Studijska knjižnica V CELJU Zasavski Izdala »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane SuStar. — Naslov uredništva In uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije 28 - Telefon 80-191. - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 din polletna 240 din. četrtletna 120 din, mesečna 40 din Cena izvoda « Kotportaž 10 din. - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani— Rokopisi ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo. Štev. 25 TRBOVLJE, 24. junija 1959 Cena 10 din Celi. Vit Kdaj Zasavska cesta? Misel o gradnji zasavske ceste ni nova, izvira še iz časov pred aprilske Jugosla-vUe in še od prej. Pred dvema letoma so o Kradnji te potrebne ceste mnogo razpravlja-“• Takrat pa je bilo poudarjeno, da je treba bajprvo zgraditi avtomobilsko cesto Ljublja-®a — Zagreb, letos pa skončati rekonstruk-cUo ceste Celje — Ljubljana in da pride tradnja zasavske ceste naslednje leto v po-V sredo, 17. junija, so se zbrali v Tr-"°vtiah pri občinskem ljudskem odboru Predstavniki občin Litija, Zagorje, Trbovlje *® Hrastnik, navzoči pa so bili tudi sekretarji občinskih komitejev Zveze komunistov. Tod robno so obravnavali dosedanje pripra-Ve za gradnjo te, za Zasavje prvenstveno v*žne prometne žile. Enoglasno so bili mne-®ja, da je treba letos pripraviti vse potreb-hp in da se prihodnje leto začne etapno graditi zasavska cesta, ki jo bodo zaradi težavna terena delali več let. Načrti za najtežji ”el te e 'e — to je odsek Zagorje — Pasjek "T So že ugotovljeni. Mnenja pa so bili vsi, "a je treba imeti v vidu še izdelavo načrtov ®d Zidanega mosta do, Ljubljane. Potrebe po dobrih cestah so spričo naraščanja biagov-nega in osebnega prometa vedno večje in če v*amemo v poštev, da so ceete v Zasavju bajslabše v Sloveniji in da so konkretno za-**vski revirji najslabše povezani z Ljubi ja-"o in ostalimi kraji republike, potem je že-*•* vsega prebivalstva Zasavja, da se Zasavca cesta zgradi, upravičena in sprejemljiva. Vedno večji promet v Sloveniji, saj se je e~ta od leta 1957 povečal za 29 odstotkov, rastoča zasavska industrija, rudniki Trbov-jfe. Hrastnik In Zagorje, Cementarna in “trojna tovarna v Trbovljah, v bližnji bo- dočnosti nova Opekarna v Trbovljah, Industrija gradbenega materiala v Zagorju, Steklarna in Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku in še ostale industrije v Zasavju — to nujno narekuje gradnjo te ceste, po kateri bodo zasavski revirji, ki imajo spričo hribovite konfiguracije terena zelo slabo povezavo z ostalimi kraji v Sloveniji, po najhitrejši poti povezani z okrajnim isrediščem, z Ljubljano. Z e sam razvoj zasavske industrije, kakor smo omenili, terja gradnjo te ceste, kajti ravno v poletnih mesecih in v jeseni, ko primanjkuje železniških vagonov za prevoz najrazličnejšega materiala, bi bilo ta material lahko prevažati po zasavski cesti. Po izračunih je samo gradbenega materiala v vseh teh krajih, v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, za približno 300.000 ton, ki ga bo treba prevoziti v namembne kraje. Kot smo že poudarili, že sam razmah industrije v Zasavju nujno terja čimprejšnjo izvedbo tega projekta, prav tako pa tudi razvoj Litije in njene okolice, zlasti še, ker bi z izgradnjo zasavske ceste pomembne kmetijske predele občine Litije krepko približali močnim potrošniškim centrom v zasavskih revirjih, da ne omenmo turizma, ki se bo z Izgradnjo te važne ceste v Zasavju prav tako lepo razširil. Vsi navedeni In še drugi momenti, zlasti pa najkrajša povezava zasavskih krajev s centrom okraja Ljubljana in središčem republike, narekuje pristojnim činlteljem, da se resno zavzamejo za izgradnjo te nujno potrebne ceste in store vse potrebno, da se prihodnje leto z uresničenjem tega gospodarsko važnega načrta tudi prične. | \ # s i • ' 1 S » /:/%S !' ?' /f , ■ DOGODEK TEDNA Včeraj se je v slavnostno okrašeni Ljub-iitmi začel četrti kongres Zveze komunistov Slo-- j?je.*ilirske kom -niste zastopa na njem 33 jurišev in tovariiiv Kongres bo dal odgovore na vprašanja, ki so jih že pred svojim kongresom zastavljali vsaka organizacija, vsak član ZI(. Za kakšno smer na posameznih področjih družbenega delovanja se je Zveza komunistov v preteklem obdobju predvsem zavzemala, kakšni so rezultati te smeri, kakšne težave je pri tem premagovala, kako so se komunisti kot vodilna družbena sila usposabljali in kako so pritegovali k socialistični graditvi še druge organizacije ih delovne množice sploh. Kongres pa bo brez dvoma tudi pomemben kažipot za nadaljnje ustvarjalno delo vseh slovenskih komunistov. VSESTRANSKI m j I im&Ššm i P m, ' NAPREDEK * j 11 - . • i ,. ^Y PRAZNIČNA LJUBLJANA Ljubljana, 23. junija 1959 Danes se je začel v Ljubljani 4. kongres' KZS. Delegati bodo v dneh od 23.-25. junija poslušali poročilo CK ZKS ln referat sekretarja CK ZKS tov. Miha Marinka. Ob zaključku bodo izvolili nov CK in revizijsko komisijo. O poročilu CK ln referatu Mihe Marinka bo razpravljal kongres v 4 komisijah. Sodeč Po rezultatih omenjenih v poročilu o delu med 3. in 4. kongresom in problemih, ki se v poročilu enako poudarjajo, lahko pričakujemo, da bodo razprave živahne in plodne. Do- PRAVKAR PRISPELO Umi iiiiaiiBi^iiiBaBiiiiBaiiiiaiiiiEriiiiiti; VIDEM-KRSKO — Mladina v Vidmu-Krškem je z delom počastila IV; kongres Zveze komunistov Slovenije. Mladina je uredila spomeniški prostor na ROrah, kjer so julija 1941 ustrelili prve žrtve fašizma iz Spod- ŠTIRJE MINISTRI SO ODPOTOVALI Konferenca zunanjih mlnl-r°v štirih velesil Vzhoda In ahoODARSKI SPORAZUM ŠVICA — FLRJ tta^vvlh dneh junija so bila v taja 11 končana gospodarska po-ŠvlenJa bled našo državo In »ofe°- Podpisali so nove dogo-,*baof'C| UreJaJ° gospodarska |n drjav "1 vprašanja med obema 4o»- ^a. S podpisom novih obt^'or°v dobivajo odnosi med državama na gospodar-h» . Področju povsem drugač-km i,t0- Znatno bolj so vskia-6otreJ‘ kalnimi možnostmi ln a*hi obeh držav. t„6l „ * - * KOPOVIC SPET DOMA Orj » **dev vn* sekretar za zunanje bil t * Koča Popovič se je vr-*t*kt|Uradne*a obiska v prlja-kkoj,|. ®r*Ui. Ob prihodu v •U je * Je Izjavil novinarjem, b»vo se med drugim tudi domenili, da bf za vse tri re-virske kraje — vključno Radeče — zg rad HI centralno klavnice. Zato *o postavili posebno komisije, ki bo vprašanje natanko proučila, nato pa stavila predlog glede uresničenja tega načrta. VREME OD 26. JUNIJA DO 5. JULIJA Do konca Junija nestalno s pogostimi padavinami. V juliju splošno izboljšanje vremena. Prevladovalo bo lepo vreme. Pač pa Se okoli 3. julija spet pričakujejo padavine z ohla-.ditvami. V.M. volj bo, če navedemo sam0 nekaj podatkov; videl; bomo ogromne uspehe dosežene v gospodarskem in družbenem razvoju Slovenije med kongresi, iz let 1954 in 1956. Industrijska proizvodnja je v tem času povprečno narasla za 9,9°/o letno, narodni dohodek pa se je povzpel za 47,5%. Število zaposlenih se ie Povečalo od 244.000 na 329.000. Število vaškega prebivalstva Pa je padlo na 38,9%. Kmetijska proizvodnja se js dvignila za 54%. Ze teh nekaj podatkov nam jasno pokaže, da je ZKS uspela mobilizirati močne sile pri razvijanju gospodarske politike in krepitvi materialne osnova v še hitrejši razvoj socialističnih družbenih odnosov. Zveza komunistov si je