3 830047 0 1 5500 Zdravstvo » Lesna • Gozdarstvo leto: XXXXI december 2009 številka: 1 2 Cena: 2,90 EUR Poštnina plačana pri pošti Slovenj Gradec GOZDNO GOSPODARSTVO SLOVENJ GRADEC D.D. IM v : . • g | • ■m-t • Praznujejo • Ljudje in dogodki • Kultura in jezik • Prgišče zgodovine • Razvedrilo • Spominjamo se jih ■ ' Ob izteku v Delniška družba Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec se je v času finančne krize in gospodarske recesije izkazala kot stabilno podjetje. Težave v globalnem gospodarstvu se sicer odražajo v poslovanju podjetja, vendar se zaposleni uspešno in brez večjih pretresov prebijajo skozi zahtevnejše pogoje poslovanja. Podjetje si je s poslovanjem v preteklih nekaj letih ustvarilo rezerve za takšne čase in ustvarilo pozitivno podobo v okolju, v katerem deluje, tako da ima podporo tako pri dobaviteljih kot pri finančnih institucijah in pred njim je obdobje nenehnega izboljševanja poslovanja, ki zahteva znanje, vztrajnost, inovativnost in delavnost. Gozdarji smo s strokovnim znanjem in sonaravnim načinom gospodarjenja v desetletjih vzgojili kvalitetne gozdove, s katerimi se ponaša slovenska družba in katerih stanje občuduje tudi evropska gozdarska stroka. Ti gozdovi so danes na Koroškem naravna danost in v tem času upada določenih gospodarskih dejavnosti priložnost za intenzivnejši razvoj na področju turizma in lesne predelave, ki je bila že nekoč ena vodilnih dejavnosti na Koroškem. GG kot gospodarska družba je usmerjen v izkoriščanje teh naravnih danosti. Državne inštitucije, načrtovalci, projektanti arhitekti in investitorji tudi v slovenskem prostoru, predvsem pa v evropskem, vedno bolj prepoznavajo les kot gradbeni konstrukcijski material. Energetsko varčni objekti so vedno bolj zaželeni v slovenskem in svetovnem bivalnem okolju. Les je material za zunanjo in notranjo uporabo, ki je obnovljiv, energetsko varčen, ekološko neoporečen in za človeka najprimernejši ter tradicionalni sopotnik v okolju našega bivanja. Predelava lesa ne obremenjuje okolja in ni energetsko potratna. Gozd, les in človek so osnovni elementi, ki dajejo priložnost za obstoj in razvoj družbe GG Slovenj Gradec ter z njo povezanih podjetij. Prepričan sem v vizijo delniške družbe Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec, da postane vodilna družba na področju pridobivanja lesne mase iz gozda in vodilna družba pri posredni in neposredni oskrbi ljudi z lesom za njihove bivalne in energetske potrebe. Vizija je realna, jasna in dosegljiva. Na osnovi realno ocenjenega sedanjega položaja in začrtane strategije razvoja bomo uresničili vizijo prihodnosti. Z uvajanjem sprememb na področju delovne kulture, v odnosu do dela, v vodenju, organizaciji, izboljšani logistiki in tehnologiji bomo nadomestili zaostajanje za najrazvitejšimi evropskimi podjetji na področju gozdarstva in primarne predelave lesa. V podjetju imamo jasno strategijo in jasne cilje, kaj bomo delali in kaj prodajali. Dosegli bomo stalno visoko raven kakovosti in učinkovitosti izvedenih storitev ter produktov. Strategija je usmerjena k rezultatom, osredotočena na kupca in na nenehno pridobivanje znanja ter uporabo le-tega v praksi. V družbi je posameznik še vedno najpomembnejši in edini, ki ustvarja vrednost, zato je pomembna trajna visoka motivacija zaposlenih, za kar je odgovoren vodja, prisotnost pravih in pravočasnih informacij in dobri medsebojni ter delovni odnosi. Vsem mojim sodelavkam, sodelavcem, gozdarjem, poslovnim partnerjem in tistim, ki so neposredno povezani s podjetjem, se zahvaljujem za vse, kar smo skupaj v letošnjem letu dobrega ustvarili. V prihodnje vsem želim obilo sreče in zdravja ter prijetno praznovanje ob zaključku leta 2009. eta 2009 Leto 2009 je za nami in najbolje bo, če ga čim prej pozabimo. Krizno leto je v našem življenju zapustilo neprijeten pečat in pomembno opozorilo, da je kapitalistična potrošniška miselnost zgrešena bodočnost. Nemoč aktualne politike pri reševanju nastale situacije je dokaz, da je liberalni kapitalizem ušel z vajeti. Vse do sedaj veljavne potrošniške vrednote so se spremenile v zlagano iluzijo. Posredno smo krizo občutili tudi v Zavodu za gozdove Slovenije, saj so letošnje in v preteklih letih nepotrebne racionalizacije pripeljale do absurda. Pa kaj naj pričakujemo od države, v kateri še predsednik Vlade ne more popiti kave iz državnega proračuna? Navadili smo se tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in, no ja, tudi za gozdarstvo. Gozdarstvo minister omenja takrat, ko se je potrebno hvaliti, da imamo nadpovprečno ohranjene gozdove in da zaradi njih presegamo postavljene Kyotske kriterije. Omenja ga tudi takrat, ko so potrebne reorganizacije gozdarstva zaradi kratkoročnih interesov politike in posrednega vpliva »gozdarskih tajkunov«. Žalostno, da bodo po dobrih dveh letih veljavnosti Nacionalnega gozdnega programa in Zakona o gozdovih pisali spet novega, in to z isto gozdarsko ekipo na Ministrstvu in s preživetimi idejami pozabljenega in ne preveč uspešnega profesorja gozdarstva v pokoju. Žalostno, zelo žalostno. Trajnostni razvoj gozdov, ki zagotavlja dolgoročnost gospodarjenja z gozdovi, je nas gozdarje že zdavnaj naučil, da kratkoročne zmage pomenijo največkrat dolgoročen poraz. Zato je strpnost in dolgoročnost gospodarjenja z gozdovi porok, da so gozdovi stabilni v vsej svoji veličini. Navadili smo se na politične igrice dnevne politike, ki sledi samo kratkoročnim ciljem in zadovoljevanju trenutnih potreb. Navadili smo se na muhavost trenutne politike in birokracije, ki iz leta v leto narašča, sredstva za vlaganje v gozdove pa so iz leta v leto manjša. Za nas gozdarje mora biti bistveno nepisano pravilo, da ostanemo zvesti temeljnim načelom gozdarstva, da opravimo vse postavljene naloge na osnovi zakonskih in podzakonskih aktov in da ostanemo zvesti predvsem gozdarski stroki. Prepričan sem, da bo naše strokovno delo dolgoročen dokaz, da smo delo opravili korektno in skladno s pričakovanji gozdarske stroke ter širše javnosti. Mirne vesti lahko zapišem, da smo si pod mojim vodstvom vsa leta za to prizadevali in z odlično strokovno ekipo in predvsem vsemi terenskimi gozdarji tudi uspešno izvajali, za kar sem vsem zaposlenim v Območni enoti Slovenj Gradec izjemno hvaležen. Verodostojen dokaz so konec koncev gozdovi na Koroškem! Politika se menja, mi smo in bomo ostali v našem koroškem prostoru; ne smemo pozabiti tega pomembnega in neizpodbitnega dejstva: zvesti moramo ostati gozdu in ljudem, nikomurdrugemu! Prepričan sem, da bo za gozdarstvo prihajajoče leto 2010 boljše in prijaznejše, predvsem v smislu pričakovane prosperitete gospodarstva. Dobro sodelovanje z lastniki gozdov in Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec je porok, da bomo tudi v letu 2010 uspešni. V izteku leta 2009 se v imenu sodelavcev iskreno zahvaljujem lastnikom gozdov, članom Sveta območne enote, kolegom v drugih organizacijskih enotah, poslovnim partnerjem, strokovni javnosti, predstavnikom lokalnih skupnosti in vsem drugim za tvorno in plodno sodelovanje. Vsem, še posebej bralcem Viharnika, želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Silvo Pritržnik Spec. Milan Tretjak Nova pridobitev v Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec Syncrofalke in bager Liebherr Danijela Zaveršnik, dipl. ing. gozd. Novosti v tehnologiji so zadnja leta kar stalnica v gozdarstvu. Tako imamo v Sloveniji že kar nekaj gozdnogospodarskih družb, ki so se izpopolnile in napredovale v tehnologiji in samih procesih dela. Med tako izpopolnjeno in napredno tehnologijo prištevamo med drugim strojno sečnjo in spravilo lesa