudi ne zdržite brez njega. pa čeprav boste ravno v teh dneh nanj jezni ko hudič. Ker bo imel slabo vest, bo sladek kot čokolada. Kljub dežju bodite ob koncu tedna čim več v naravi!
Lev od 23.7. do 22.8.
Ta teden bo tako lep, da si ga boste še dolgo klicali v spomin. Po dolgem času vas čaka sreča na kvadrat, delili pa jo boste le z najbližjimi. Dogodek, ki vas bo najbolj razveselil, bo prav poseben, zato to ne bo nič čudno. Zgodilo se bo ob koncu tega tedna. Počutje bo prav tako še nekaj dni odlično. Razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Morda partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi reakcijami, povedal pa vam zaenkrat tega še ne bo. Sicer pa vas predobro pozna, da bi kaj pridigal. Pri delu vas bodo pohvalili, kar vam bo dalo še večjo voljo do dela. Razmišljati boste začeli o prvomajskih počitnicah. To ni prav nič slabo, saj kaže, da bodo letos res lepe.
Devica od 23.8. do 22.9.
S pomladjo bo za vas tudi letos prišel tudi čas sanjarjenja. Čeprav si vsako leto obljubite, da vas ne bo več zaneslo, ne morete iz svoje kože. Zato boste sanja-še naprej. In upali, da se bodo časi spremenili, dogodki pa obrnili tok, ki bo šel na vaš mlin. Aše prej vas čaka spoznanje, da se vam nekatere stvari v vašem življenju rušijo kot hišica iz kart. Zelo verjetno je, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo žalost. Poleg tega se v prihodnjih dneh bojite nekega srečanja. Pa je to še najmanjši problem. Največ težav boste v naslednjih dneh imeli zaradi finančnih težav. Zmanjšajte želje in potrebe. Brez zategovanja pasu ne bo šlo!
Tehtnica od 23.9. do 22.10.
Vteh dneh boste naredili nekaj, na karste se pripravljali resnično dolgo, a nikoli niste zbra li pogu ma. Ves čas govo ri te, da si želi te dru gač ne ga življe nja, ko pa so spremembe na vidiku, ponavadi omahnete. Čeprav so vaši bližnji slutili, da vam bo enkrat čisto vsega dovolj in da se bo to resnično zgodilo, se bodo sedaj čudi li. Ime li bos te obču tek, da vas za pomem ben in nepri ljub ljen življenjski korak celo obtožujejo. Najbolj hudo bo vam. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, bo sicer vsak dan boljše. A ne bo prišlo čez noč, zato vas čaka nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. Vztrajajte, saj boste na koncu vi zmagovalec.
Škorpijon od 23.10. do 22.11.
Pomlad je lahko lep, a hkrati naporen letni čas. Sploh, če se vam takrat poleg pomladanske utrujenosti obetajo še zdravstvene težave, povezane s kroničnimi obolenji. Letos vas bo, kot kaže, doletelo oboje. Poleg tega se bo nad vas zgrnila kopica vprašanj, povezanih s prihodnostjo vaše družine. Radi imate, če stvari tečejo brez pretresov, a tokrat ne bo šlo tako lahko. Kriv bo nekdo od mlajših članov družine, ki ga morda tudi ne boste v celoti razumeli. Sicer pa vas čaka delovno naporen teden, ki vam bo vzel veliko energije, a z rezultati boste več kot zadovoljni. Zato bo nedelja vesela in sproščena.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Pomladni dnevi vam bodo vrnili voljo do življenja, energije pa še ne boste imeli prave. Žal pa dobra volja ne bo dolgo trajala. Čeprav si tega ne boste želeli, boste morali v naslednjih dneh prenašati ljudi, ki vam gredo krepko na živce. A posel je posel in tega se bi morali večkrat zavedati. Kako pa bi bilo, če bi se lahko družili le s tistimi, ki jih imate radi in ob tem še zaslužili. Utopično! Sicer pa boste nehote veliko razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Ni jih malo in kar na več področjih si jih želite. Globoko v sebi se zavedate, da so vse to bolj želje kot pa izvedljive rešitve. Velikokrat je najlažje čakati, kaj se bo zgodilo. V nedogled pa tudi to ne gre.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Vsem težavam, ki vam bodo pot prekrižale v naslednjih dneh, boste težko kljubovali, saj vam bo zmanjkovalo moči. Ni dvakrat za reči, da bo tudi zato zaostanek pri delu vsak dan večji, doma pa boste precej zamišljeni in neučinkoviti. Če boste začutili, da sami ne boste zmogli, ne oklevajte. Nič ne bo narobe, če boste zaprosili za pomoč. In ob tem priznali, da ni dovolj le to, da se trudite, saj bodo dnevi prekratki. Čeprav imate zaradi podobnih primerov Izkušnje marsikdaj krute, naj vas ne bo strah. Če si ne boste znali odpočiti, lahko še zbolite. Partner bo pozoren in ljubeč kot že dolgo ne. In to vam bo dalo novo energijo.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Čeprav v življenju ne marate sprememb, se boste v naslednjih dneh morali spopasti z njimi. Nekoliko lažje vam bo, ker boste nekatere od njih pričakovali, a dve vas bosta ujeli čisto nepripravljene. Zato zna biti prva reakcija pretirana. Poslušajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro. Sploh tisto, kar se vam bo v teh dneh dogajalo na ljubezenskem področju, vas bo močno izmučilo. In vam celo pognalo strah v kosti. Še najbolj zadovoljni boste v teh dneh z zdravjem. In to zato, ker se bodo sumi izkazali za neutemeljene, zato boste lažje zadihali.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Praznični dnevi so vam odprli nekaj vprašanj, ki vas ne le preganjajo, ampak tudi skrbijo. Zaradi njih se boste vsak dan bolj bali prihodnosti, ob tem pa boste začeli na prvo mesto končno postavljati sebe in svoje potrebe. Vse bolj jasno vam je, da so vsi okoli vas že tako navajeni, da vedno najprej poskrbite za druge in šele potem zase, da sploh ne opazijo, ko imate vi kakšne želje. In potrebe. Odgovor, kako naprej, boste našli šele, ko si boste priznali, ali do nekoga gojite le prijateljska čustva, ali se rojeva nekaj več. Boste upali narediti korak naprej ali boste hrepenenje tudi tokrat potlačili, da ne bi prizadeli vaših najbližjih?
Gledališko druženje
Velenje, 2. aprila - V domu kulture v Velenju so člani Fedrinega gledališča I. gimnazije Celje, gimnazije Šolskega centra Rogaška Slatina ter dijaki Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Vele-
nje pripravili gledališko druženje. Velenjsko Briljantino, celjsko Božansko komedijo in predstavo gimnazijcev iz Rogaške Slatine Za vsakim dežjem požene koruza sije ogledalo blizu 400 dijakov ome-
njenih šol. Med drugim jih je pozdravil tudi velenjski župan Srečko Meh.
Mateja Klemenčič, ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Velenje je povedala, da so se o gledališkem druženju dogovorili na srečanju Dijaške organizacije Slovenije predstavniki Skupnosti dijakov, ki so organizirane po sred-
njih šolah. Srečanje naj bi pripravili na svetovni dan gledališča 27. marca v Celju. Ker pa tega niso mogli izpeljati, so zavihali rokave na njihovi šoli, kjer so se v takih projektih že izkazali.
■ Tp
Dijaki Šoie za storitvene dejavnosti Velenje so se predstavili z Briljantino.
Zeleni nahrbtnik v vrtcu Vrtiljak
V Vrtcu Velenje se trudimo, da celo leto izvajamo aktivnosti, ki spodbujajo ustvarjalnost in inova-tivnost otrok. Tako smo dobili v vrtec Vrtiljak zeleni nahrbtnik in z njim Zmajčka Jurčka. Zmajček je otrokom pripravil čisto posebno nalogo: izdelovanje lutk iz različne odpadne embalaže in materialov.
Lutka omogoča neomejene možnosti razvijanja odnosov med osebami, razpoloženji ali čustvi. Izdelovanje lutk pomeni otrokom predigro za igro. Narediti lutko pomeni likovno ustvarjati. Zato so lutke v predšolski dobi prepotrebno in hkrati hvaležno vzgojno sredstvo, ki spodbuja otrokov razvoj.
Otroci so v času od 15. do 19. marca preko celega tedna izdelo-
Razstava lutk, ki so jih izdelali otroci iz Vrtca Vrtiljak, je
prava paša za oči.
Jurček« in jo tudi ritmično spremljali z instrumenti, ki so jih sami izdelali, prav tako iz odpadnega materiala. Aktivno so se vključe-va li v celoten pro ces dela, od podajanja idej, načrtovanja, zbiranja materiala do samega udejanjanja - izdelave lutke. Strokovne delavke pa smo pri tem spodbujale otrokove lastne strategije razmišljanja in izražanja. Ob zaključku je nastala raz stava vseh lutk. Postavili smo jo na ogled v večna-men skem pro sto ru in je bila na ogled tako staršem kot otrokom in strokovnim delavkam iz ostalih enot vrtca Velenje. Z veseljem pa so se povabilu odzvali tudi učenci in učiteljice iz OŠ Antona Aškerca.