prizadevala, da je vzporedno z ekonomskim razvojem rastla tudi življenjska raven delovnih ljudi. Ce primerjamo proizvodnjo za široko potrošnjo s proizvodnimi kapacitetami pred leti vidimo, da se je povečala za 20%. Medtem ko so se gospodarske Investicije zmanjšale, zavzemajo pomembno mesto Investicije za družbeni standard, saj so povečane kar za 83%. Enako 'lepi ln pomembni uspehi so doseženi pri izboljševanju zdravstvene in socialne zaščite. Za opremo zdravstvenih ustanov j g. bilo namenjenih blizu deset milijard din, minulo leto Pa je bilo socialno zavarovanih 63,5% vseh prebivalcev. Pomemben korak naprej je bil storjen v razvijanju socialistične demokracije in v idejni krepitvi Zvez« komunistov. Ena izmed osnovnih ugotovitev v poročilu Centralnega komiteja kaže, da slovenski komunisti uspešno ustvarjajo vlogo vodilne družbene sile v svoj; republiki. Organizacija je samo v poslednjih dveh in pol letih številčno močno poraslla; sprejetih je bilo 13.000 novih članov in danes šteje preko 60.000 članov. Da pa je bilo moč doseč) vse te številne uspehe, poudarja poročilo, je bilo treba premagati mnogo težav, se borit \ pogosto z različnimi nepravilnimi mišljenji in tendencami, s pojavi partikularizma, lokaliz-ma Itd. Kongres bo dal vsekakor izčrpno analizo In oceno vseh dosedanjih uspehov in slabosti, pripomogel bo, da se slabosti in negativni pojav; čimprej odpravijo, za bodoče del0 pa bo sprejel takšne smernice in naloge, ki bodo omogočile še hitrejši vsestranski razvoj republike. Dr. V. IZ NAŠEGA GLAVNEGA MESTA V Trbovljah Je Ml preteklo soboto uveljavljen spremenjen na-ttn maloprodaje mesa. Mnogo je vpraSanj, zakaj Je do tega prišlo. V tržnem Inšpektoratu ln referatu za blagovni promet občine »o nam takole pojasnile stališče: Pomanjkanje mesa v zadnjih mesecih je terjalo hitre in temeljite prijeme na trgu z živino. Taki ukrepi so bili pred nedavnim uveljavljeni, v prometu z živino Je bil tveden določen red, m to zagotavlja občutno zboljšanje, seveda ne takoj, pač pa v nekaj mesecih. Spremenjen odkup pa Je jasno terjal spremembo tudi v prodaji na drobno. V Sloveniji so bili doslej kaj različni kriteriji pri maloprodaji, različne so bile tudi cene. v prihodnje bo v LRS enoten način tudi pri prodaji in enotne cene. Nepravilnosti in neskladja, ki so se doslej ugotavljala predvsem še v mestih in ln- Nov Ugotovitve prvega dne so, da so bili vse ukrepi organizacijsko dobro pripravljeni in da bo nov sistem maloprodaje v trboveljski občini ob budnosti trtne inšpekcije, in pa, če bodo tudi potrošniki z odlokom uveljavljeni režim dobro poznali, kmalu pokazal vse svoje prednosti. Vemo, da so še določena neskladja, predvsem bo treba čim-prej, verjetno že na prihodnji seji sveta za blagovni promet, spremeniti kategorizacijo tako, da se bo prodajalo pleče v I. kategoriji, rebra s flamom in robčkom pa v II. Proučiti je treba še tudi, ali ne bo kazalo uvesti še III. kategorijo govejega mesa, v kateri bi se prodajalo vse slabševrstno kravje meso (meso IV. vrste). To so bile glavne pripombe potrošnikov prvega dne. Pojasniti Je treba še glede cene za pljučno pečenko. To je meso, ki Ima povsod v svetu najvišjo ceno. V • način prodaje mesa dustrtjsklh središčih, se z odloki ljudskih odborov o maloprodaji mesa odplavljajo. Glavne značilnosti novega sistema maloprodaje so torej naslednje: pri prodaji govejega in svežega svinjskega mesa se uvaja prodaja po kategorijah, in sicer tako, da se boljši kosi goveda ali svinje prodadkjo po višji ceni, slabši pa pr: govedi nekako po dosedanji ceni, pri svežem svinjskem mesu pa Je tako cena padla za 10, oziroma 30 din, pri kg. Pri obeh vrstah mesa Je tudi določeno, kakšno priklado se sme dajati k mesu, ki ima izločene kosti, oziroma je določena posebna cena za meso brez kosti (samo v I. kategoriji). Ker Je glede na omejen izvoz pričakovati v prihodnje tudi večjih količin prvovrstnega mesa (I. a In I. vrste — Izvozno) so tudi za to meso določene posebne cene. Glede teletine pa se je spremenila samo cena na največ 360 din za kg s kostmi, ker tega mesa, glede na to, da Je treba zagotoviti redno vzrejo, v prihodnje ne bo, oziroma ga bo le manjše količine. Takšen sistem daje sicer možnosti raznih nepravilnosti v mesnicah, zato je bilo treba potrošnika z dokaj rigoroznimi ukrepi zaščititi in kršilce strogo kaznovati. Predvsem Je treba potrošnike dovolj informirala, ikatero meso spada v I. oziroma II. kategorijo, in dalje, kakšne So cene za posamezne kategorije mesa, za drobovino, kolikšna je dovoljena priklada tpd. Menimo, da Je v skladu s tem tudi ukrep, da v isti mesnici ne moreta biti več skupaj zaposlena zakonca, ln da v svoji mesnici ne more biti zaposlen nekdanji lastnik te mesnice. Prav tako je določena uvedba registrirnih blagajn ter določeno. da se meso menzam, restavracijam bolnišnici ipd. prodaja samo v posebni mesnici. Zato Je tudi v odloku določeno, da je očiščena pljučna, res tisto najkvalitetnejše meso, ki ga Je pri dobro vzrejenem govedu okrog 5 kg, prodaja predpaktrano Izven kategorije po 50« din za kg. Neočiščena pljučna, če Je potrošnik ne bo posebej zahteval, pa bo tudi vnaprej v prodaji kot I. kategorije s kostmi in brez kosti ter z lojem. Nekateri, predvsem slabo informirani potrošniki sodijo, da je le Imel star sistem, to je enotna prodaja mesa po povprečni oceni, svoje prednosti, vprašajmo se, ali je bilo pravično, da Je, kdor je Imel s sekačem poznanstvo, dobil najboljši kos za enako ceno, kot drugi, ki se s sekačem ne pozna in ki pri nakupu ni dovolj verzi-ran, dobi zato najslabše meso? Posebej pa se zdi umestna določitev odstotka priklade na posamezne kose mesa (od 15—30•/• pri govejem, 2»% pri svinjskem in 30% pri telečjem mesu), ker ni mogoče prepustiti potrošnika na miloet hi nemilost sekaču, ki temu doda večji, drugemu spet manjši kos kosti (v glavnem pa proda nemalokrat za' svoj žep skupno z mesom tudi kosti, ki bi sioer morale biti v prodaji brez mesa, seveda po ceni 60 din za kg). S odlokom smo prenehali s 14-letno tradicijo v prodaji mesa in napravili črto čez nepravilnosti, ki so se doslej delale nekaznovano. Prepričani smo, da imamo sedaj, in ko bo ta sistem uveljavljen. vse možnosti napredka tudi v prodaji mesa. Naj samo mimogrede omenimo, da se v razvitejših državah prodaja meso v 11 pa tudi v 15 kategorijah. Želimo le, da bi v Istem duhu, kot so bili pripravljeni tl ukrepi, bile tudi dane konstruktivne pripombe potrošnikov. Anton Mahkovec. OB ZAKLJUČKU POTRJEVANJ TARIFNIH PRAVILNIKOV V ZAGORJU Včasih tudi nezdrave težnje Kljub temu, da je bilo že v začetku akcije za Izdelovanje novih tarifnih pravilnikov zelo jasno ln nedvoumno povedano, da težimo za tem, da bi uvedli stimulativno nagrajevanje, ker pričakujemo le od tega merila povečanje produktivnosti in storilnosti dela, so nekatera zagorska podjetja, meni nič. tebi nič, obšla to prvo pravilo. Komisija za potrjevanje novih tarifnih pravilnikov pri občinskem ljudskem odboru je morala zaradi neupoštevanja tega merila nekaj novoizdeianih tarifnih pravilnikov zavrniti. Dosti pa jih je poslala v popravo, videti je bilo, da v nekaterih manjših zagorskih podjetjih tarifne komisije sploh niso kal prida obrazložile delavcem, kako naj se lotijo tega