» |T. — NO. 1430. •4« •ere« aa amM-HMt «atler. Ikrrmlirr «. IIM7, al ihe .»»•« ..fflr. rHICAdO ILL 6 FEBRUARJA ( FnhriiAm A) loie • I ( hiraš«.. |||„ umdrr (fce Ari mt < eaffre.a »I Marali 1r4. IKTH. CrilCAVaU, IL1-., n. iLDnunnJA iret>ruary tj J, 1'ultllaltr d nrrkl; al IM.1M \\. Uiti a NI. LETO — VOL. XXX. IZOLACIJI 99 ZED. DRŽAVE ŠE VZTRAJAJO V stara tradicija v Pot kakršnh ne vodi v "enotno fronto" igri slepomišenja ____L_ {KOMUNISTI NOČEJO ODNEHATI 00 TAKTIKE NAPADOV IN RAZDIRANJA Navodila centralnega odbora C. P. — "Vrtanje Demokratski kongres zavrgel priporočilo vodstva stranke in administracije Kaj je mednarodno razsodisče? — Nelogičen način sodelovanja Zed. Držav z ligo narodov F D. ROOSEVELT je drugi demokratski predsednik v novejši zgodovini Zed. držav, ki je v kongresu doživel uso-• den poraz. Razlika je le, da je VVoodrovv VVilsona porazila republikanska večina, Roosevelta pa poslanci njegove last-ne stranke. Wilson, Coolidge, Hoover in zdaj Roosevelt so skušali zlomiti staro "ameriško tradicijo", ki obožuje pravilo, da se naj ta dežela izmika "ume>avanju v evropsko politiko". Ni jim še uspelo. Celo Rooseveltova predloga, da se naj Zed. države pridružijo mednarodnemu razsodišču. je bila zavržena! Dobila je sicer večino, teda ne potrebno dvetretjin*ko večino. Za pri-druženje je glasovalo 43 demokratov in 9 republikancev, proti pa 20 demokratov in 14 re- publikancev. Do dvetretjinske ^ dft am0f je rekla> ^ večine je manjkalo predlogi Zpd držav Uvidel je, da njegov nevv deal v kongresu nima neomahljive opore. Na pomoč predsedniku je prišla dan pred glasovanjem v kongresu njegova žena, ki je v radiu apelirala na ameriško javnost, naj ne naseda argumentom nasprotnikov, fas je Rooseveltove administracije sedem glasov. Kaj je mednarodno razsodišče? Takšno, ko je sedaj, je bilo ustanovljeno in sklicano k prvemu % zasedanju februarja 1922 v Haagu na Nizozemskem pod pokroviteljstvom lige narodov. Ima 15 sodnikov, pred katerimi se vrše razprave o pritožbah dežel proti drugim deželam. Vzdrževanje tega so-diiča stane $500,000 na leto, ki jih plačuje liga narodov. Ameriški nasprotniki tega sodišča, med katerimi je mnogo takozvanih progresivcev, poleg drugih senatorji LaFol-lette, Norris in Shipstead, trdijo, da bi z vstopom vanj postala ta dežela kuhalnica za mešanje evropske godlje. Zagovorniki pristopa trdijo, da je doba politike izolacije že davno minila in da se moramo zavedati svojih odgovornosti ne samo v notranjosti svojih mej, nego tudi v svetovnem obsegu. Kongres še ne pojmuje tega, četudi so Zed. države napol-uradno in tudi uradno že zastopane v raznih oddelkih lige narodov, med njimi v mednarodnem delavskem biroju. Plačale so tudi svoj delež za pokritje stroškov lige v teh oddelkih, ki so zna ali več sto tisoč dolarjev. Ampak direktno k društvu narodov nočejo pristopiti, da se ne "zapletejo" v evropsko politiko. Proti pristopu v mednarodno razsodišče sta agitirala posebno senatorja Borah iz Iowe in Johnson iz Californije, oba progresivna republikanca, v govorih v radiu pa najafektivnejši katoliški pridigar Coughlin. Za e niso svet zase, ampak del zemeljske oble. "čemu se bi bali pristopiti v ustanovo, ki ima slu.žiti svetovnemu miru?" je vpraševala. "Mar je nas politika izolacije varovala pred vstopom v svetovno vojno?" Odgovorila je, da ne, pač pa je* mednarodno razsodišče s svojimi odloki in s svojo moralno silo rešilo že marsikak spor, i ki bi brez nj^a Jahko imel krvave posledic. s Sedanje mednarodno razsodišče ni idealna ustanova. Sklepalo je v marsičem zelo nepristransko in kontrolirajo ga imperialistične sile. Kljub temu bi bilo za svet koristnejše, da bi ga priznal za avtoriteto, namesto da se oslanja na armade in vojne mornarice. Vložbe, oglašane za najvarnejše, so zdaj najbolj "zmrznjene" Nfprrm čn ne »o smatrane za najvarnejšo posest. Posojila nanje so imela vrednost kakor zlato. Nepremičnine imenujemo v tej deželi "real estate". Ta označba v angleščini ima veliko jačji pomen, kakor pa slovenska beseda "nepre-, mičnine'*. Kriza je izbila tudi iluzijo o ameiiakcm "real estatu". Razne firme so izdale na nepremičnine za okrog 10 milijard "zlati k" brndev. Osem milijard tek "zlatih" bondov je danes defaltiranih. Ne samo, da ne donašajo obresti, ampak tudi glavnica je šla večinoma k vragu. To sicer ne pomeni, da so "ameriške nepremičnine" brez vrednosti. Ampak špekulanti so jih pokrili v preveliki meri s posojili, to pa so storili pod masko "zlatih*' leal estate bondov — hipoteke na prvo uknjižbo. Razni promoterji so začeli iz nič, zgradili nebotičnike s tujim denarjem, jih prepla-čali in pri tem veliko zaslužili. Dogodile so se neizogibne izgube. Nato so ustanovili ''obrambna" odbore vložnikov in pričeli svojo igro skubenja znova. To ni pravljica, ampak dejstvo, ki je bilo do-gnano na državnih in zveznih sodiščih, in tudi kongresu ni skrito. Zadnji kongres je namreč določil posebno komisijo, da preišče švindel z "zlatimi" real estate bon-di. Dognala je toliko korupcija, da ni vedela ne kod ne kam, pa je enostavno predlagala, da naj novi kongres izbere slično komisijo za nadaljevanje preiskovanja. In tako bo preiskovanje trajalo ša in še. Nobena zaslišavanja pa ne zbrišejo dejstva, da je bil ameriški "real estate'' v povojni dobi poleg delnic edrn največjih rake-tirstev. POVODNJI OB-MISSISSIPPIJU od znotraj" pod krinko "enotnosti" uspeva FRANK ZAITZ T Ako je vam naročnina potekla, ali ste jo že obnovili? STI socialisti, ki so verjeli, da so komunisti iskreno za enotno delo s socialistično stranko, in da so vsled tega spremenili svojo taktiko, so za eno skušnjo bogatejši. Kajti Komunistična stranka v Zed. državah, oziroma njen centralni odbor, vztraja z ozirom na odnošaje s socialistično stranko pri starih metodah. "Paily Worker" z dne_26. januarja prav nič ne *ki iva te resnice. V njemu je priobčena resolucija centralnega odbora, ki daje navodila članom svoje stranke "V4^či novih razmer". "V dotiki s socialistično stranko je dolžnost komunistov na-stokati posebno ognjevito proti desnemu krilu socialistične stranke razkrin karat i njegovo cinično in pomirjevalno politiko napram burivaziji in birokraciji A. F. of /,.," pravi omenjeno navodilo. Dalje: "Dolžnost komunistov je apelirati na proletarsko član-I stvo socialistične stranke, da vzbudi med njim mrinjo in gnjev 11 pndi socialističnim roditeljem. (Stran *pet, tretja kolona.) ' I Istočasno moramo roditi intenzivno borbo proti srednjemu so popla-1 toku v socialistična *t ranici, ki ga predstavlja njen ideologični voditelj X o rman Thttmas. Poudarjati moramo njegovo kapitulacijo desnemu krilu in opozarjati, da je ta srednji tok nezmožen voditi taktiko, ki se bi od desnega krila v čem razlikovala. Vsled tega Tlunnas le utrjuje desno krilo." Resolucija, ki obsega skoro celo stran Daily VVorkerja, uči komuniste, kako naj podpirajo "levo" krilo, posebno še "skrajne levičarje" v socialistični stranki. (Znano je, da so nekateri teh "skrajnih levičarjev" le agenti vnanjih organizacij, ki so poslani v socialistične organizacije, da "vrttfjV' v njih "od znotraj". To dejstvo je posebno znano eksekutivi soc. stranke, kar je en vzrok, da se kljub levičarski orientaciji njene večine ni mogla udati manevru centralnega komunističnega odbora.) Sedanji manever je posebno naperjen za demoraliziranje socialističnih postojank v državah, kjer je soc. stranka šibka in ima neskušeno ali pa "levo osredotočeno" vodstvo. Navodila imenujejo Avstriji"vzlic ogromni^ premoči ter"Zeitun'^ ki izhaja"Y*Brnu i M.ifhi^n' N_a,0|!? kolmunist°v da prodirajočega fašizma šiloma na Ce kem, se nadaljuje kljub uprli in po nekaj dn^h juna- največ! paznosti vladnih cen-škega boja podlegli ' invaziji zerjev jako uspešno. Od 30 do vladnih strojnic, topov in gra- 50 tisoč jo gre po raznih tajnih nat. Nato so delovale vislice in načinih preko meje vsak teden, jetniski tabori. <* Klero-fašizem in nato enako skrivoma od rok Ob reki Mississippi so se to ziir j spet dogodile povodnji, ki v I* mnogo vasi in mest. Skoda na farmah in odplavljenih premičninah je velika. Tisoče ljudi je moralo zapustiti domove in si iskati stan v višjih krajih. Na sliki jc Darling. Mis» , ki ga je zalila voda. ftlrali av«lrij*kili rublje** pred '*VV*' olilrlniro *vojjili krvavih dejanj '.'"T " ""* * i Aretacije na Dunaiu. — Velik manifestacij ski shod v čikoškem kolizeju. — Shod odseka JSZ Dne 12. februarja bo minilo ('tihotapljenje avstrijskega leto dni, ko so se socialisti v socialističnega tednika Arbei- je piroval zmago. Ampak socialistično gibanje v Avstriji noče poileči. Venomer se vr e aretacije, pa nič ne izda. In zdaj. ko se bliža prva obletnica zmage klero-fašistič-nega topništva proti neoboro-ženim delavcem, njihovim ženam in otrokom, je vlada spet -V-skrbeh, češ. kaj bo. če nas so« cialisti na kak napin presenetijo! Odredila je, da se naj are-' tira in spravi na varno do srede °bdržavali februarja vse znane socialiste.j krajih Avstriji kljub vsemu ni mogla ničesar izslediti, ga je prošlo jesen pod pritiskom svetovne delavske pristop je v radiu pridigal žup-| javnosti izpustila in ob enem nik Cox iz Pittsburgha, ki pa je v demagogiranju v primeri s Coughlinom komaj senca. Ta prvi poraz je predsednika Roosevlta zelo presenetil. Omogočili so ga pristaši njegove stranke. *česar ni pričakoval. SLUŽITI LJUDSTVU POŠTENO IN VESTNO JE V AVSTRIJI ZLOČIN Stari Kari Seitz je bil 12. fe- lagala, da je Seitz vse "prekli-bruarja 1934 na Dunaju za- cal" in priznal, da je bil "povratno napaden, ugrabljen in stavno" vržen iz županske! vržen v Dollfusovo ječo. Isto- službe. časno so vladne čete navalile Sejtz je /daj -HVoboden- in na mestno hiso (magistrat) in 1ZRnan v neko vas"blizu Duna-jo zasedle. Seitz ni bil zločinec,, ja Nanj pazijo ,vedno trjje ci_ ampak župan mesta Dunaja po vilni poiicaii. Raba telefona volji velike večine prebival- mu je zabranjena. Ako želi pi-! februarja "vse znane socialiste.) k'«Jih Avstrije tajne shode, ifvestloki?t DunaTie^oS m0ra,J*aka .vr*tica P™1 Aretacije na debelo so se pri- ^cg Dunaja največ v gozdd- napihovala lani.samo za enega ciana. iNazanovaia je v nod n^ovim žunanov^em ! f °bČeVaU mU je d°V°" ^le že 18. januarja. Socialisti- "h. da bo imela policija toliko v )ar drURih državah, zelo pa je napredovala v članstvu Z*™ ed,n0 Z.liai0Žji2!.i 80r0?: čmx stranka v Avstriji deluje vec neprijetnega posla. y New Yov^ Connecticutu, Indiani, Montani, Pennsylvaniji in v tajno, a kljub vsej paznosti so- Ob enem so avstrijskii socia- pAJ. c|i-n^iH državah. Najbolj je narasla v tistih, v katerih so na cialistov se je fašistom posre-jli«ti izdali na socialistično in gibanja "desničarji", zato pa je treba proti njim članstvo čilo vtihotapiti v njihove vrste komunistično delavstvo po nahujskati, da bo zrlo nanje z gnjevom sovraštva, ako hočemo nekaj ljudi, ki špionirajo. Tako vsem svetu apel, da naj temine- uhoRati komuniste. Vsega skupaj je socialistična stranka lani (Nadaljevanje na 4. strani.) do rok. V protest proti fašizmu bodo socialisti v Avstriji imeli dne 12. februarja svoja stanovanja od 7. do 10. zvečer v temi. To pomeni, da bo velika večina stanovanj na Dunaju omenjene ure nerazsvetljenih. Gledišča in kinogledišča bodo ta ve-i et in M stota ko 13. in 14. febru-t a r ja boj k otlrana. Socialistični delavci bodo v teh dneh v vseh dobe čimtesnejše kontakte s članstvom soc. stranke v vseh državah, kjer je bila večina za "levičarsko" načelno izjavo, in v zvezi * tem je imenovan tudi VVisconsin. Z razkrinkavanjem župana Hoana se naj nadaljuje in gnjev članstva ter zavednega delavstva sploh so obrne proti njemu. Komunisti morajo dati vso mogočo oporo vsaki skupini r socialistični stranki, ki ji za enotno fronto, je eden nadaljnih stavkov v omenjeni resoluciji. Vsak socialist, ki jo je čital, razvidi iz nje, da komunisti sma-tiajo za svojo najvažnejšo nalogo nadaljevati taktiko trikov in slepomišenja v socialistični stranki, o kateri so pred 15. leti svečano izjavili, da je mrtva in da nikoli več ne oživi. Kljub temu se -s tem "mrtvecem" neprenehoma ukvarjajo. James Oneal, edini "desničar" v eksekutivi soc. stranke, je so-druge že neštetokrat svaril, da je nevarno igrati v roke komunističnim manevrom, že pred par leti je opozarjal, da bo takozvano "levo krilo" v-Californiji strankino organizacijo docrtn tmičilo. Ped dvema letoma je imela v Californiji 1,239 članov. I>ani povprečno- na mesec samo še 638 na podlagi prodanih članskih znamk, toda v jeseni je to število skrčil še Upton Sinclair s svojim "epikom". Prej je pomagal "levemu krilu". V Illinoisu je soc. stranka napredovala lani samo za enega člana. Nazadovala je v svetovno vzorna občina. j nikj v pri^0 straže. Pisma, ki Vlada je pretila, da bo Seitz | jih prejema, pregledajo najpr-gnan pred sodišče zaradi ne-| Vo stražniki, pravilnosti v poslovanju. Ker Tako plačuje katoli ka fašistična vlada moža, ki ima za se je primerilo, da je bilo po-1 ve obdržuje protestne shode slanih v zapore precej sodru- proti fašizmu v Avstriji in nje-avstrijski proletariat neizbr!