■ Vrtec Vrtiljak, Mateja Šojat
va li raz lič ne lut ke iz plas tič ne embalaže, kartonskih škatel, vol-
ne gumbov, nogavic, tulcev. Ob tem so prepevali pesem »Zmajček
Zgodilo se je
... od 9. do 15. aprila
• • •
-	na veliki četrtek, 10. aprila 1941 popoldne, je v Šoštanj po cesti Črna na Koroškem -Šoštanj prodrl okrepljeni 99. polk 1. divizije planinskih lovcev, ki ji je poveljeval general Hubert Lanz; naslednjega dne so Nemci preko Velenja prodirali proti Celju, nemškim enotam, ki niso nalete le na odpor jugoslovanskih enot, je težave povzročalo le slabo vreme;
-	11. aprila leta 1875 je raziskovalec premogovnih slojev Franc Mages po večletnem raziskovanju na globini 101,6 metra v bližini sedanjega jaška Škale odkril debel sloj premoga; to odkritje pomeni tudi pravi začetek premogovništva v Šaleški dolini, ki se je začelo pred stopetintridesetimi leti;
-	zadnji partizanski napad na okupatorjeve postojanke v Šoštanju je opravila Šercerje-va brigada v noči na 11. april
leta 1945;
-	leta 1995 je 13. aprila v Šoštanju izšla prva številka Šoštanj-skega lista;
-	po trčenju z ledeno goro je 14. aprila leta 1912 na svoji prvi plovbi po severnem Atlantiku potonila za tiste čase najlepša, najmodernejša in najhitrejša potniška ladja Titanic; ladja je zelo naglo potonila, zato je v nesreči umrlo preko 1500 potnikov, le nekaj sto pa se jih je uspelo rešiti. Leta 1985 so v globini okoli 4000 m končno odkrili potopljeni Titanic;
-	v času deklaracijskega gibanja je prišlo tudi do raznih incidentov; 14. aprila 1918 je skupina slovenskih fantov in deklet pred odhodom vlaka iz Šoštanja proti Celju zapela pesem »Hej, Slovani« in še nekaj sloven skih pes mi, kar je razburilo skupino nasprotnikov Slovencev; po besednem
Premogovnik Velenje na začetku 20. stoletja (arhiv
Muzeja Velenje)
spopadu so Nemci in nemčur-ji s kame njem obmetava li vlak, ko je ta že odhajal s šoš-tanjskega kolodvora, ter razbili več šip in eno potnico ranili;
-	14. aprila 1958 so v Velenju začeli s prostovoljnim delom; očistili in uredili so okolico stanovanjskih poslopij, uredili tri manjša otroška igrišča, regulirali del Pake, začeli urejati Sončni park in graditi doma kulture, načrtovali pa so tudi gradnjo zimskega bazena;
-	v noči s 14. na 15. april leta 1895 je 14 potresnih sunkov
prestrašilo tudi prebivalce Šaleške doline; v Slovenskem narodu so potres takole opisali: »Grozen strah in trepet. Ljudstvo se je v najboljšem spanju vzbudilo in večinoma šlo na prosto. Na večjih hišah podrli so se dimniki, rudokop-ske hiše zrušile so se toliko, da ni moč stanovati v njih. Obupano ljudstvo se boji iti v hiše. Na Škalski cerkvi poškodovan je stolp".
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
TV SPORED
»asiAS
8. aprila 2010
ČETRTEK, 8. aprila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, nad.
10.35	Pod klobukom, kviz
11.20	Berlin, Berlin, 1/20
11.45	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Danes dol, jutri gor, nan.
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Cofko Cof, 12/26
16.05	Veliki ulov, igrani film
16.20	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	(Ne)pomembne stvari:
mozaična oddaja
18.25	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.55	Zakaj demokracija? Japonska,
dok. odd.
21.45	Minute za jezik
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Globus
00.10	Tv dnevnik 8.4.1992
00.35	Dnevnik
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Globus 12.00 Tv dnevnik 8.4.1992 12.20 Med nebom in zemljo, dok.
serija, 3/4 13.15 Katastrofe ki so spremenile
svet 14.10 Na lepše 14.40 Slovenska jazz scena 16.00 Evropski magazin 16.30 Oddaja Tv Koper 17.00 Mostovi
17.30 To bo moj poklic: pek, 1. del
18.05 Prava ideja!
18.30 Mi znamo: pršut, rukola, olive,
sir, melona, 7/12 18.55 Vzpon Kiborgov, 5/13 20.30 Nogomet, četrtfinale evropske
lige, prenos 23.15 Tranzistor, 19. del 23.50 Nogomet, evropska liga,
povzetki 00.20 Assunta spina, it.
nadaljevanka, 2/2 02.00 Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	24ur, pon.
08.05	Jutri je za večno, nad.
09.00	V imenu ljubezni, nad.
09.55	Zlata dekleta, nan.
10.30	Tv prodaja
11.00	Električni jezdec, am. film
13.05	Tv prodaja
13.35	Gospod Bean, nan.
14.10	Ricki Lake
15.05	Skrivnosti in laži Razočaranih
gospodinj, nan.
16.00	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Romanca v Seattlu, am. film
21.55	Na kraju zločina, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Kaliforniciranje, nan.
23.45	Shark, nan.
00.40	Enota za posebne primere, nan.
01.35	24ur, ponov.
02.35	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Pop corn, glasbena oddaja 11.25 Odprta tema, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (362) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 363. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Drugačen svet, pogovor 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobr. oddaja 21.30 Postaja GO, glasbena oddaja,
3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Skrivni svet medvedka
Benjamina, 6/13
10.35	Veliki ulov, igrani film
10.50	Enajsta šola
11.20	To bo moj poklic: slikopleskar -
črkoslikar, 2. del
11.50	To bo moj poklic: pek, 1. del
12.10	Osmi dan Minute za jezik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Turbulenca: prometna (ne)
varnost
14.05	Knjiga mene briga
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor Pes, ris. nan., 34/52
16.00	Mihec in Maja: Folti Foltač
16.05	Iz popotne torbe: polet
16.25	Šola Einstein, 6/52
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potr. odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Z glavo na zabavo, big father,
15/18
18.35	Vipo, risanka
18.45	Jani Nani, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Slovenska polka in valček
2010, prenos
22.15	Odmevi, šport, vreme
23.15	Polnočni klub
00.30	Duhovni utrip
00.45	Tv dnevnik 94.1992
01.10	Dnevnik,pon.
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 09.45 Tv prodaja 10.15 Glasnik
10.40 Evropski magazin, tv Maribor 11.10 Črno beli časi 11.25 Tv dnevnik 9.4.1992 11.50 (Ne) Pomembne stvari 12.40 Mulčki, 4/6 13.10 Tv prodaja 13.40 Turški čaj, do. Feljton, 1/6 14.10 Dnevnik Josefa Nachmanija,
dok. odd. 15.15 Umetni raj 16.15 Oddaja tv Maribor 16.45 Minute za.., oddaja tv Koper 17.15 Mostovi
17.50 V dobri družbi, tv Maribor 18.50 Legende velikega in malega
ekrana: Ivo Belec 20.00 NLP-JI: Ameriška skrivnost,
dok. serija 20.50 Zdravničin dnevnik, moški so
najboljše zdravilo 21.45 Ljubljana: boks, Zavec -
Martinez 23.00 Limanice, am. film 00.30 Zbornica, am. film 02.10 Jasnovidka, 21/22 02.55 Zabavni infokanal
pop
06.25	Tv prodaja
06.55	24ur, ponov.
08.00	Jutri je za večno, nad.
08.55	V imenu ljubezni, nad.
09.50	Zlata dekleta, nan.
10.25	Tv prodaja
10.55	Nič skupnega, an. film
13.05	Tv prodaja
13.35	Gospod Bean, nan.
14.10	Ricki Lake
15.05	Razočarane gospodinje, nan.
16.00	Ukradeno srce, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Na muhi, am. film
22.10	24ur zvečer
22.30	Brez sledu
23.25	Planet terorja, am. film
01.20	Šest modelov, nan.
01.55	24ur, ponov.