odgovornega dela, marveč so enostavno sestavili take pravilnike, ki so bili sumljivo podobni dosedanjim. Drastičen je primer mesarskega podjetja, kjer sploh v novoizdelanem pravilniku m bilo niti sledu nagrajevanja po učinku, marveč po času, torej po starih, preživelih merilih. Spekulantske težnje so ee pokazale tudi v tem, da so ponekod nameravali planirati manjši dohodek, kot je znašala lanskoletna realizacija. Tarifne postavke pa občutno dvigniti. Če bi komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov pri občinskem ljudskem odboru to dovolila. bi pravzaprav napeljevala vodo na mlin teh podjetij ln jim celo pomagala pri uveljavljanju njihovih nezdravih hotenj. — Ali pa tale primer: v nekem manjšem podjetju so hoteli za enako delo, ki naj bo opravljeno v istem času, določiti dve tarifni postavki. — Ponekod so imeli kopico dela z izravnavanjem tarifnih postavk, pri čemer so se sklicevali, da imajo v sorodnih podjetjih že zdavnaj urejene plače. Sploh je bilo pri tem važnem opravilu premalo čutili, da težimo za tem, da bi tarifne postavke sploh zginile z našega besednjaka, kot je to primer v mnogih slovenskih podjetjih. Zadnjič so se pri občinskem komiteju ZK sešit sekretarji, osnovnih organizacij ZK večjih podjetij ln predsedniki sindikalnih organizacij ter člani tarifne komisije pri občinskem ljudskem odboru, na katerem so pretresli celotno delo okrog izdelovanja novih tarifnih pravilnikov. Iz razprave je bilo videti, da bodo morali občinski sindikalni svet in druge politične organizacije zdaj, ko so tarifni pravilniki potrjeni, bedeti nad Izvajanjem teh važnih do- kumentov, ki urejajo položaj oziroma nagrajevalno politiko naših podjetij. Da se ne bi v bodoče morda še zgodilo, da bi se tarifni pravilniki maličili, kot da niso resnični dokumenti nagrajevanja, marveč samo kos papirja, ki ga je moč spremi-njaiti. Prav tako je bilo domenjeno, da bodo priporočili svetu za delo pri občinskem ljudskem odboru, naj v bodoče skrbno spremlja izvajanje tarifnih pravilnikov in naj se v večji meri posveti nadaljnjemu dvigu produktivnosti to storilnosti dela po podjetjih. Občinski sindikalni svet in občinski komite ZK bosta poslala odprto pismo vsem zagorskim podjetjem oziroma sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom, v katerem bodo obrazloženi vsi važni napotki za nadaljnjo krepitev odnosov v podjetjih, razvijanju samoiniciative pri gospodarjenju in izvajanju tarifnih pravilnikov. To pomeni, da s tem. ko so izdelani novi tarifni pravilniki, ni vse delo pri kraju. Zdaj se pravzaprav pričenja drugi del pomembne akcije: da bodo namreč podjetja ln njihovi samoupravni organi storili vse za zagotovitev planiranega dohodka in preseganja. Da bodo začeli energično in prizadevno Iskati rezerve znotraj podjetij, da bodo podpirali vsakršno dejavnost, ki pospešuje delovno storilnost in proizvodnost. (v) Nič več ozkega grla Kako urediti trboveljsko železniško postajo in njeno okolico, je bil vsa povojna leta Izredno važen komunalni problem občine Trbovlje- Sedaj pa kaže. da bo končno le prišlo do rešitve tega vprašanja, na katerem so posebno zainteresirana industrijska podjetja v kraju in JD2, prav tako pa tudi vse prebivalstvo trboveljske občine. Prejšnji teden je bila na sedežu občinskega ljudskega odbora širša konferenca zastopnikov na tem vprašanju zainteresiranih krajevnih gospodarskih organizacij, katere so se udeležili tudi predstavniki JDŽ iz Ljubljane. Vsem udeležencem tega pomembnega sestanka so bili predloženi doslej izdelani idejni načrti za ureditev manipulacijskih prostorov okrog trboveljske železniške postaje ter načrti za ureditev železniške postaje same. Da so rešili vprašanje raz-kladalnih in nakladalnih prostorov pri železniški postaji Trbovlje, so predvsem zainteresirani: Cementarna Trbovlje, Strojna tovarna Trbovlje, Rudnik Trbovlje-Hrastnik in POMEMBNI SKLEPI VIDEMSKO-KRŠKE OBČINE Vse za napredek kmetijstva Nedavno sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Videm-Krško na skupni seji razpravljala o poročilu sveta za kmetijstvo, ki je nazorno osvetlilo dosežene uspehe v razvoju kmetijstva in nakazalo nadaljnjo pot še hitrejšega in večjega napredka. Na temelju Izčrpnega poročila bi živahne razprave, v kateri so odborniki podprli predlagane ukrepe sveta za kmetijstvo, je ljudski odbor sprejel pomembne sklepe, ki jih odlikujeta jasnost In konkretnost, kar je v našem nadaljnjem boju za napredek kmetijstva zelo važno. Nedavno sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Videm-Krško na skupni seji razpravljala o poročilu sveta za kmetijstvo, ki je nazorno osvetlilo dosežene uspehe v razvoju kmetijstva ln nakazalo nadaljnjo pot še hitrejšega ln večjega napredka. Na temelju Izčrpnega poročila In živahne razprave, v kateri so odborniki podprli predlagane ukrepe sveta za kmetijstvo, Je ljudski odbor sprejel pomembne sklepe, ki Jih odlikujeta Jasnost In konkretnost, kar je v našem nadaljnjem boju za napredek kmetijstva zelo važno. S prvim sklepom nalaga ljudski odbor zadružnim svetom, upravnim odborom kmetijskih zadrug in sploh aktivistom, da v gospodarskem letu 1969-60 Sestanek študentov v Zagorju Prejšnjo soboto Je bil v sejni •obl Socialistične zveze ustanovni sestanek kluba študentov oziroma srednješolske mladine. Delo kluba bo precej pomembno za idejno vzgojo študentov ln dijakov, predvsem pa za nadaljnje spoznavanje družbenega življenja v zagorski občini. Nova pekama v Zagorju Za občinski praznik v Zagorju, ki ga bodo čez nekaj tednov obhajali, bodo tamkaj dali v obrat novo moderno pekarno, ki bo v eni Izmeni lahko spekla 5000 kg kruha. Ce bi ta pekarna obratovala » polno kapaciteto, bi njena proizvodnja Lahko zadoščala tudi za bližnje kraje. sr. 150 let rudnika Krmelj V KRMELJU SE PRIPRAVLJAJO NA PRAZNIK. Proslavljali bodo kar dva praznika: dan rudarjev ln 150-letnlco obstoja rudnika. V ta namen pripravljajo bogat ln pisan program, o katerem bomo poročalli v naslednji številki. NA SENOVEM BODO IMELI KOPALIŠČE. V občinskem prora. tunu so namreč predvidena sredstva za zgraditev požamovarnost-uega bazena ki bo obenem služil tudi kot kopališče Razveseljiva za Senovčane. ki bo najbrž gbdi uresničena! fr. razširijo proizvodno sodelovanje z individualnimi kmečkimi proizvajalci, tako . da bodo v jesenski setvi dosegli plan setve v kooperaciji na površini 200 hektarov pšenice intenzivnih italijanskih sort in 50 hektarov Ječmena. Takoj bodo začeli izvajati uredbo o prepovedi klanja telet, da bi s tem vplivali na povečanje proizvodnje govejega mesa. Zadruge se bodo lotile sklepanja pogodb za 1100 telet, 200 mladih govedi do 400 kg in 60 govedi Baby beef. Za ureditev enotne organizacije prometa klavne In plemen- ske živine Je ljudski odbor odredil, da se dosedanji sejmi takoj opuate, namesto njih pa uvedejo plemenski sejmi in zadružni dogonl za odkup klavne živine- Na prihodnji seji obeh zborov bodo sprejeti ustrezni odloki: o uvedbi plemenskih sejmov, o tržnem redu na plemenskih sejmih in o odpravi dosedanjih sejmov. Nadaljnji sklep skupne seje obeh zborov je bila odločitev o ustanovitvi veterinarske postaje v Brestanici, ki bo poslovala tudi za območje Vldma-Krške-ga. Ljudski odbor je sprejel nadalje ukrepe za zaščito žlahtnega