-| g0V, ki so žrtev provokatorjev govemu barbarizmu. 3ne zsluge. in vladnih petolizcev. a V iei Miki Na 1. strani članek o navodilih komunistom za "delo" v socialisti-čri stranki. Zed. država še vztrajajo v izolaciji. Članek na 1. strani. Opoziciji v sovjetski Uniji še ne ko prisanašano. Članek s slikami a« S. strani. Obcrožena sila sovjetske Rusi-i*. Stran 2. I« našega gibanja. Kratke notice na 3. strani. Poleg teh ja v tej številki mno-ffo dragih člankov in dopisov. Pre« čitajte jo in potem jo oddajte dr«, ffim s priporočilom, da se naj na-roee aa Proletarca. Revolucija" proti diktaturi v Louisiani je bila fiasko "Sra-(Public VVorks Administra-i t,on). Republikanci in nekateri tion). Poleg malih demokrat-• Pboralni kritiki prete s preiska-skih politikov v raznih krajih, vo generalnemu poštarju Jim kjer je zvezna vlada podvzela Farleyu in obetajo jih tudi gle javna dela, je v ta graft na de- de relifne akcije, belo zapletenih tudi kakih de- Kaj tudi pomaga, ako je re-§et ' odličnih" demokratskih cinm predsednik ali magari ves veljakov, kakor poročajo vesti njegov kabinet pošten, ko pa je o obdoižltvah. Pri enem takem stranka korumpirana! Tisoče javnem projektu v Texasu je i.jenih "politišnov" se ravna po vlada potrošila $4.000.000.iPre- pravilu vseh graftarjev, da se cej tega denarja je šlo name- zanje takrat, ko je žito Zrelo. Socialisti v Chicagu ga sklicujejo na dne 17. februarja v Kolizeum na S. VVabash Ave. Govorniki bodo Norman Tho-mas, A. Benson, Jos.'Schloss-berg, glavni tajnik unije A. C. W. of A., in več drufcih. Shod se prične ob 3. pop. Vstopnice ! v predprodaji so po lOc in pri! blagajni po 25c. An gle." ki odsek kluba št. 1 JSZ pa priredi shod v spomin umorjenih in drugih mučenih avstrijskih socialistov v petek | S. februarja v Styblovi dvorani j na 2700 S. Turner Ave. Eden glavnih govornikov bo Adolph Dreifuss. bivši tajnik socialistične stranke čikaškega okraja in nemške socialistične federacije. Vstopnina na ta shod je prosta. "Osvoboditev delavcev je sto za plače brezposelnim, ki Pa zajemajo iz ljudskih fondov •o jih, ali bi jih imeli vposliti, neglede na "nevarnost" poz- »tvar delavcev »amih.M—Mar-| graflarjem, katerim je ne\v nejših preiskav, ker navadno le ktistični nauk, ki je vedno re»-dea' ter old deal "just the same nuilokomu škodujejo. ničen. lXaše aktivnosti Charles Pogorelec jt na agitacijski tn ptdovanjn za Pro-h tarča in JSZ po zapadu. Piši, da je i sled razmer delo težavno, toda ni brez uspehov. O rezultatih bo povečano v naslednji številki. "Majski Glas", ki izide r začetku aprila na 100 straneh, bit posvečen SO-letnici Proti tarča. To bo po obsegu največja revija, ki je bila št kdaj izdana med ameriškimi Jugoslovani, Vrednik in sotrudniki bodo pttskrbtli, da bo tudi po vsebini prekosila vse prejšnje slične izdaje. Zastopniki Proletarca .so £r na delr pri nabiranju ogla-sttr r t it j ubile i po izdajo "Majskega Glasa". Agitacijski odbor JSZ planira skliceranji shodov in agi-tucijskih tur v naselbinah osrednji ga za pada. 1' nedeljo 10. marca bit v Chicagu r drorani SSPJ velika prireditev k slavju SO-letnice Proletarca. Konferenca JSZ za zapadno Pcnnsglvanijit prične v ne-del jo 2\. marca z veliko kampanjo v vseh naselbinah v prid Phtsvetnt matice, klubov JSZ in Proletarca. _____ Poročila o teh in drugih aktivnostih našega gibanja so v dopisih in naznanilih nv notranjih straneh r. ti1 j izdaji,, ostaltr^ri bodo v prihodnjih številkah. /rolet arec, February 6, 1935. proletarec LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugoslovanska Delavtka Tiskovna družbi, Chicafa, IIL GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAJIOCNLNA v Z*dinjetiih državah z« eelo leto $8.0*; z« pol iHa $1.75; za četrt let« $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo A>i t i v našem uradu oaipoziMtje do pondeljki popoldne za priobčitev v itevilki tekoče*« tedna. proletarec Publiahed sv«ry Wednesday fcy the Yug»*lav Worlw»ie«i'« Pufclishing Co., I nt KsUtfblisHed Editor.................. Business Man&ger. ....... .............Frank Zaitz. ........Charles Pogurelec. SUBSCKJPTION RATKS: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Monthz $1.01 Foreigh Countries, One Year $3.50; Six Monthz $2.00. ;proletarec 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. T.leplton.t ROCKWELL UM. Oborožena sila sovjetske Unije Zaeno z industrializacijo je sorazmerno napredovala tudi vojna sila sovjetske Unije ne samo v številu vojakov, katerih - ima blizu milijon oboroženih, ampak tudi v moderni vojni tehniki. Nevarnost vojne preti zdaj Rusiji z dveh strani: na vzhodu od Japonske in na zapadu cd Hitlerjeve Nemčije. S prejšnjo Nemčijo je bila sovjetska Unija v zavezništvu. Hitler pa je že v svoji knjigi "Moj boj" poudaril, da je bodočnost. Nemčije na vzhodu, to je, z osvajanjem teritorija, ki je danes posest sovjetov. 1 Japonska je jaka militaristična sila. Nemčija se nagloma militarrzira. Za ojačanje svoje pozicije proti Rusiji se Hitlerjev režim laska Poljski z velikim uspehom. Poljska je bila ena najzvestejših zaveznic Francije. Poslednjih par let se je ohlajala. Ko pa je Francija začela gojiti taktiko prijateljstva s sovjetsko Unijo in sklenila z njo celo obrambni sporazum, se je Poljska docela nagnila k Nemčiji. Hitlerjevi državniki romajo v Vanšavo, da utrdijo novo prijateljstvo. Ta zveza med Poljsko in Nemčijo Rusiji seveda ne ugaja in ne Franciji. Vzrok temu nenaravnemu prijateljstvu je, da sedanja poljska vlada smatra sovjetsko Unijo za večjo nevarnost svoji deželi, kakor pa Nemčijo. Toda v slučaju, da bi se Hitlerjeve ambicije glede osvajanja ob Baltiku in v Rusiji (Ukrajini) uresničile, bi prišla potem tudi ,Poljaka kaj kmalu na vrsto. Diplomatično je sovjetska Unija danes trdnejša ko kdaj prej. Njeno obrambno politiko na zapadu podpira Francija, na vzhodu pa so ji dale moralno oporo Zed. države s svojim priznanjem in tudi v propagandi proti japonskemu militarizmu. Sovjetska "linija se te svoje ojačane pozicije v diplomaciji in v oboroževanu dobro zaveda, 'zato se njeni državniki na raznih zborih nič več ne trudijo govoriti samo v spravljivem tonu. Na zadnjem ali sedmem vsesovjetskem kongresu je predsednik sveta ljudskih komisarjev krtačil Japonska in Hitlerja. Po njegovem govoru pa je podikomisar za obrambo Mihail Nikolajevič poročal, da šteje sovjetska armada zdaj 960.000 mož, ali 400,-000 mož več kakor pred letom. Za oboroževanje je lani sovjetska Unija potrošila blizu pet milijard rubljev, dasi ji je proračun določal v ta namen le nekaj nad poldrugo milijardo rubljev. Ampak nevarnost v Aziji in na zapadu sta jo primorala pospešiti priprave za obrambo. Letos bo v ta namen potrosila 6,600,000,000 rubljev.'( V zlati valuti je vreden rubelj 85c.) Carjeva armada je štela 1,400,000 mož, torej 460,000 več, kakor sovjetska armada. Toda tehnično je bila slabo opremljena in kljub svoji ogromnosti ni bila kos Nemčiji. Sovjetska Unija gradi dve separatni armadi: eno na daljnem vzhodu in drugo v evropski Rusiji. V dobrem letu je sovjetska Unija pomnožila število aero-planov 330 odstotkov, število lahkih oklopnih tankov 2,475 odstotkov, nekoliko težje tanke 760 odstotkov, srednje težke pa 792 odstotkov. Izpopolnila je svoje topništvo in si zgradila mnogo malih torpedovk in drugih vojnih ladij za varovanje svojega obrežja petkrat toliko, kot jih je imela pred 4. leti. Sovjetska Unija torej troši ogromno za oboroževanje, kar je v sedanih razmeri neizogibno. Le ako bo močna, se bodo njeni sovražniki pomišljali, predno jo napadejo, ker se bodo sami bali poraza. "Dokazi", da se prosperiteta vrača Montgomery Ward kompanija je prodala decembra minulo leto za blizu 35 milijonov dolarjev blaga ali več kot katerikoli posamezen mesec prej v svoji zgodovini. Lekarne Walgreen's kompanije, v katerih se dobi poleg zdravil vsakovrstno drugo robo, so dosegle v prodaji nov rekord. To sta dva dokaza, da se prosperiteta vrača. Časopisje navaja še več slanih, na primer o rastočem prometu A. & P. kompanije, ki prodaja grocerijsko blago in sočivje. Take vesti so le enostransko resnične. Res je, da se business omenjenih korporaeij veča in da kujejo dobiček, toda to ni še znak, da so se dohodki ameriškega ljudstva zvišali v enaki proporciji. Mali trgovci in obrtniki lahko potrdijo, da je na« predek velekorporacij, ki se pečajo s trgovanjem na drobno, le tolikšen, v kolikor so oni nazadovali. Romanje ameriških dolarjev v Rim Razpad Avstro-Ogrske in druge politične spremembe v Evropi po vojni so zelo znižale prispevke, ki so jih dajali ti kraji Vatikanu. Zato se je papež obrnil za nadomestitev v bogato Ameriko. Imenoval je v tej deželi še par novih kardinalov in nekaj škofov ter jih povaibil v Rim, da mu poročajo o svojih škofijah in nadškofijah. To se ponavlja leto za letom. Vsak tak obisk pa je zelo draga stvar. Lani so mu prinesli skupno en milijon dolarjev, kot je poročala ameriška A. P. iz Vatikana dne 20. decembra. Ta denar so v prošlem letu osebno prinesli v Rim trije ameriški kardinali, šest nadškofov in sto škofov. Kdor je mogel, je prinesel nekaj tisoč dolarjev več, kot ae je od njega pričakovalo, kajti to v Vatikanu odpira vrata na višje stopnje in odlikovanja. Od škofov, katerih škofije smatra Vatikan za bogate, je nepisano določeno, da prinesejo najmanj $60,000 vsaki. Škofje iz ubožnih, redko obljudenih škofij, npr/v Dakotah, izvrše svojo dolžnost, ako prinesejo vsaj par tisoč dolarjev. Od kardinala v Chicagu, Nevv Yorku in Bostonu pa se pričakuje zelo v^okih vsot, kajti tu žive bogataši ki za cerkev radi prispevajo. TUDI CERKEV JE LAHKO "REVOLUCIONARNA" Mehiška vlada j« la atm ar« tirala p ročaj aarot-aikov, ker »o delovali za sanetitev revolucij? proti »ada-t ji vladi. Pravi, da jo iz zatežeoik dokomeotov ratvidoe. da je aa financiranje revolte ikrtaik kaaik $100,000, m j več v katoliakik krofih v Zed driavak. od kjer mti-ketapl ja je v Me ki ko tudi orožje za okoroiitev iamrfva-tov/ Cerkev m bori proti •edaoieaao režimo zaradi sekana o šolstvo Cerkev v Mekiki je državo i« ob emooi refoliraao. Regeleci jafci zakon določa. koliko »aac kiti v vsakem kraj« cerkva, ta kol ko d«kovaikov aa vtakik IO.OOO prebivalcev. Do »ti flavljeefa D »asa in te nekaj let pozneje so bili duhov-aiki v Mekiki večinoma Spanci. Sedanji zakon določa, da smejo to »leske opravljati le domačini. Visokim mehiškim svečenikom jr najbolj zal za proilimi časi, ko je kila cerkev v Mehiki sila in izredno bogata, kakor do straaafflavljeaja monarhije v Španiji. Na tej sliki je prizor pred cerkvijo v Villa de Guada-leapa, kjor so se sledbeniki duhovnikov pograbili z liberalci. V takih sprpadih je bilo ta in prejšnji mesec Ze precej ljudi ubitih. Vlada skuia napore za "revolucijo" zadušiti v kali, cerke / pa se zelo zgraža radi trga. SLOVENSKI ČASOPISI V AMERIKI V PR0ŠL0STI IN NJIHOVI NAMENI Pise Simon Kavčič. (Nadaljevanje.) Povrnimo se torej zopet k časopisju. — "Vorwarts'\ ki je, kakor sem omenil že prej, izhajal tedensko v New Yorku, je imel precej obsežno obliko. Priobčeval je razne članke, rz katerih sem zajemal modrost in jo oddajal naprej v dopisih v Glasu Naroda. S početka je šlo dobro. Bili smo v jako prijateljskih odnošajih. Ampak to razmerje ni dolgo trajalo. Pri Glasu naroda so kmalu zapo-padli, da moji "dopisi niso do kraja originalni, ampak kolikor toliko posnetek iz omenjenega nemškega lista. Prav takrat sem tudi jaz zapopadel, da krademo \si iz enega in istega lonca. Kadar sem videl v Glasu naroda kak-daljši, zelo dober članek. se mi je začelo po malem dozdevati, da ni pristna ro»ba. In res, vsak teden sem imel priliko prepričati se, da je posnet iz Vorwiirtsa. Direktno socialistično smisel so pri Glasu naroda sicer zaokrožili po liberalno in včasi so katerega odeli celo v £ovini-zem, ampak slovenski čitatelji so bili tedaj zelo nekritični in so pozdravili vsako štivo, samo da je bilo slovensko. Omenil sem že v enem prejšnjih poglavij, da si uredniki takratnih slovenskih listov niso mogli pomagati s prev^ajanjčm iz angleških časopisov. Obvladovali pa so dokaj dobro nemščino. Današnji slovenski uredniki novejše