02.55	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti 10.35 Drugačen svet, pogovor 11.25 Postaja GO, glasbena oddaja 12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (363) 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 359. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, 3. TV mreža
22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videospotdneva 00.05 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 10. aprila
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: polet
07.15	Križ kraž:
sledi	Mihec in Maja, otr. ser.
sledi	Zajček Bine, ris. ser.
sledi	Ribič Pepe
09.10	Kino Kekec: Mariken, belg.-niz. film
10.45	Polnočni klub
12.00	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
14.15	Abraham, nem.-it.-am. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Zdravje
16.30	Usoda
16.35	Nasvet
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.40	Na vrtu
18.05	Nagradna igra
18.05	Z Damijanom
18.40	Larina zvezdica, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Danes dol, jutri gor
20.30	Parada
21.40	ARS 360
21.55	Hri-bar
23.00	Poročila, vreme, šport
23.35 00.00	Gandža, am. nad., 1/28 Gandža, am. nad., 2/28
00.35	Tv dnevnik 10.4.1992
00.55	Dnevnik, pon.
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 08.00 Tv prodaja 08.30 Skozi čas 08.40 Tv dnevnik 10.4.1992 09.05 Pridite na cvetno nedeljo na
volišča, dok. odd. 10.05 Posebna ponudba, potr. odd. 11.00 Circom regional, tv Maribor 11.30 Minute za ..., tv Koper 12.00 NLP-JI: Ameriška skrivnost, 1/2
12.50 NLP-JI: Ameriška skrivnost, 2. Del
14.15 Lendava: nogomet, Nafta -
Maribor, prenos 20.00 Dobrodelni baletni gala koncert
za Pomurje 21.20 Bleščica, odd. o modi 21.50 Alpe-Donava-Jadran 22.25 Štos - 30 let z Draganom
Buličem, 1. del 23.45 Tranzistor, 19. odd. 00.25 Zabavni infokanal
pop
07.40	Tv prodaja
08.00	Poko, ris. serija 08.25 Profesor Baltazar, ris. ser.
08.30	Florjan, gasilski avto, otr. ser. 08.45 Laztown, otr. ser.
09.10	Ben 10, ris. ser. 09.35 Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.00	Kim Possible, ris. ser.
10.25	Hevreka!, izob. ser.
10.45	Angie, nem. nan.
11.20	Opazovalki tornadov, dok. ser.
12.25	Ljubezen skozi želodec
13.00	Maratonec, am. film
15.20	Poirot, angl. nan.
16.20	Monk, am. nan.
17.15	Dedkova poslednja želja, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gladiator, am. film 22.45 Nibilo, am. film 00.35 Morje ljubezni, am. film 02.35 24ur, ponovitev 03.35 Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Videospot dneva 09.45 Tomi, izgubljen v džungli,
otroški risani film 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 11.05 Videospot dneva 11.15 Zgodbe o volji in moči 11.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja,
ponovitev 18.45 Duhovni vrelec 18.55 To bo moj poklic: Urar, 2. del,
izobraževalna oddaja o poklicih 19.20 Videospotdneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1827. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Šport v letu 2009 v Občini Žalec, posnetek prireditve 22.30 Jutranji pogovori 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 11. aprila
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 53/90
sledi	Pika nogavička, nan., 1/26
09.50	Mulčki, 5/6
10.20	Na krilih pustolovščine: led
severnega tečaja
10.50	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Noč Modrijanov, posnetek
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP
15.05	Na naši zemlji
15.10	Glasbiator
15.25	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.35	Profil tedna
16.00	Večno z Lorello Flego
16.05	Športni gost
16.20	Svetovno s Karmen Švegl
16.25	Za prste obliznit, 44. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP
17.30	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.35	Prihaja Nodi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Spet doma
21.45	Intervju
22.45	Poročila, vreme, šport
23.15	Prihod, am. film
01.10	Tv dnevnik 11.4.1992
01.30	Dnevnik, ponovitev
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
08.10	Tv prodaja
08.40	Skozi čas
08.50	Tv dnevnik 11.4.1992
09.15	Globus
09.45	Glasbena oddaja
10.10	Lisjakov pobeg 2, avstr. Film
11.55	Pomagajmo si, tv Koper
12.25	Alpe-Donava-Jadran
12.55	Turbolenca: prometna (ne)
varnost
14.25	Nogomet: Blackburn -
Manchester United, pren.
19.25	Slovenci po svetu
20.00	Med nebom in zemljo, 4/4
20.50	Bratje Karamazovi, 6/12
21.40	Na utrip srca: Čarobna piščal
23.00	Berlin Alexanderplatz, 13/14
00.00	Predmet občudovanja,
angl.-am. film
01.40	Zabavni infokanal
pop
07.45	Tv prodaja
08.00	Poko, risani film
08.25	Jaka na Luni, ris.
08.35	Florjan, gasilski avto, ris. ser.
08.45	Lazytown, otr. Ser.
09.10	Ben 10, ris. ser.
09.35	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.00	Kim Possible, ris. ser.
10.25	Hevreka!
11.45	Preverjeno, pon.
12.50	Resnični super-ljudje, kan. dok. film
13.50	Zloraba oblasti, am. film
15.55	Monk, am. nan.
16.50	Problematičen mulc, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec, kuhar. odd.
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	Slovenija ima talent
21.30	24ur zvečer
21.40	Moto GP, prenos VN Katarja
23.15	Svingerski časi, nad.
00.05	Nora šola, anim. ser.
00.35	24 ur, ponovitev
01.35	Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1826. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1827. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec 11.10 Praznični pogovor: nadškof dr.
Anton Stres 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Iz našega arhiva: Bolero 2009,
posnetek koncerta 14.45 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.40 Jutranji pogovori 21.10 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 12. aprila
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Cofko Cof, 12/26
10.40	Mulčki, 5/6
11.05	Mi znamo: pršut, rukola, olive,
sir, nan., 7/12
11.30	Dogodivščine Sarah Jane, 6/10
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Ugriznimo znanost: Vesoljski
promet
13.40	Parada
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Mladi znanstvenik Janko: Igra senc
15.55	Feliksova pisma, ris. nan.
16.05	Bine: lut. nan.
16.25	Ribič Pepe, 3/11
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Pingu, risanka
18.45	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Polemika
21.00	Odkar si odšla, angl. nan.
21.30	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Podoba podobe
23.25	Glasbeni večer: Posvetilo 100-letnici roj. Marijana Lipovška
01.00	Tv dnevnik 12.4.1992
01.25	Dnevnik,ponovitev
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Sobotno popoldne, pon.
14.10	Z glasbo in s plesom.. Josip
Ipavec
14.35	Slovenski utrinki
15.00	Posebna ponudba, potr. odd.
15.20	Tv dnevnik 12.4.1992
15.45	Osmi dan
16.15	Ars 360
16.30	Slovenski magazin
17.00	Prvi in drugi
17.30	To bo moj poklic: pek, 2. del
18.00	Prevzetnost in pristranost, 3/6
18.50	Rožnati panter, risanka
19.00	Iz sobotnega popoldneva
20.00	Prihodnost zemlje, dok. odd., 1/2
21.00	Studio city
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Dobrodošli v Hollywoodu, am. film
00.15	Prihodnost zemlje, dok. odd.
01.00	Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	24ur, ponovitev
08.05	Jutri za večno
09.00	V imenu ljubezni
09.55	Tv prodaja
10.25	Andromedin soj, am. film, 1/2
12.00	Tv prodaja
12.30	Prijatelji, am. nan.
13.00	24ur ob enih
14.00	Mali razgrajajči, resničnostna serija
15.05	Razočarane gospodinje
16.00	Ukradeno srce
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni
18.00	Jutri za večno
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nan.
20.55	Zverine, angl.-am. film
22.40	24ur zvečer
23.00	30 Rock, 1 .del am. nan.
23.35	Shark, nan.
00.30	Enota za posebne primere, nan.
01.25	24ur, ponovitev
02.25	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.35 1827. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 11.10 Šport v letu 2009 v občini Žalec, posnetek prireditve 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Lokalni utrip Kozjanskega in
Obsotelja, informativna oddaja 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.20 Videospotdneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, gost: mag. Štefan Tisel, župan Občine Šentjur 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Posnetek tekme 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila
TOREK, 13. aprila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Na potep po spominu
10.30	Risanka
10.45	Ribič Pepe, 3/11
11.10	Bine, zgodbe iz školjke
11.30	V pričakovanju božiča, 15/24
12.00	Intervju: dr. Edvard Kovač
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	ARS 360
13.35	Podoba podobe
14.00	Duhovni utrip
14.15	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 46/52
16.10	Ronijine moči, film
16.20	Prosim ne kličite ga Armando,
kratki film
16.30	Zombi ali strah in pogum,
3/10 7.00 Nov
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Bober, dok. ser.
18.00	Kaj je v naši DNK, oddaja o
znanosti
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Dosje
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Mao: Kitajska serija, 2/4
00.00	Prava ideja!, poslov. odd.
00.30	Bober, dok. odd.
01.00	Tv dnevnik 13.4.1992
01.25	Dnevnik, ponovitev
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.10	Tv prodaja
08.40	Dober dan Koroška
09.10	Na lepše
09.35 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
10.30	NLP, razvedrilna oddaja
13.35	Bleščica
14.05	Studio city
15.00	Pozdrav Afriki
15.30	Tv dnevnik 13.4.1992
15.55	Prisluhnimo tišini
17.00	Glasnik
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi, tv Maribor
19.00	Intervju: Radovan Hrast
20.00	Globus
20.30	Muzikajeto: Hiphop
"" nn	Prava ideja!, poslov. odd.