z večbobensko žičnico s stolpom SYNCROFALKE. Tudi v Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec smo v tem letu bogatejši za večbobenski žični žerjav s stolpom Syncrofalke, 3 t, z vozičkom Sherpa U III in kolesnim bagerjem Liebherr 914 s procesorsko glavo Woody 60. Syncrofalke avstrijskega proizvajalca Mayr-Melnhof Žični žerjav je opremljen z vozičkom Sherpa U III, ki se pomika po nosilni vrvi, ki je razpeta med nosilnim stebrom in izbranim drevesom. Premikanje vozička se izvaja gravitacijsko (v primeru, ko žičnica stoji na cesti in les vlačimo od spodaj navzgor) ali z vlačenjem povratne in vlačilne vrvi (v primeru, ko les vlačimo od zgoraj navzdol ali po ravnem). Gibanje teh vrvi in posledično vozička je mogoče programirati, npr. na ustrezno dolžino prazne vožnje. V celoti ga je mogoče upravljati z brezžičnim daljinskim upravljalnikom. Pretovoriti je mogoče bremena do treh ton. Voziček je najpogosteje avtomatiziran, kar posledično pomeni večjo hitrost vožnje kot pri klasičnem žičnem žerjavu. Osnova stroja za strojno sečnjo je bager Liebherr 914 z glavo Woody 60. Za delo s Syncrofalkami in bagerjem smo zaposlili tudi nova sodelavca Petra Potočnika in Matjaža Zaveršnika, ki sta osnovno znanje pridobila v Postojni in Idriji, strokovno in praktično izobraževanje pa je potekalo pri samem proizvajalcu žičniških naprav Syncrofalke Mayer-Melnhof v Avstriji, ki je eden vodilnih proizvajalcev žičnic in vozičkov Sherpa v Evropi. Mayer-Melnhof je največji zasebni obrat v Avstriji, ki sam proizvaja Syncrofalke in je vodilni v Evropi za prodajo Sherpa vozičkov. dosega 750 metrov, montirano na kamion; v devetdesetih letih so se pojavile nekoliko večje mobilne žičnice Syncrofalke s Sherpa vozički, montirane na kamion z dvigalom, ki omogočajo večji izkoristek koledarskega časa, povečane so delovne hitrosti delovnih bobnov, imajo sodobnejše jeklene vrvi, ... Današnjim sodobnim žičnicam so dodali še procesorsko glavo, ki je sposobna iz drevesa izdelati sortimente. Spravilo lesa poteka v vse smeri in načine do razdalje 750 m. Možni dnevni učinki ob ustrezni koncentraciji lesa znašajo od 60 do 80 m3. Takšen razvoj pa zahteva prilagoditve dosedanje prakse dela z žičnicami. Kratek zgodovinski pregled slovenskega gozdarskega žičničarstva: • začetnik slovenskega gozdarskega žičničarstva je Lambert von Pantz, ki je med letoma 1873 in 1889 projektiral in zgradil pet gravitacijskih žičnic na Gorenjskem. To so bile nepremične gozdarske žičnice z enovrvnim nihalom; • prvi mobilni žični žerjav s stolpom se je v Sloveniji pojavil leta 1967 (tipa Mini Urus). Omogočal je le spravilo lesa navzgor; • sodobne gozdne žičnice so se pri nas začele pojavljati konec osemdesetih let (VVanderfalke). Omogočale so spravilo lesa navzdol in navzgor ne glede na položaj stojišča stroja, hitro montažo, izboljšane tehnične rešitve (hidravlični pogon bobnov, boljši materiali, radijsko upravljanje vozička, več možnih vrvnih sistemov, choker sistem vezanja bremena); • v osemdesetih letih smo tudi v Lesni Slovenj Gradec pričeli s proizvodnjo gozdarskih žičnic s stolpom TVS 1500, avtomatskih hidravličnih vozičkov ABV 1500 (avtomatski bremenski voziček) in zelo sodobno večbobensko žičnico MOBIL 2500 z elektrohidravličnim upravljanjem, Tečaj krojenja lesa in ogrevanje z lesno biomaso Jože Urbanci Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline je 19. in 20. novembra organiziralo dvodnevni tečaj iz krojenja lesa in uporabe lesne biomase. Prvi dan smo se zbrali na prijazni kmetiji Škratek nad Pamečami. Predavatelj in inštruktor Tomaž Ščuka iz Srednje gozdarsko lesarske šole Postojna nam je najprej predaval o pomenu krojenja lesa. Udeleženci tečaja na Škratkovi domačiji. Gospodar Janko Ošlovnik je tudi naš predsednik. Poznati moramo napake, ki vplivajo na kvaliteto posameznega kosa lesa. S pravilnim krojenjem se jim poskušamo izogniti in tako doseči tudi višjo ceno. Krojenje moramo prilagoditi razmeram na trgu in tudi transportnim razmeram. Pred pričetkom sečnje se je zato dobro pozanimati o odkupovalcu in se prilagoditi njegovim zahtevam. Prav tako moramo poznati razmere na lesnem trgu, prilagoditi čas sečnje, vedeti, s kakšno količino lahko nastopamo na trgu in poznati moramo standarde iz tega področja. Pri krojenju smo pozorni na napake lesa, nadmere pri krojenju, pravila pri merjenju premera in dolžine ter na veljavne standarde. Praktični prikaz smo izvedli na sečišču v državnem gozdu v rajonu nad Črnečami, in sicer na primerih iglavcev kakor tudi listavcev. Drugi dan smo se ponovno zbrali pri Škratku. Prvi predavatelj Vlado Petrič je podal nekaj teoretičnih napotkov v zvezi z uporabo peči na polena. Poudaril je, da je les za ogrevanje domač in obnovljiv vir energije, hkrati pa je tudi C02 nevtralen. Tudi mag. Luka Zajčje zanimiv predavatelj V sodobnih pečeh je možno doseči izredno visoke izkoristke. Samo pridobivanje lesne biomase pa bi pomenilo tudi odpiranje novih delovnih mest. Njegov brat Vitomir Petrič je zastopnik podjetja Viesmann in Orlan. Predstavil je najvažnejše lastnosti kotlov, ki jih proizvaja omenjeno podjetje. Nazadnje je še predstavnik kotlov Froling, Jernej Prodnik, naštel glavne značilnosti teh kotlov. Ker so ravno na Škratkovi kmetiji pred kratkim montirali kotel tega proizvajalca, smo si ga ogledali in tako tudi praktično videli, kakšna je sodobna kotlovnica s kotlom na sekance. Ne smemo pozabiti tudi domače gospodinje, ki nam je prvi dan pripravila odličen »mežerli«, drugi dan pa nadvse okusno obaro z ajdovimi žganci. Razšli smo se obogateni z novimi znanji in izkušnjami, ki jih lahko koristno uporabimo pri vsakdanjem delu na naših kmetijah. Od tu naprej je druga klasa Škratkovi se ogrevajo s pomočjo te sodobne kotlovnice na sekance Tečajniki pozorno opazujejo inštruktorja Tomaža Vlado Petrič zavzeto predava o biomasi 45. obletnica prizadevanja za zmanjšanje onesnaževanja zraka in umiranja gozdov v Labotski dolini Hubert Dolinšek, univ. dipl. inž. gozd. Na pobudo gozdnih veleposestnikov v Labotski dolini Christopha Habsburga in dosedanjega direktorja samostanskih posesti dipl. ing. Ludvviga Kramerja je direktor Koroške deželne gozdarske zbornice 6. novembra sklical jubilejni posvet v benediktinskem samostanu v St. Paulu. Ob 45. obletnici prizadevanj za odpravo poškodb gozdov zaradi strupenih plinov se je v St. Paulu zbrala skupina eminentnih gozdarjev, ki so si v preteklem obdobju uspešno prizadevali za zmanjšanje izpustov strupenih plinov in za povračilo škode gozdnim posestnikom. Pri teh prizadevanjih naših sosedov sem tudi sam aktivno sodeloval. Vključili smo tudi Gozdarski inštitut v Ljubljani oziroma našega prijatelja Marjana Šolarja, ki je aktivno delal na področju preprečevanja umiranja gozdov. Naš prispevek je pomembno vplival na uspeh naših sosedov pri zmanjšanju onesnaževanja s strupenimi plini in pri izplačilu škode gozdnima veleposestnikoma ter posledično tudi kmetom, lastnikom gozdov. Na posvetu so s prispevki sodelovali: • Christoph Habsburg, • Ludvvig Kramer, • prof. dr. Edvvin Donaubauer, • direktor gozdarstva pri deželni vladi dipl. ing. Baumgartner, direktor Deželne gozdarske zbornice. Prikazali so 45-letna prizadevanja za odpravo strupenih plinov in izboljšanja v gozdovih po odpravi onesnaževanja. S sosednjimi gozdarji še vedno vzdržujemo prijateljske odnose, še posebej s: • Christophom Habsburgom, ® Ludvvigom Kramerjem, • dipl. ing. Baumgartnerjem. Njihov odnos do mene je zelo spoštljiv, saj niso pozabili moje pomoči pri njihovih uspešnih akcijah. 