šole pa celo že sami pišejo angleške članke v slovenske liste. Polagoma sem zapopadel tajnosti urejevanja dopisov, ki jih je priobčeval Glas Naroda, in to me je pfecej opogumilo. Nič več nisem uredništvu dopustil v uvodu dopisa običajno molitvico; "Prosim, gospod urednik, sprejmite tale moj skromni dopis v predale vašega velec^nje-nega lista. . .M Konflikt med mano in Glasom naroda je rapidno rastel. Ko je začel duhovnik šusteršič vzpodbujati Slovence v LaSal-iu, da naj ustanove faro, sem na urgiranje nekaterih rojakov v tem mestu poslal Glasu Naroda dopis, v katerem sem raz-motrival vpra anje o ustanovitvi župnije. Pisal nisem prav nič takega, da ne bi bilo za priob-čitev,. Ampak dopis ni bil v prilog cerkve. Četudi je bil Glas Naroda liberalen list, je Sakser navzlic svojemu prepričanju hotel, da se naj ga urejuje tako, da bo imela čimveč koristil od njega Sakserjeva šifkarta-ška firma. Moj kritičen dopis proti ustanovitvi župnije v LaSallu v Glasu Naroda ni zagledal belega dne. Ako bi bil v prilog cerkve, bf ga priobčili. Pisal { sem jim trikrat, na i mi povedo, kaj je na stvari, ampak iz Nevv Yorka ni bilo odgovora. Uvide! sem, da z Glasom naroda nimam ničesar več skupnega. PnobČevali so mi doprse; dokler so smatrali, da bodo imeli koristi od tega. Jaz pa sem jih jim pošiljal edino z vidika, da pomagamo delavski ideji. To dvoje ni šlo skupaj. Tako je med nami zazijal prepad, preko katerega je bil most nemogoč. V tistih letih, ne spominjam se točno, katerega leta, so bile v Avstriji državnozborske volitve. Na Štajerskem so se klerikalci združili z vsenem&ko stranko, da bi porazili socialdemokratskega kandidata Jo-han Resselna. Poslal sem o tem dopis Glasu naroda. Bil je pri-občen, toda urednik je spodaj pripomnil, da delajo tako vsi zavedni narodi m edino tako je prav. To je bila p ica proti meni — češ, mi smo "narodni"! Socialisti pa so "protinarodni" j in zato je čisto pravilno, da se "zavedni narodnjaki" združijo j proti njim. Ko sem tisto opombo preči-tal, me je jako vzrujila. Ne da bi odlašal, sem se vsedel k mizi in v pUmu Sakserju omenil med drugim tudi tole: mo še 15 let, predno se socialistična juha toliko ohladi, da bo "užitna" za maso. Te opazke ni?o napad na Mr. Sakser j a. Ako bi zdaj, ko živi v starem kraju, smel prejemati Proletarca (kateri je tam prepovedan), gotovo se bi spomnil na dneve, ko se mu je smehljala sreča od vsepovsod, ko je bilo dohodkov za njegovo agen-turo v izobilju, toliko, da je s časoma postala banka. pmenil sem že, da je hotel Sakser svoje dopisnike porabiti za agente v prid svojega podjetja. Jaz pa njegov list v prid socialistične agitacije. Uspelo mi je toliko, da sem dobil kontakte Z raznimi ljudmi sličneg* prepričanja, s katerimi sem nato dopisoval. Tako smo se seznanili in zaceli ustanavljati prvo obliko organiziranega socialističnega grbanja med ameriškimi Jugoslovani. (Dalje prihodnjič.) V četrtek 14. februarja bo govoril v Jeannette sloviti angleški socialistični mislec Fred FamUrson. Predaval bo ob 8. zvečer v municipalni dvorani. Rojaki v okolici tega mesta, pridite poslušat moža, ki ima /.a seboj bogate izku?nje. . # V zadn jih par tednih sem ob* iskal rojr k e v zapadni Penni in v agitaciji prilično uspel. Dobil sem precej naročnin na Proletarca irt nekaj na New Leader ter Prosveto. Ko to pišem, sem raz pečal 12*5 izvodov koledar j a. a Zahvaljujem se vaem v naselbinah, ki so mi šli na roko ali me gostoljubno sprejeli. Rad hi omenil vse, kar pa v enem dopisu ne bi bilo mogoče. Posebno priznanje izrekam s-inu razredne družine Opeka v ( akdale, v Midwayju družini Nagel in rojaku Zamiku ter njegovi soprogi. * Socialistična stranka je tudi letos podvzela kampanjo za zbiranje vzdrževalnega fonda v vsoti $50,000. Kvota Pennsyl-varfije je določena na $8,000. Cd tega odpade na naš klub v Herminiu $20. Na vse v tej okolici apeliramo, da naj nam pomagajo pri zbiranju doneskov v ta fond in pri naši agita-c.j i. -— Anton Zorni k. Koliko je brezposelnih v Zed. državah Pred kongresnim odborom za finance so delavskos tajnico Frances Perkins . vprašali, ako lahko navede približno točno Število nezaposlenih delavcev. Ker pa Zed. države še nimajo uvedenega takega rekordira-nja, zato točno število ni znano. Odgovorila je, da po podatkih. ki jih zbira njen depart-ment, je zdaj v tej deželi med J) in 10 milijonov'brezposelnih delavcev. Delno zaposleni tu niso všteti. Angleški odsek kluba •t. 1 sklicuje shod Chicago.—V petek 8. februarja se vrti v 8tyiblovi dvorani na 2700 S. Turner Ave. shod, ki ga sklicuje angleški odsek kluba št. 1 JSZ v znak solidarnosti s socialisti v Avstriji, ki *o s*? pred letom uprli diktaturi Dollfussovih rabljev in v krvavi borbi častno podlegli. Toda niso poraženi, kajti priprav. Ijajo se, da znova vstanejo. Eden govorni>jv bo Adolph Dreifuss, bivši urednik nemških socialističnih listov, bivši tajnik nemške soc. federacije in socialistične stranke v okraju Cook. Vstopnina na ta shod je prosta. Vabimo nanj tudi glavne odbornike SNPJ, ki so se zbrali ta teden na svoji seji. John Rak. Manifestacijski shod v izraz solidarnosti s socialisti v Avstriji Chicafo, III. — Socialistična stranka čikaškega okraja sklicuje s sodelovanjem unij v nedeljo 17. februarja velik manifestacijski shod v Coliseumu, 1513 S. W a bas h Ave. Govorniki bodo Norman Thomas, Al Benson, glavni tajnik unije A. C. W. of A. Joseph Schlossberg in drugi. Shod *e prične ob 3. pop. Vstopnice v predprodaji so po lOc in pri blagajni po 25c. Sodrugi in somišljeniki, rezervirajte si to nedeljo za poset tega velevažnega shoda! P. O. Budžet sovj. Rusije za leto 1935 Proračun sovjetske Unije za 1. 1935 določa 65,7 00,000,000 dohodkov iz vseh državnih virov. in 65,200,000,000 za izdatke. Po vaših žilah se pretaka li-beralno-klerikalna kri, pomešana z narodnim šovinizmom. To je kombinacija, ki ne jamči dobrega zdravja. . Na to pismo se je Mr. Sakser kaj hitro odzval in mi v oseb-nerfi pismu dejal tole: "Vem, da ste ekstremen socialist, kar pa nas list ne more biti. Socialistična juha je za nas prevroča, vsaj še za 50 let." iPrečital sem Sakserjevo pismo in si mislil: "Pri tvojem listu že ne bom čakal, da se mi juha shladi." "Glasa Naroda" nisem več naročil. Od tiste dobe je minilo približno 35 let. Ce je bilo Sakserjevo preročanstvo točno, ima- Iz zapadne Pa. Herminie; Pa. — Sodružica Tony Sender je na shodu 8. januarja v Pittsburghu rekla, da ima Hitler stalno armado 300,-000 mož. ki je moderno oborožena, dasi mu jih Versaillska pogodba dovoljuje samo 100,-000. Poleg regularnih državnih in fašističnih privatnih čet si je organiziral rezervo do 7 milijonov mož. To ogromno armado pripravlja za eventuelni spopad s Francijo in s sovjetsko Unijo. Pripovedovala je, kako je Hitler ukahil nem:ko ženstvo, ki ga je pognal iz javnih pokli-cov, industrije in sol, na njihova mesta pa najel moške za "žensko plačo". To se pravi, za nižji denar, kot pa so ga za enaka dela 'prejemali moški pred diktaturo. Naglašala je, da je nemško ljudstvo izgubilo vse pravice in apelirala na a meri-ko delavstvo, da naj varuje demokracijo. kolikor jo ima. Razumeli boste, kaj je demokracija in svoboda, ako jo izgubite, je rekla. Hitler je znižal življenski standard nemških delavcev 32 odstptkov in Mussolini od 40 do 60 odstotkov. Fašizem veliko otoljubuje, ampak ne misli, kar obljublja. To priča njegova zgodovina. (pJiokiatoc pred tridesetimi leti JUBILEJNA PRIREDITEV 30-LETNICE PIIOIIIAIUA \ ll«*«l<*ljo 10. lil V DVORANI SNPJ Bogat varijetni spored. . Vstopnice po 40c. VL Klub v Glencoc odobrava usta* novitev Proletarca. ( Prclelarec januarja 1906.) Ctercoe. O., 9. slovenski MK-ialisti i v pretežni večini, odobrava .sklep slov. j socialističnega klui»a v Chicajru, vsled katerega j* zagledal ibeli dan list, ki i se rm«' v resnici imenovati lastnina zavednih delavcev, torej list, ki bo stal na braniku aa pravice delovnega ljudstva brez vsakih postranskih nagi/hov. V naši naselbini smo sami delavci, ki si služimo kruh v premogovniku. In iiasi je aas tu le peacica rojakov« trpinov, smo vzlic temu v kratki dotbi ustanovili krepko i*ocialistično organizacijo, kateri so se pridružili zavedni delavci tudi drugih narodov. Mi dobivamo razne slovenska ameriške časnike, toda resnici na ljubo je treba priznati, da niso delavska glasila. Zato je bil že -skrajni čas. da bo slovenski delavci pričeli izdajati svoje glasik>. Dnevnik Cf. N. v New Yorku, torej list Fr. Sakserja, ki se po krivici imenuje gka.sik> slovenskih delavcev, piše odprto, da če bi premogarji popustili l&c pri toni premoga, tedaj boja, ki ima i&bruhniti med premogarji in kompanijami prihodnjo pomlad, ne bi bilo treba. Ne vemo, čemu naj ravno delavci vedno popuščajo in dovoljujejo v znižanja plač. Namesto, da bi G. N. pisal za koristi pmmogarjev, se pa poteguje za družbe. Ako bi rudarji ne hodili v rove spravljati črni diamant na svitlo, »bi lastniki premogovnikov ne postali milijonarji, pa magari če bi vsak dan na kolenih prosili Boga, naj se premog spremeni v denar. Ako so logično poleg naravnih sil edino rudarji pravi producenti premoga, čemu ne bi bili oni tudi pravi lastniki premogovnikov? Ze ta slučaj dokazuje kot l»eli dan, da smo slovenski delavci nujno potre-I»ovali svojega lastnega glasila, v katerem lahko liranimo svoje interese. Končno naj m» omenim, da naj Proletarec brani tudi »vtiboduraiiivlna podporna društva, ako so resnično svobodomiselna in nr le f>o imenu, (»b enem pa naj se ogilMi kolikor največ mogoče osebnih polemik. ** Izjavljamo, da ako bo Proletarec vrSil ta težavni posel, ga bomo podpirali z vsemi svojimi močmi, da bo iz mesečnika čimprej postal tednik. Torej na delo! Nace Zlemberger, predsednik kluba. Prcmemba v odboru kluba. (Proletarec januarja 1906.) . Slovenski socialistični klu»b v Chicagu je izvolil namesto Jožeta Za-vertnika Dominika Petriča za rapis-nikarja, J. Zavertnika pa za kores pondenčnega tajnika. V nedeljo ti. decembra 1905 j« klub imel shod v Narodni dvorani. Anton Prešeren, tajnik. Književnost (Proletarec januarja 1906.) Jugoslovanska socialistična stranka u staVi domovini je ix-dala za leto 1906 žepni koledar. Cena mu je le 70 vinarjev ali 15 ameriških centov. V naselbinah, kjer živi več sodrugov skupaj, naj eden izmed njih naroči izvode za vse, da se prihrani čas, denar in delo. Koledar se naroča pri Rdečem praporju v Ljubljani. — Vsem jugoslovanskim delavcem priporočamo sledeče socialistične liste, ki izhajajo v stari domovini: Rdeči prapor, Ljubljana; Naši zapiski, Ljubljana; Naprej, Idrija; Slobodna Riječ, Zagreb. Oglati v prvi številki V prvi številki Proletarca januarja 1906 so imeli oglase sledeči; Ferdinand Petsche, javni notar in zastopnik zavarovalnic; Jože Sabath, odvetnik; Hrvatski tamburaški zbor 'Zrinski', vabilo na koncert v Narodni dvorani 14. januarja 1906, Vabilo slovenskim delavcem na demonstrativni shod 7. januarja 1906 na 400 W. 18th St. Oglas pojasnuje, da se bo shod vršil "proti avstrijskim bi-ričem, ki po ruskem načinu preganjajo naše brate na Češkem, ker zahtevajo splošne, enako in tajno volilno pravice. Dobri govorniki v raznih jezikih"; Slovencem in HrvatoH priporoča s,fojo gostilno Jož« Polaček, 683 Loomis~St., CW-ca?o; Slovencem priporoča svoj salun in kegljišče Martin Poto-kar, 564 Center (Kacine) Ave.; Ženske obleke, trgovina Ohn-stein, 609 W. 20th St.; Tobcj, unijski krojač, 683 Loomis St.; Brata Košiček priporočata svojo gostilno, 590 Center (Ra-. cine) Ave., Chicago. John Košiček je danes ediai slovenski salunar iz onih dni. ki ie izvršuje gostilniško obrt. E, ZOLA I RIM ETBIN KRISTAN i (Nadaljevanje.) Ko je vstopil mladi duhovnik, njen #ost, je vstala, kakor je vstajala pri vseh drufih; ali posrečilo se ji je, da je podala načinu-svojega vstajanja posebno nianso, in dobro je čutil, da je v njenih očeh še vedno mali trancoski duhovnik. najnižji sluga v božji domačiji, ki se ni znal povzpeti niti do vi:ine prelata. Ko je sprejela njegov globoki poklon z lahnim na-gnenjem glave, pa zopet sedla, je iz uljudno-sti Je za trenotek postal. Noben Aum7 nobena beseda ni motila globokega pokoja v dvorani. Vendar je bilo navzočih štiri ali pet dam; tudi one so sedele v obupni, nemi nepremičnosti. Kar pa je najbolj opazil, je bila slabotna postava kardinala Sarna, enega starih prijateljev doma, ki je slonel s svojo levo, nekoliko-višjo ramo, sključen, skorai ležeč, s stisnjenimi trepalnicami v naslanjaču. Ko je bil izrekel svoje sožalje, je -e nekoliko počakal in potem vsled težke tišine in vsled dušečega, toplega zraka Zadremal. Vse je spoštovalo njegovo spanje. Je-li