21
21.30	Pot v južno
22.20	Vojna in mir, nad., 3/4
00.00	Gospa Harris, am. film
01.35	Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	24ur, ponovitev
08.05	Jutri je za večno, nad.
09.00	V imenu ljubezni, nad.
09.55	Tv prodaja
10.25	Andromejin soj, am. film
12.00	Tv prodaja
12.30	Prijatelji
13.00	24ur ob enih
14.00	Mali razgrajači, resničnostna serija
15.05	Razočarane gospodinje, nan.
16.00	Ukradeno srce, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Nasilnež v moji postelji, kan. f.
22.45	24ur zvečer
23.05	30 Rock
23.40	Shark, nan.
00.35	Enota za posebne primere, nan.
01.30	24 ur, ponovitev
02.30	Nočna panorama
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar
10.35 Župan z vami, gost: mag. Štefan Tisel, župan Občine Šentjur 11.25 Posnetek tekme 13.00 Videospotdneva 13.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
, ponovitev 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1828. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Tapetnik, 1.
del izobraževalne oddaje 21.30 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.00 Sodobna umetnost, 3. TV mreža
22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila
SREDA, 14. aprila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Marči Hlaček, 33/52
10.35	Risanka
10.50	Prosim, ne kličite ga Armando,
igrani film
11.00	Zombi, strah ali pogum, 3/10
11.20	Bober
11.55	Dosje, pon.
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.20	Alpe-Donava-Jadran
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.50	Maks in Rubi, risanka
15.55	Raztreseni Milan, risanka
16.00	Medvedek: skakanje čez lužo,
risanka
16.10	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbulenca: obleka (ne) naredi
človeka, dok. odd.
18.25	Žrebanje lota
18.35	Bela, risanka
18.45	Vale in Lajči, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Grace je odšla, am. film
21.30	Črno-bela mavrica, do. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.10	Sveto in svet: vera in znanost
00.25	Turbulenca: obleka (ne) naredi
človeka, dok. odd.
01.15	Tv dnevnik 14.4.1992
01.40	Dnevnik,ponovitev
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.45	Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Tv prodaja 10.30 Spet doma 12.15 Hri-bar 13.15 Knjiga mene briga 13.30 Tv dnevnik 14.4.1992 14.00 Glasbeni večer: posvetilo 100-letnici rojstva Marijana Lipovška 16.00 Črno beli časi 16.20 Mostovi
16.55 Nogomet: polfinale za pokal
Hervis: Nafta-Domžale 18.50 O živalih in ljudeh 19.05 Na vrtu, tv Maribor 19.30 Z Damijanom 20.05 Šport
20.40 Nogomet: Aston Villa-Everton 22.40 David Edgar: Oblika mize, tv
priredba 00.30 Slovenska jazz scena 01.30 Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	24ur, ponovitev
08.05	Jutri je za večno, nad.
09.00	V imenu ljubezni, nad.
09.55	Tv prodaja
10.25	Tatica diamantov
12.00	Tv prodaja
12.30	Prijatelji
13.00	24ur ob enih
14.00	Mali razgrajači
15.05	Razočarane gospodinje, nan.
15.55	Ukradeno srce, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	V imenu ljubezni, nad.
18.00	Jutri je za večno, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Usodno spogledovanje, kan. f.
21.40	Na kraju zločina, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	30 Rock
23.30	Shark, nan.
00.25	Enota za posebne primere, nan.
01.20	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, jutranji gosti, koledar dogodkov
10.35 1828. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospotdneva 11.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 11.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 12.00 Iz našega arhiva: Skrbimo za
zdravje 13.00 Videospotdneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.45 Regionalne novice 1 18.55 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.50 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 8. aprila
14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru MC kinoteka & nasveti za zdravje 17.00 Dvorana centra Nova Velenje Kulturni večer ob svetovnem dnevu Romov 17.30 ŠC Velenje, MIC
Predstavitev raziskovalnih nalog: Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline 19.00 Knjigarna Kulturnica Predavanje in pogovor: Praznovanje pomladi in velike noči na slovenskem in po svetu 19.00 Glasbena šola Velenje Razstava in koncert: Tradicionalna predstavitev dijakov 2. letnika Umetniške gimnazije Velenje
Petek, 9. aprila
10.00 - 13.00 Športna dvorana ŠCV Državno srečanje Robofest 2010 Slovenska Roboliga 16.00 Mladinski center Velenje Odprtje razstave Origami 19.30 Dom kulture Velenje
Zeleni abonma in izven: Blazno resno o seksu 19.30 Glasbena šola, orgelska dvorana Koncert dijakov oddelka za orgle Glasbene šole Velenje 19.30 Glasbena šola, velika dvorana
Območna revija: Pozdrav pomladi 20.00 Galerija Arsin Velenje
Odprtje razstave: Vida Slivniker 21.00 Mladinski center Velenje
Tematski večer: Drugačen hip hop
Sobota, 10. aprila
8.00 - 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica
Knjižne novosti
Irena Cerar: Pravljične poti v zgodovino
Kdor pozna knjigo Pravljične poti Slovenije, kjer je Irena Cerar na zanimiv način povezala potepanja po Sloveniji in doma če pravlji ce, ga ne bo potrebno prav dosti prepričevati, naj vzame v roko knjigo Pravljične poti v zgodovino, avtorice, kije sicer urednica National Geographic Juniorja. Družinski izletniški vodnik vsebuje 50 izletov po vsej Sloveniji, ki se raznoliko vijejo od gradov in mestnih obzidij prek vojaških utrdb do mlinov in samostanov ter se tako prijazno in nevsiljivo spogledujejo z zgodovino. Izleti v vodniku so različnih težavnostnih stopenj in primerni za različne letne čase. Dodani so zemljevidi, čudovite ilustracije in izjemne fotografije, ki kar kličejo po potepanjih.
Čustvena inteligenca otrok: priročnik za učitelje in starše z vajami
Čustvena inteligenca je ena od najpomembnejših osebnostnih lastnosti. Če že malčka spodbujamo v tej smeri, se tudi kot odrasel lažje znajde in je kos pastem, ki j ih nastavlja življenje. Priročnik je
Nekega dne pa mu mami že zjutraj pove, da gre babici pomagat pri spomladanskem čiščenju in bo ponj v vrtec priš la ses tri ca Mia. Obljubi pa mu, da pride domov zvečer. Mali Val je cel dan slabe volje in komaj čaka večer. Mamice pa še vedno ni. Le kaj se je zgodilo?
Anita Nair: Ženski kupe
Zgodba petinštiridesetletne samske davčne uradnice Akhile se dogaja na jugu Indije. Po očetovi
namenjen predvsem staršem in učiteljem, ki bodo v njem našli primere, kako korak za korakom vzgajati čustveno inteligentne otroke. Vendar pa je knjiga hkrati namenjena otrokom, starim od 8 do 12 let, saj jih na lahkoten način in s hudomušnimi slikami povabi k sodelovanju pri vajah in odgovarjanju na zastavljena vprašanja.
Belin da Rodik: Mami, kdaj prideš?
Mali zajček Val je strašansko navezan na svojo mamico. Nikamor ne gre brez nje, razen v vrtec, pa še to samo zato, ker mora. In vedno pride ponj ljuba mamica.
