3?omenki o slovenskem pisanji. XXII. T. Sem sem poredpn, praviš ti; tedaj misliš, da je poreden tisti, ki se po redu ravna? U. I kdo pa? T. Res bi človek mislil tako, ali vendar je med Slovenci, po Kranjskem posebno, v nasprotnpm pomenu navadna ta beseda, in ni še zdavnpj, kar mi je znan slovničar tožil, da se po nekterih knjigah napčno piše neporeden namest poreden (lascivus, proca.\ , muUnvillig, boshaft). U. Kako jo tedaj razlagajo ? T. Eni iz po in a) red (ordo), eni pa iz b) vred (no.\a, vitium); in Metelko piše v svoji slovnici str. 89: poredpn muthwillig, vielleicht von deni veralteten vred Schade, durch Elidirung des v. U. Kteri so pa moje misli? T. Kmali potem, ko je omenjena slovnica prišla na dan, je pisal iskreni Jarnik o tej besedi to le: ,,poreden heisst in Karnten ehrbar, ehrsam, und neporeden muthwillig, gleichsam ordinatus et inordinatus. Die Krainer liessen also fiir ihre Bpdeutung das so nothwendige ne himveg. Irrige Wortformen miissen aus der Nachbarschaft verbessert werden. Ein Pendant dazu ist das Unt. Krnt. čem^rn statt dem Ober Krnt. richtigeren nečem'rn". In Kopitar je pisal npkdaj dr. Jak. Zupanu šaljivo: ,,Vale et sis rainus rejen, et magis reden et poreden i. e. diligens ordentlich/'. V. To je pa smeh in resnica. Jest tudi tako terdim. Jarnik in Kopitar sta oba sloveča knjižnika, kterima se sme verjeti. T. Da je uni pomen res star, kaže nam tudi to, da je že leta 1764. Fil. Jak. Repež, orglar v Ložu, dal nekaj markovih pesem ,,\ebešku blagu — romarjem na Križni gori* na svetlo in se je podpisal: ,,narn a v r e d n i š i in narporedn i š i hlapec Kristusov". U. Morebiti je tudi to smeh in resnica. — Kaj pravijo o tem drugi Slovani ? T. Karvena, imajo vsi obe besedi: a)red, rj&d, porzad, porjadok'itd. (ordo, sors), in b) vred, vrijed, wrzed Cdamntim, ulcus.), in vrediti, vrijediti, uvrijediti, vreždati (laedere, nocere, ofFendere in vulnus) v pomenu raniti telesno in dušno. U. Kako je v staroslovensčini ? T. Stara slovensčina ima te besedi v povedanem pomenu: red', pored' ordo, sors, rpd'n' aptus, redovV sequens, rPd'nik' conductor, porf d'n' ordinatus; vred' lepra, damnum, jactura, vulnus; vrediti, vreždati laedere, nocere, affligere ; v r e d'n' pa pomeni a) corruptus, inancus , in b) dignus, kar v slovenskem vreden , v serbskem vrijedan. U. Po tem takem se stsl. vredV vjemaznsl. poreden v dvojnem, tolikanj razločnem pomenu. T. Murko ima sicer poreden pig. ordentlich, ordnungsmassig; gem. mutlnvillig, ausgelasspn; in vrediti einrichten, ordnen, vrediti pa masten. Vred je znana persna bolezen; verdan je, pravijo, in verdnik je npko zelisče, dobro zoper to bolezen. Verdan, verdnik je enaka glasnikova prpstava, kakor v dervo namesti drevo, drevje; gerim nani. gromi, derl, terl n. drel, trel, stolp, volk, dolg n. stlop ali stl'p, vl'k, dl'g itd. U. Po gorenji Kranji, zlasti v Poljanah, v Javorjah itd. pravijo verdjati, verdjant. j. v rpd djati, v red djan. Kadar se očanec dobro nakosijo ali najužinajo, pravijo: No, hvala Bogu! lepo sem se verdjal, zdaj sem pa verdjan. T. Reče se tudi verdeti, t. j.v red deti n. djati, in od tod verdevati, verdeva — prav lepo slovenski. Sicer je težko ločiti pomen samo po naglasu v naši pisavi: vrediti (ordinare) in vrediti (vulnerarp). (7. Tu naj bi naši vavekovci v tanjo razločbo sprejeli v ter pisali poreden ordinatus, diligens, in povreden lascivu8, laesus?! T. In vreden kakor v staroslovenskem: a) corruptus in b) dignus? —