hmelja na področju Kostanjevice, in sicer z odredbo sveta za kmetijstvo o zatiranju divjega in podivjanega hmelja. Ljudski odbor je priporočil kmetijskim zadrugam, da zaradi enotne politike na trgu skupaj z zadružno poslovno zvezo Brežice odkupijo vse tržne viške kmetijskih pridelkov za preskrbo mestnih in industrijskih centrov. Kmetijske zadruge so dolžne, da sklenejo pogodbe z zadružno poslovno zvezo in, z individualnimi kmeti o nakupu in prodaji 390 ton prostih viškov krompirja in ga odpravijo Po danih dispozicijah. Oba zbora sta na skupni seji sprejela še nekaj drugih sklepov glede izboljšanja svinjere-je, ustavitve revizije klasiranja zemljišč v katastralnih občinah Senuše, Raka, smednik in Ravno ter likvidacije Kmetijske zadruge Prekopa, ki nima urejenega poslovanja v smislu zakonitih predpisov. fr. Elektrarna Trbovlje. Ureditev prostorov okrog trboveljske železniške postaje pa je že važna tudi za železniško transportno podjetje, saj bi po izvedbi po predloženih načrtov le-to pridobilo prostor za 6 do 8 vagonov, s čimer bi se povečala prometna zmogljivost železniške postaje, ki je sedaj nezadostna oziroma nezadovoljiva, Sama razprava o tem perečem vprašanju je pokazala, da je prioritetne važnosti pokritje potoka Trboveljščica- Tako so na teh razgovorih predlagali, da se za sedaj pokrije potok v dolžini 100 metrov. Ker pa bo Rudnik Trbovlje-Hrastnik moral zgraditi za svoje potrebe novo nakladalno oz. raz-kladalno rampo na železniški postaji, bo treba potok pokriti še v dolžini 50 metrov, ker premostitev Trboveljščice iz urbanističnih razlogov ne pride v.poštev. Kakor omenjeno, je za rešitev »ozkega grla« na postaji Trbovlje že izdelan idejni urbanistični načrt. Prav tako ima tudi Direkcija JDŽ v Ljubljani pripravljen idejni projekt za preureditev oz. gradnjo novega postajnega poslopja za osebni promet in skladiščnih prostorov za tovorni . promet. Občinski ljudski odbor Trbovlje je v posesti odobrenega glavnega projekta za pokritje Trboveljščice ob njenem izlivu v Savo v dolžini okrog 306 metrov, prav tako pa ima uprava Rudnika Trbovlje-Hrastnik pripravljen načrt za izgradnjo svoje raz-kladalne oz. nakladalne rampe z dovozno cesto. Po temeljiti razpravi so navzoči sprejeli sklep, da se posamezni parcialni načrti vskladijo z idejnim urbanističnim načrtom za ureditev železniške postaje in njene okolice, predvsem idejni projekt Direkcije JD2 z idejnim urbanističnim načrtom. K stroškom za prekritje Trboveljščice bodo prispevala vsa zainteresirana gospodarska podjetja v Trbovljah, prav tako bodo del stroškov prevzele tudi J2. Za izvedbo vseh predvidenih del imenuje občinski ljudski odbor Trbovlje poseben režijski odbor, čigar naloga bo , da pripravi vse potrebne gradbene načrte, zbere potrebna investicijska sredstva in vodi tudi nadzorstvo nad projektiranimi deli. Na konferenci so nadalje sklenili, da se takoj prepreči odlaganje vsakega odpadnega materiala v Trbo- veljščjco in da se njena struga temeljito očisti. Sklepi, ki so Jih sprejeli na tem sestanku, so izredno važni za vsa industrijska podjetja v kraju in za trboveljsko prebivalstvo — k samemu začetku teh perečih komunalnih del pa lahko rečemo: Gordijski vozel na železniški postaji Trbovlje je presekan. / ar. POSAVJE NOVICE IZ SPODNJEGA , POSAVJA 1 JAVNA KOPALNICA V VID MU-KRŠKEM. Uredili jo bodo na pobudo gospodinjskega centra.- Prostor zanjo so že našli, v občinskem proračunu so zagotovljena potrebna sredstva, načrt pa bo tudi lemalu skončan. Predvidevajo, da bo čez kak mesec kopalnica že služila svojemu namenu. Tako bo izpolnjena davna želja prebivalcev desnega brega Vid-ma-Krškega, kjer v nobeni stanovanjski hiši — razen v novi — nimajo kopalnice. KOPALIŠČE NA KRKI BODO PREUREDILI. Brežiško turistično društvo bo s tem povečalo možnosti turizma. 2e doslej je kopališče na Krki pri Čatežu privabljalo Zagrebčane, z obnovitvijo kabin, popravilom stopnišča in zgraditvijo plavajočega mostu pa bo prekrasna Krka poetala še privlačnejša. ZDRAVSTVENI DOM NA BIZELJSKEM bo kmalu skončan. H gradnji so razen občine prispevali tudi prebivalci, ki jim Je mnogo na tem. da dobe prepotreben zdravstveni objekt. Mimo ordinacij skih prostorov bo v zdravstvenem domu urejeno tudi stanovanje za zdravnika. BOSTANJSKA ŽAGA JE SPET ZAPELA. Doslej Je lep Čae služila drugim namenom, za občino ne preveč koristnim, ker JI niso prinašali nobenih dohodkov. Nazadnje je v prostorih žage obstajalo podjetje z žabami, ki pa Je poslovalo tako. da so se, v šali rečeno, žabe ustrašile in pobegnile, ostalo pa je nekaj milijonov. izgube. Epilog te »zadevice, sta dve novici: da so bivšega direktorja zaprli ln da Je boštanj-ska žaga spet zapela. ' UMRL JE MAKI KUNSTLER — PARTIZAN CIRIL Presunila nas je nenadna turobna vest, da je umrl v ljubljanski bolnišnici zaradi srčne slabosti 51-letni litijski doma-mačin tov. Maki Kunstler — partizan Ciril. Se nedavno, ko je dočakal srečanje z Abrahamom, so mu priredili njegovi mladostni prijatelji iz Litije prisrčno slavje. Maki Ktlnstler je bil na vi* dez trden zdrav fant. BiH je skromnega ln delavnega značaja in po nesebičnosti pravi vzot poštenega človeka. Uslužben je bil pri upirati cest LRS, kjer je bil predstojnik tehniških delavnic ln mehanizacije. Požrtvovalno je delal vsa leta za izboljšanje našega cestnega omrežja, prav zadnje čase pa je sodeloval pri gradnjah na trojanskem, klancu. Ob razgovorih se j® pred nedavnim že veselil, da bo pomagal tudi pri gradnji nove zasavske ceste Zagorje — Litija. ki jo bodo. kakor je zamišljeno, začeli delati prihodnje leto. V mladih letih se je Maki Kunstler izučil strojnega poklica in je služil tudi pri mornarici. V časih NOV je odšel že leta 1942 v partizane, najprej v Zasavski odred. Vsekakor bo treba to njegovo živi jensko dobo še posebej osvetliti in so njegovi partizanski tovarišii naprošeni, da sporoče svoje spomine o partizanu Cirilu — Kun-stlerjevem Makiju podpisanemu. Pokojnik je bil že od mladih nog naprednega porekla i* značaja^ bil je tudi rezervni oficir ter član ZB in ZK. Prav zato sp prišli k njegovemu slovesu od rodne Litije številni prijatelji ln znanci, pa partizanski in stanovski tovariši od blizu In daleč. Na zadnji poti so ga spremili tudi litijski godbeniki ln pevci, dva govornika pa sta slavila pokojnikove lep® poteze in vrline, njegovo dejavnost ln zasluge. Za pokojnim, prijetnim družabnikom ln prijateljem, zavednim zasavskim rojakom Makijem. nam bo res hudo. Jože Zupanfč Človek človeku Grob napad na natakarico Spominjam se, da smo v revirjih v sad nji h letih dostikrat kritlztiali usluinostno obrt, predvsem pa razmere v trgovini In gostinstvu. Ljudje so bili za slabosti in pomanjkljivosti v teh dveh panogah venomer sila občutljivi. Lahko,bi trdil, da je kritika, slasti kadar je bila upravičena In konstruktivna, dostikrat pomagala pri odpravi nepravilnosti, in danes že lahko SPREHOD PO SVETU ŽENEVA, 13. julija 1959 V Ženevi »o se v soboto, 20. junija prvič po šestih tednih sporazumeli — o tem, da bodo za tri tedne prekinili konferenco zunanjih ministrov. Le-ti so v teh šestih tednih postavili na glavo vsepovsod priznano ljudsko reklo »Cas je zlato«, zato pa so pokazali zvrhano mero potrpežljivosti, kar je v današnjih mednarodnih razmerah nedvomno bolj važno. Kot pravijo, so se razšli v dobrem razpoloženju; sovjetski zunanji minister Gromlko je še zadnji trenutek popravil slab vtis, ki ga je zapustil njegov zadnji predlog. »Ne v enem letu, marveč v 18 mesecih naj bi našli rešitev za berlinsko vprašanje; če se to vsenemški komisiji ne bi posrečilo, Sovjetska zveza ne bo, kot je bilo prvotno rečeno, izročila oblasti v vzhodnem Berlinu vzhodnim Nemcem, marveč se bodo zunanji ministri spet sešll ln Iskali nove poti...