20.000 18.000 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 4.000 2.000 O III -VV oCV ^ ^ 100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 O Grafikona prikazujeta zmanjšanje S02 emisij v termoelektrarni St. Andraž in termoelektrarni Šoštanj med letoma 1970 in 2003, kar je bistveno prispevalo k izboljšanju in ozdravitvi gozdov. \/ termoelektrarni Šoštanj so zgradili čistilno napravo, za katero je Slovenija dobila velik delež denarja od avstrijske vlade. Zasluge za sofinanciranje čistilne naprave v Šoštanju ima Christoph Habsburg. Bioindikatornetz Schvvefcl 1985 g deutlich unter dem Grenzwert O unter dem Grenzwert g iiber dem Grenzwert • deutlich Liber dem Primerjava bioindikacijske mreže med letoma 1985 in 2004 kaže bistveno izboljšanje stanja gozdov zaradi zmanjšanja emisij žveplovega dioksida. f jf J Priprave na četrto licitacijo vrednejših sortimentov lesa Jože Urbanci V teh poznojesenskih dneh so se že začele priprave na izvedbo četrte licitacije vrednejših sortimentov lesa. Skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije, KGZ Maribor, KGZS in Zvezo društev lastnikov gozdov Slovenije je tudi letos organizator Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline. Licitacija se bo odvijala na zemljišču ob letališču Slovenj Gradec. Brat in sestra iz Zg. Savinjske doline ob hlodu, vrednem 3.500 evrov V mesecu decembru potekata izbira in priprava lesa po vsej Sloveniji. Lastniki najkvalitetnejših dreves skupaj z revirnimi gozdarji odbirajo ustrezna drevesa. Dovoz na mesto licitacije se bo pričel takoj po novem letu. Potekal bo od 4. do 15. 1. 2010. Vsa hlodovina se bo ustrezno označila in razvrstila po prostoru, ki je namenjen za ogled. Pripravljeni bodo tudi katalogi za zainteresirane kupce. Ogled lesa in priprava ponudb bosta potekala od 23. 1. do 2. 2. 2010, ko bo tudi javno odpiranje prispelih ponudb. Dosedanje izkušnje kažejo, da je za najkvalitetnejši les veliko zanimanje. Precej kupcev je iz Slovenije, pa tudi iz Avstrije, Nemčije, Italije in celo Švice. Kupci za vsak oštevilčen hlod vpišejo Na licitacijo sodijo samo najlepši kosi Drva so za v peč, ne za licitacijo ceno, ki sojo pripravljeni plačati, hlod pa dobi tisti kupec, ki je ponudil najvišjo ceno. Po zaključku javnega odpiranja ponudb se izdela nov katalog z vpisanimi doseženimi cenami za posamezen kos. Nov katalog bo predstavljen na dnevu odprtih vrat dne 12. 2. 2010. Tudi letos bi organizatorji radi poudarili, da na licitacijo sodi zares najkvalitetnejši les. Les nižjih razredov ali pa celo drva nikakor ne sodijo na licitacijo, predstavljajo samo stroške in zasedajo prostor. Kupci morajo po plačilu lesa in dela stroškov organizacije les odpeljati od 15. 2. do 15. 3. Vse lastnike gozdov, ki imajo v svojem gozdu kakšen lep gorski javor, hrast, češnjo, brek, slivo, oreh, hruško, bukev idr. vabimo, da le-te pripeljete na licitacijo in iztržite najugodnejšo ceno. Vse dodatne informacije: Jože Jeromel, tel.: 041321099 Janko Ošlovnik, tel.: 031 6971 19 Prosilva Slovenija, Prosilva Evropa Hubert Dolinšek, univ. dipl. inž. gozd. Prosilva je nevladna mednarodna civilna organizacija, ki združuje večino evropskih držav. Ustanovljena je bila na pobudo profesorja Dušana Mlinška pred dvajsetimi leti v Robanovem kotu v Logarski dolini. Naloga in namen Prosilve sta promoviranje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi ter njihove trajnostne rabe. Od 24. do 27. septembra je bila ob dvajseti obletnici ustanovitve organizirana mednarodna konferenca, ki so seje udeležili predstavniki 24 evropskih držav in Japonske. Ob otvoritvi konference je udeležence pozdravil župan občine Solčava. Za tem so z uvodnimi prispevki (v angleškem jeziku) sodelovali: Jošt Jakša, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, • Dr. Mirko Medved, direktor Gozdarskega inštituta, Sonja Bukovec, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsi so poudarili pomen Prosilve in njenega promoviranja sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in njihove trajnostne rabe. Na otvoritvi konference so na krajši slovesnosti podelili priznanja ustanoviteljem Prosilve. To so bili: Prof. dr. Dušan Mlinšek iz Slovenije, • Herman Vobst iz Nemčije, • Prof. Otto iz Nemčije, Brice de Turkheim iz Francije, Bela Varga z Madžarske, • Maks Sušek iz Slovenije, Hubert Dolinšek iz Slovenije. Konferenco je vodil sedanji predsednik Prosilve prof. dr. dr. h. c. Jean Phillipe Schutz iz Švice, ki je imel uvodno predavanje z naslovom Razvoj sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in vloga Prosilve Evropa. Strokovna predavanja so pripravili: • prof. dr. Jurgen Bauhus iz univerze v Freiburgu: Znanost za podporo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi; ProSifva Europe European federalion o( foresters aihocating c4ose-to-nature forrst manageraent AWARD To the founder members in celebration of 20 vears since the foundation of ProSilva September 22“ 1989 at Robanov Kot Slovenia Mr. Hubert Dolinšek Founding member on the occasion of the celebration of the 20“ anniversary September 25“ 2009 Logarska Dolina, Slovenia ]RbLi— J.-Ph. Schiit/ Chairman Franz Sales Frohlich iz Nemčije: Dobra praksa sonaravnega gospodarjenja z gozdovi in izzivi za znanost; prof. dr. J. Bo Larsen, KVL Danska: Sonaravno gospodarjenje z gozdovi, izobraževanje in odnosi z javnostjo; • Thomas Marghescu, IUCN Bruselj: Stanje trajnostne rabe gozdov in povezovanje znanosti in izobraževanja; Andrej Breznikar: Napotki za razpravo in delavnico, (ki je sledila predavanjem). Naslednja dva dneva sta bila namenjena ekskurzijam po Sloveniji. Ena od njih je potekala v Pahernikovih gozdovih pod vodstvom Maksa Suška. Z mednarodno prireditvijo ob proslavi dvajsete obletnice Prosilve je slovensko gozdarstvo ponovno dobilo priznanje mednarodne strokovne javnosti za dolgoletno vrhunsko strokovno delo in sonaravno gospodarjenje s slovenskimi gozdovi. Kot soustanovitelja Prosilve me posebej veseli, da so se ideje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki jih propagira Prosilva, razširile po vsej Evropi In tudi na druge kontinente. Delavnica Ženske in gozd Mira Freidl V letu 2009 je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije v krajevni enoti Radlje ob Dravi pod mentorstvom doktorice Nevenke Bogataj (ACS) in v sodelovanju z go. Zdenko Jamnik in go. Jernejo Čoderl organiziral delavnico z naslovom „Ženske in gozd". Delavnice se je udeležilo 15 lastnic gozda oz. kmetic, ki pomagajo opravljati dela v gozdu. Prisoten pa je bil tudi g. Tone Lesnik, vodja oddelka za stike z javnostjo na Centralni enoti ZGS v Ljubljani. Po uvodnem spoznavanju je vsaka udeleženka predstavila kmetijo, s katere prihaja, in kako je sama udeležena pri gospodarjenju in delu z gozdom. Ugotovile smo, da gremo pomagat v gozd moškim, nekaj kmetic pa zna uporabljati tudi motorno žago. Na gozd gledamo kot na vir dohodka, ki naj bi bil v osnovi namenjen za vlaganja v kmetijo. Žal pa ugotavljamo, da je včasih potrebno posekati drevesa tudi za vsakdanje preživetje. Tudi naravne ujme pogosto posegajo v gozdove, kar prinaša nižji dohodek, poleg tega pa ogromno dela in stroškov s sanacijo površin. Ugotavljamo, da pravilna nega gozda z naravnim pomlajevanjem prinaša največji prirast z najnižjimi stroški, prav tako pa je pomembna tudi raznolikost drevesnih vrst. V torek, 24. novembra, smo se ponovno dobile (žal samo osem kmetic) in se podale iz Vuhreda na Pohorje v Pahernikove gozdove (551 hektarov) in k Sgermovi smreki. Pridružila se nam je tudi doktorica Nevenka Bogataj. Popeljale smo se na 1125 metrov nadmorske višine v Pahernikove gozdove k spominski plošči, posvečeni g. Franju Paherniku, ki je gospodaril