Kdaj - kje - kaj
8.00 - 12.00 Cankarjeva ulica
Bolšji sejem 9.00 Glasbena šola, modra dvorana
Harmonikarski seminar 10.30 Dom kulture Velenje
Sobotne lutkarije: Deklica Momo in tatovi časa 10.30 Galerija Velenje
Javno vodstvo po razstavi Izbrane zgodbe 11.00 Pred prodajalno Nitka Velenje
Modna revija Nitka 18.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL NK Rudar Velenje : NK Olimpija 19.30 Glasbena šola, orgelska dvorana
Koncert harmonikarjev 19.30 Glasbena šola, velika dvorana Območna revija: Pozdrav pomladi 2010
20.00 Restavracija pod Jakcem Velenje
Akademski ples 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer
Nedelja, 11. aprila
15.00 Dom kulture Velenje
12. koncert orkestra Roberta Goličnika z ansablom Franca Miheliča in gosti 15.00 - 18.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek KULT-KREATIVIS: Produkcija elektronske glasbe in DJ-stva (izobraževalni modul)
Ponedeljek, 12. aprila
14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru 19.19 Knjižnica, študijska čitalnica Potopisno predavanje: Irska in potovanje s transibirsko železnico 19.30 Glasbena šola, velika dvorana
Koncert trobilcev 18.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek KULT-KREATIVIS: Glasba afriškega bobna (izobraževalni modul)
Torek, 13. aprila
8.00 Sejna dvorana MO Velenje
Seja Sveta MO Velenje 9.00 - 13.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev središča za
samostojno učenje 14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru 16.00 Knjižnica, študijska čitalnica Predavanje: Osnove mikroskopiranja trosov gob 17.00 Mladinski center Velenje
Finančno-pravni nasveti: Zakon o malem delu 18.00 Dom kulture Velenje
Prireditev: Športnik leta Mestne občine Velenje 19.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev knjige Alma Karlin: Sama - iz otroštva in mladosti 19.19 Knjižnica, študijska čitalnica Pogovor: O pravicah bolnikov 19.30 Glasbena šola, velika dvorana Koncert harmonikarjev Glasbene šole Velenje
Sreda, 14. aprila
14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Moja samopodoba 17.00 Knjižnica, pravljična soba
Ura pravljic 17.30 Galerija Velenje, pravljična soba Pravljično-igralno urica H. Krrause - Zimmer: Vrt metuljev 19.00 Dom kulture Velenje
Glasbeno-gledališki večer OŠ Gorica 19.19 Knjižnica, študijska čitalnica Predavanje: Bogomili - duhovna moč nekoč in danes
ŠOŠTANJ
Četrtek, 8. aprila
16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic
Sreda, 14. aprila
19.30 Dom kulture Šoštanj
Letni koncert učencev Glasbene šole Velenje - oddelek Šoštanj
Sobota, 10. aprila
x Planinski izlet na Krim (izlet
sekcije Gaberke - lahka označena pot)
Okolica Šoštanja
Obnova planinskih poti - delovna akcija
08.00 Osnovna šola Šoštanj
Dan odprtih vrat OŠ Šoštanj
20.00 Športna dvorana Šoštanj
Elektra Esotech : Luka Koper(1. A SKL oz. Liga Telemach)
Nedelja, 11. aprila
x Planinski izlet v Bistrški Vintgar (lahka planinska pot)
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 8. aprila
19.30 Hiša mladih Pilates
Petek, 9. aprila
19.00 Hiša mladih
Volilni občni zbor Turističnega društva Šmartno ob Paki
Sobota, 10. aprila
10.30 Hiša mladih
Otroška ustvarjalna delavnica
19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališka predstava Avdicija v izvedbi gledališke skupine KD Tuhinj, režija: Branko Durič -fluro; več na http://www.kssf.si
Torek, 13. aprila
18.00 Hiša mladih Joga
KAM NA IZLET?
Petek, 9. aprila: Bela krajina (Klub upokojencev Gorenje); sobota, 10. aprila, Brezniške peči (oboje PD Velenje) in Ojstrškov pohod na Kal (PD Vinska Gora).
Dobrodelni koncert Objemi sanje
Ansambel Lipovšek in skupina Ni da ni organizirata dobrodelni koncert Objemi sanje, na katerem bodo nastopili priznani glasbeniki iz Velenja in njegove okolice: ansambel Lipovšek, ansambel Trio proti jutru, skupina Ni da ni, skupina Crescendo, orkester Vilija Mravljaka, ljudske pevske iz Ponikve pri Žalcu in Aleksandra Cavnik. Koncert bo v nedeljo, 11. aprila, v gasilskem domu v Škalah, s pričetkom ob 16. uri. Zbrani denar bo namenjen otrokom, ki obiskujejo Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Tudi sami se bodo na koncertu predstavili, in sicer s točko Gusarji.
CITYCENTER
Od 10. aprila dalje
CITYCENTROV KARTING, vabi na zgornje parkirišče garažne hiše oz. 4. nadstropje. 11. aprila ob 11.00 Pravljične ulice v Džungli. Pika Poka in njen prijatelj Pegi Pu 17. aprila ob 9.00 OČISTIMO DIVJE ODLAGALIŠČE in se pridružimo vseslovenski akciji OČISTIMO SLOVENIJO Prijave na informacijah Citycentra. KLUB SLOVENIJA SUPPORTER PREDSTAVLJA: prodaja navijaških artiklov, nagradne igre in maskota Zakumi
8. in 15. aprila BIO TRŽNICA
smrti prevzame skrb za svojo zahtevno družino. Odloči se zaživeti samostojno življenje, vendar je to v Indiji za žensko skoraj nemogoče. Vsaj tako misli. Vse se obrne na glavo, ko si kupi enosmerno vozovnico v obmorsko mestece, kjer želi premisliti o svoji nadaljni poti. Na vlaku, v intimnem vzdušju ženskega kupeja, si potnice različnih starosti in stanov pripovedujejo zgodbe, ki so tako različne kot one same.
Poly Williams: Njami mami
Zgodba o Amy, ki se ji zdi služba mlade mamice veliko bolj naporna in stresna kot njena »prava« služba, kjer sicer uspešno skrbi za stike z javnostjo. Po porodu se kar naenkrat ne znajde več. Ne more se sprijazniti s pridobljenimi kilogrami, z vlogo mame namesto vlogo ljubice, njena samozavest je na psu, skratka to ni več Amy, ki je prekipevala od želje po dogodivščinah. Za nameček celo sluti, da jo mož vara. Kar naenkrat vse izgubi svoj smisel. Niti približno si ni predstavljala, da ti malo bitje lahko tako spremeni življenje. Bo vedno tako? Si bo lahko sploh še kdaj v miru privoščila kavico in klepet s prijateljicami, voskanje nog, potepanje po trgovinah?
■ Pripravila: Metka Pivk Srdič
K I N O V E L E N J E :: S P O R E D
NEPREMAGLJIV
(Invictus)
Biografska drama, 134 minut Režija: Clint Eastwood Igrajo: Morgan Freeman, Matt Damon, Tony Kgoroge, Patrick Mofokeng, Matt Stern, Julian Lewis Jones, idr. Petek, 9. 4., ob 18.00 Nedelja, 11. 4., ob 20.15 Režiser s številnimi oskarji nagrajenih dram Neoproščeno in Punčka za milijon dolarjev osve tlju je delo in življe nje juž no af riš kega borca proti apartheidu Nelsona Mandele. Po dolgoletnem zaporu in končanju segre-gacije Mandelo izvolijo za predsednika, toda družbo še vedno duši rasno nerazumevanje in sovraštvo. Da bi s pomočjo športa poenotil južnoafriško ljudstvo, Mandela združi moči z naprednim vodjo rugby repre-zen tan ce, ki si želi na doma čih tleh osvo ji -ti svetov no prven stvo. 2 nominaciji za oskarje (gl. in str. moška vloga)! Redna predstava (cena vstopnice 3,5 EUR)
ZELENA CONA
(Green Zone)
Zgodovinska drama,triler, 94 minut Režija: Paul Greengrass Igrajo: Matt Damon, Jason Isaacs, Brendan Gleeson, Greg Kinnear, Amy Ryan, Said Faraj, Michael O'Neill, idr. Petek, 9. 4., ob 20.30 Sobota, 10. 4., ob 20.30 Režiser napetih trilerjev Bourn ova premoč in Bournov ultimat raziskuje temno plat vojne v Iraku, ki jo doživlja marinec Roy. Njegov oddelek ima nalogo poiskati orožje za množično uničevanje, toda med številnimi smrtonosnimi zasedami nepričakovano nale-
ti jo na nepri jet no pre se ne čenje, ki naka zu -je možnost srhljive zarote. Roy se znajde med dvema ognjema, saj se mora poleg sovražnikov pomeriti tudi z dvoličnimi ameriškimi agenti in politiki, ki so pripravljeni sto ri ti vse, da res ni ca ne bi priš la na dan. S podporo Ministrstva za kulturo! Redna pred sta va ( cena vstop ni ce 3,5 EUR)
PERCY JACKSON IN OLIMPIJCI -KRADLJIVEC STRELE
(Percy Jackson and the Lightning Thief)
Družinska domišljijska pustolovščina, 118 minut
Režija: Chris Columbus Igrajo: Logan Lerman, Uma Thurman, Pierce Brosnan, Rosario Dawson, Sean Bean, Brandon T. Jackson idr., Sobota, 10. 4., ob 18.00 Nedelja, 11. 4., ob 18.00 Režiser prvih dveh filmov o Harryju Potter-ju predstavlja zgodbo 12-letnega Percyja, ki nekega dne odkrije, daje potomec starogrških bogov. Toda božanstva na Olimpu niso zado volj na, saj je nek do ukra del Zev so vo strelo, glav ni osum lje nec pa je nič hude ga sluteči Percy. Da bi odkril, kdo stoji za tatvino, pre pre čil voj no med bogo vi in našel pogrešano mamo, se Percy z zvestima prijateljema poda na nepozabno avanturo, polno nevarnosti in vratolomnih doživetij. Redna predstava (cena vstopnice 3,5 EUR)
ZRES NI SE
(Serious Man)
Akcijska pustolovščina,161 minut Režija: Ethan Coen, Joel Coen Igrajo: Michael Stuhlbarg, Richard Kind,
Sari Wagner Lennick, Fred Melamed, Aaron Wolff, Adam Arkin, idr. Petek, 9. 4., ob 20.00 - mala dvorana Sobota, 10. 4., ob 19.00 - mala dvorana
Ustvarjalca neobičajnih komedij Kdo je tu nor? ter Preberi in zažgi predstavljata kaotično življenje profesorja Larryja, ki se mora soočiti z ženino nezvestobo. Glavobole mu povzroča tudi nezaposleni brat, ki v nedogled izkorišča Larryjevo gostoljubje, hčerka na skrivaj krade denar za operacijo nosu, anonimno pismo ogrozi Larryjevo delovno mesto, vedno gola soseda pa vzbuja mučno poželenje. Larry za nasvet poprosi tri rabine, kar povzroči le še večjo in še bolj zabavno kata strofo.