« Skratka, zunanji ministri so Sli narazen, ne da bi pustili časovno tempirano bombo, ki bi ogrožala sedanje stanje in povzročala visok krvni pritisk na eni ali na drugi strani. Kaj so napravili in kaj .dosegli zunanji ministri v 80-lh urah trdih razgovorov, bodisi na 17-lh javnih, bodisi na 11-ih zaprtih sejah, če ne omenjamo tudi kosil in večerij, kjer Je ponavadi najboljša priložnost za sproščeno ln neobvezno kramljanje«? Ce bi hoteli odgovoriti na' to vpra- šanje konkretno, bi morali zapisati, da prav nič konkretnega;- pridružiti bi se morali zboru tistih poklicnih, zavestnih in morda tudi sugeriranih malo-dušnežev, ki so še v petek jadikovali, »da je bila brez haska« itd., itd. Ce pa se najprej vprašamo, kakšen namen ln kakšne naloge je imela ta konferenca, pridemo do zaključka, da ni prav- nobenega razloga za malodušje. Zunanji ministri se 11. maja niso zbrali v prijetnem mestu ob Le-manskem jezeru zato, da bi karkoli konkretnega rešili, marveč zato, da bi ugladili pot sestanku državnih poglavarjev štirih velesil, da bi ga v grobih obrisih pripravili in predvsem da bi drug pri drugem ugotovili, kako daleč segajo iskrena prizadevanja za sporazum, o čem se je ena in druga stran pripravljena sporazumeti in za kakšno ceno. Razplet sovjetskih stališč med ženevskimi razgovori je potrdil mnenje, da je hotel, Hruščev, ko je 27. novembra lani napovedal, da je treba v 6 mesecih rešiti vprašanje Berlina, le prisiliti zahodne države na razgovore, ki naj bi Sovjetski zvezi mednarodnopravno priznali že'danes dejansko obstoječi položaj: poljske meje na Odri in Nisi, obstoj grupacije držav vzhodnega bloka In izključni sovjetski vpliv v teh državah, predvsem pa jamstvo, da Nemčija, kakršna koli že — zdru- žena, ali samo zahodna ____ ne tio do- bila v roke atomskega orožja. Berlinska kriza je bila torej samo šolski zvonec, s katerim so Rusi sklicali zahodne predstavnike za mizo, za katero naj bi začeli reševati tista vprašanja, ki bi jih v Moskvi radi videli člmprej rešena. Kaj smo videli v šestih tednih ženevskih razgovorov? Resda nobenega konkretnega rezultata, vendar pa zelo vzpodbudno in za obe strani veljavno željo, da nobeden od obeh glavnih strank — Vzhoda in Zahoda — noče In ne more pred svetovno javnostjo prevzeti odgovornosti, da' bi prišlo do poloma razgovorov in torej do vnovične zaostritve v mednarodnih odnosih. Tako Sovjeti kot zahodni predstavniki so takoj omilili svoja stališča, kakor hitro je kazalo, da bi jih bilo moč v svetovnem merilu smatrati za namerno zaostrovanje — za ultimat. Mn vendar Rusi pri Berlinu niso popustili niti za las«, slišimo že prej omenjene malodušneže. Nekdo je na to pravilno pripomni: »Ce je pri pogajanjih treba popuščati — in prava pogajanja bodo šele takrat, ko se bodo vsedll za isto mizo državni poglavarji štirih držav — zakaj naj bi Moskva dala že sedaj lz rok svoj glavni adut?« Do 13. julija, ko se bodq ministri spet sešll v Švici, bodo imele priza- dete vlade dovolj priložnosti, pripraviti se na nadaljnje razgovore. Sovjetski podpredsednik vlade Kozlov potuje v Združene države Amerike, podpredsednik ZDA Nixon se prtpravllja na potovanje v Moskvo, kjer bo odprl ameriško razstavo, ni pa Izključeno, da bodo med tem časom napravili odločujoč korak naprej, ki bo prebil led tudi na razgovorih za prekinitev poizkusov z atomskim orožjem. (Na tem področju je namreč zelo velika verjetnost, da se bodo tri atomske države — Sovjetska zveza, Britanija in ZDA — laže sporazumele, kgr to pred podobno nevarnostjo: na' Moskvo pritiskajo Kitajci, da bi dobili svojo atomsko bombo, na Washington ln London pa Francozi; niti Rusom, niti Američanom in Angležem pa kaj takega ne bi bilo po volji). Skratka, tokratni ženevski sestanek je pokazal, da obstaja, če že ne rosna volja za hitro In vidno zboljšanje v mednarodnem položaju, pa vsaj velik st^ah pred odgovornostjo, ki bi padla na tistega ki bi ga zavestno poslabšal. Čeravno bi šest tednov1 ob ženevskem jezeru zunanji ministri lahko bolje Izkoristili pa ne gre pozabljati, da bi jih lahko tudi slabše. V tem okviru smo torej lahko z ženevskim sestankom zadovoljni, kajti tudi komaj zaznavni napredek pomeni v atomski dobi srečen začetek po tolikih letih hladne vojne. trdimo, da postaja n. pr. P®' strežba v gostiščih vedno bolj' ša, kulturnejša in kvalitetn®J' ša. Delavski sveti v trgovini gostinstvu so se le zganili in z»' čeli načrtno odpravljati vse sl®' bosti, ki so jih potrošniki upr»' vičeno kritizirali. Toda vča**® sc moramo vpraiatl, ali pa j® tudi, denimo, naš človek vsel*' dostojen v občevanju z ljudm« ki ao zaposleni v takih javn|b službah? AU res nikoli ne P°' zabijamo, da Imajo ljudje v **' kih službah svoje težave, ki *® često oodraz njihovega razpo1®' ženja. In: ali Je naš odnos ®° teh ljudi vedno vreden človek®' vega spoštovanja do soljudi? Razložil vam bom prim®*j dragi bralci, ki kaže, da so n*. nami še posamezniki, ki m«*1*' jo, da sl lahko v gostiščih d®* volijo vse, ker mislijo, da l*e' ko z denarjem, ki ga naro®r*' vajo dati za pijačo, šikanira* tudi tiste, ki jim strežejo. je v gostišču »Pri Grčarju* Zagorju. Vinjen tovariš P. L. * začel vpiti nad tovarišico , Ji groziti in Jo obmetavati grobimi ln za človeka nedo»t®J' nlmi izrazi. Očital JI je stv*f ’ ki so očitno neresnične, s*J \ vsem znano, koliko sta to var' Ilca A. G. In njena druži® pretrpeli za današnjo stvarU®*^ Naposled Ji Je celo tagn*1 o obraz vrček s pivom. NI manjkalo, da je ni celo P bil. Tovarišici ni kazalo dr® Rega, kot zbežati Iz goetišča se skriti pred podivjanim * stom. Vodstvo goetišča M m®r*1 naglo ukrepati. Ni dovolj. *® tovarišica dobila zadoščenj®, sodišču. Uprava gostim* ^ podjetja mora v tem Prb,1L# zahtevati, da »e krivce ®*^ kaznuje, oziroma, da *® sploh prepove dajanje alk®® A nih pijač. Navsezadnje P» VjJ b| gostinska podjetja tudi ^ odločno izpolnjevala ukrep , lasti, da se vinjenim lludel®> * sme točiti —»•—•»- -ivnhom* pijač. nobenih alkoh® Opazoval®6 Malone ni pomembnejših krajev širom po naši domovini, kjer ne bi stali spomeniki, ki nemo pričajo o težkih, toda slavnih dneh NOV. Tem plemenitim prizadevanjem organizacij Zveze borcev je sledila tudi krajevna organizacija ZB Senožeti—Tirna. Ta je zlasti zadnja leta pokazala precej aktivnosti. Člani Zveze borcev so se posebno zavzeli, da se primemo oddolže spominu vseh, ki so -a osvoboditev žrtvovali svoje najdražje — življenje. Pred leti so odkrili spominsko ploščo med NOV padlim gasilcem na gasilskem domu v Timi, lani meseca septembra so v vasi Šentlambert odkrili spomenik enaintridesetim padlim borcem ln žrtvam fašizma iz vasi Senožeti in okolice. Letos pa bodo člani te organizacije v počastitev 40-letnice KPJ na dan borca odkrili spomenik