z gozdovi 36 let (1905-1941) in je bil pionir sonaravnega gospodarjenja z gozdovi na našem področju. Ker pa njegova hči Vida Ribnikar ni imela otrok, je ustanovila Pahernikovo dobrodelno fundacijo, ki je namenjena za štipendiranje študentov gozdarstva in podiplomske študije. Gozdni kompleks je namenjen proučevanju gozda in v teh gozdovih se odvijajo ekskurzije. S Pahernikovo fundacijo upravlja upravni odbor, ki strokovno sodeluje z Biotehnično fakulteto, Gozdarskim inštitutom Slovenije, prav tako pa tudi s strokovnjaki iz tujine (Švica, Nemčija, Avstrija). Pod vtisom novih znanj in čudovitega razgleda z vrha Pohorja smo se napotile nazaj proti dolini. Ustavile smo se pri spominskem obeležju avtorja Jirjia Kočice (spomenik družini) iz pohorskega marmorja, kjer starša povzdigujeta otroka k nebu in mu namenjata višje cilje - ga darujeta. Naslednja postaja je kiparska stvaritev istega avtorja, ki označuje pot k Pahernikovi smreki, katera s svojo mogočnostjo in starostjo priča o času začetkov Pahernikovega gozdarskega dela. Sama smreka nas je dobesedno očarala. Menim, da njena mogočnost vzame sapo vsakomur, saj smo ob njenih koreninah delovale kot palčice. Premer smreke je po zadnjih meritvah 133 cm, v višino meri 48 m, lesna masa pa po izračunih znaša 21 kubičnih metrov. Nato smo se ustavile še pri cerkvici sv. Bolfenka in si ogledale njeno notranjost. Na območju nekdanje Pahernikove domačije Pred njo stoji mogočna lipa, posajena leta 1648 v čast vestfalskega miru, v neposredni bližini pa je bolfenška šola, katero je prav tako dal postaviti Franjo Pahernik. Nazadnje smo se ustavile še pri evropski lepotici Sgermovi smreki, ki se s svojimi 61,8 m vitka vzpenja v nebo in je uradno izmerjena najvišja smreka v Evropi. Debelina debla na panju znaša 113 cm, skupna lesna masa pa 30 kubičnih metrov. Zadnje meritve so bile opravljene leta 2006. Na koncu smo se ustavile v Vuhredu, kjer nam je dr. Nevenka Bogataj predstavila izsledke raziskave „Ženske in gozd". Rezultati so bili kar presenetljivi. V Sloveniji je ca. 300.000 lastnikov gozdov. Od tega je 43 % lastnic žensk, 38 % lastnikov moških, ostalih 19 % pa so solastništva. Raziskava je pokazala, da so ženske zelo dobre organizatorke in da znajo ceniti gozd. Gospa Nevenka je podala tudi primerjavo z izsledki podobne raziskave na severu Evrope, na Švedskem, ki kažejo podobne, če že ne enake rezultate. Za nami je bil prijeten dan, poln vtisov in tudi novih spoznanj. Delavnica za lastnike gozdov iz nege in varstva mladega gozda Primož Areh, dipl. inž. gozd, © Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Foto: Primož Areh Gozdovi, ponos koroškega kmeta. Pokrivajo skoraj dve tretjini koroške pokrajine. Čistijo vodo in zrak, so življenjski prostor številnim živalim, skrbijo za našo klimo, omogočajo rekreacijo in pouk mladini, dajejo gozdne plodove in nazadnje les in življenjski prostor podeželskemu prebivalstvu. Velik del koroških gozdov je v zasebni lasti in ravno v teh gozdovih se križajo interesi države in lastnikov gozdov. Eno izmed osnovnih vodil Zakona o gozdovih Slovenije je aktivno sodelovanje javne gozdarske službe z lastniki gozdov pri določanju ciljev in vseh potrebnih ukrepov za doseganje ciljev v gozdovih, ki so v zasebni lasti. Za doseganje rezultatov in ciljev na tem področju so potrebna določena znanja in izkušnje, ki jih lahko pridobimo z obiskom delavnic in seminarjev. Mislinjski gozdarji smo 24. novembra 2009 za lastnike gozdov v občini Mislinja, s področja Razborce in Male Mislinje, organizirali delavnico na temo „Nega in varstvo mladega gozda". Delavnica je potekala v prijetnem okolju domačije Gril, kjer sta gospodar Stanislav in gospodinja Angela s svojimi dobrotami in prisrčnostjo prav prijetno poskrbela za nas. Seminar sva vodila vodja KE Mislinja Mirko Cehner in revirni gozdar Primož Areh. Po dobrodošlici in krajšem klepetu smo predstavili osnove Zakona o gozdovih, vlogo javne gozdarske službe, vloge in funkcije gozdov, pomembnost nege gozdov, vrednotenje sortimentov in sodelovanje manjših lastnikov na trgu sortimentov. Drugi sklop predavanj smo nadaljevali z osnovnimi načeli ciljev, s principi gozdnogojitvenega načrtovanja, stopnjami v razvoju gozda in posameznimi ukrepi po razvojnih fazah. Na to temo smo si ogledali tudi krajši film. Po krajši strokovni razpravi smo nadaljevali s tretjim sklopom predavanj o varstvu gozdov. Tudi tokrat seje razvila konstruktivna razprava, ki pa smo jo morali žal prekiniti zaradi časovne stiske. Po manjši zakuski smo delavnico nadaljevali v domačem gozdu, kjer nam je gospodar podal nekaj informacij o njihovi kmetiji. Delavnico smo končali s krajšim sprehodom po gozdu in z ogledom posameznih ukrepov. Udeleženci delavnice so se podali v gozd Po krajši analizi delavnice smo bili gozdarji in lastniki gozdov enotnega mnenja, da je takšna oblika sodelovanja nujno potrebna. Pridobili smo si nova ali pa obnovili stara znanja in starejši so na mlajše prenesli svoje izkušnje. Vsi pa smo se strinjali, da je tudi v bodoče potrebno z gozdovi gospodariti načrtno in z ljubeznijo, kar pa je zapisano že v duši koroškega „pavra" I Podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov v letu 2009 Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd, ® Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Foto: Borut Debevc Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v evropskem prostoru, z gozdom je poraslih več kot 60 % njene površine. Med najbolj gozdnatimi območji Slovenije je tudi gozdnogospodarsko območje Slovenj Gradec, v katerem so vsi gozdovi koroške regije. Slovenski gozdovi so raznoliki in dobro negovani. So rezultat več kot polstoletnega strokovno načrtovanega dela slovenske gozdarske stroke. Upoštevanje reliefnih, rastiščnih, klimatskih in drugih naravnih pestrosti, predvsem pa raznolikosti in pomembnosti funkcij gozda, je osnova za uspešno sonaravno in na dolgi rok načrtovano gospodarjenje z gozdnim prostorom. Javna gozdarska služba usmerja gospodarjenje z gozdovi skupaj z lastniki gozdov. V Sloveniji je več kot 300 000 lastnikov in solastnikov gozdov, v slovenjegraški območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije več kot 5 000. Med njimi je veliko skrbnih lastnikov gozdov, ki si zaslužijo javno priznanje. Zato Zavod za gozdove Slovenije že od leta 1999 v vseh štirinajstih območnih enotah izbira najbolj skrbne lastnike gozdov. Vsako leto dobi priznanje po en lastnik gozda iz območne enote. Izbrani so po kriterijih Zavoda za gozdove Slovenije za najbolj skrbnega lastnika v tekočem letu. Namen priznanj je poudariti pomen skrbnega gospodarjenja z gozdom. Javna gozdarska služba usmerja gospodarjenje z gozdovi, realizacija pa je odvisna predvsem od lastnikov gozdov. Pomembno je širiti zgled dobrih lastnikov gozdov po naši domovini in si prizadevati, da jih bo zmeraj več. V Sloveniji je kar 43 % lastnic gozdov, 38 % je lastnikov. V desetih letih je bilo med 154 izbranimi območnimi najbolj skrbnimi lastniki gozdov 6 žensk. Letošnjo druščino najbolj skrbnih lastnikov je popestrila ena predstavnica žensk - Simona Šiftar iz OE Murska Sobota. Gasilska slika udeležencev delavnice Najbolj skrbni lastniki gozdov v letu 2009 Letošnja slavnostna podelitev priznanj 14 območnim najbolj skrbnim lastnikom in lastnici gozdov je potekala 3. decembra 2009 v Kosovelovem domu v Sežani. Udeležencem slavja so bili vsi prejemniki priznanj predstavljeni v pisnih utemeljitvah, v katerih so bile poudarjene vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom. Vsi letošnji najbolj skrbni lastniki so tesno povezani z gozdom in vsestransko