2 nominaciji za oskarje (za film in za scenarij)! Redna predstava (cena vstopnice 3,5 EUR)
ČIVAVA Z BEVERLY HILLSA
(Beverly Hills Chihuahua)
Družinska domišljijska pustolovščina, 91 minut
Režija: Raja Gosnell
Igrajo: Drew Barrymore, Piper Perabo,
Andy Garcia, Jamie Lee Curtis, George
Lopez, Cheech Marin, Paul Rodriguez,
Placido Domingo idr.
Nedelja, 11. 4., ob 16.00 - otroška
matineja
Razvajena čivava Chloe je navajena posebnih privilegijev, gurmanske hrane in najboljših pasjih frizerjev, a življenje seji obrne na gla vo, ko jo gospo da ri ca zau pa v oskr bo lah komi sel ni neča ki nji. Ne tra ja dol go in Chloe se znajde v krempljih prirediteljev nezakonitih pasjih dvobojev v Mehiki. Med
Koledar imen
April/mali traven
8.	Četrtek - Albert
9.	Petek - Tomaž
10	. Sobota - Mehtilda
11	. Nedelja - Leon
12.
Ponedeljek - Lazar, Viktor
13	. Torek - Ida
14	. Sreda - Valerij,
Justin
Lunine mene
14 . aprila, v sredo, ob
14:28 mlaj (prazna luna)
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
begom pred zlob nim doberma nom naj de zaveznika v osamljenem nemškem ovčarju in na poti, polni neverjetnih pasjih dogodivščin, spoznava, da je prijateljstvo bolj pomembno od prestiža in denarja. Otroš ka mati neja ( cena vstop ni ce 2,5 EUR)
BOMBNA MISIJA
(The Hurt Locker)
Akcijska vojna drama, 131 minut
Režija: Kathryn Bigelow
Igrajo: Jeremy Renner, Anthony Mackie,
Brian Geraghty, Guy Pearce, Ralph
Fiennes, David Morse, Evangeline Lilly,
Christian Camargo, idr.
Četrtek, 15. 4., ob 20.00 - velenjska
premiera
Drzni narednik James prevzame vodenje elitnega vojaškega bombnega oddelka v Iraku. Vsakodnevno smrtonosno razstavljanje podtaknjenih eksplozivnih teles dodatno otežujejo sočasni spopadi s sovražniki, Jame so va navi dez na lah komi sel nost pa v njegovih podrejenih vzbudi številne pomisleke o njegovih pravih motivih. Toda vsakodnevni stres soočanja s smrtjo razkrije Jamesov pravi značaj in za vedno spremeni življenja vseh vpletenih. Film leta ! 6 oskarjev -za film, originalni scenarij, režijo, montažo, mešanje zvoka, režijo zvoka. Premierna predstava (cena vstopnice 3,5 EUR)
Naslednji vikend, od 16. do 18.4. 2010 napovedujemo:
triler- dramo ZLOVEŠČI OTOK, romantično komedijo LOVEC NA GLAVE, dokumentarec KAPITALIZEM : LJUBEZENSKA ZGODBA, sinhronizirano animirano pustolovščino PLANET 51

Q10 PLUS OMEGA 3 - edinstvena
kombinacija
INFOTEL 040 460 332
Ste utrujeni? Nimate energije?
Za življenje celice potrebujejo energijo. Koencim Q10 je prisoten v vseh celicah, predvsem v srčni mišici. Sodeluje pri tvorbi ATP, ki je osnova celične energije. Koencim Q10 je najmočnejši antioksi-dant in organizem ščiti pred škodljivimi prostimi radikali.
Naše telo proizvaja zadostne količine koencima Q10 le do 25 leta starosti, kasneje pa količina proizvedenega koencima pada v sorazmerju s strarostjo, kar je lahko neposredno povezano s številnimi težavam, ki jih prinaša straost. Neustrezna prehrana, stres in okužbe so razlog za pomanjkanje koencima Q10. Bolezen začne svoj pohod , ko se raven koencima Q 10 v telesu spusti za več kot 25% po normalo!
Vsak od nas včasih pomisli, da bi bilo super, če se ne bi starali ali pa, da bi se vsaj starali počasneje. In po 25. letu telo tvori veliko manj »eliksirja mladosti«, tako da zmanjkuje v organih, kjer ga bi moralo
VGRADNI VITLI
1 x 80EH -2 x 80EH -2 x 100EH
velika vlečna sila tudi pri popolnoma navitem bobnu
vgrajeno polževo gonilo za prenos največjih obremenitev
kompaktna in močna konstrukcija
•več lamelna sklopka
vgrajena batna črpalka in profesionalni sedežni ventili
UNIFOREST d.o.o. Dobriša vas 14 a 3301 Petrovče 03 713 14 10 www.unifar9St.comuniforest@siol.net
'ft
.g-
IC€I
Sin SLÖAR
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, ww.kz-saleskadoliiia.si
Še vedno! Velika izbira semenskega krompirja!
(Pakiran po 3,5,10 in 25 kg)
VELIKA IZBIRA SEMENSKE KORUZE (Pioneer. Agrosaat. BC...)
CELOVITA ZAŠČITA KORUZE PRED PLEVELI Uporabite (stomp, merlin, lumax. p rimextra, frontier...)
ZAŠČITITE OZIMNA IN JARA ŽITA PRED PLEVELI Uporabite (cougar, lintur, starane, sekator, hussar, duplosan...)
STEDSTVO PROTI STRUNAM!
•	STRUNAL, 5 kg cena: 18,30 €
•	STRUNAL, 1 kg cena: 4,90 €
V Trgovsko poslovnem contru Šoštanj vam pripravimo vrtno kosilnico za košnjo (menjamo olje, očistimo filter in nabrosimo nož) za samo 10,00 €. Informacije: 041 813 949
Z vami in za vas!
biti največ - v srčni in drugih telesnih mišicah, jetrih in ledvicah.
Koencim Q10 znanstveno dokazano pozitivno vpliva:
•na delovanje srca in hitrejše okrevanje po operacijah srca in na zniževanje krvnega tlaka in nižanje ravni holesterola,
•	povečuje imunsko odpornost in obrambo pred različnimi bolezni mi,
•	poznan je kot močan antioksi-dant, ki deluje na mestu nastanja prostih radikalov v celici,
•upočasnjuje procese staranja in pomaga pri boleznih, povezanih s staranjem,
•	pomaga pri različnih kroničnih boleznih in pomaga pri uravnavanju sladkorja v krvi. Zdravniki in strokovnjaki med
vsemi dodatki k prehrani najbolj priporočajo Q10, saj koencim Q10 krepi oslabelo srce (pešanje srca zaradi strosti in bolezni), daje življensko energijo, pomaga pri stanjih po srčni ali možganski kapi,
Za življenje celice potrebujejo QB3/g$aff Ste utrujeni? Nimate energije?
a I gena sp@siol.net www.algenfl.3i tel.: 041 790 4
upočasni stranje, zmanjšuje kronično utrujenost, ima pomembno vlogo za zdrave in močne kosti, krepi dlesni, izboljšuje telesno in duševno zmogljivost.
Na trgu je v prodaji kar nekaj izdelkov Q10, ki se po koncentraciji in sestavi močno razlikujejo. Posebej bodite pozorni, ali izdelki vsebuje gluten, škrob, ali konzervanse, še posebej, če ste alergik. Za večino ljudi so najbolj primerna oblika za uživanje kapsule.
Avstralskim proizvajalcem pa je uspela tudi združitev koencima
Q10 in Omega 3 (naravnega loso-sovega olja), ki še dodatno pripo-mo re k bolj ši absorb ciji koen ci ma Q10. Tudi koncentracija koencima v eni kapsuli je pomembna, avstralcem je uspelo v tej edinstveni kombinaciji vnesti kar 50mg.
Q10 z Ome go 3 pri po roča mo športnikom, vsem, ki so dnevno podvrženi stresu, srčnim bolnikom, starejšim ljudem in vsem, ki želijo ohraniti ZDRAVJE IN MLADOST.
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 129, Fax: 03 8996 412 E-pošta: info@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
IVgovina MANUFAKTURA Velenje
3320 Velenje, Šaleška 2 a, (bivši Standard) Tel.: 03/ 587 14 50
Del. čas: pon. - pet.: 8h - i6h, sob.: 8h - 12h
Ponudba za maturante
Moške obleke Moške srajce
(dolg in kratek rokav) Ženske obleke Kravate iz svile
samo 29,90 € super cena 9,90 €
Posebna ponudba v aprilu
•	ženske bluze kratek in 3/4
•	moške srajce kratek in dolg rokav
•	moške in ženske mikice
•	ženske hlače in krila
•	moške in ženske trenirke
•	za določene in označene artikle
b°/o
1

Ostala ugodna ponudba
jeans ^iiT^j.ipi» (-50% blagajniški popust) • moško in žensko spodnje perilo • mikice • in še in še...