štiridesetim padlim borcem In žrtvam fašističnega nasilja na Rovišah pod Sv. goro. Na tem sponfeniku bodo razen domačinov iz bližnje okolice vklesala tudi imena partizanov, ki so padli na tem območju, medtem ko bodo na to mesto položili še posmrtne ostanke petih neznanih borcev, ki so prav tako padli v teh krajih. S tem bo za ta del naše ožje domovine opravljeno skromno, vendar po svojem pomenu veliko delo. Na teh spomenikih bodo bodoči rodovi, živeči na \tem koščku zemlje, našli verne sledove junaške epopeje svojih prednikov in si šteli v čast, da so z ramo ob rami z vsemi poštenimi rodoljubi Jugoslavije pod vodstvom KPJ in tovariša Tita k temu velikemu boju prispevali tudi prebivalci teh vasi svoj’ Uporne zasavske vas častni delež. Krvni davek tega kraja je relativno velik, saj je samo na območju krajevnega odbora ZB Senožeti—Tima, ki obsega manjše hribovske vasi, padlo ln pomrlo zaradi nasilja okupatorja štirideset domačinov. Spominu iz NOV v teh krajih je posvečen tudi ta sestavek, s katerim namerava ob pripravah za odkritje zadnjega spomenika na območju krajevnega odbora ZB Senožeti—Tima dati ta skromni prispevek v deležu prebivalcev teh krajev v NOV7. Žal mi odmerjen prostor ne dopušča, da bi se dotaknil vseh junaštev in požrtvovalnosti ljudi tega hribovskega dela Zasavja skozi vsa štiri leta borbe za osvoboditev. V trikotu med Zagorjem, Litijo ln Vačami ter planinsko postojanko Sv. goro so med drugim manjše hribovske vasi, in sicer: Senožeti, Tima, Golče, Roviše, Podbukovje, Široka set, katerih prebivalci so med NOV nudili varno zavetje raznim partizanskim enotam in ilegalnim političnim delavcem. V te vasi je že pred drugo svetovno vojno segal močan vpliv naprednih proletarskih revirjev. Ta se je med kmeč- kim prebivalstvom uspešno širil prav zaradi vztrajne in pravične borbe rudarskih proletarcev za osnovne pravice proti kapitalističnim izkoriščevalcem. Ljudje iz teh hribovskih predelov so vedno simpatizirali z rudarji in jim v stavkah nudili tudi materialno pomoč. Nekateri mlajši moški iz teh vasi pa so v revirjih dobili tudi zaposlitev, kar je vezi med delavci trboveljskega rudarske- 40 LET KPJ ga bazena in okoliškimi kmeti še bolj krepilo. Ta napredna usmerjenost kmečkega življa je v polni meri prišla do izraza med NOV. Že v prvem letu okupacije so se začeli združevati pristaši upora in se pripravljati za oborožen odpor. Tako je bila 19. oktobra 1941 formirana prva skupina Osvobodilne fronte za območje-Tima—Roviše—Golče in bližnjo okolico. Naloge članov tega odbora so bile v glavnem zbiranje orožja in izvedba pro- pagande med mlajše moške, da bi le-ti pobegnili v gozdove, ob morebitni selitvi naselij levega brega Save. Ustanovitev in delovanje te skupine sovpada v čas, ko so Nemci selili prebivalstvo vzdolž reke Save na njenem desnem bregu od Brežic do Bolšnika ter do nemško-italijanske meje. Delavnost članov te skupine je bila zelo zadovoljiva, saj so v razmeroma kratkem času dobili precej somišljenikov. Kljub temu, da do selitve ni prišlo, se je OF naglo širila in krepila. Dne 25. decembra tistega leta je bil drugi sestanek te skupine. Med obema sestankoma so tovariši vzpostavili zvezo z ilegalnim političnim delavcem LOJ-ZOM HOHKRAUTOM. Ta je prišel iz revirskih krajev na to območje sredi decembra 1941 in zvezo z njim je dobil ter mu nudil zavetišče član te skupine JOŽE GOLOBAR z Golč. S .prihodom Lojza Hohkrauta se je ta hribovski predel Zasavja povezal z revirjem v enotni borbi proti okupatorju. Dne 1. januarja 1942 sem se moral zaradi kompromitacije umakniti iz Maribora v ilegalo. Odpeljal sem se v domač kraj in se naslednji dan povezal s tovar rišem Hohkrautom. Srečala sva se v Go-lobarjevi domačiji na Golčah. S pomočjo članov že obstoječe skupine OF, zlasti pa Jožeta Golobarja in Ivana Beje, sva širila organizacijo OF. Že v mesecu januarju 1942 sva postavila organizacijo v Senožetih za bližnjo okolico, medtem ko so bili že v obstoječo skupino za območje Tirna—Roviše—Golče pritegnjeni novi tovariši. Posamezniki so kot legale! opravljali zelo važne naloge. Med najvažnejšimi nalogami so bile tistikrat: zbiranje orožja, kurirski posli in pridobivanje novih ljudi za cilje OF. Sirjenje organizacije, priprava terena za prostovoljno mobilizacijo in zbiranje orožja in drugega vojaškega materiala je bilo za to zimsko obdobje izredno važno. Zato sva s Hohkrautom izkoristila poznanstvo in zveze, ki so jih imeli najini sodelavci v legali, in širila organizacijo v več smereh. S pomočjo Ivana Beje sva najprej vzpostavila osebne kontakte s tovariši iz krajev: Sava-Okro-ge—Litija—Breg—Šmartno in tako zajela važno območje najinega delovanja, S tem sva tudi skozi vse te kraje vzpostavila zvezo in pripravila dobro organiziran kanal preko Save in nemško-italijanske 'meje, ki je povezoval Štajersko z Dolenjsko, kjer je bilo vodstvo partizanskega gibanja na Slovenskem. Pri tem so nama veliko pomagali tovariši, ki so bili tedaj še v legali, zlasti pa Jože Go-lobar. Ivan Beja, Knaus iz Save in Viktor Potokar iz Okrog — danes že vsi pokojni. (Dalje prihodnjič.) VPRAŠANJE VSAKEGA DNE Vsak dan je toliko vprašanj, toliko velikih in malih problemov. Srečujemo se z njimi. Po-jih kot soseda, ki vsako jutro v skrbi hiti v službo, ker Be ve, ali bo njena Metka do- Ztiaj, ko je za nami republiško posvetovanje o stanovanjskih skupnostih, postajajo tudi razprave na terenu čedalje bolj razgibane in živahne. Z vedno večjo natančnostjo pretresajo jasnosti ali dvoumnosti. Na terenu jih čaka odgovorno delo. Ce bodo šli nanj nepripravljeni, kot slabi obveščevalci ljudi, potem bo tudi uspeh lahko polovičen. Ljudje so že dosti slišali od, stanovanjskih skupnostih in si dosti od njih obetajo. Pri njihovem ustanavljanju ■ zato ne gre niti za neko administrativno postavljanje meja med' dvema skupnoetima niti za njihovo administrativno oživljanje. Skupnosti naj se porode ob iskreni želji ljudi, naj ee ustanove najprej tam, kjer kažejo ljudje zanje največ zanimanja. Tudi za službe, ikl naj bi se razvile v njih, bo življenje pokazalo, katere so najpotrebnejše in s katerimi lahko še nekoliko počakajo- Pri ustanavljanju skupnosti in njihovi pomoči nosijo naj-večji delež vse družbene organizacije. Marsikje so te pokazale že dovolj vsestranske zainteresiranosti- Morda drobna trboveljska primera dovolj zgovorno kažeta, da je takšna pomoč tudi lep primer in porok za dober start stanovanjskih skupnosti. Trboveljske žene so pripravljene na pomoč prj ustanavljanju socialne službe pri stanovanjskih skupnostih, občinski odbor Ljudske tehnike pa že kar najresneje razmišlja o najidealnejšem načinu ureditve raznih obrtnih delavnic, kjer bi imeli za malekostno odškodnino možnost popravila tega ali onega domačega predmeta vsi člani skupnosti. Vsi uspehi, doseženi v stano-vanjekih skupnostih, bodo že skraja porok za nadaljnjo vsestransko razširjenost skupnosti in njihovega dela. Ljudje bodo spoznali, da so take skupnosti njihov dragocen spremljevalec, ker bo ob njih vsak dan lepši. , -jak. Pred kratkim je občinski komite ZKS Senovo obširno razpravljal o bližnji proslavi in organizacijskih pripravah za izvedbo dostojne počastitve 15. obletpice zbora Kozjanskih aktivistov, ki bo 23. avgusta