skrbijo zanj. MEJIj#J L jpT ■' ^Bf;| Najbolj skrbnemu lastniku gozda v OE Slovenj Gradec je podelil priznanje direktor ZGS Jošt Jakša Vsako leto gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije Območne enote Slovenj Gradec glede na podane kriterije najprej izberejo najbolj skrbnega lastnika gozda v krajevni enoti. Iz skupine šestih najbolj skrbnih lastnikov posameznih krajevnih enot komisija izbere najbolj skrbnega lastnika leta. Koroški gozdarji so prepričani, da so vseh treh koroških dolinah zelo prizadevni lastniki gozdov. Vsako leto je za najbolj skrbnega lastnika gozda izbranec iz druge krajevne enote. V krajevnih enotah Območne enote Slovenj Gradec so bili za najbolj skrbne lastnike gozdov v letu 2009 izbrani: KE Mislinja: Herman Hrustel, p. d. Hrustel, Kozjak; KE Slovenj Gradec: Robert Kac, p. d. Jurij, Slovenj Gradec; KE Dravograd: Anica in Franjo Grešovnik, p. d. Apačnik, Sv. Danijel; KE Prevalje: Pavel Gerdej, p. d. Gerdej, Dolga Brda pri Prevaljah; KE Črna: Franc Knez , p. d. Cvelber, Črna na Koroškem; KE Radlje: Maks Sušek, zastopnik Pahernikove gozdne posesti in upravitelj Pahernikovega sklada v ustanavljanju iz Radelj ob Dravi. Letošnji najbolj skrbni lastnik gozda v Območni enoti Slovenj Gradec je Pavel Gerdej z Dolgih Brd. V sosednjih območnih enotah so bili za najbolj skrbne lastnike gozdov v letu 2009 izbrani: v OE Maribor Nikodem Hribernik iz Breznega, v OE Nazarje Andrej Glušič iz Rečice ob Savinji in v OE Celje Dejan Zorko iz Praperč na Vranskem. Pavlu Gerdeju in ostalim najbolj prizadevnim lastnikom gozdov želimo še veliko let skrbnega gospodarjenja z gozdom in strokovnega sodelovanja z javno gozdarsko službo. In kakšna je bila utemeljitev gozdarjev ZGS OE Slovenj Gradec za izbor letošnjega najbolj skrbnega lastnika gozda v območju Pavla Gerdeja? Pavel Gerdej je gospodar na kmetiji Gerdej - to je tudi domače ime - na Dolgih Brdih. S kmetije je lep razgled na Peco in Uršljo goro. Na kmetiji gospodari z ženo Bernardo, vzgojila in do kruha spravila sta sinova Pavla in Andreja. Pavle je poštar, Andrej je zaposlen v železarni. Gerdejeva kmetija je velika 48 ha, gozda je 34 ha. Poleg gozda je vir dohodkov na kmetiji še vzreja bikov. Letošnji najbolj skrbni lastnik gozda ima veselje do dela v gozdu že od mladih nog. Prvo znanje in izkušnje o delu v gozdu mu je vcepil že oče, nekaj znanja je pridobil v kmetijski šoli. Leta 1980 seje izobraževal na tečaju o gozdnem delu v Radljah, kjer se je izučil gojitvenih in sekaških veščin. Izobraževanje so za kmečke fante organizirali gozdarji takratnega združenega podjetja gozdarjev in lesarjev Lesna Slovenj Gradec. V gozdu opravi vsa dela sam ob pomoči sinov. Pri sečnji takoj izvede popolni sečni red, saj se zaveda, kakšno škodo lahko povzročijo v gozdu lubadarji. Dobro sodeluje z revirnim gozdarjem Franjem Šternom. Aktivno je prisoten pri izdelavi gozdnogojitvenih načrtov. Z nego pospešuje vitalnost listavcev, predvsem pestro zastopanost drevesnih vrst. V Gerdejevem gozdu raste v manjših šopih tudi pravi kostanj. Gozdne prometnice vzdržuje sam. Pri Gerdeju gozdarji KE Prevalje organizirajo in izvajajo izobraževanja lastnikov gozdov Od leve Jošt Jakša, Pavel Gerdej, Tone Lesnik iz področja gozdne tehnike in gojenja in varstva gozdov. Pavel že vrsto let sodeluje s Kmetijsko gozdarsko zadrugo, kateri najraje proda les. To je storil tudi, ko je kupoval nov traktor. Pavel ni samo dober gozdar, je tudi dober poznavalec gozdnih živali. Je lovec in član Lovske družine Jamnica. Človek, ki ima rad gozd, je tudi kulturno navdahnjen. Gerdejev Pavle ima posluh za stare običaje. Je vodja mežiških strelcev z možnarji, kateri popestrijo marsikatero prireditev v domačem kraju in drugod. Za njegov skrben odnos do gozda in aktivno sodelovanje z javno gozdarsko službo mu čestitamo in mu želimo še veliko uspehov in užitkov pri gospodarjenju v gozdu! Informativni gozdarski storži v novembru Gorazd Mlinšek, univ. dipl. inž. gozd, @ Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec Foto: Gorazd Mlinšek Minil je enajsti mesec v gregorijanskem koledarju. Slovensko ime za november je listopad. V prvi tretjini novembra je bilo predvsem oblačno vreme z vložki dežja v nižinskih predelih, nad 1000 m je sneg pobelil vrhove. 3. novembra smo imeli snežene ure v nižini. 5. novembra je snežilo nad nadmorsko višino 700 m. V višjih predelih je zapadlo 20 cm in več snega. Višje je snežilo še 9. in 11. novembra, vendar v malih količinah. Jakost padavin je bila slaba, več kot pol dneva je Korošce mokrilo 2., 3., 4., 8. in 9. novembra. Deževno mokri so bili tudi Tonetov bivak na Uršlji gori zadnji štirje dnevi v novembru. Padavine so bile rahle. 29. novembra je močne nalive med 23.30 in 24.00 uro v Mežiški dolini in drugih predelih koroške regije spremljalo grmenje. Druga tretjina novembra je bila lepa. Prevladovalo je jasno in delno jasno vreme z jutranjo nižinsko oblačnostjo ali meglo. Imeli smo tudi toplotni obrat ali inverzijo. Zadnja tretjina novembra je bila oblačna v prvi polovici, zadnji štirje dnevi so bili tudi deževni. 27., 28. in 29. novembra je v višjih predelih pihal močnejši veter, ki je otresel iglice z macesnov, pa tudi predlanske storže. Najnižje novembrske temperature so bile med -4 in 10 °C, V mesecu novembru smo bili gozdarji javne gozdarske službe birokratsko aktivni, velik del delovnega časa pa so mnogi porabili tudi na terenu. Zaključevali so zadnje prevzeme opravljenih gojitvenih in varstvenih del. Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so bili pravočasno poslani zahtevki zadnjih obračunov prevzetih del v zasebnih gozdovih. Lastnikom gozdov bodo izplačane spodbude za izvedena dela glede na razpoložljivo količino denarja še v letošnjem letu. Mesec november je bil tudi mesec kontrol (interni kontrolni pregledi vlaganj v gozdove, kontrolni pregledi izvedenih gojitvenih in varstvenih del gozdarskega inšpektorja po krajevnih enotah, kontrole izvedenih del na novogradnjah vlak in gozdnih cest, sofinanciranih iz Programa razvoja podeželja, itd.). Zapredkarice na Riflovemu vrhu pri Prevaljah v razvojni stopnji ličink počivajo 10 in več cm globoko v zemlji. Gozdarji pa se temeljito pripravljamo na njihovo »prebuditev« konec marca ali v aprilu naslednje leto. Že v novembru smo pripravljali akcijski načrt za obvladovanje zapredkaric z vsemi možnimi scenariji. Najbolj pomembno je, da ugotovimo dejansko površino, kje se nahajajo zapredkarice. 12. novembra sva revirni gozdar Franjo Štern in avtor Storžev v manj poškodovani coni (Žomanovo) na Riflovemu vrhu izvedla izkop in štetje ličink zapredkaric na ploskvi 1 m x 1 m x 0,20 m. V tej ploskvi sta naštela 121 ličink (preračunano na 1 ha 121 000 ličink). Z izkopavanjem so nadaljevali 26. novembra 2009 revirna gozdarja Franjo Štern, Luka Zajec in tehnični sodelavec Zvone Pečovnik. Ugotovili so, da so zapredkarice v velikem številu prisotne tudi izven v juliju določenih površin. 20. novembra 2009 smo se ponovno sestali na Prevaljah vodja službe za varstvo gozdov v Zavodu za gozdove Marija Kolšek, namestnik vodje OE Slovenj Gradec Branko Gradišnik, vodja KE Prevalje Janko Mikeln, revirna gozdarja Franjo Štern, Luka Zajec in vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov Gorazd Mlinšek. Na podlagi dejanske prisotnosti ličink zapredkaric s pomočjo izkopa in štetja smo določili dejansko površino, kjer bo potrebno spomladi naslednje leto pravočasno preventivno ukrepati. Odločili smo se, da nadaljujemo s štetjem. Gozdarski inšpektor Drago Križan meje obvestil o pojavu gosenic na Mislinjskem Pohorju v višinskem pasu od 1200 m do 1300 m nadmorske višine. Pozoren je postal na prepredene nitke med smrekovimi krošnjami. Na krošnjah ni bilo zapredkov. Njegovo obvestilo so dopolnili Sprehajalci tudi sodelavci, ki so bili 20. novembra 2009 v družbi gozdarskega inšpektorja na Pohorju. O pojavu gosenic sem obvestil tudi dr. Majo Jurc, profesorico entomologije na Biotehnični fakulteti. Na osnovi ustnega sporočila predvideva, da bi male gosenice lahko bili zmrzlikarji. Točna določitev žuželke je možna samo s pomočjo gosenic, ki so se zarile v zemljo. Gosenice so velike 2 do 3 mm. Potrebno je nadaljnje opazovanje in proučevanje. 