sanjal o zemljevidu vesoljnega'krščanstva, ležečem izza njegovega nizkega čela tope oblike? Je-li v sanjah izza blede krinke od polstoletnega omejenega uradniškega življenja otopelega birokrata nadaljeval strašno osvojevalno delo, ki je hotelo iz globočine njegove, mračne sobe v palači propagande podvreči vso zemljo in jo vladati? Dame so upirale vanj ginjene in spoštljive poglede; včasi so ga blago karale, da preveč dela, in zaspanost, ki ga je zadnje čase povsod preganjala, so pripisovale njegovi preveliki genialnosti in marljivosti. Pierre pa je imel vzeti od te vsegamogočne eminence le to zadnjo sliko s seboj: Izčrpan starec, počivajoč izza razburjenosti žalostnega slučaja, speč kakor staro, nedolžno dete, ne da bi mogel kdo vedeti, če je to začetek slaboumnosti, ali pa utrujenosti izza noči, prečute v božji službi z namenom, da bi Bog zavladal nad kakšnim oddaljenim kontinentom. - Dve dami sta se odstranili, tri druge so prišle. Dona Serafina je vstala s svojega sedeža, pozdravila in je zopet sedela kakor odreve-nela. strogo vzravnana, in trdega, obupanega obraza. Zdaj se je Pierru zdelo, da se zaduši; pograbila ga je nekakšna vrtoglavica, in srce mu je burno utripalo. Poklonil se je in je od-Jel. Potem, ko je korakal skozi obednico, da hi prišel v malo pisarno, v kateri je sprejemal kardinal Boccanera, je nenadoma opazil abeja Paparellija, ki je ljubosumno stražil vrata. Ko ga je nosilec vlečke zavohal, je spoznal, da mu ne more zabraniti vstopa. Sicer pa sev ni bilo bati ničesar, ker zapusti vsiljene« že jutri, poražen in osramočen, Rim. "Z njega eminenco bi radi govorili? Dobro, dobro!,. . . Takoj, počakajte!" In ker je menil, da se preveč približuje durim.ga je pognal prav na drugo stran sobe, nedvomno iz strahu, da bi mogel kaj slišati. " "Njega eminenca je :e notri z Njega eminenco Sanguinettijem. Počakajte, "počakajte tukaj!" Zares se je bil Sanguinetti potrudil, da je prav dolgo ostal na kolenih poleg mrtvih trupel v prestolni dvorani. Potem je podaljšal svoj obisk tudi pri donni Serafini, hoteč dokazati, kako sočustvuje z obupom rodbine, in zdaj je bil že dlje kakor deset minut pri kardinalu, ne da bi bilo skozi vrata slišati kaj drugega kakor od časa do časa nekakšne mrmrajoče glasove. Ali ko je Pierre tukaj zopet našel Paparellija, ga je začelo vnovič preganjati vse to, kar mu je bil pripovedoval Vigilio. Pogledal ga je: Bil ji debel, kratek, z grdo maščobo nadevan, in je bil s svojim medlim obrazom, katero so ob štiridesetih letih kazile neštete gube, v svojem nesnažnem talarju podoben stari devici, iz katere je celibat napravil napol prazen meh. Začudil se je. Kako se je mogel vdati kardinal Boccanera, ta ošabni knez, ki je v nerazrušnem ponosu na svoje ime tako visoko nosil svojo glavo, da ga je premagalo in vladalo tako bitje, ki je tako neusmiljen^ grdo in iz katerega puhti sama nizkotnost in odurnost. Ali mu ni udaril v oči ta telesni propad kreature, (a globoka moralična ponižnost kot izreden izveličevalen dar, katerega sam ni imel. — Ni li ga to najprej vznemirjalo, potem pa zapeljalo? Te lastnosti so se rogale njegovi lastni lepoti, njegovemu ponosu. On, ki ga nič ni moglo tako nakazati, ki se mu ni posrečilo premagati svoje hrepenenje po slavi, je moral s posebnim naporim s. oje vere doseči, da je zavidal temu neskončno grdemu, neskončno malemu bitju in ga občudoval in trpel kot višjo, nebeške duri na stežaj odpirajočo silo pokore in človeškega ponižanja. Kdo bi kdaj razložil moč. ki jo ima grozovitež nad junakom, z golaznijo pokriti, v predmet gnusa izpremenjeni svetnik nad mogotci tega sveta, ki se boje, da bodo • morali poplačati svoje posvetne radosti z večnim ognjem? Da, to je bil lev, ki ga izjeda žuželka; toliko sile in sijajnosti razodeva nevidna moč. Oj, kdor ni mogel biti tak kakor ta lepa, raja gotova duša, ki je za svoje zve-ličanje zaprta v tem nesnažnem telesu! Kdor bi imel srečno ponižnost tega duha, tega odličnega bogoslovca, ki se vsako jutro biča s Hibami in je zadovoljen, da ni nič drugega, kakor najnižji vseh slug! Abbe Paparelli je stal v vreči svoje medle maščobe in opazoval Peirra s svojimi malimi sivimi očmi, ki so mežikale sredi tisočerih gub njegovega obraza. Duhovnika se je lotevalo neugodno čuvstvo, ko se je vprašal, kaj si imata pač povedati eminenci, da sta tako dolgo skupaj zaprti. Kakšen je moral biti ta sestanek, če sluti Boccanera, da je Sanguinetti Škof. med čigar varovance spada Santobono! Koliko drznega miru mora imeti ta, da se je upal priti sem, in kakšno moč nad sabo oni, da se v imenu svete vere izogiba škandalu, pa molči in sprejema obisk kot enostavno znamenje spoštovanja in nagnenja! Ali kaj si moreta imeti povedati? Kako bi bilo zanimivo videti jti skupaj, poslu-ati, kako izmenjavata diplomatične, za tak sestanek primerne besede, -v tem ko divj* v njiju dušah besno sovraštvo. Naenkrat so se odprla vrata in kardinal Sanguinetti se je zopet prikazal; obraz mu je bil miren, nič bolj rdeč kakor navadno, celo nekoliko bledejši, in izražal je pravo mero žalosti, ki jo je smatral umestno, da jo pokaže. Samo njegove nemirne, venomer krožeče oči so izdajale, kako se veseli, da je reden pravzaprav zelo težkega truda. Odhajal je v nadi. da je..zdaj on edini mogoči papež. Abbe Paparelli je prihitel. "Če mi blagovoli Vaša eminenca slediti, spremim Va-o eminenco. . ." Obrnil se je k Pierru. "Zdaj lahko vstopite." Pierre je gledal za njima, ko sta odhajala — prvi tako ponižen, drugi tako zmagoslaven. Potem je vstopil in takoj opazil kardinala Boccanero v sredi tesne, z enostavno mizo in tremi stoli opremljene delovne sobe; stal je še pokonci, visok in plemenit, kakor se je bil vzravnal, da je pozdravil Sanguinettija, tekmeca za prestol, katerega se je bal in ga preklinjal, in očividno se je Boccanera v domišljiji tudi smatral za edinega mogočega papeža, za onega, ki ga prihodnji konklave izvoli. Ali ko so se vrata zaprla, ko je opazil tega * mladega duhovnika, svojega gosta, ki je bil navzoč pri smrti njegovih dragih, zdaj v sosedni sobi za večno spečih otrok, je pograbila kardinala neizrečna ginjenost, nepričakovana slabost, v kateri se je pogreznila vsa njegova energija. To bilo zadoščenje, katero si je vzela njegova človečnost, zdaj ko ga ni mogel več videti njegov tekmec. Zagugal se je kakor staro drevo, ki vztrepeta pod sekiro, in zadušen od nenadnega, glasnega intenja, je padel na stol. In ko je hotel Pierre po cere-monijalnih predpisih poljubiti smaragd, ki ga je nosil na srednjem prstu, ga je dvignil in mu ponudil prostor tik poleg sebe, mrmraje z izmučenim glasom: (Dalje prihodnjič) MAŠKARADA DRUŠTVA "NADA V) »t. 102 SNPJ. v soboto 9. februarja v dvorani SNPJ, 2657 So. Latvndale Ave. CHICAGO, ILL. 20 KRASNIH NAGRAD IGRGA ART LOTT ORKESTER Godba tudi v spodnji dvorani. Vstopnice v predprodaji po 30c; pri blagajni 40c. DOKONČANA POT OBUPA Na tej »liki iU Ruth Wat*6n Arden in njen »in M« nry, o katerima smo poročali v prejšnji številki. V tvojem »lauutanju v Chicagu »ta ubila relifno obiskovalko, ki je prišla k njima na poisvedovanja, potem pa šla še v relifni urad in tudi tukaj streljala. Koronerjeva porota jr zaključila, da sta ta čin Glas iz Kanade Oahawa, Oni., Pred par tedni se ministrski predst Bennet v govoru Kanada. — je kanadski! dnik R B. na radiu v RUTH VVATSON ARDEN HENR> vVATSON ARDEN • torila v blaznosti. Oba »ta bila obupana. Sin je bil izdelal izpit na čikaski univerzi s odliko, toda vsled paraliziranib nog ni mogel dobiti službe. Bil je nekaj časa profesor nekje v Dakoti, kjer pa »o ga odslovili vsled omenjene h>be. Nato »ta bila na relifu. Mali, ki je bila stara SO let, je delala v delavnici sa okvirje in kjerkoli ji je mogel relif preskrbeti zaslužek. Nekateri pravijo, da je smatrala, da nje in njenega sina v relif nem uradu niso vseli v obzir, kakor sta pričakovala, in da sta bila celo zapostavijana, vsled česar tak konec. Po streljanju v relif nem uradu, ki sta se ga udeležila oba, je •in ubil mater in nato sebe. Njuni trupli so odpeljali v občinsko mrtvašnico. Mati se je obrnila svoječasno za pomoč na predsednika Roosevelta in mu pojasnila, da trpi njen sin na enaki paralizi, kakor on. Dobila je prija« zen odgovor in to je bilo vse. IZ NAŠEGA GIBANJA Dobri rasi Vojne je treba, pa bodo dobri časi. Vojna je nastala in slabi časi so postali še slabši. Uvedimo prohibicijo, pa bo bolje. Dobili smo jo, pa ni pomagalo. Ustavimo naseljevanje.' Je ustavljeno, ali dela kljub temu ni. Odpravimo prohibicijo, to bo pa prav gotovo pomagalo! Odpravljena je in kriza še traja. Izvolimo new deal, kajti to je medicina, ki bo nedvomno učinkovala. Ljudstvo se z njo maže že dve leti, a bolezen (kriza) ne izgine. Hej, vi vsi, ki nočete krize, Čemu ne poskusite s socializmom? Socializem ni pena ali obljuba, ampak nov gospodarski sistem. Ljudje, ki so že "vse" poskusili, da odpravijo krizo, so za-strmeli in se tiho prestrašili. Kajti oni nočejo nov gospodarski red, ampak blagostanje v uredbi kakršna je. • In tako se bo kriza še nadaljevala. Chicmyo. — Priprave za slavje 30-letnice Proletarca v nedeljo 10. marca so v teku. Odbor obljubuje bogat varijetni spored. Podrobnosti sporoči v prihodnjih številkah. Vstopnice so po 40c. Red Lodge, Mont. — "Odločili smo se, da ostanemo v Prosvetni matici", sporoča John Sepec, tajnik društ.va st. 81 SNPJ. članarino so plačali 6 mesecev naprej. No. Chicago, 111. — "Pošljite mi še 8 izvodov koledarja in eno skupino knjig Cankarjeve družbe." je nam sporočila Frances Zakovšek. Do 1. fe-bruara so razpečali v \Vauke-ganu-No. Chicagu 18 koledarjev več kakor lansko leto. — Na slavje 30-letnice Proletarca dne 10. marca pride iz teh dveh naselbin precejšnja skupina. Sharon, Pa. — Louis Cvelbar poroča, da je v teku akcija za obnovitev kluba it. 7. JSZ. En sestanek v ta namen se je vršil 1 februarja. Gowanda, N. Y.—Martin Mar-kovich sporoča, da bo društvo st. 89 JSKJ v tem letu podpiralo Prosvetno matico. Pridružilo se ji je prvič. Detroit. — John Zornik ,in Josip Korsich sta spet poslala nekaj naročnin vsaki. V Detro-iu je zdaj na agitaciji v prid Proletarca polje ugodno, toda sodrugov, ki bi agitirali, je premalo. Bridgeport, O. — J os. Snoy poroča, da je bila konferenca v Power Pointu jeko uspešna. Sprejela je predloge, ki so.za našo agitacijo velike važnosti. Vsi klubi v okrožju te konference bodo dali oglas v Majski glas. V podporo Proletarcu so nabrali na konfeVenci $5.50. Forest City, Pa. — Jennie Zaitz, tajnica kluba št. 10, poroča, da se je s. Frank Drasler vpisal za slušatelja v Common-vvealth delavskem kolegiju v Mena, Ark. New Mexico. — S. Chas. Po-gorelec je obiskal v tej državi precej slovenskih naselbin. S sodelovanjem somišljenikov je razpečal veliko izvodov koledarja in raznih naših brošur in ob enem uspel tudi v agitaciji za Proletarca. Več o Pogorel-čevi agitacijski turi .»bo v prihodnji številki. Milwaukee, Wi». — Jacob RoŽff je poslal vsoto za 100 Izvodov koledarja in eno naročnino. Windber, Pa. — John Lavi-nja poroča, da se je druš. št. 421 pridružilo Prosvetni matici. Dozdaj ni bilo v nji. Sploh je priglasilo' pristop veliko več novih društev, kakor pa prejšnja leta. Chicago. — V soboto 9. fe-briuarja priredi maAkaradno veselico znano žensko društvo "Nada" SNiPJ, ki od počet ka podpira napredne delavske lista nove. Več o le j prireditvi je v dopisu in v oglasu v tej številki,* Cleveland. — "Morda se čudite, kaj se je dogodilo, da se ne oglasim toliko časa," pi?e Louis Mrmolja. Poslal je vsoto za 21 izvodov koledarja in $2 v agitacijski fond, v katerega je zbiral prispevke med znanci. Fontana, Calif. — John Peč-nik, tajnik društ. št. 569 SNPJ sporoča, da ostanejo v Prosvetni matici. Chicago.—S. Adolf Dreifuss bo govoril na shodu mladinskega odseka 'kluba št. 1 v petek 8. febr. Stvblovi dvorani, 2700 s. Turaer Ave. Ta «hod je sklican v proslavo obletnice upora avstrijskih socialistov. Povabljeni so tudi člani čepkih klubov. Poleg govorov bo predvajan kratek spored. — V enak namen se bo vršil dne 17. feb. shod v kolizeju na S. Wabash Ave. Govorniki bodo Norman Thomas, Al Benson, J. Schloss-berger in drugi. Shod sklicuje soc. stranka čika*kega okraja. Ročk Springs, Wyo. — Naš Jimmie Higgins na zapadu, J.ohn Jereb, je bil zopet na delu. Rezultat so naročnine in na-daljni prodani izvodi koledarja. Jugoslavija. — Iz vseh pisem iz starega kraja razvidimo. da jim je letošnji koledar zelo všeč. "Gre iz rok v roke," piše nekdo, ki se zahvaljuje bratu za poslani izvod. Vsega skupaj je bilo naročenih za v stari kraj blizu 300 iztisov. Johnstovvn, Pa. — Andrew Vidrich je bil na obisku v Ro-ckinghamu. Pa. Dobil je tri nove naročnike in dve obnovitvi. Oshawa, Ont., Kanada. — V. F. Ručigaj se v Prosveti z dne 80. januarja o Am. druž. koledarju jako pohvalno izraža. glavnem mestu Ottawi izjavil za socialno politiko in za program, ,ki naj bi bil kanadski "nevv deal". Bližajo se namreč volitve in on bi bil še rad izvoljen. V svojem govoru je na-glašal točke, ki so bile včasi socialistični minimalni program. Bennettu seveda ni vsega verjeti, kajti z obljubami nas je je obsipal tudi 1. 