pri planinski koči na Bohorju. S tem so izvršene potrebne prve priprave in formirano nekoliko komisij, katerih dolžnost bo pripravljati materialno, tehnično in propagandno plat te množične prireditve. Proslava- 15-Ictnice zbora aktivistov na Bohorju sodi v okvir ostalih letošnjih proslav v okviru počastitve 40. obletnice ZKJ. V avgustu 1944 so se v osrčju Bohorja, na kraju, ki ga imenujejo "-Srebrni park« — obraslem po vitkih srebrnih jelkah, zbrali številni aktivisti, terenci in borci s področja Kozjanskega okrožja. Ta zbor je pomenil mnogo za ves širni predel Kozjanskega, saj so na njem analizirati dosežene uspehe na-narodnoosvobodiinega boja in rezultate rovanje je prikazalo dosežene velike uspehe na političnem in bojnem področju ter bilo čvrst kažipot za bodočnost. Iz govora, ki ga je imel tov. Sergej Kraigher, ter iz nalog, ki so bile postavljene na tem zborovanju, je vsa ta množica udeležencev še jasneje uvidela pravičnost boja, ki ga vodi naše ljudstvo za svobodo, ter dolžnost, da se temu boju priključi vse, kar čuti pošteno v svojem srcu, vse, kar žeti svobodno živeti na svoji zemlji. Od številnih udeležencev, smo se obrniti na predsednika senovške občine, tov. Karla Sterbana, ki nam je marsikaj povedal o tem dogodku. Računam, da se nas je zbralo tri sto ali morda še več, tako opisuje tov. Šterban. Prišli so borci s Kozjanskega, aktivisti z vseh smeri, ljudje od blizu in daleč, z osvobojenega in neosvobojenega ozemlja. Pod obronki Bohorja, v partizanskem kraju, Bohor žari NAGRADNI LITERARNI NATEČAJ V ZAGORJU m s e NAŠA RAZGLEDNICA — Za konec šole še šolska razstava Mdne lahko opravila -----, -.JE..,.- v trgovi- ln na trgu vse sama, ali jo lek uf)08ala in se naučila nove . ciJe iz slovnice, ker je pač *r°k. Ali kot Peter, ki je l^nec' Pa zdaj vsak teden znova Qo Ve, kam bi dal svojo umazalo tra-’co’ svoje umazano perl-dot> k* bilo hkrati poceni ln r° oprano. Vemo za ure. ki cen° ^ zapravili, da smo našli go en° ln hitro obrtniško uslu-> Poznamo jezo gospodinj, ko adtia/-0 z^utraJ ali zvečer v pre-8M. alje®o trgovino, poznamo v °nca' ki bi rada vsaj enkrat *ntoecu šla skupaj v/ kino, pa ■ ata kam spraviti svojih vsa, zares številna vprašanja okoli stanovanjskih skupnosti. Ni malo stvari, o katerih se da dosti pogovoriti. Predvsem pa je treba še pred Širšo akcijo v glavah vseh aktivistov dodobra razčistiti stvari, vse ne- V Zagorju se precej ljudi, zlasti mladine, ukvarja z pisanjem. Za zdaj delujejo organizirano le dijaki oziroma učenci topliške osemletke; ki Izdajajo svoje glasilo »Leva, Leva«. Razveseljivo je, da se mladi poskušajo v vseh zvrsteh literarne dejavnosti ln da vsebina revij ice kvalitetno lepo napreduje. Svet »Svobod, in prosvetnih društev občine Zagorje pa se je zdaj odločil razpisati literarni nagradni natečaj za pesmi, prozo, reportažne zapiske iz sodobnega življenja, za blago iz ljudske tvornosti ln celo za neobjavljeni knapovski humor, ki je zelo značilen za revirje sploh. Pobuda Sveta je tembolj zanimiva, ker nameravajo v Zagorju v bližnji bodočnosti odpreti literarni klub, v katerem naj bi se v«i tisti, ki čutijo nagnenje do tovrstne ustvarjalnosti, organizirano shajali in morda celo vzgajali. Konec koncev ne gre za to, da bi postal ta klub samo zaradi kluba samega, marveč so njegovi smotri mnogo pomembnejši. Natečaj je javen, nagrade pa s0 denarne. Prva nagrada znaša 8.000 din. Prispevki bodo v rokah »Sv^Jjpde« Zagorje do 10. septembra, nakar jih bo ocenila posebna komisija. Svit »Svobod« namerava nato v drugi polovici septembra organizirati javni literarni večer, na katerem bodo najbolje ocenjena dela prebrana ln izročene nagrade. Ta prireditev bo hkrati tildi uvod v prihodnjo sezono. Svet »Svobod, v Zagorju je prepričan, da je z razpisom ustregel mnogim Zagorjanom, ki so se doslej poskušali v tej dejavnosti, pa iz kakršnih koli vzrokov niso objavljali svojih del ali zapiskov. Predvsem pa je prepričan, da bo ta pobuda dobrodošla vsem mladim ljudem, od katerih nekateri kažejo že kar resno ln vzpodbudno rast. na področju krepitve ljudske oblasti, zadali pa so si tudi nove naloge za še večji razmah vse bolj naraščajočega osvobodilnega gibanja. Temu zborovanju je predhodUo najprej še v juliju izvršeno formiranje Kbzjanskega Okrožja. Le-to je bilo izvršeno pri Zakšku nad Podvinami pri Planini. Nastala je združitev številnih okrajev Kozjanskega in okolice v enotno okrožje, s specifičnimi nalogami za ta predel. Za prvega sekretarja okrožja je bil izvoljen tov. SERGEJ KRAIGHER. Pozneje se je okrožje preselilo v notranjost Bohorja, kjer je bilo manj izpostavljeno direktnim udarcem sovražnika in od koder je laže in uspešneje vodilo politično ln vojaško delovanje. Za vse področje Kozjanskega, za ljudsko ln vojaško delovanje. Za vse področje Kozjanskega, za ljudstvo pretežnega dela Spodnjega Posavja, pa tudi Zasavja in celjskega okraja ta zgodovinski dogodek mnogo pomeni, saj je Bohor s svojimi zelenimi gozdovi, skritimi partizanskimi stezicami, gostoljubnimi domačijami, raztresenimi po obronkih, ta obsežni del osvobojenega ozemlja, kamor ni smel stopiti sovražnik, nudil varno zavetje partizanom, aktivistom in sodelavcem v času NOV. V osrčju Bohorja se je krepila politična in moralna moč v boju za svobodo, tu so se postavljale nove in nove naloge za še uspešnejše in močnejše udarce po sovražniku. Veličasten zbor kozjanskih aktivistov pred 15 leti pomeni edinstveno manifestacijo vseh naprednih moči In enotnosti ljudstva tega predela v doslednem boju za svobodo, to je bila manifestacija vse češčih zmag partizanskega orožja, ne samo v ožji domovini, temveč v vsej Jugoslaviji. To zbo- kamor ni smela stopiti sovražnikova noga, smo varno razpravljati o doseženih uspehih in bodočih nalogah. Vsem udeležencem je ostal ta dan v trajnem spominu. Po tem zborovanju je vse nas prevzelo še trdnejše prepričanje v bližnjo zmago nad okupatorjem in izdajalci slovenskega ljudstva, pre-pričanje o veliki moči narodnoosvobodilnega gibanja, o enotnosti našega ljudstva skupaj'' s svojo hrabro in že moderno oboroženo vojsko. Seznaniti smo se z velikimi uspehi na vojaškem, političnem in ostalem področju, prejeli pa smo nove, dalekosežne naloge. Strumni borci Kozjanskega odreda so čvrsto zastražill vse dohode k mestu zborovanja .Mnogi, ki so tokrat prvič videti tako veliko število borcev skupaj, dobro oboroženih In preizkušenih v bojih, s pogledom polnim neomajane volje ln odločnosti v zmago, so o tem še dolgo navdušeno pripovedovali po bohorsklh vaseh. Po pomembnem govoru, ki ga je Imel sekretar okrožja tov. Sergej Kraigher, ter potem, ko se je vsa ta partizanska množica živahno razgibala, je zaorila pesem združenih pevcev-partlzanov. Po svobodnem Bohorju je odjeknila svobodna pesem ljudstva, ki se bori za lepše dni, pesem, ki je oznanjala jutrišnji, svetel dan svobodnega življenja na slovenski zemlji. Se posebno razveseljiva je bila novica, o kateri so pred kratkim zvedeli prebivalci Kozjanskega ter vseh bližnjih in daljnih predelov, namreč, da je pokroviteljstvo nad proslavo na Bohorju v avgustu prevzel priljubljeni politični voditelj, široko znan našim ljudem, član Z1S, tov. Sergej Kraigher. (Nadaljevanje na 4. strani) °*Wk dan je še dovolj vpraša J kl jih ne puščamo vnemar, dan ‘ t3"0 ie lutTl leP*C' da bi Bilcih11111 t)rez vprašanj, bi s lh ln malih problemov. Da bi d ?osed'a znebila večne skr-atroi a bl se lahko sprostila pri tu in Potem doma, da Tone-ob,., .vaem umazane srajce, pa del,,‘5ke usluge in kosila ne bi £le sivih las. UWdav°rini0 in sprejemamo tf6 ® stanovanjske skupnosti. 