Odlična in ugodna ponudba!
Radio Velenje
RADI O V EL EN J E
ČETRTEK, 1. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 2. aprila:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 3. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 4. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 5. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 6. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 7. aprila:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 29. mar. 2010 do 4. apr. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 29. mar. 2010 do 4. apr. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
	
	
	
	
	
	
	flriL^—n-j^-Btfin. JI B^LjlMka-^JLjl.
0 29.mar Ei30.mar m 31.mar EHd.apr H02.apr □03.apr E3 04.apr
OBVESCEVALEC
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)
mali OGLASI
ŽENSKE vseh starosti iščejo partnerje za poštena razmerja. Tel: 090-6286 (1,99 evra/minuto) 29-LETNA, razočarana punca išče moškega starega nad 40 let, za pošteno razmerje. Razdalja ni ovira. Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)
VOZILA
NUDIM
RENAULT clio 1.2, l. 1996, motor v okvari, prodam v celoti za dele. Gsm: 031/306-556 PEUGEOT 306, l. 1996, karamboliran, vozen, neregistriran, prodam. Gsm: 041/748-322
habit
nepremičnine
Hoblf, d.o.o., Kersnikova 11. Velenje
AVTOMOBILE, kmetijske stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
NEPREMIČNINE
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje za vse generacije. Brezplačno za dame do 46 leta, za vse ostale dostopne cene, mnogo ponudb. Tel.: 03/5726-319
BREZPLAČNO spoznavanja za mlajše ženske, ker je mnogo zanimivih, raznovrstnih moških ki si želijo iskrenih razmerij. Gsm: 031/836-378
VEČJO vseljivo stanovanjsko hišo z novejšim gospodarskim poslopjem, primernim za obrt in okoli 3.600 m2 zemljišča, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/811-406 ali 040/394-909 V SLOVENJ GRADCU, Tomšičeva 47 ugodno prodam 4 sobno stanovanje z galerijo - 89 m2. Gsm: 041/627-028
PRIDELKI
VINO: refošk, merlot, rose, pinela in zelen, prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan - Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671 ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
RAZNO
PREMIČNO počitniško hišico, 3 x 8 m, popolnoma opremljeno, ugodno prodam. Gsm: 051/624-066
PRODAJA rjavih nesnic (že nesejo) v nedeljo, 11. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202 ŽREBIČKA starega šest mesecev prodam. Gsm: 031/233-314
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
PRODAMO hišo v Lokovici, na lepi sončni legi 210 m 2, v 3 etažah, parcela 1600 m2, obnovljena 2006, dalj. centralno ogrevanje, na parceli gosp. poslopje (lahko se uporablja kot delavnica), 210.000 €. HIŠO v Studencih pri Žalca 3 etaže, 140 m2, dobra vzdrževano, 1.1986. Na parceli je gosp. poslopje, vinograd, vrt njiva. 140.000 €
PRODAMO 2 hiši (novogradnja) na sonči ravni legi v Velikem vrhu pri Paški vasi. Parcela 450 - 600 m2, bivalne površine 140 m2. Cena popolnoma izdelane hiše na ključ, 160.000 €. PRODAMO 2,5 sobno stanovanje na Tomšičevi, velikosti 65 m2,2. nad. leto izgr. 1963, popolnoma adaptirano. Obsega: kuhinjo, dnevno sobo, otroško sobo, spalnico, wc, kopalnico, hodnik, balkon in klet. Cena: 79.000 €.
več na
www.habit.si
Zdrav stveni dom Vele nje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO VNUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro ženo ži vlje nje in je po -trebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore
DEŽURSTVA
na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
10. in 11. 4. 2010 - Ana Franjkovič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN SKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Odhajam z vetrom, a ne v praznino.
(Tagore)
MATEJ GABERŠEK
1965 - 2010
^ RADIO
veLENje
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok ni bilo
Smrti:
Ana Hren, roj. 1931, Polzela 205; Rudolf Lajlar, roj. 1926, Celje, Skaletova ul. 2; Stanko Masnec, roj. 1948, Latkova vas 188; Franc Gašperac, roj. 1943, Kristan vrh 47, Podplat; Anton Pokelšek, roj. 1931, Začret 17, Ljubečna; Matilda Blažič, roj. 1943, Paški Kozjak 51 b; Stanilav Bervar, roj. 1936, Gavce 21, Šmartno ob Paki.

Mali oglasi, zahvale
in osmrtnice «
898 17 50
Nagrajenke križanke "Mobtel", objavljene v tedniku Naš čas dne 25. marca 2010, so:
Jana Sopolšek, Kvedrova 15, Velenje (mobilni telefon); Metka Brglez, Bevče 30 b, Velenje (avtopolnilec); Marija Mavrer, Jenkova 19, Velenje (torbica za GSM). Nagrajenke bodo prejele potrdila za dvig nagrade (v prodajalni Mobtel v Velejaparku) priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL NOKIA
Kronične, akutne bolezni dihal in kože, alergije!!! Danes sedanjost!? S solnimi terapijami preteklost.
Solne terapije, darilni boni,
Grajska vrata d.o.o. Šmiklavž 3 a, Gornji Grad Naročila: 031788 881, www.solni-tempelj.com PE Nova Štifta, PE Ljubljana
Cesta talcev 8 3320 Velenje Telefon: 03/ 897 46 30 Telefax: 03/ 897 46 31
info@mizarstvo-meh.net www.mizarstvo-meh.net
Branko Meh s.p.
•	Izdelava kuhinj in drugega pohištva po naročilu
•	Izdelava vhodnih in notranjih vrat
•	Razrez iverala in robljenje
3
m
SOLSKI CENTER VELENJE
Trg mladosti 3,3320 Velenje, Tel.: 03/896 06 00, Internet: www.scv.si
Ste željni znanja in si želite pridobiti kakovostno izobrazbo? Vabimo vas k vpisu v sodobne in vsebinsko bogate programe.
Rok za prenos prijave je 14. april 2010.
RUDARSKA ŠOLA
SIXOJHA SOU
ELEKTRO IM RAČUNALNIŠKA ŠOLA
ŠOLA IA STORITVENE DEJAVNOSTI
GIMNAZIJA
VIŠJA
STROKOVNA ŠOLA
MEDPODIETMIŠKI IZOBRAŽEVALI CENTER
DIJAŠKI IN ŠTUDENTSKI DOM
Naše prednosti:
•	skrb za kvaliteto izobraževanja in bivanja
•	posodobljeni in vsebinsko bogatejši programi
•	strokovno usposobljeni učitelji
•	kvaliteten pouk v dobro opremljenih specializiranih učilnicah
•	vrhunska oprema učilnic za praktični pouk
•	skrb za zdravo prehrano dijakov
•	dobro organizirani prevozi dijakov
•	povezovanje z gospodarstvom
•	skrb za vsakega posameznega dijaka
Bodite v družbi najboljših!
Kje si ljuba mati, žena, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
TILKA BLAŽIČ
1943 - 2010
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in sorodnikom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala g. Grošlju, dr. med., župniku za opravljen obred, pevcem pevskega zbora Kajuh Velenje in g. Semetu za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, sin Matjaž, hči Mateja z Goranom
in vnukinja Tjaša
Vsako človeško življenje je dar, četudi je kratko in krhko. Vsako življenje je dar, ki bo za vedno živelo v naših srcih.
(Elmar Simma)
V slovo našemu prijatelju
MATEJU GABERŠKU
Matej, pogrešali te bomo!
Člani Golf kluba Velenje
Blok šest je korak naprej
Priprave na gradnjo šestega bloka TEŠ so stekle že leta 2003, še vedno pa se »pogrevajo« vprašanja o njegovi smiselnosti - Na Večerovi okrogli mizi na to temo je tako med zagovorniki kot nasprotniki te naložbe prevladalo mnenje, da gradnja ne more biti več vprašljiva
Mira Zakošek
Velenje, 6. aprila - O smiselnosti izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) so govorili tudi v hotelu Paka na Večerovi okrogli mizi. Strokovnjaki z različnih področij so odgovarjali predvsem na vprašanje, ali pomeni njegova izgradnja za Slovenijo korak naprej ali nazaj. Večina razpravljavcev je menila, da je to korak naprej, direktor TEŠ dr. Uroš Rot-nik je celo poudaril, da pomeni skok v prihodnost. Pa tudi tisti, ki se s to gradnjo ne strinjajo, med njimi član vladnega strateškega sveta za energijo in svetovalec predsednika vlade Dali Donlagic ter direktorica Umanotere Vida Ogo-relec Wag ner so menili, da gradnja, ki je že stekla, ne more biti več vprašljiva. Minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik je poudaril pomen ohranitve sedanjega razmerja proizvodnje električne energije, direktor HSE Borut Meh pa, da si sedaj želijo predvsem malo miru, da bi lahko zahtevno naložbo korektno izpeljali.