1930. Obljubljal je odpraviti brezposelnost in garantiral dom in avto vsakemu delavcu. Ampak tiste obljube so bile le pesek v oči. Danes je v Kanadi okrog dva milijona ljudi odvisnih od re-lifa. Vseh prebivalcev ima nekaj nad 10 milijonov. V omenjenem govoru si je Bennett osvojil 'tudi socialni program iz platforme kanadskih socialistov, ki so organizirani v Co-operative Common-wealth federaciji. Njen voditelj je J. S. Woodsworth. Tako se je naš premier v veliko presenečenje vseh spremenil v "socialista" s sledečimi obljubami, ako bo ponovno izvoljen: 1. Uvedba državne kontrole in reguliranje veleindustrije. 2. Zavarovanje delavcev proti brezposelnosti. (To je bil obljubil tudi I. 1930. toda po volitvah je na to pozabil.) 3. Starostna pokojnina in penzije za delavce v raznih drugih slučajih. 4. Skrajšanje delavnika in zvišanje plač. 5. Znižanje davkov na domove. 6. Odprava razmer, v katerih mnogi delavci sužnjujejo za 30c na uro. Program zveni jako mikavno. V koliko se moremo na njego-| ve obljube zanesti, je seveda I povsem drugo vprašanje. Premier R. B. Bennett je lastnik tovarne Eddy's Match Co. v mestu HuH. provinca Quebcc. V nji delavke št* danes| delajo za od $7 do $8 na teden, in to ne po par dni, ampak vse dneve v tednu. Razmere v Kanadi niso nič kaj prida. Delavci so slabo or- j ganizirani, vsled tega je bili^ večina stavk izgubljenih. Je pa v Kanadi nekaj krajev, v katerih se kriza prav malo pozna, j ali celo nič. To so teritoriji, v katerih so rudniki, ki stalno obratujejo. Slovenci so zaposleni največ v zlatih rudnikih in to v okolici North Bay do Cochrane, Ont. Precej jih je tudi v provinci Alberta in v Britski Kolumbiji (na zapadu Kanade). O teh rudnikih se ne čuje toliko dobrega kakor o onih v Ontariju.i Veliko našihfrojakov je bilo zaposlenih tudi v Flin Flon zlati majni. Lansko leto so izgubili štrajk. Posledica je bila, da so jih mnogo odslovili. Ta majna je kakih 700 milj severno od VVinnipega v provinci Mani-toba. Največ rojakov je bilo zaposlenih v Noranda Mine v pro- vinci Quebec. To je bil eden najboljših rudnikov. Prošlo leto so tudi tu zastavkali. Bili ho poraženi. Vsi Jugoslovani Vloge v Kaspar American State banki naraščajo Kakor jo bilo že poročano, je Kaspar American State banka pričela dne 15. januarja zopet poslovati. Ima $250.000 kapitala in $50,000 prebitka. Ko je obnovila poslovanje, je imela $1.003.000 vlog, napram katerim je trotovi na in federalne vrednote presegala omenjen« vsoto. Poleg te ugodne pozicije je ibila ta banka sprejeta tudi kot članica Fe-deral Peposit Insurance Corporation, ki zavaruje vlogo vsakega vlagatelja do vsote $5000. Torej vsakdo, ki ima vloženih $5000 ali manj, je gotov, da mu je vloga varna, ker mu jo garantira- zvezna zavarovalna korporacija. Uradniki te banke zdaj so: James M. Triner, predsednik; V. F. Mashek, podpredsednik; E. A. Hintz, ekzeku-tivni podpredsednik; Emil F. Smrz, blagajnik; W. F. Kosobud, pomožni blagajnik; Wm. Slavik, avditor. Vloge v tej banki so kljub kratkemu času, odkar spet posluje, presenetljivo narasle. Poslopje, v katerem ima urade, je zdaj njeno. Poklonila ga ji je družina pokojnega ustanovitelja tega zavoda William Kasperja. Hmm#mf»WMMMM V RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tel. Crawford 138« Pristna in okdina domača jedila Cene emerne. Postrežba točna. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE lll\l 'i^rm n^imi 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo e slovenskem, hrvaškem, slovaškem, čeikem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jetiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE 0% a Domača zabava kluba št. 180 Weat A1IU, Wi». — Klub &t. 180 JSZ priredi*v soboto 9. februarja domačo zabavo v Labor dvorani na S. 64th St. in National Ave. Vabimo vse vas, da se je udeležite. Pripravljalni odbor se bo potrudil, da boste zadovoljni s postrežbo in zabavo..— Odbor. [4 INSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ;; Balance Your Daily Diet With i Wencel's Dairy Products I «OOII 1*1 Iti: MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380 82 BLUE ISLANO AVE. — Phone Monro« 3673 Proletarec, February 6, 1935. BORBA REPUBLIKE MEHIKE PROTI SILAM PROŠLOSTI Zdaj, ko j* katdiirtka propaganda vi in se borili enajst težkih let,! svoje interese in vpliv z doma- d0*U'r b"» ««» P~tl Spa. tini Mehikanci, ki so prlp.dali intervencijo v Mehiki, je na mestu|niJi s»*otovljena. Indijance eo tej grupi-to je zgodovina Me-ponoviti izjavo fclvfte«* predsednika I oropali zemlje Španci v Mehi- hike v zadnjem stoletju. Stp let VELIK TUNEL DOGRAJEN Calletta .da to, kar ai» danes gadi v Mehiki, ni preganjanje katolike cerkve kot vere, amjuak nadaljevanje mehiške revolucije za duhovni podvig in ekonomsko osvoboditev mehiškega ljudstva. Tt mu ne vUoka duhovita. ki je bila orodje španskih veleposestnikov v »Mehiki in podpirala fevdalni red, ne more privaditi, pa intrigira. Preko ameriške meje se zdaj spet utihotaplja oroije v avtih. Mehiške oblasti d lže katoliške organizacije v Zed. državah, ki tajno fi-—nancirajo te pošiljatve in »čuvajo nevedne vernike v "revolucijo za Boga in cerkev". V Proletariu z dne 4. septembra 1924 je bil v slovenskem prevodu pri-občen članek pod naslovom "Socialna osvoboditev glavni cilj mehiške re-\oluc je", to ga je napisal Hutarco Eiias Cilles. Par mesecev pred tem je bil izvoljen za predsednika Mehike. On je še vedno glavni voditelj revolucionarne stranke, ki je na kimilu republike. Pred tedni je zibolel in s.» prišel zdraviti v bolnišnico v Los Al -gele.-u, kjer je kmalu okreval in sj vrnil na svoje d To. Omenjeni Cailesov članek, naji ni pred 10. leti, se jlasi: Ameriško ljudstvo ima navado soditi mehiško zg>dov!no po merilu zgodovine Zedinjenih držav, kar je človeško ra zumljivo toda Mehiki vendar v škodo. Američani so npr. primerjali na o vojno za neodvisnost svoji revoluciji proti Angliji. Presojanje naše zgodovine s takih vidikov pa je absolutna zmota. Ti napačni nazori so odgovorni za mnogo nesporazumov med tem dvema deželama in dali so nam v očeh tujega sveta napačen ugled. Sedaj je prišel čas, ki nudi vsem ki-nas žele razumeti, priložnost zapopasti pravi pomen mehiške zgodovine skozi pro-šlih sto let. Za medsebojno razumevanje in negovanje sim-* patij med nami kot sosedi in prijatelji je potrebno novo či-tanje naše zgodovine. Zgodovina Mehike skozi zadnjih sto let je bila neprekidna borba za socialno pravičnost. Kjer je tujec videl le zmešnjave, upore, nezadovoljstvo, pomanjkanje discipline in krvo-litja, je bilo v resnici eno samo stremljenje po enem samem cilju: doseči socialno svobodo. Skupni motiv je združeval vse metliške revolucije in kontrarevolucije—skupnost vezi, skupni ideali, skupni upi in nade so skovale vse naše napore in borbe v eno samo stoletno borbo za vstajenje Indijancev in pol-Indijarcev, ki edini predstavljajo Mehiko. To je pomen mehiške zgodovine skozi zadnjih sto let — dati zasužnjenemu, zatiranemu, mučenemu mehiškemu ljudstvu popolno ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Naša vojna za neodvisnost se ni vodila edino z namenom ločiti nas od Španije. Bili so tuli drugi vzroki za upor pol milijona Indijancev, ki so se 1. 18J0 dvignili pod vodstvom Hidalga ki. Indijanci so trpeli pod nasilji Spancev v Mehiki, bili so zaničevani in potlačeni v brezpravnost od Spancev v Mehiki in vojna za osvoboditev je bila od začetka do konca bolj vojna za osvoboditev od Špancev v Mehiki kot pa vojna za osvoboditev izpod vlade Spancev v Španiji. V začetku 19. stoletja so Spanci v Mehiki dominirali po-litič no, ekonomsko in socialno življenje; Španec je bil gospodar in tiran nad masami mehi-"kega ljudstva. Na ljubo resnici je tu treba povdariti, da naša stoletna revolucija ni bila borba plemena proti plemenu, ampak borba ekonomskega in političnega značaja. Ni bila naperjena proti Špancem, ampak proti gospodarjem, ki so kontrol irali ekonomsko življenje prebivalstva. Bila je vojna proti tiraniji in ne proti plemenu, ffila je vojna za svobodo Indi-iancev, nikdar pa ne za iztrebljenje tujcev. Vojna za neodvisnost se ni posrečila odznotraj, četudi se je posrečila zunaj dežele. Španija je priznala neodvisnost Mehike, toda Indijanci so ostali sužnji, četudi so postali nominalno svobodni državljani, Mir že radi tega samega dejstva ni mogel biti mogoč. Indijancev in pol-Indijancev aojna za neodvisnost ekonomsko ni osvobodila in borba se je nadaljevala. Mnogi upori, sledeči drug drugemu, tok tuge in sovraštva, uspehov in neuspehov, upanj in porazov, je gnal sanje svobode za mehiško ljudstvo naprej iz ene borbe v drugo in pravega miru v teku zadnjih sto let v Mehiki nikoli ni bilo. Ako je pod Diazovim režimom izgledalo, da vlada v Mehiki navidez mir, je bil ta mir kot tihota pred grozečo nevihto. Bil je mir potlačevanja, mir sile brutalnega režima, mir, ki revolucije, program in principi umerom enaki. Hidalgova, Jau-reaova in Maderova stremljenja so ona in njihovi upi so eno. Po uspešni Maderovi revoluciji se je stara povest ponovila. Ker je revolucija uspela, co so-vraimki pravice skušali prekrižali njene cilje, potlačiti njene namene in arušiti njeno delo. Huertove nakane se nuo posrečile. Meh i-ko ljudstvo je bilo preveč varujano in se ga ni moglo več potlačiti. Carranza je skušal zaiti s pota ciljev revolucije in bil radi tega strmoglav-ljen. Ljudstvo se je v svoji jezi dvignilo in uničilo načrte vsakega, ki je poskušal zanikati njegovv težnje po svobodi in pravici. Mi smo sedaj v zelo kritični dobi naše zgodovine. Stoletna borba rodi uspehe. Toda pred nami je pereče vprašanje, da-li se bo dalo stremljenjam te dol-, gotrajne borbe mehiškega ljud-i *tva za zemljo in svobodo v bo-| doče priliko za mirno ra«vija-! nje ali ne. S temi stremljenji se mora nadaljevati. Seme demokratične justice je preveč na široko posejano, da bi se ga moglo zatreti ob tej uri. Dva kardinalna cilja revolucije — zemlja in svoboda -^morata biti dosežena. Zemlja mora preiti nazaj v posest Indijancem. ker je njihova zemlja. Tu ni vprašanje vzeti zemljo drugim, da se obogati Indijance, ampak vprašanje enostavne pravičnosti. Pred vojno za neodvisnost in pozneje je bila zemlja odvzeta Indijancem s silo — bili so oropani. Proces devolucije, ki se sedaj vrši, vrača Indijancem kar je po vseh človeških pravicah njihovo. V Mehiki ne more biti miru, razun če se izvede zemljiški program revolucije. Sto let zahtevajo Indijanci, prebivalci m u, .m Mehike, da se jim vrne zemlja, je v nekaterih slučajih posku-j niihova zemlja, in vsaka mehi-sil iztrebiti Indijance, ki so hre-!*ka vlada, ki ne bi priznala te peneli po svobodi. Dovolj je omeniti Yaquis in Mayase, pa si prikličemo v spomin dejstvo, da je bil mir po i Diazpvim režimom tiranija in da so bili tirani ne samo Španci v Mehiki, ampak da so sodelovali z njimi tudi drugi tuji in nekateri domači Telementi, katere je favoriziral. Proti tej tiraniji je 1. 1910 re-voltiral Madero, sto let po Hi-dalgovem klicu, ki je inieiati-ral serijo uporov v Mehifci. Ma-derovo gibanje je bilo logično nadaljevanje Hidalgovega, ponoven poskus nesti naprej fun-damentalni motiv borbe mehiškega ljudstva za svobodo. Sto let civilne vojne proti tiranu, ki je sedaj Španec, sedaj duhovščina, sedaj kombinacija tujih izkoriščevalcev, združujoča sti nočejo odnehati od taktike napadov in razdiranja Tu seveda niso Nadaljevanje na s 1. strani.) narasla za 2.403 člane. Skupno jih ima 20,951. všteti člani, ki so zaostali s članarino. . Soc. stranka v državi Nevv York je narasla za 983 članov. Skupaj jih ima 3,966, v Pennsylvaniji 2,750, ali tri sto več kakor pred letom, v VVisconsinu 2,341, v Illinoisu 1,208, v Indiani 610, v Mas-sachusettsu 1,302, v Nevv Jerseyju 1,026, v Ohiu 810 in po nekaj sto povprečno v vsaki drugi državi. Vsi ti člani fteleenotnosti delavskega razreda. Toda sama že.......-e......