20. novembra 2009 so se v prostorih KE Črna v Črni na Koroškem sestali načrtovalci odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje, terenski gozdarji KE Črna in strokovnjaki Zavoda za varstvo narave (OE Maribor). Tema sestanka je bil pregled naravovarstvenih smernic v gozdnogospodarski enoti Mežica (GGE Mežica). V GGE Mežica so načrtovalci izvajali popis vseh gozdov v tej enoti. Popis stanja gozdov in preteklega gospodarjenja je osnova za načrtovana dela za naslednjih deset let (Gozdnogospodarski načrt GGE Mežica za obdobje 2010-2019). 24. novembra 2009 je bilo živahno v prostorih KE Radlje v Radljah ob Dravi. Jerneja Čoderl in Zdenka Jamnik (obe iz KE Radlje) sta organizirali delavnico za lastnice gozdov, ki so sodelovale na podobni delavnici že lansko leto. Delavnico je vodila dr. Nevenka Bogataj (Andragoški center). Po teoretičnem delu so se udeleženke odpravile v Pahernikove gozdove v FHudi kot in k Sgermu. Kako je potekala delavnica, si lahko preberete v tej številki Viharnika. Nagradni natečaj za najboljšo sliko Ana Mager Zveza kmetic Slovenije je v mesecu septembru razpisala natečaj za najboljšo sliko in fotografijo. Naslov natečaja je bil »Kmečka hiša«, udeležile pa so se ga lahko le članice društev, ki so včlanjena v Zvezo kmetic Slovenije. Na natečaj sta poslali svoje slike dve članici Društva kmetic Mežiške doline, in sicer Anita Štriker sliko Janeževe hiše in Slavica Napečnik sliko Kvasnikove hiše. Risbe so morale biti poslane na formatu A5 do 30. septembra na naslov Zveze kmetic Slovenije. Nagrajena dela so bila razglašena ob izboru kmetice leta v Zagorju ob Savi. To je bilo 16. oktobra, ob praznovanju svetovnega dneva kmetic, ki je bil dan pred tem. Slovesna proglasitev kmetice leta je bila v dvorani delavskega doma, kjer bila tudi razstava vseh slik in fotografij, ki sojih članice društev poslale. Vseh del je bilo 23. Risba Slavice je bila izbrana in nagrajena s tretjim mestom. Članice Društva kmetic Mežiške doline uspešno sodelujejo na različnih tekmovanjih po Sloveniji in povsod prijemajo priznanja. Koroška hiša - Janeževa Anita Štriker * -IZJ Gospodinje s turističnih kmetij na 56. gostinsko-turističnem zboru Danica Onuk Foto: Danica Onuk Letošnji, 56. gostinsko-turistični zbor Slovenije se je odvijal od 20. do 22. oktobra v Mariboru, v kompleksu hotelov Habakuk in Arena pod Pohorjem. Med 22 tekmovalnimi kategorijami za zaposlene v gostinstvu in turizmu je zunaj omenjenih kategorij potekalo tudi tekmovanje gospodinj s turističnih kmetij. Gospodinje so tekmovale v pripravi krompirjevega testa in izdelkov iz njega - krompirjevih svaljkov in češpljevih cmokov, strokovna komisija pa je ocenjevala tudi pogrinjke, ki so jih morale pripraviti tekmovalke. Vse so se trudile po najboljših močeh in skušale pripraviti za območje, od koder so prihajale, kar najizvirnejšo jed. K tekmovanju se je letos prijavilo 11 nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah, med njimi tudi Danica Peter s turistične kmetije Reht iz Podkraja pri Mežici. Na koncu so tekmovalke prejele priznanja in medalje. Zlato medaljo si je letos prislužila Marija - Muca Kiraly iz Čentibe v Prekmurju. Izdelava svaljkov Pogrinjek Danice Peter mi mm wlmm -j’• . 1 Čebelarstvo Ul Bliža se ■ W w ■ *jr božični cas Janez Bauer Vse bolj hladno je, pa tudi vse lepše. Vrhovi so se odeli v belo odejo, čebele imajo svoj zasluženi spanec, tukaj je adventni čas. V preteklih časih so pripisovali čebelam in medu velik pomen. V starogrški religiji je bila čebela simbol duše. Zaradi medu in žela velja čebela za Kristusov emblem: na eni strani milina in usmiljenje, na drugi strani Kristus sodnik izvaja pravico. V Svetem pismu je med omenjen kar na 60 mestih. Tako v drugi Mojzesovi knjigi obljublja Bog svojemu ljudstvu, da ga bo rešil iz rok Egipčanov in ga popeljal tja, kjer se cedita med in mleko. V tretji Mojzesovi knjigi se določa, da se je prvi pridelek medu daroval Gospodu. Obstajajo dokazi, da sta se pri svetem krstu uporabljala med in mleko. To uporabljajo ponekod še danes. Po zgodnjekrščanski legendi je dobila čebela ob zapustitvi raja poseben blagoslov. Vosek so imeli za deviški pridelek in simbol Kristusovega telesa. Zaradi tega se tudi prižigajo voščene sveče pri cerkvenih obredih. Po verovanju naj bi med nastal iz jutranje rose in rdečila zarje kot darilo bogov, ki ga razlijejo po cvetju, kjer ga potem nabirajo čebele. Zaradi prijetnega okusa je med priljubljena jed, ki jo uživajo bogovi in pokojniki. Zato je obvezna jed za zadušnice. Z medom premažejo pogačo in prelijejo obredno jed, ki jo ob obredu pri čaščenju pokojnika zaužijejo vsi prisotni nad grobom. To so poznali že Grki in drugi starejši narodi, ki so prinašali med v žrtvene namene. Med se je na božični večer, ko ga skupaj z orehi postavijo na mizo, da bi počastili mrtve. Z medom se prelije pogača, ki jo spečejo za porodnico, je pa tudi obredna jed pri ženitovanjskih šegah. Ste kdaj pomislili, zakaj imajo mladoporočenci medeni mesec? V severni Franciji je bil običaj, da so mladoporočencema ob poroki darovali med in mleko, ki sta ju morala pojesti v prvem mesecu skupnega življenja. Od tod se je obdržal tudi pregovor, da gresta mladoporočenca na medene tedne. Pa srečno in medeno novo leto! Čebelarji Mislinjske doline so posadili lipo Janez Bauer Poznojesenska sobota je bila. Doline in kotanje je pokrivala megla, v Mislinji pa je jasno nebo napovedovalo lep dan. Kar naenkrat se je v središču Mislinje zaslišalo ubrano igranje harmonike. Čebelarji Mislinjske doline, ki letos praznujejo 90 let svojega društva, so se odločili, da v čast te obletnice posadijo lipo v središču Mislinje in Slovenji Gradca. V sončnem sobotnem jutru, se jih je ob igranju harmonike zbralo kar nekaj. Seveda je bil prisoten tudi župan občine Mislinja, g. Viktor Robnik, pa predsednik Čebelarskega društva g. Janez Bauer, ni manjkal niti nov prapor, ki so ga razvili ob 90-letnici. Nosil gaje praporščak g. Jože Perše. Jamo kopali in sadili so prav vsi, tudi župan in predsednik društva, najbolj zaslužna za to saditev pa sta g. Alojz Krenker in g. Jure Tasič, ki sta ob lipi postavila tudi spominsko tablo. Jure Tasič je bil imenovan za skrbnika lipe in ob njej se je svečano zavezal, da bodo naše slovenske čebele, kranjske sivke, vedno lahko nabirale med na njej. lUova gripa na Koroškem Zavod za zdravstveno varstvo Ravne ZZV Ravne na vzorcu populacije s pomočjo mreže ambulant osnovnega zdravstva spremlja pojav gripe oz. gripi podobnih obolenj (GPO) in akutnih respiratornih infektov (ARI). Tedensko poročanje nam omogoča oceno stanja za posamezne tedne (razvidno iz grafa). V 48. tednu smo zaznali izrazit porast obeh pojavov: incidenčna stopnja GPO je bila 272/100.000 prebivalcev, ARI pa 2657/100.000 prebivalcev. V 49. tednu pa smo že zabeležili upadanje teh obolenj: incidenčna stopnja GPO je bila 212/100.000 prebivalcev, ARI pa 1419/100.000 prebivalcev. Večja stopnja obolevnosti se še vedno kaže pri predšolskih otrocih, najnižja pa, kot prejšnje tedne, pri najstarejši skupini, ki jo spremljamo, in sicer pri starejših od 65 let. K oceni stanja v zvezi s pojavom pandemske gripe in drugih respiratornih obolenj nam pripomorejo dodatni viri, ki nam jih po dogovoru posredujejo tudi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec (SB SG), institucije, kot so domovi za domsko/institucionalno varstvo, šole, vrtci ... Po podatkih, ki smo jih prejeli konec 49. tedna, je bilo v času od 5. 