»Brez šestega bloka lahko Slovenija začne zapirati Premogovnik in TEŠ, s tem pa bi bili verjetno edina država v Evropski uniji (EU), ki bi pod zemljo pustila za 43 let zalog domačega energetskega vira
ter na cesto poslala 3000 ljudi, posredno pa še vsaj dvakrat toliko,« je bil odločen Lahovnik. Borut Meh pa je dodal, da vlaganja v najsodobnejšo tehnologijo, zmanjšanje emisij in delovna mesta z visoko dodano vednostjo zagotovo pomenijo razvoj. Nasprotniki termoelektrarn skušajo po njegovem mnenju prikazati, kako drage so,
Ni bil namen vlade, da ustavi gradnjo
Minister Lahovnik je zagotovil, da vlada s tem, ko je naložila HSE, da pridobi neodvisno tuje strokovno mnenje, nikakor ni želela ustaviti gradnje, ampak razjasniti dvome, ki so se še pojavljali.
predvsem zaradi emisijskih kuponov, a politika trgovanja z njimi je še močno nedorečena, saj nekatere že skrbi padec cene kuponov. Shema namreč deluje zgolj na območju EU. Veliko so govorili tudi o nujnosti večjega izkoristka obnovljivih virov, a obenem ugotavljali, da do njih ni enostavno priti, saj so možnosti omejene, marsikje pa so tudi velika nasprotovanja
v lokalnih skupnosti. Zavzeli so se za večje izkoriščanje nizkoogljič-nih virov, pri čemer je minister Lahovnik sicer poudaril med drugim pomen fotovoltaike, a dodal, da je treba vedeti, da jo država subvencionira s 70 milijoni letno in da je strošek MGW kar 450 evrov, medtem ko bo MGW iz Šoštanja (v najslabšem primeru ob upoštevanju ekoloških kuponov) največ 70 evrov, torej šestkrat cenejši.
Velenjski župan Srečko Meh in predsednica krajevne skupnosti Šoštanj Vilma Fece sta zelo odločno poudarila, da so se morali prebivalci v tem okolju vedno boriti. Nikogar niso zanimali, ko je bilo potrebno porušiti cele vasi, ali ko je bilo potrebno zgraditi čistilne naprave. Zdaj, ko so dogovorili pod kakšnimi pogoji bo potekalo nadaljnje izkopavanje premoga in proizvodnja elektrike, pa ne bodo dovolili, da bi jim to mnogo premalo utemeljeno preprečili. Zelo odločno je to nasprotnikom povedal tudi predsednik sindikata energetike Slovenije Franc Dolar, ki je tudi poudaril, da je nesprejemljivo, da ima predsednik vlade za svetovalca Donlagiča, kije nasprotnik gradnji šestke. Povedal pa je tudi, daje organiziranost energetike v dva stebra nesprejemljiva in da bodo sindikati zahtevali združitev.	■
Iz dela gasilskih društev
Več pozornosti delu z mladimi
Pesje - Člani PGD Pesje so se marca zbrali na 64. letni konferenci, na kateri so pregledali delovanje v minulem letu in sprejeli dela in naloge v prihajajočem letu. Občni zbor je popestril nastop pihalnega
no izobraževati in opravljati razne specialnosti, da spoznavaš novo tehniko in pravilen pristop gasilca za uspešno intervencijo. Kljub dobri volji in pridobljenemu znanju pa nastopijo težave, ko le redkokatero
pa so tudi odstraniti posledice treh plazov, ki so se sprožili isti dan. Dvakrat so krajanom pomagali tudi pri odstranjevanju os in sršenov.
Zadovoljni so tudi s sodelovanjem na operativnih gasilskih vajah
Dvorana doma krajanov v Pesju je bila tudi letos polna, gasilci pa si letos želijo predvsem
napredka pri delu z mladimi.
orkestra Dobrniške godbe. Gasilci iz Pesja so bili veseli, ker so se jim pridružili tudi predstavniki MO Velenje, člani društev in organizacij iz kraja ter sosednjih gasilskih druš tev.
Predsednik PGD Pesje Matjaž Verbič je poudaril dobro delo v društvu, kar se je pokazalo tudi pri podelitvi priznanj. Poveljnik društva Janez Miklavžina je v uvodu poudaril, da v današnjih časih ni več lahko biti gasilec. »Če hočeš biti dober gasilec, se moraš neneh-
podjetje gasilcem priznava izredni dopust in morajo zato za intervencije žrtvovati svoj redni dopust. V skrajnem primeru lahko pride do absurdne situacije, ko bodo lastniki kapitala odločali, kdo bo lahko pomagal ljudem in kdo ne,« je še poudaril.
Sicer pa so lani člani PGD Pesje imeli šest intervencij. Pogasili so dva travniška požara, največ dela pa so imeli 10. julija ob poplavah v Pesju, ko je neurje povzročilo zalitje 14 hiš v naselju, pomagali
in na gasilskih tekmovanjih. Novi člani vodstva društva pa so postali Franci Milhar, imenovan na mesto podpoveljnika, Anton Perger, zadolžen za delo z veterani, in Aljaž Vrabič za delo z mladino. Delovni predsednik Drago Glušič je zbor zaključil z mislijo, da v letošnjem letu pričakujejo predvsem napredek pri delu z mladimi, pri čemer naj bi veliko naredila prav novoizvoljena ekipa.
■ bš

Prvo večje krožišče v Šoštanju je lepo in pregledno.
Šoštanj, 30. marec - S položitvijo fine asfaltne obloge so v torek zaključili gradnjo krožišča v Metlečah.
Delati so začeli lansko jesen, po zimskem premoru pa nadaljevali in dela tudi končali.
Gre za izgradnjo prvega večjega krožišča v Šoštanju, ki na lokalni cesti proti Topolšici zagotavlja večjo varnost vseh udeležencev v prometu. Boljša je namreč preglednost, ob krožišču pa so urejeni tudi pločniki s kolesarsko stezo.
Skupaj s krožiščem so uredili javno razsvetljavo in odvodnjavanje ter seveda vso potrebno prometno signalizacijo.
Izvajalec del je bilo podjetje Slemenšek, d. o. o., vrednost izgradnje krožišča pa je 462 tisoč evrov.
Prenovo lokalne ceste med Šoštanjem in Topolši-co bodo nadaljevali še letos, ko bodo izvedli rekonstrukcijo do mostu pri kmetiji Hliš.
Grilova domačija ponovno vabi
Odprta bo vse do 31. oktobra - Člani društev, ki delujejo na domačiji, so pred veliko nočjo opravili temeljito čiščenje okolice
Velenje, 1. aprila - Pred tednom dni je vrata ponovno odprla Gri-lova domačija. Eko muzej v Lipju pri Velenju ima status kulturnega spomenika. Obsega hišo in gospodarsko poslopje. Ob hiši so še vodnjak, manjši zelenjavni vrt, večji zeliščni vrt in čebelnjak. Nad klet-
muzeja. Na doma čiji delujejo tudi nekatera društva - Turistično društvo Vinska Gora, Društvo zeliščar-jev in Čebelarsko društvo. Domačijo lahko obiščete do 31. oktobra od petka do nedelje, med 10. in 17. uro, najavljene skupine pa tudi zunaj tega časa (po dogovoru v
Od nekdaj velja, da naj bi na kmetijah do velike noči opravili vsa večja očiščevalna dela. Člani Turističnega društva Vinska Gora, Društva zeliščaijev in Društva čebelarjev Velenje so zato v tednu pred prazniki zavihali rokave in temeljito očistili okolico Grilove domačije. Največji prispevek pri urejanju okolice je dala družina Marjana Špegla, ki bo tudi med letom skrbel za košnjo trave in urejanje njive na doma čiji. Čla ni TD Vin ska Gora so prevze li skrb za vino -grad in sadovnjak, zeliščarji bodo skrbno urejali bogat zeliščni vrt, čebelarji pa okolico čebelnjaka. V času turističnega tedna bodo pripravili tudi dan odprtih vrat z razstavo in degus tacijo sloven skih jedi.
Člani društev, ki delujejo na Grilovi domačiji, so pred velikonočnimi prazniki očistili okolico
domačije.
jo je bivalni del hiše z vežo, s črno kuhinjo in »štiblcem«. Domačija predstavlja razvojno pot viničari-je, ki je bila kasneje preurejena v manjšo kmetijo.
Grilovo domačijo je MO Velenje obnovila v sodelovanju z Muzejem Velenje, kije sedaj tudi skrbnik eko
Muzeju Velenje). Voden ogled za skupine traja približno eno uro. V sklopu eko muzeja je tudi trgovina, v kateri lahko izbirate med različnimi ekološko pridelanimi produkti z Grilove domačije in izdelki lokalnih društev.
V okviru akcije »Očistimo Slove-
nijo v enem dnevu!« bo v soboto, 17. aprila, očiščevalna akcija tudi na Grilovi domačiji. Prostovoljci bodo očistili divja odlagališča v okolici Grilove domačije in Gon-žarjeve peči.
■ bš
Foto: Franc Špegel