— Ija nas ne sme premagat^ da bi radi nje .pomagali tistim, ki p«*i J^Uc svojih uakaii pretvezo, da delujejo za enotnost, v resnici streme po uničenju socialističnega gibanja. Za enotnost je potrebna skupnost ciljev in pa iskre nos k Tudi če so cilji slični, je enotnost brez sodružne iskrenosti nemogoča. Ako je za enkrat še ne bo, so kriva navodila centralnega biroja komu ni stične stranke, ki se ne more iz razmer v Evropi in iz posledic bratomornega Ijoja ničesar naučiti. Vsako vlogo «l<» 8.1000 ZAVARUJE ____ r 1 Federal Deposit Insurance Corporation KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue lat and A ve., vogal 19. ceste CHICAGO, ILL. zahteve, mora pasti. Tak je pomen naše zgodovine* Druga zahteva revolucije je svoi>*.«da,— politična in kulturna svoboda, posebno kulturna, " pravica do izobrazbe, do šol, do uživanja kulturnih pridobitev. Resolucija je že pričela izvajati ta cilj Posvetila je ' mnogo paznosii izobraževalnemu delu, in s tem programom, ^akor z zemljiškim, se mora nadaljevati, ker je že prepozno, da bi se ga moglo ustaviti. Samo tisti, ki so gluhi in slepi za razumevanje mehiške zgodovine, mislijo, da se morejo plodovi mehiške revolucije, doseženi v tej direkciji, uničiti, ali da se ji more ustaviti na-daljni progres. Ampak program revolucije mora iti naprej. Mehiško ljudstvo mora ctbseči^ enakopravnost, popolne državljanske pravice in ekonomsko svobodo. Prijatelji Mehike morajo priznati to dejstvo. Tisti, ki žele mir in red v Mehiki, bodo pozdravili mirno izvajanje tega programa .v demokratičnem procesu. Samo sovražniki Mehike bodo poskušali uničiti pridobitve stoletne borbe in potlačiti mehiako ljudstvo v staro brezpravnost, toda v tem prizadevanju ne bodo dosegli jiič drugego kakor raz- Proili teden »o v Chicagu dogradili Inega izmed novih tunelov, ki služijo kanalizaciji. Ta je 30 čevljev pod zemljo. V ti jih dela tudi precej Slovencev, večinoma bivii calumetzki rojaki. IVAN VUK: nič ni tako skrito... (Turhestansha pravljica) PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK . j PROSVETA" I Stane e bil aliien tihi g4a*i »Vem, o Ambur kan, kje je mogočen ut. Samo preveč težko ga je dobiti." Ambur kan se je povzpel na svojem prestolu in rekel: »Kdo si, ki si izustil tiste besede in zakaj nisi stopil sem pred mene J" Tisti tihi glas pa je rekel: »Preveč jih je okrog tvojega prestola in majhen sem, da bi tvegal svoje telo za njihova okorna peta. čc pa ukažeš, da mi narede prostor, se poklonim pred tvojim prestolom: Ambur kan je rekel: »Naredite prostor, kakor ste slišali." In ko je bil prostor narejen kakor špalir, je pripolzel pred prestol Ambur kana majhen, skromen črviček. 'Ko ga je Ambur kan zagledal, se je začudil, se sklonil k njemu in vprašal: „Ti, drobtinica življenja, ti poznaš kraj, kjer je shranjen utr Crviček pa je rekel: »Dovoli, o Ambur kan, da ti povem." Ambur kan je odgovoril: »Govori, črviček, zakaj milost moja je s teboj." In črviček je rekel kratko: »V peklu, o Ambur kan, je mnogo mogočnega ut." Ko je to izrekel, je množica okrog Ambur kana od ust do ust ponavljala: „V peklu je mnogo ognja." In Ambur kan, imenovan »kličj me", je razglasil: »Tisti iz mojih podložnih, ki mi prinese ogenj, bo vse svoje življenje prost vsakega dela. On in njegovi potomci bodo vekomaj imeli pravico sedati k najbogatejšim mizam, celo k vladarski mizi Ambur kanovi, in se do sitega najesti. In nikogar ne sme biti, ki bi jih preganjal, ali ki bi jih silil k delu." Silno vzpodbudna je bila nagrada. Zakaj vsi podložni Ambur kana so neradi prejemali delo in vsak se je trudil, da sede k čim bolj pogrnjeni mizi. Džigiti Ambur kana so se zbirali iz vsega cesarstva. Vsak je poskušal srečo, dobiti ogenj, iz pekla, Bodisi človek, bodisi žival, žuželka ali ptica, vse je odhajalo v pekel po ogenj. Samo ribe niso mogle, ker v pekel ne teče nobena reka. Ali v peklu je bil vsak ne-uljudno sprejet, šajtani so vsakogar, ki je prišel, neusmilje-no pretepTTr Naposled se je odločil tudi pajek, da posk^i svojo srečo. Rekel je: „Vsem se je ponesrečilo in vsi so bili tepeni. Poskusiti hočem tudi jaz, ker sem manjši od vseh", ki so poskušali." Ko je to izrekel, je izpredel tanko nit. Privezal jo je pri vratih peklenskih in se po nji spustil v pekel. Nit je bila tanka, pajek pa tudi majhen, šajtani pa že utrujeni, zato ga niso zapazili. '/Krabil Je XI i.-kro in zopet nafflo spletal po niti i/, pekla. Bil pa je silno utrujen, zakaj ni šala, iti v tako • nevarnost. Zato je skril iskro pod debel kamen, sam pa spredel preko I viru,rib dveh kamenov mrežo in tako zavarovr.n legel, da oddahne. Ali med tem, ko je spal, je priletela muha, ki rada vtakne svoj rilec povsod in kamorko-li, ter sedala na kamen pod katerim je bila skrita iskra. »Kaj pa »e blišči tam", je rekla in gledala." Kakor kakšna luč, ki skače iz oblaka v oblak." Pogledala je rbjjžje in rekla vsa vesela: ' »Ono, ut?! Droben košček ognja? !" Ogledala se je in videla spečega pajka. Nasmehnila se je in rekla: »Zapredel se je, a ognja ni zapredel. To se pravi, da ga smem vzeti." In vzela je iskrico in odletela naravnost k Ambur kanu, ter rekla: »Poglej, Amljur kan, ut sem ti prinesla. Iz samega pekla sem ga vzela." Ambur kan, imenovan „kli-či me", se je zelo obradoval. In po vsem cesarstvu je objavil? »Odsihdob so muhe proste vsakega dela. Povsod, kjerkoli zahočejo in kamorkoli zaho-čejo, smejo leteti in prisedati. In nikdo nima pravice, da bi jih odganjal in preganjal." 0 Kmalu na to se je pajek prebudil. Pogledal je pod kamen. Ognja ni nikjer. Ves prestra-ien je iskal in iskal, pregledal sleherno špranjo. Iskre ni. Pa je zaslišal ne daleč stran, na neki cvetici, kako se pogovarjata pikapolonca in metulj: »Ravnokar gredo iz palače Ambur kanove", je pripovedoval metulj. „Kako je vse veselo! Veliko grmado so zažgali in vsakdo je lahko vzel ognja kolikor je hotel." »To je resničen džigi (junak) tista muha", je rekla pikapolonca. „Celo pekla se ni ustrašila in ga je pregoljufa-la." Pajek je stopil bližje. »•Kdo pa je prinesel Ambur kanu ogenj?" »Muha. Iz samega pekla. Drobno iskrico." Pajek je zakričal: »Laže. Ukradla mi jo je. Jaz sem jo prinesel." Metulj se je nasmejal. "Zakaj nisi pazil? Sedaj je že nagrajena." Pajek, ves zlovoljen, se je napotil k Ambur kanu. »Ambur kan", je rekel. „Jaz sem bil v peklu in jaz sem prinesel ogenj." ,fVA\ \ je r«k1 I ( \ O h. Vaša plinska druž.ba vam zdaj nudi avtomatično plinako srretje zaeno z insulacijo vašej?a rftropa na podlagi 6-letnc^a lahkega odplaČe- vanja.------ Tii koml>iniHcij*ka pnmia vam nudi: ■ - ^ Cenejšo kurjavo pozimi. Do 15 stopinj hladneje poleti. Prepričajte *e, kaj ta ponudba pomeni za vhSo last no hišo. Nič obligacije. OdpoAljite kupon, ali pa telefonirajte na Wal>a.«h 6000. r I * W»I "LKH UA-S W<5HT A .VIJ <*>KB CO. 12*2 H JU (h Mlrhltfun Av»«., Ohio««" Prosim, p<>*|>ito ml |w«ilM>w>o|| rI< j>a. Ime .......................-..... I Niulut | «'1 it . 1 i is i Uemitnt Divititm THE PEOPiES GAS LIGHT AND COKE C0MPANY t F Proletarec, February 6, 1935. OPOZICIJI V SOVJETSKI UNIJI NE BO PIUZANAŠANO ŠE PRIVATNI POLICISTI ni verjel prej in ne verjame zdaj v take metode. Sovjetski krogi so trdili, da je bil a- zvezi Sovjetska Unija ne dovolju-' ki živi sedaj v pregnanstvu \ je opozicije in jo bo zatrla ko Franciji, Trocki je odgovorit fcitro se pojavi, je izjavil na za atentat zanikal in iajavii, da vstftovjetskem kongresu dne 28. januarja pred več ko 2 tiseč delegati predsednik sovjeta ljudskih komisarjev Vjačeslav Molotov. "Kritike v menjševi-ikem-socialističnem časopisju ne bodo spremenile naše poti," je poudaril. Umor sovjetskega voditelja Sergija M. Kirova v Leningradu dne 1. decembra, Zinovjev je postai znan v ruskem revolucionarnem gibanju 1. 1903 in Kamenev leta l!H)l. Oba sta se seznanila s carjevimi ječami in pregnanstvom, zdaj pa ju je doletela v državi, z zarotniki tudi konzul sosed ner katero sta pomagala graditi, Latve, ki je nato odpotoval iz j enaka usoda. Sodnik ju sicer ni GREGOR". ZINOVJF.V katerega je ubil njegov bivii tajnik Leonid Nikolajev, je podvizal sovjetske oblasti na drastično akcijo. Precej ljudi je bilo aretiranih in ustreljenih v teku par dni po atentatu, dasj mnogi žurnalisti dvomijo v njih krivdo. Oblast odgovarja, da so delovali "pod zemljo" proti režimu in kovali načrte za terori-»tične akcije, med drugim zal atentate na sovjetske državni-j ke, pa je bilo treba te nakane j čimprej zadušiti. 117 ljudi je bilo usmrčenih' vsled omenjenega atentata. Nekateri so dobili obravnavo, druge so spravili ob življenje brez te formalnosti. Slučaj je bil za svetovno javnost senzacija, ker je bila uver-jena, da v ruski komunistični stranki ni frakcijskiti bojev. Ampak ti dogodki so pokazali, da jih je precej, ki bi bili radi v opoziciji, toda diktatura je tako popolna, da jim je vsaka prilika za širjenje letakov ali kakega podzemskega lista odvzeta. Sovjetska tajna policija je V zasledovanju in odkrivanju zarotnikov veliko spretnej-ša, kakor pa je bila slična carjeva policija — strah vseh revolucionarjev v cesarstvu bat-juške. Obdolžitev, da so umora krivi buržoazni elementi, ni držala. Tudi takozvani menjševiki niso bili zapleteni v stvar, ampak leningradska celica komunistične opozicije, odgovornost zanjo pa je sodna oblast zvrni- ___ » na Gregorija Zinovjeva, Leo ; sedaj, Kameneva in tudi na Trockega. I žepu. Rusije. Zinovjev, Kamenov in mnogo drugih je bilo gnanih pred sodišče. Nihče obtoženih, nekdaj visokih bol j se viski h voditeljev ni bil obsojen na smrt, ampak na dolge zaporne kazni in pregnanstvo v Sibirijo ali pa na kak sovjetski otok, ki jih ima vlada za jetniške tabvjre. Zinovjev je dobil 10 let zap ira, Katnenev 5 in devet in štir -deset drugih obtožencev od 2 do 5 let vsaki. Veliko osumni-čenih komunistov je bilo izključenih iu mnogi odstavljeni i/ odgovornih urad »v, p >sebi o \ Leningradu. Obravnava proti njim se jej pričela 15. januarja. Nadednji dan je bila kočana in obsodbe izrečene. - Gregor Zinovjev je bil tajn k III. internacionale in po Leninovi smrti v triumviratu, ki je vladal sovjetsko Unijo. Komin-tema je bila v času njegovega ] tajnikovanja najbolj agresivna Nedvomno je on s svojo blazno nepremi Ijeno taktiko veliko pripomogel k razmahu Hitlerjevega gibanja v Nemčiji. Zinovjev je vnet pristaš diktature, ni pa mu bilo všeč. ko ga je obsodil zaradi sokrivde pri u-rnoru Kirova, pri katerem nifta sodelovala, ampak zato, ker sta negovala v lA»ningradu in Moskvi, kakor že omenjeno, ce- voliti opozicijo, česar pa ne na-1 merava, kar sta določno pou-r darila Stalin in Molotov. V stavkah ameriškega de- Trockij; Zinovjev, Kamenev.! lavstva pride mnogokrat do po- Bukharin, Kakovski, Tomski itd. so bili nekdaj luči v državi bojev, ki jih provocirajo privatni policisti. Med specialite- socialue revolucije, dane* pa so te Zedinjenih držav spada tudi oglašani za kontrarevolucio- i ta, da si tukaj vsakdo, če ima narje, za zaveznike kapitalističnih interesov, torej za izdajal* ce proletariala. CaJopiaje v sovjetski Uniji ne da tem ljudem niti malo prilike do zagovora. Pisati mora tako, ka/kor določi centralni politični biro. Glede Trockega je značilno to, da je bil izgnan iz sovjetske Unije ker je propagiral »voj program in kritiziral Stalinovega le dovolj denarja za to, lahko ustanovi svojo posebno policijo, ki i»a«topa z enakimi pravicami kakor uradna, pa si sama dovoljuje ;'e večje. Seveda ni treba pripovedovati, da gre za štrajkarsko policijo; kajti ta šala ni tako poceni, da bi Hi jo mogel privoščiti v«ak berač, ako si pa kapitalisti najamejo take "varuhe zakona", se ra- Ugredov, pobojev in umorov. Akt> je stavka tako mirno tekla. da je ni opazil nihče razun tistih, ki so bili direktno prizadeti, »e je to takoj izpremenilo, čim so nastopili taki kapitali-stič ni najemniki. Vsak nepristranski človek ve že davno, da ne služijo te tolpe za varstvo imetja in podobnih lepih reči, temveč predvsem za provoka-cijo delavcev, aa povzročanje nereda in za pobijanje. ima vse urejeno za kpntest popularno^, ki'se vrli saeno s plesno zabavo v soboto 16. februarja v dru tveni dvorili na Boydsvillu. Ker bo ta prireditev nekaj novega, jo ljudje z zanimanjem pričakujejo. Oddane bodo srečnim poseanikom tudi nagrade v gotovini. Jpsepb £noy. . In potem je Stalin mar.