11.2009 do 5. 12. 2009 v SB SG v zvezi s pandemsko gripo obravnavanih 192 pacientov, od tega jih je bilo hospitaliziranih 147, virološko potrjenih 90, umrla pa sta dva obolela. Do 49. tedna smo v 12 šolah in vrtcih na Koroškem zabeležili izbruh ARI in GPO, prav tako smo obravnavali izbruh med člani športnega kluba in v instituciji domskega varstva. Na osnovi znanih podatkov ocenjujemo, da se je pojav epidemije gripe prehodno zmanjšal. Ker je še vedno večina populacije občutljiva na okužbo z virusom, pričakujemo nadaljevanje epidemije. Na Koroškem bomo počasi dosegli 10 % precepljenost populacije. Cepimo v cepilnih centrih, ki delujejo v zdravstvenih domovih in na ZZV Ravne, za lastne potrebe pa tudi v SB SG. Stranski/neželeni učinki po cepljenju, ki smo jih zaznali, so bili večinoma lokalni: od rdečine, bolečine do otekline na mestu vboda. Pri posameznikih so se za dan ali dva pojavili tudi znaki, kot so: temperatura, mrazenje, glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost in splošno slabo počutje. Zelo redko smo neposredno po cepljenju zaznali stanje tesnobe, ki ga je spremljal povišan krvni tlak. Glede na pričakovane nove vale pandemije svetujemo vsem, ki se še niso cepili, predvsem pa najbolj občutljivim skupinam za hujši potek bolezni (nosečnicam, mlajšim otrokom in kroničnim bolnikom), da se čim prej odločijo za cepljenje. Stop virusom in bakterijam Oljčni listi Ida Robnik Za lajšanje težav pri gripi in prehladu ter za zniževanje visokega krvnega tlaka in krvnega sladkorja. List oljke skriva v sebi številne zdravilne snovi. S posušenimi listi oljke na naraven način krepimo telo v borbi z bakterijami, ki povzročajo vnetja dihalnih poti, jeter, sečil in prebavil. Z njimi se borimo proti virusom, glivicam in kvasovkam. Splošno znano je, da je mediteranska kuhinja, ki od maščob uporablja izključno oljčno olje, med najbolj zdravimi na svetu. Ljudje v državah, kjer ga porabijo največ, pa so med najbolj zdravimi in z najdaljšo življenjsko dobo. TERAPEVTSKI UČINKI: oljčni listi delujejo antiseptično pri raznih oblikah bakterijskih in virusnih okužb. Lajšajo simptome pri prehladu in gripi. Prav tako pomagajo pri zniževanju telesne temperature. Oljčni list je zelo močan antioksidant, ki pomaga telesu pri boju s prostimi radikali. Antioksidanti pomagajo pri zmanjševanju celičnih poškodb, ki jih povzročajo prosti radikali, in pri težavah z glivicami. Pripravek je v obliki kapsul. Vsaka 250 mg kapsula vsebuje izvlečke posušenega oljčnega lista (olea europea). Oljčni listi so koristni za povečanje odpornosti pri prehladih in pri ponavljajočih se infekcijah. PREDNOST OLJČNIH LISTOV: • z oralnim zaužitjem preidejo v celico in takoj zaustavijo razmnoževanje bakterij, vsebujejo 8 % oleauropeina in so močan antioksidant • ne vsebujejo glutena, škroba, konzervansov in mlečnih derivatov Na voljo v vseh lekarnah, specializiranih aCM#Ms prodajalnah in Sanolaborju brez recepta. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. T. 041 790 404 www.algena.si Motnje spanja Metka Markovič, dr. med., spec. spl. med. Spanje je pomemben in dinamičen fiziološki proces, ki ima vlogo počitka in osvežitve telesa. Spanje ima značilen vzorec, sestavljen iz več ciklov (35), ti pa so sestavljeni iz več obdobij. Obdobja spanja Ne REM: - dremež, - lahno, - globoko, - najgloblje spanje. REM spanje nastopi po 60-90 minutah, obsega le 20-25 % celotnega spanja. Značilnosti REM spanja so: nepravilno, hitro in plitvo dihanje, naraščanje srčnega utripa in krvnega tlaka. Možganska aktivnost je primerljiva z budnostjo. Glavne mišične skupine so neaktivne (v tej fazi ni možna hoja). Ob motnjah v tej fazi se lahko pokažejo halucinacije in paralize. Koliko spanja potrebujemo: - novorojenčki: 16 ur, - dojenčki (6 mesecev-3 leta): 10-14 ur, - otroci: 9-12 ur, - mladostniki: 9 ur, - odrasli: 7-8 ur, - starostniki verjetno isto kot odrasli. Motnje spanja: • motnje dihanja v spanju ali nočne apneje (najmanj 10-sekundne prekinitve spanja); • hipersomnija - prekomerna dnevna zaspanost pri normalnem nočnem spanju, ko je oseba nezmožna ostati podnevi budna (med branjem v sedečem položaju, med gledanjem televizije, med pasivnim sedenjem na javnem mestu, kot sopotnik med vožnjo, v sedečem položaju med pogovorom s sogovornikom, med popoldanskim počitkom leže v postelji ali na kavču, sede po obroku brez alkohola, kot voznik avtomobila, ki se za nekaj trenutkov ustavi zaradi gneče); • motnje cirkadianega ritma so motnje spanja glede na 24-urni ritem: - prehitevanje ritma, - zaostajanje ritma, - ne-24-urni ritem, - lahko ga povzročajo spremembe v okolju, - čezoceanski leti, - izmensko delo; • parasomnije - med spanjem se dogajajo nezaželeni dogodki (nočne more) ali pa se kažejo kot obdobja budnosti med spanjem (hoja v spanju, govor v spanju, motnje vedenja). Motnje gibanja v spanju se lahko kažejo kot periodični gibi udov ali kot sindrom nemirnih nog. Drugi simptomi, ki so lahko zelo neprijetni in vzbujajo grozo, so: - halucinacije ob uspavanju ali prebujanju, - paraliza ob uspavanju ali prebujanju. Nespečnost: - težave ob uspavanju, - prebujanje med spanjem (bolečine, odvajanje vode, vzroki v okolju - jok, nega, smrčanje), - zgodnje jutranje zbujanje (pri depresiji), - rahel neosvežujoč spanec. Najpogosteje je pogojena zaradi zunanjih dogodkov ali stresov pri osebah, ki sicer niso imele motenj spanja. Traja lahko več tednov, značilno je, da bolj se oseba trudi zaspati, bolj je vznemirjena. V drugem okolju ponavadi ta motnja izzveni. Nespečnost se pogosteje pojavlja v starosti, po 65. letu je nespečih 25 % moških in 40 % žensk. Nespečnost se pogosto pojavlja pri telesnih boleznih: - bionevroloških sindrom nemirnih nog, - boleznih, ki povzročajo bolečino (rak, osteomuskularne bolezni, degenerativna obolenja), - bolezni dihal - KOPB; astma, sindrom obstruktivne apneje, - bolezni prebavil - refluksni ezofagitis, driska, - kardiovaskularne bolezni - ishemija, srčno popuščanje, - endokrine - bolezni ščitnice, - odpoved ledvic. Pri duševnih motnjah prihaja do nespečnosti oz. motenj spanja predvsem pri depresiji, anksioznih motnjah, shizofreniji, motnji odvisnosti od alkohola in demenci. Zdravila, ki poslabšajo spanje: - nesteroidni antirevmatiki: naklofen, voltaren, ketonal ..., - steroidi, - neselektivni beta blokatorji, - nekatera zdravila za zdravljenje depresije in duševnih motenj, - litij, - kot odtegnitveni učinek pomirjeval: lexaurina, apaurina, helexa, xanaxa. Zdravljenje nespečnosti Pomembna je higiena spanja, zato upoštevajte nasvete za kakovosten spanec in preganjanje dnevne utrujenosti: - redna telesna vadba popoldan ali zgodaj zvečer olajša uspavanje, - izogibajte se obilnejših in težkih obrokov hrane in pitju kave, pravega čaja, napitkov z veliko vitamina-C in alkoholnih pijač zvečer, omejite ali prekinite kajenje, - postelja naj bo namenjena spanju in spolnosti, ne pa gledanju televizije, delu, - hodite spat in vstajajte zmeraj ob isti uri, tudi ob koncu tedna in praznikih, - opustite opoldanski dremež, - ko ste utrujeni, pojdite v posteljo, - spalnica naj bo dobro prezračena, temna, mirna in ne pretopla, - če ne morete spati, je najbolje, da vstanete in počnete kaj drugega: berite, poslušajte glasbo, popijte kamilični čaj ali mleko, dokler ne začutite utrujenosti, - pol ure pred spanjem počnite kaj sproščujočega, kot je meditacija, branje, miren sprehod, - čez dan bodite čim bolj aktivni, čim več na soncu, svežem zraku, - ne glejte na uro, če ne morete zaspati, - pred spanjem si omislite uspavalni ritual in ga izvajajte vsak večer, - zbudite se dovolj zgodaj za jutranja opravila, osebno higieno, zajtrk, ne vstajajte zadnjo minuto, - načrtujte kaj lepega za naslednji dan in pojdite spat s pozitivnimi pričakovanji. Zdravila: - ginko biloba - bilobil (širi žile, izboljša prekrvavitev možganov), - hipnotiki - samo za krajši čas in za posebna stanja, ker povzročajo razvoj odvisnosti in delno delujejo še čez dan, - melatonin, - antidepresivi, antipsihotiki. Jubilant Anton Konečnik Milena Tretjak, inž. rač. in inž. kmet. 4. 12. je Anton praznoval 90. rojstni dan. Anton, vsem poznan kot veliki ljubitelj konj, furman od mladih let ter vzoren rejec, se je rodil v številčni družini leta 1919 pri Škofu na Gradišču. Imel je dva brata in štiri sestre. Leta 1941 je umrla očetova teta na kmetiji Dobrovnik na Selovcu nad Šentjanžem in čez dve leti je Anton, po izplačilu številnih dedičev, podedoval Dobrovnikovo kmetijo. A vojni časi in ljubezen do domače zemlje so tudi njega potegnili od domačega ognjišča. Tako je bil še istega leta prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kjer se je pustil ujeti ruski armadi. Do 1. 7. 1944 je bil v taborišču v Kijevu, tam pa se je Tudi njegovi pravnuki imajo radi konje pridružil novo ustanovljeni 1. jugoslovanski brigadi, ki seje takrat formirala v Kolomni in je štela okrog 1300 članov. Skupaj so iz Rusije, preko Romunije, dva meseca in pol pešačili v Jugoslavijo in ob osvoboditvi Beograda že bili v Srbiji. Tam se je Anton boril na sremski fronti. 6. 4. 1945 je bil v Sremu ranjen in kar nekaj časa je preležal po bolnišnicah (Kruševac, Valjevo) ter se oktobra 1945 končno vrnil domov. Leta 1946 se je poročil z Vido in skupaj sta zagospodarila na Dobrovnikovi kmetiji. Zakon so obogatili štirje otroci, trije sinovi in nazadnje še hčerka. Anton si je že v otroških letih svoj kruh služil s »furami« iz hribovskih gozdov do doline, svojega prvega konja je dobil pri 15 letih. Verjetno ga ni gozda po vsej Koroški in še mnogo dlje, v katerega se ni podal s svojo vprego, in nešteto je metrov lesa, ki jih je s konji zvozil na »flose«, kjer so nadaljevali svojo pot po Dravi. Čeprav so spomini na takratne čase lepi, so bili to vendarle težki časi. Ampak te težke čase je nekako omilil traktor, ki se je na kmetiji znašel že leta 1969. Konji pa so bili in bodo vedno ostali njegova velika ljubezen. Kar nekaj je nevest in ženinov, ki jih je ponosno peljal k poroki, s konji seje udeleževal številnih prireditev, prevažal je Božičke, dedke Mraze in še mnoge, mnoge druge. Čeprav zadnja leta konje opazuje le na paši in v hlevu in le še tu in tam s kočije in voza, jim še vedno s krepkimi zamahi nakosi sočne trave, predvsem pa jih rad razveseli s kakšnim priboljškom. V njegovem hlevu za konje ni nikoli zmanjkalo prostora in še vedno je kot rejec globoko povezan z njimi. Ob tako visokem jubileju Antonu želimo še veliko let in predvsem zdravja. Konjerejsko društvo Mislinjske doline pa mu želi še veliko rejskih užitkov. Anton ob svojih konjih Radušah mami Zofiji in očetu Jožefu. Oba sta živela po svoje zdravo in lepo mladost, ki pa je prinesla tudi veliko ne tako prijaznih življenjskih preizkušenj. Njuna skupna življenjska pot se je začela pred petdesetimi leti, 29. novembra 1959, v Radušah, kjer sta se tudi spoznavala ob skupnem delu, največkrat na kmetiji Justine, saj je že zgodaj zgubila očeta in je bila pomoč sosedov iz vasi zelo dobrodošla. Kmalu po poroki sta povila prvega sina Jožeta, kasneje pa sta se jima v zakonu rodila še dva sinova, in sicer Mirko in Robert. Jože je sprva delal na domači kmetiji Klančnik, kmalu po poroki pa sta si oba z ženo našla delo v tovarni in si poiskala začasni dom na kmetiji Mikej nad Pamečami. Po delu v tovarni sta rada poprijela za kmečka opravila na kmetiji, kjer sta stanovala, in tako so postali z družino Mikej dobri prijatelji. Kmalu sta si zgradila trden in topel dom v Radušah. Jože, po domače Pepl, je do upokojitve delal v Tovarni meril, Justina sprva v Lesni Pameče, kasneje pa na Gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec. Poleg službe je skrbela za številno družino in vrt, medtem ko je Jože v popoldanskem času dodaten denar služil ob raznih priložnostnih delih. Rad se spominja, da skorajda ni opravila, ki ga ne bi znal opraviti, manjkal ni na nobenem »ruštu« novozgrajene hiše in pozimi na nobeni kolini v vasi in pri prijateljih. Pomagala sta tudi na kmetijah v vasi in tam učila svoje otroke domačih kmečkih opravil. Seveda je bila aktivna tudi Justina, ki ima še zdaj največ energije v 'Lenartovi vasi' v Radušah. Nekaj let je bila kuharica starotrškega župnika, še zdaj mu ob nedeljah večkrat kaj skuha, sicer pa skrbi za vrt in vsako leto vztrajno nabira borovnice. Tako še danes ni lačen noben otrok, vnuk ali obiskovalec, ki obišče njihov dom. Življenje je bilo delovno, preprosto in toplo. Skupaj z otroki so se veselili vsake stvari. Redno so z družino in prijatelji odhajali na morje, izlete in tako tkali prijateljstva. Pa morda še ena posebnost iz njunega življenja; dedek se vozi z avtom, babica pa z motorjem. V času službovanja pri starotrškem župniku je bila prava atrakcija, ko se je vsako jutro pripeljala z motorjem v »farof«. No, seveda večkrat tudi skupaj sedeta v avto, takrat vozi Jože, ker Justa nima vozniškega dovoljenja. Jesen življenja preživljata v krogu sinov in petih vnukov, ki so si napravili gnezdo okrog njihovega doma in napravili že pravo Lenartovo vas v Radušah. Prav vnuki so jima v veliko veselje in kratek čas. Še na jesen življenja razvajata svoje velike otroke, snahe in vnuke s pridelki iz vrta in tudi iz hladilnika. Zlatoporočenca Jože in Justina Lenart Po petdesetih letih prijetnega skupnega življenja sta Justina in Jože Lenart ponovno potrdila zakonsko zvezo 28. novembra 2009 na občinskem poročnem uradu in v cerkvi Stari trg. Justina Lenart, rojena Paradiž, seje rodila mami Justini in očetu Maksimiljanu na kmetiji Krasnik v Radušah pri Podgorju 2. avgusta 1939 kot tretja izmed štirih otrok. Jože Lenart seje rodil 28. februarja 1934 v številni družini na kmetiji Klančnik v Šparovni kotiček Ljudje in dogodki lil Zvonček želja Bernarda Dretnik, samostojna premoženjska svetovalka December je tu. Mesec pričakovanj! Mesec, v katerem analiziramo dogodke čez vse leto in si postavljamo nove cilje. Ves svet je v zadnjem letu doživel izjemne spremembe, ki jih občutijo vse države, podjetja, dotaknile pa so se tudi nas samih. In kaj je razlog teh sprememb? V večini primerov želja po hitrem zaslužku, želja po oblasti in prevelike želje glede trošenja denarja. Kratkoročni cilji in interesi so prevladovali pred dolgoročnimi. Danes je stanje takšno, da države sveta rešujejo banke in podjetja na način, da se še dodatno zadolžujejo, in to velikokrat preko svojih zmožnosti. Učinki reševalnih paketov so minimalni. Skoraj celotno gospodarstvo je v krču in ne vemo, koliko časa bo ta krč še trajal. Želimo si, da čim krajši čas in da se bo vse spet kmalu vrnilo na svoje mesto. Pa se bo res? In kdaj? Svet stoji pred največjimi izzivi v zgodovini človeštva. Ustaviti moramo klimatske spremembe, v razvitih državah se soočiti s staranjem prebivalstva in povečevanjem stroškov zdravstvenih blagajn, prav tako BU i