-i-' zumt> *abo da hočejo kaj, kar je Trocki priporočil, 1 nJimi varovati svoje interese, | osvojil in uveljavil v svojem katere smatrajo za najbolj o-i programu ekonomske rekon- »rošene takrat, kadar ye delav-strukcije. ^ CI "»puntajo". — Marsikdo izmed k tmunlstoi. KapiUlifiti pravijo, da.ta po- ki so biii obiojeni ali izključeni prej nja leta, *e je pozneje spokoril in svečano izjavil, da je bil v zmoti in da bo o is!ej zvest režimu in revoluciji.. Od kraja je komunistični ti'k v Rusiji in inozemstvu take izjave triumfalno objiivljal, kj pa. so uvideli, da *e je mar ixd: poslužil tega načina edino za- Kcija služi "miru in redu". Vča-si se jih prisili priznati, da varuje le "privatno lastnino *. Toda privatno lastnino varuje tudi javna policija in kar se tewa varo.anja tiče, jim ne bi b.lo treba nobene privatne policije. Nemalokrat se je Jogjdilj, tla ie v slin-aju stavke unija ponudila šerifu in policijskim oblastim sodelovanje in jih za jot j- to, da ni bil čisto odrinjen ali, §P I celo kaznovan, so izjave publi-! YlIa' d* od *tram unijikega de- cirali bolj oprezno, ker so d\ >1 lav8tva n,e bo ne naPadov i a ; privatno lastnino in ne k.šitve j mira in reda. Ako so oblasti rabile več redarjev, so jim ujii^e mili v iskrenost spok^rnjkov. V inozemstvu se je zgruzal nad zadnjimi eksekucijami najbolj liberalen tisk, v tej dežel: npr. posebno revija "Natijn". Kar se tiče socialistov, vedo, da je diktaura pač diktatura, zato so nasprotni drastičnemu nači-j] nu vlade enega človeka. Ta incident ne bo imel v no- LEO KAMENEV I tranjosti sovjetske Unije nika-lt .... | i * x lice komunistične opozicije, iz kih v#č jih * posledic. Ogromna Stalin odrinil z vladajoče pozi- katerih se bi pojavila večja te- večina komunistične stranke je cije. kajti Zinovjeva ambicija roristična akcija, je diktirati, ne pa. da bi drugi Leo Kamenev je imel raznej izvajali diktaturo nad njim. vodilne službe, predno se je šel Je tedaj v opozicijo, ki pa mora| umakniti ljudem, ki jih I je izbral Stalin. Bil je komisar moskovskega distrikta in tudi | že predsednik sovjeta ljudskih: komisarjev, torej na enako visoki poziciji, kot jo ima zdaj Molotov, ki je zapretil, da ne bo z opozkionalci nič prizana-' .šanja. Vlada jih imenuje za kontrarevolucionarje, četudi je Zinovjev v enem pismu Stalinu med drugim dejal, da je bil on (Zinovjev) tovariš lunina? s katerim sta se skupno bojevala, skupno trpela in bila preganjana, in skupno gradila temelj sovjetski Uniji. V diktaturi ne more biti drugače. Za dva ali ducat diktatorjev istočasno ni prostora, zato v medsebojni tekmi ostane samo eden, in ta je v sovjetski Uniji Josip Stalin. On odločuje, drugi z njim sodelujejo po njegovih željah in načrtih. Kdor noče ali kdor ugovarja, mora v SF.Rlil J KIROV s Stalinom. Za to skrbi njtgova propaganda. Drugo, kar opozicijo med ruskimi komunisti uspešno razorožuje je dejstvo, da vlada lahko pokaže na napredek v industrializaciji, v oboroževanju iu v agrikulturi v vsako smer svoje prostrane dežele. ali zapor, ali v pregnanstvo, pa v degradacijo. Med diktaturo in diktaturo v načinu vladanja ni nobene razlike. Hitler je pomoril, ali dal pomoriti 80. junija okrog 90 svojih ljudi, med njimi nekdanje nacijske prvake in svoje sodelavce, in prav to bi storil Mussolini, ako bi se mu zazde-da mu njegovi ljudjjB za hrbtom niso zVesti. Po enakem je zaeno držal figo' v | pravilu se ravna sovjetski režim. Ako se ne bi, bi moral do- Josip stali;* jo je Stalin stri. Zinovjev se je 1. 1927 rešil izoošti za -1.40. Ako pridete dobite za $1.25. v urad Proletarca sami, jih Naročila naslovite: PROLETAREC, 3639 W. 26th St,, (iiicago, IU. J Hi Sobota 9. februarja: MaAkaradna vrstlica druStva "Nada" at. 102 SNPJ v jednot tttt dvpnnt. Sobota 16. februarja: Veselic« društva Pioneer št. 559 SNPJ v jed-notini dvorani. Sobota 23. februarja: Veselica kluba st: 16 JSZ v Aldin« Hali, 911 Center St. (north side). — Veselica »lovenftkrjra klu*l>a brezposelnih. Sobota 2. marca: Zabava društva "Delavec"1 št. 8 SNPJ v Starčevih prostorih. 10063 Ave. N., So. Chicago, Il|. Nedelja 10. marca: Slavnost .10-letnice Proletarca v dvorani SNPJ. i Nedelja 7. april«: Koncert pevskega zbora "Prešeren' v dvorani SiNPJ. Nedelja 14. aprila: Koncert soc. pevskega zbora "Sava" v dvorani SNPJ. Sobota 27. aprila: Zabava društva •\So*edje" na 2227 S. 52nd Ave., Cicero, Tli. Nedelja 28. aprila: Veselica s programom pevskega društva '.'Slovan" v Hrvatskem domu, So. Chicago. Sobota 4; maja: Veselica društva I Integrity v dvorani »SNPJ, Sobota IS. junija: Večerni piknik i društva Pioneer pri Stežinarju v 1 Willow Springsu. Nedelja 23. junija: Piknik društva I "IMavec" št. 8 SNPJ.' Nedelja 30. junija: Piknik dru-I šiva "Narodni vitezi" št. J19 SNPJ pri Keglu v Willow Springsu. četrtek 4. julija: Piknik federaci-! je SNPJ čikaškega okrožja pri Ke-| glu v Willow Springsu, Nedelja 28. julija: Piknik društva j Pioneer pri Stezinarju v WilIow i Springsu. Nedelj« 20. oktobra: Slavnost 25-j letnici* J S 7, v dvorani <\SPS. Sobota in nedelja 2.-3. nov,i Slav-| nost 10-let niče društva Pioneer. Nedelja 24. novembra: Ko-nccrt i pevaUga zbora "Sava" v dvorani i S>NPJ. lorek 31. dtuensbr«; Sllvastrova ' zabava kluba it. 1 v dvorani SNPJ. ' • . M < . ' v takih slučajih pjnujile j.av-karje za posebne deputi^e. Kompanije pa hočejo slug-gerje za izzivanje dta»karjev in za "protekcijo" skebov, ne pa redarje. Kako bi bilo, če bi pri lo delavcem na misel, da bi si enkrat med štrajkom pripeli policijske zvezde, pa ' potem nastopili kot uradne osebe proti kršilcem mira in reda v kom-panijskem taboru? Najbrž bi zelo završalo zaradi take predrznosti! Kar je kapitalistom dovoljeno, je delavcem prepovedano. Stavkarji niso kršilci miru; privatna lastnina jim v tak.h bojih ni na potu, kajti oni ne stavkajo z namenom razbiti tovarno ali rove, ampak da si pribore boljše delovne pogoje. Od razbijanja ne bi imeli koristi. Tudi podjetniki vedo to, ampak njim je edino na tem, da zlomijo stavko. Zlomijo pa jo najložje s provociranjem delavcev. V ta namen jim služijo sluggerji, ki nastopajo kot privatni policisti, in pa profesionalni stavkokazi, ki so navadno tudi sluggerji, najeti za izzivanje stavkarjev. Potem se dogo-de izgredi, razbije se nekaj "privatne lastnine", umorjenih je par oseb, navadno stavkarjev, nato apeli na governerja za voja ko pomoč in pa sodnij-ska prepoved proti stavkar-jem. Privatna policija je čuchia, nerazumljiva institucija za to "svobodno" deželo. Ako jo je bilo kedaj treba, je gotovo, da danes o taki potrebi ni ne duha ne sluha. O kvaliteti privatne policije ni treba mnogo govoriti. Oe ne bi bila zgodovina ameriških stavk zabeležila njenih dejanj, bi že enostavno logično razmišljanje moralo človeku povedati, da ae ne oglašajo dobri značaji za tako službo. Naloge kapitalistovskih specialnih policistov niso in "ne morejo biti lepe, in pošten delavec se ne bo tako spozabil, da pojde dražit, napadat in pobijat svoje tovariše, kadar so v boju. Razun tega je očitno, da se morejo taki zaprodanci re-krutirati le izmed ljudi, ki nimajo dela in ki tudi ne marajo delati, ker čakajo od stavke do stavke, kdaj in kam jih bodo poklicali agent j kapitalistov. Kadar ne opravljajo svoje plemenite službe, so to postopači, ako ne .;e kaj hujšega. V državi, ki se ponaša s svojimi javnimi uredbami in ki zahteva od državljana prisego, da veruje v potrebo organizirane vlade, je skoraj nerazumljivo, da trpi take navade, po katerih 8i vsakdo lasti javno oblast, seveda vsakdo, kdor je dovolj bogat za to. Ali lahko ali težko razumljivo — v Zedinjenih državah je to res mogoče. In mogoče je kljub temu, da uči dolga in mnogostranska izkušnja nevarnost te navade za takožvani javni mir in red. Kjerkoli so nastopili taki privatni policisti, je prihajalo do O konferenci v Power Pointu in drugem Bridf«port, O. — Dne 27. januarja »e je vršila v Power Pointu konferenca društev Prosvetne matice in klubov JSZ. Zaradi silovitega mraza je bi'o mnogo zadržanih, toda Bridgeport ae je kljub temu dobro odzval. (Predsedoval je Jo*. Snoy in zapisnik je pisal Nace 21em-berger. 1 Zastopniki so jprejeli dosti dobrih predlogov. Izvolili so poseben odbor štirih članov, ki bodo posečali seje naprednih društev v namenu, da jih pridobe v Prosvetno matico. V t m od-eku so Mat t Tu:ek, Cfcarlei Bogataj, Joseph škof in Flo-rian Piiek. Zastopniki klubov no imeli šs dokaj debra poročila - Članstvo drus.ev je bilo a knjigami • Prosvetne matice jakj zadovoljno. Joseph Skoff, ki je bil delc-arat na X. rednem zboru JSZ, je poročal o njemu. Zastopniki ; na tej konferenci so sprejeli 1 protestno resolucijo proti zatiranju naših rojakov na Primorskem, ki je bila poslana italijanskemu poslaništvu. Razprava glede agitacije za Proletarca z ozirom na njegovo .'JO-letnico je bila konstruktivna in uspe:na. Klubi v področju konference bodo dali skupni oglas v Majski glas. Med navzočimi se je nakolektalo $5.50 v tiskovni fond, kar je za malo skupino udeležencev konference prilična vsota. Konierenca je izvolila delegata na državno konvencijo soc. stranke, ki bo 6.-7. aprila. Udeleženci so razpravljali o drugih važnih problemih, ki se tičejo stranke, in delavstva v obče. Po konferenci so nam sodružice servirale dober prigrizek, potem pa smo imeli zabavo. Zborovanje je napravilo name in na druge dober vtis. Ampak ko sem šel tja in nazaj, sem skoro zmrznil, če ne bi bilo zaradi tega presnetega mraza, bi se od dobrih sodrugov in sodružic v Power Pointu ne poslovili tako zgodaj. V novem odboru so: Joseph Snoy, tajnik in organizator; Florian Pishek, organizator; Joseph Skoff in Frank Matko, nadzornika. Organizatorji v naselbinah: Louis Gorenc za Bridgeport; Matt Tušek, Po-wer Point; Frank Završnik, Piney Fork; John Mrzel, Pow-hatan Point; Jacob Mihevc, Salem. Prihodnje konferenčno zborovanje bo junija v Bridgepor-tu. Istega dne bo tudi prireditev v prid konference. Hvala sodrugom in sodruži-cam na Power Pointu za postrežbo in gostoljubnost. Pravo svarilo ob pravem času Okrožna delayska konferenca v Nashvillu, Tenn.,'ki ima v področju NRA nalogo pomagati v reševanju industrialnih sporov, je 22. januarja izdala poročilo, v katerem svari Koose-veltovo administracijo pred bližnjimi ekonomskimi boji, ako kongres ne prepove kom-panijskrh unij in uveljavi določb v NRA, katere so bile sprejete v protektiranje delavcev. — Konferenca, ki je trajala d a dni, je obsodila uporabljanje milice proti stavkarjem. Uigi-rala je sprejeilii amendmenta k ustavi, ki bi prepovedal delo otrok v industriji. Justičnemu departmentu je priporočila, nej preišče delovanje koncila indu-' strijalcev v južnih državah, predsedniku Rooseveltu pa, da naj preskrbi, da postane Har-lan county v Kentuck/ju spet del Zed. držav. Francija ne verjame Hitlerjevim izjavam Kljub zagotavljanju nemškega diktatorja Hitlerja, da mu je edino za mir, mu v Franciji ne verjamejo in francoski vrhovni vojni svet je odobril podaljšanje obvezne vojne službe z ene/a letu na 18 mesecev. PRIREDBE KLUBOV Je Se L. Klub št. 11 v Bridgeportu Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURL: At 3724 W. 261 h Street 1:30—3:30; 6:30—«:S0 Daily Tel. Crawford 2212 At 1856 W. Cermak Rd. 4:80—6:00 p. m. Daily Tel. Canal »695 Wedne.«day and Sunday by appointmenta only Reaidence Tal.: Cratrford 8440 « If ne «mw«r — Call A uit in S700 V »ledečem ftioamu »o priredbe klubov JSZ, Iconferenčnib organiza* cij in ••cialialičnili pevskih zborov. Ako priredba vaiefa kluba a i vključena, naai »poročil*. FEBRUAR. BRIDGEPORT, O. — Konte.t za popularnost in plesna zabava kluba it. 11 JSZ v soboto 16. februarja ▼ dvorani na Bovdsvillu. CHICAGO, ILL. - Sbod aaglcikcca odseka kJeba U. 1 JSZ v petek S. fe-brvarja na 27C0 S. Turner Ave. v spomin obletnice upora avstrijskih socialistov. STRABANE. PA. — Veselica kluba »t. 11S JSZ v soboto 16- februarja v dvorani društva Postonjska Jama SNPJ. CHICAGO, ILL. — Manifestacijski •kod v kolizeju na S. Wabash Ave. v nedeljo 17. februarja pop. v protest proti fašizmu ob priliki obletnice upora socialistov v Avstriji. CHICAGO. ILL. — Veselica kluba it. 16 na north side v soboto 23. februarja v Aldine Hali. MAREC. DETROIT, MICH. — V nedeljo 3. marca vpr i zorita kluba it. 114 in 115 JSZ v Slov. del. domu socialno dramo *'Rdeče rože". CHICAGO, ILL. — Slavnost 30-letnice Proletarca v nedeljo 10. marca v dvorani SNPJ. IMPERIAL, PA.—Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice v nedeljo 24. marca dopoldne. APRIL. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 14. aprila koncert Save v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert aoc. pevskegm zbora ''Zarja" v nedeljo 14. aprila v SND. CLEVELAND, O. — Veselica klu-ba it. 49 JSZ v Slov. del. domu, v nedeljo 21. aprila. MAJ JOHNSK)WN. PA.—Majska slav-nost kluba it. 5 v soboto 4. maja. SPRINGFIELD, ILL. — Prvomajska slavnost klaba it. 47 JSZ in vpri-zoritev drame "Razvalina življenja". ' Waukegaa, ILL.—Konferenca druitev Prosvetne matice in klubov JSZ v nadel je 19. maja v Slov. nar. domu. WAUKEGAN, ILL.—V nedeljo 19. maja pop., po konfarenci JSZ, vpri-zori dramski odsek kluba it. 1 Mo-ikričevo soc dramo "Rdeče roie'*« JULIJ. CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 in odsekov v nedeljo 21. julija na Pintarjevi farmi. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. ___ A i ugoslav \Veekly Devoted to the Intci* Mt i>f the \Vorkerrf i OFFICIAL ORGAN OF Vugoslav Federation S. P. J PROLETAREC KDUCATION, ORO A NIZ A TI ON CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1430. Publithcd W««kly at 3639 W. 2«th St. CHICAGO, ILL., February 6, 1935. VOL. XXX. AN INADEOUATE PROGRAM&JS THE PROFIT SYSTEM By Norman Thomas After twenty-five years and more of Socialist agitation the Administration is jamming through Congress a seeurity program for the principles of vvhich Socialists were pioneers. Senator VVagner, in support of part ot that program, citea fi-gures to show the immense funds which could have been accumulated in the *20's f^r unemployment reserves on the basis of his bili. Shall Socialists and other lovers of justice therefore join in a great jubi-lee? Emphatically not. It cannot be made too clear that the 'Presidenfs security program is going through Con-gress, not as an inadequate step in social justice, not as a means of feediivg labor's army while it struggles on toward Sociahsm, but as a pitiful sop to keep the vvorkers quiet. Its chief support comes from con-servatives vvho heretofore have damned ali security legislation. Frankly, they support it be-cause they are atraid of ade-quate legislation or of sueh im-possibilist legislation as the Tovvnsend Pension Plan. . Listen to the editorial state-ment in the Nevv York Times: "Merely to endorse them (the Presidenfs bills) is not suffi-cient. They vvill have to bej made like so many battle flags to lead the opposing hosts. If that is done vvith vigilance and vvith valor, there can be no doubt that the advocates of ex-travagance and individual gifts outright from the Treasury vvill be driven from the field." Comment is superflous. What the President proposes in his security program is grossly inade comrades, wlll be a joint meeting: of th;> Knglish seetion and their Senior Branch. Comrida Dreifuia vvil apeak in KnglUh. Membera of the Hohemian bianehes have also been invited to cooperate. An intereating program ha* been prepared. Inaddition to the main speech of the evening, the Eng-lish seetion wiM present a uhort akit. CROWS WEAKER Whatever his intentions may i port the poor, let us imagine an in mjnd that the present na-be, President Roosevelfs plan extreme čase. Suppose, for ex- tional adminiatration sought to for financing his security pro- ample, half the population | regiment industry under codei ^ram is eertain to nudge the vvere vvorking at a vvage of $5,0 private profit system several per vveek and the other half notehes further along the road unemployed and \vithout any to oblivion. The idea is to supply the unemployment indemnity bHl ™loftn. ^niu^n wHli -onejr for jobless relief by pay- soroethin* on the order. let uk|,);,0 a num!»er of songa and r°H and other taxes, vvith the say, of the Lundeen Bili. Stili i recitationa. general thought in mind that better, vvhat is needed is a posi-l A(imi*Hion i* free and everyone i* everybody shall share the bur- tiv,. anH rnmnrphPiHivp nrn- CO?diaU]r mvited to present. TU (jr)) ,;tthrr than foret' it upon meeting vvill take plače in the Kast ' Sect.cn of Steblo'* Hali jnatead of the »eetioti u-tMj^j^the la>t meeting tive and comprehensive pro gram for maintaining a decent standard of living for American vvorkers. In the end that means of t'.*e Ka^lish branch. The time i« be employed at lesa than the, Socialism; nothing less vvill do. p- M th»» Friday—M«ry Jug«. regular vvage. AH those now| ______ ____ j - unemployed are to be depen- i n w7 i/ i/ 4 Bughouse Fable dent upon the eold mercy of a public vvorks program at "ae-curity vvage." This is no plan for unemployment relief that »s vvorthv of the name. It is instead a eold calculation of the the shoulders of those vvho con-trol the nation's vvealth and profit most by the exploitation of vvorkers. Hovvever, despite the approval of the owning class. tor that idea, in the end private profit system. The vveakness of the presi- THE RADICAL S(HI417 JUSTICE M , .... ti Ofti« upon a time there was a great There L no aueh h mg as aoeial inveolor who an aut0matic justic« w 11 h o u t Se happy. One day for social justice, and yet oppo*e» So- he fapn(f the machine had turned out dent\s plail is that it tends tO ciali^m, is either a mu^lle-head or a rauch inor^ than be needed to live re-distribute_rather than ill- and »k- haPPy. Thereupon he naw crease_the nation's purchas- there was no need to presw the but- . A , . r... , i ton and he wandered far afield where »ng povver. And that Wlll hurt he was found dead a few weeks later. private business rather than The coroner'« jury brought in a ver- help it. diet of justifiable afarvation cauaed , , , __, by technological unemplo.vment. To understand the general — American Guardian. results of making the poor sup- income vvhatever. Then a law is passed vvhich compels the $50 vvorker to sacrifice $25 in or-der that the jobless may also have $25. -t—« VVhat happens then? Prior to the enaetment of this supposed lavv half .the popula-tion vvere in a position to be vvhich vvould entail the sacrifice of individual decision. It is the same idea vvhich causes Labor's exploiters to entertain the thought of poor relief in any of its forms. But Capitalism is very, very sick^and extreme measures must be used to exten:f its life for any considerable time. Half-way "security" programs, vvhich vvill dislocate purchas- and furniture. But novv that is it is eertain to react against the changed. A $25 vvorker can not faker.—T. M. L. Thcy call me radtcal, becaiise I seek To raise the coucaoe of the mrek: That rast contingeut ichich ha* knoini The h cel of ti/rant, knarc a ud dront. / strice to folloic Him aloiifj The irai/ irhich should be l i g h t with sonfj, Instead of blood and atceat and tears, Opi>ressioH, bitterness a ti d fears. Tht./ call me rad i ca l, becaiisr I sec The end of grerd and miseri/, I ste the rain-boic's end on earth, IVhcii man no nuorc icill tarst his Ki, tli; Hiif will instead greet each nen» da;i And help his brother on the u*oti. T lic icay of ali, nor race nor h v< To stifle not the vili to do. Thi i/ call me radical, but instead Of f celino shame, I lift mu head. The term bestoiced on me in seom. Causes in me to be bom .1 courage g rim, not to be denied, Determined not to swerre asidc. Vltcre now nuj oni it hope the grare. I sec a trorld irithout n rhflc. \Vc1l( r R. St. Clair. -T*--- MUZZLED PRESS IN GERMANY The Trans-Atlantic Information Service raporU the following about an editorial staff which got itnelf into trouble vvith the Naxi rulers for pub-lishing a headline that was not to their liking: "Fear of not only Socialist deeda. but of word*, ia kounding the Nazis, as evidenced by the tragi-oomic ex-perience of the Berlin evening paper •'Acht tlhr Ahendblatt". The paper, which waa formerly liberal but coor-dinated itself under Nazi Uitelage shortly after Hitler'« victory, re- i cently cartied an article c-oncerning brought to police headquarters and aubjected to houra of interrogation in an effort to prove that they were aetive in spreading Comm>uniat and subversive propaganda. Only after having establi.shed their innocence and having proved that they were old »nd trusted Nazis. were they freed with a stern warning that nothing of the kind must happen again.'* good costumers for the heavy j ing povver vvithout inereasing industries. They bought auto- it, vvill merely spread the po-mobiles, homes, refrigerators verty ol the masses and, by de- stroying the demand for goods and services in basic industrial tielda, add to the vast army of people vvho are no longer able to use the producU of ma- , chinery. Instead of payroll taxes, those who vvish to retain the present economic order of pro-duetion for private profit vvould by man.v automobiles and those various other things Which the larger industries must produce and seli in order to thrive. VVhile everybody eats as a rc-sult of the nevv arrangement of things, lew do much more than that and the major industries lose millions of the customers be vvise to approve taxes on big vvithout vvhich ^private profit profits and even capital levje«, businesses cannot exist. 1 But in the erisis the great have Since 1929 it has become in- become small and stupid. Too creasingly apparent that the late vvill they learn that he Capitalist sy«tem can exist only vvho would save his profit« if the capitalists make saeri- shall yet lose his profit system. fices. It vvas vvith this thought i . .—Reading Labor Advocate. _f- ' - _ Hg II ARCHLI0HT lltllli. i>........ Donalo Lotrich lih,,,, I didn't mean to pa»s up a report on the last meeting of branch No. 1 JSF, last vveek. The meeting needs comment for more than one reanon. Personally, I vvas di*appointed at the attendance. I had expected a larger membership to be present in view of A Glorified Luncb Counter for Workers There are about 18 million per- the fact that cards were mailed to ali (»erman-Freneh reconcilation efforta. SOns on the relief rolls in the United j comrades notifying theim of the ex-The article appeared under a seream- States, and big capitalist organiza-; tensive annual reporta vvhich were to ing headline: "Nflblker, hiirt die Sig- . tions are urging public authorities to be given and of the intereating Rinb-nale" (Nations, hear the signals). Cut relief to the bone in the name of ject vvhich wa« to he diseusi^ed. The "This slogan, wjiich ia identical -vvith j "eoonomy." the first words of the 8ocialiat Inter- j Terrible Tedc devi*ed -that will guarantee to every man, women >ttd child economic ae-curity /rom the day of birth till the aun of declining years has set. Jjl t hi; taak- ^atabliahifif «ttch an industrial system, sueh a social order, we have set our hands and hearts. And what a wet|rht of woe, what a torment of anxiety and men-tal suffcring, what an infinite burden of distresa, sueh an achievement vvould lift from the hearts and homes of ali humanity!—Public Ovvnership. —3r*--T SUCCESSFUL LIVES As we witness the nanorama and #ee so many devoted Socialista giving themselves to the cause, here and there one of them giving "the last full measure of devotion," we reflect how infinitely better it is to spend iwic's life in doing good in the vvorld than to spend it in getting rich or In seeking the gratification of personal atr bition. Socialist* as a rule are able and industrioua. Many of them have the r >ility to become wealthy if they had chos^n to point their energioa in that direetion; but they were wiae enougti to see how empty and futile life U vvhen that course is pursued. John Ruskin said it ia as imposaible for a wise and good man to npend ali his time in making money as it is for him to spend aH hia time in eating. One has to eat to live, Init he tfould be a poor stick if he lived only to eat, and he ia a poor atick if he llves only to make mon«y. On account of the unselfish aervice of each and every devoted Socialist, mrn or woman, boy or girl, world comradeship is a little nearer. To anyone who is interested in living a life that Is vvorth living, vve cannot give better advice than to join | the Socialist party and be aetive In its j regalar work. In this there ia a satia-f# tion that cannot l»e found in any other way. It avoids the aense of fu-tility which brings so much diacom-foi t ' Vovihose who have'nothing to live for. It makes life a splendid ad-venture, every minute of it vvorth while.—The Milvvaukee Leader. reporta vvere made; so VM the lec-ture on 44Wo-men" by Comrade Mary Jugg. Both -were worthy of our con-sideration but each received mild attention. These seems to be a ten-dency to pasa up some things hur-riedly. The suibject of women and how to make them aetive de.serves a lot of our time. At least a whole lot more than vve have given it. How-; ever, some seevn to believe that the suibject is to distant and much more *o if its direetion comes from some ouUide unit of the party. And then, to -trrp tt off. Some 0f our comracTe-sT in their anxiety to rush for time oause a losa of time by arousing ner-vou« confusion. This has hap>pened at each of our paat three meetings and seems to have a bad effect on our meetings. Let's prevent sueh un- nece«?