6oet kuPnosti kot neko formal-dt. k'ampak kot skupnosti Iju-tv'oj„ler b° vsak vedel ne le za dan-,' aThFak tudi za probleme diau?‘h' Čutil z njimi in jih J*1*® reševal. shvn °£ltl 3 svojimi razllčnl-m pripomočki niso do , »Ul darilo, ki bi ga nek. Še a,.,?0 Prinesel, poslal zraven hlh , , 'i° ljudi za ureditev raz- teUanj. ®*lzac|p °St' 50 Predvsem stvar »ega *|Vnosti vsakega posamez-ana’ vsake družine, njl-Ulja a zavzemanja njihovih * ten,130 tem; a11 bo življenje •te], ,naaelJu, v tej koloniji po- eamiar6s lepie' n Prebivalci bodo s svojl- •etnoBliu' 5 avt>jlm delom pri-j novemu življenju, k odnosom med seboj. UTRINEK IZ TRBOVELJSKEGA OTROŠKEGA SVETA »Stric, koliko je ura?« v kateri najdejo zavetje, kadar jih med igro zmoti dež. Nedaleč je »kanal«, po katerem se otroci spuščajo proti kamnolomu, ki se globoko zajeda v hrib. Nekje više so fantje zgradili bunker pa so jim ga podrli. Prava znamenitost je' tudi skalnata votlina na tretji Klečki, 'menovana Antoniček, kjer je bila včasih kapela, med vojno pa so jo baje Nemci uporab- Nekega dne me Je ozka pot pri Arzenškovi, najstarejši trboveljski hiši, zvabila na Klečko, skalnat in nevaren otroški svet, ki se v Zgornjih Trbovljah strmo dviga do 448 metrov nadmorske višine. Starejši Trboveljčani so najbrž že pozabiti na prijetno sprehajališče, ki je včasih na številnih senčnih klopeh, za kamnito mkzo z vrezano pesmico o dišečem rožmarinu, ki »up presladek daje«, na razgledišču ln više v bukovem gozdu dajalo prijeten počitek ln lep razgled. Danes pa vse to ustvarja videz zapuščenosti in pozabljenostl. Le redki Trboveljčani še zavijejo na Klečko, mnogi pa je sploh ne poznajo in je zanje neznan svet. Ko sem prispel malo više od kamnite mize, so me iz razmišljenosti zdramiti otroški glasovi. Med bori sem zagledal gručo otrok. Najprej sem mislil, da se gredo Indijance in kavboje, potem pa sem na razgledišču s kamnito ograjo odkril grmado svežega vejevja, pripravljenega Za praznični kres. »Ne tako, fantje!« sem jim zaklical. »Za kres Je treba nabrati suhih vej, ne pa klestiti zdrave bore.« »Vidiš,« se Je fant pod borom obregnil na tistega s sekiro na drevesu, »a ti nisem rekel, da tega ne smemo!« Malo pozneje sem sedel v krogu »klečke druščine«, ki me je poučila o marsičem, česar še nisem vedel. Tako so ml povedali, da obstajajo pravzaprav štiri Klečke: prvo predstavlja kamnita miza, za drugo imajo razgledišče, tretja se Imenuje »Antoniček«, četrta pa je na vrhu pri »piramidi«, ki označuje nadmorsko višino. »Čigavo Je vse to?« sem vprašal fante In z roko opisal polkrog, s katerim sem označil vse štiri Klečke. »To je naš svet!« so se vsi hkrati odrezali. »Pa to je vendar sprehajališče?« sem se začudil. »Za sprehode je dovolj prva Klečka, ostale tri pa so naše,« se je zaiskril občutek skupne lastnine v očeh dvanajstletnega fanta, stoječega na kamniti ograji, strmo nad skalnatim prepadom. »Pazi, fant, padel boš!« sem ga opozoril. »Prava reč,« Je zaničljivo zamahnil z roko, »saj bi se ujel za vejo. Kolikokrat sem že padel...« »Ali se ne bi raje preselili v dolino?« sem jih Jel poučevati. »Dol se nimamo kje igrati...« »Pa če bi Imeli žogo?« »V šoli jo imamo, pa nam pride redko v roke.« Nato sem preizkusil njihovo poznavanje domoznanstva. "Globoko pod nami so ležale Zgornje Trbovlje, nekdaj majhna vasica s poljem, danes pa že del mesta. Najprej so ml pokazali novo kopališče, nato obnovljeno gimnazijo, Partijski In Sindikalni dom, novo poslopje »Elektra«, nastajajoče stanovanjsko naselje strojne tovarne, strojno mizarstvo ln drugo. Zatem sem sledil njihovemu pogledu na Žebljev, manjši hrib na desni. Mrzlico, »knapovski Triglav« na sredini, na Planino, zasavski vrh levo od Klečke. Razkrili so mi še »kačjo skalo« v strmini pod razglediščem, ■ ■ .................................................................................................................................. - Lepo je biti modelar! Ijall za mučenje ljudi. Nisem mogel preveriti, »11 Je to »mučilnico« ustvarila otroška domišljija ali pa je zares obstajala. Tedajcl je pripovedovanje otrok pretrgalo Tončkovo vprašanje: »Stric, koliko pa Je ura?« »Zakaj vprašuješ?« sem ga pobaral, ko sem mu povedal, da ne manjka dosti do enajstih. »Fižol se mi bo razkuhal,« je odvrnil., Zaupal ml je, da gospodinji, ker je šla mati v Zagorje, oče pa je na »šihtu«. Mislil sem, da bo to vzbudilo zasmehovanje pri ostalih, pa so bili tudi med njimi »kuharji«. »Eh,« se je pohvalil eden Izmed njih, »to pa ni nič takega. Saj se v šoli nčlmo gospodinjstva. Tovarišica Zupanova nas je že marsičesa naučila...« Spet smo se povrnili k temi o šoti. Povedati so mi, da imajo izmed vsega pa šoti najrajši trenutke, ki jih s tovarišem Sušnikom prebijejo na vrtu pri cepljenju sadik, obrezovanju sadja In drugem opravilu. V razredu se počutijo kot ptički v kletki; najraje M videli, da bi Imeli čim večkrat pouk kar v naravi. Radi bi šli večkrat tudi v muzej: v ljubljanskega, ki Ima pravcati tank, ati pa v trboveljskega, kjer premorejo samo top. Zanimajo jih tudi zgodbe o hrabrih partizanih, na primer o Tonetu Tomšiču, Stanetu Rozmanu ln drugih. Kavboje radi gledajo, še raje pa partizanske filme. Najlepši je bil film »Na svoji zemlji«, samo škoda, ker ni več takih. Tudi »Kekec« jim je ugajal. Predlagal sem malim prijateljem, da bi se skupaj povzpeti na vrh. Predloga ni bilo treba drugič ponoviti, ker so že urno kot veverice plezati med bukvami ln bori navkreber. Prosil sem jih, naj hodijo v vrsti po stezi, pa so se samo zasmejali, češ, saj vendar nismo strahopetci. Čeprav sem na stezi, pokriti z lanskim listjem, komaj lovil ravnotežje, medtem ko so se otroci v strmini počutili kot na ravnem, sem se bal, da ne bi kateremu spodrsnilo v prepad. »Preselite se v dolino!- sem jim ponovno predlagal, ko smo se vrnili na drugo Klečko, pozablvšl, da so mi že prej povedali, da se otroci v Zgornjih Trbovljah nimajo kje drugje IgratL g. DOBER DAN, POLETJE Čeprav deževno in zdaj še mczlo in vse muhasto, je vendarle tu. Z njim tista vsakoletna, neizpeta pesem dopustniških sanj in resničnosti. Vse gre skupaj ta presneti čas: vizija prepotenih obrazov družinskih »copate in ukazovalno napetih ličnic boljših polovic -gospodarjev, podoba obilnih nahrbtnikov na avtobusih in železniških postajah, podoba zemeljskega raja tam na morju, tam visoko na planinah. Na počitnice gremo, prijatelj Kam, to je, reciva. • tvoja Stver. — Kako? To 'že ni več Kuno tvoja. Boš zadovoljen? T0 je stvar vseh, ld jih bo* to Poletje srečal in si jih zapomnil. Dobro ali slabo. KRAJA, B SE JE SPOMNIL HA SVOJO LEPŠO PODOBO Nhj vendarle ponovim? Samo kamenček je v turističnem mozaiku. Ni nam vseeno, kako nas pozdravlja prva podoba »počitniškega raja«. Tudi tl si takšnega mnenja, Za svoje počitniško mesto nisem v skrbeh. Znano je, da ima svoje turistično Ime, kot prayimo, daleč po svetu ga poznajo. Vem. že pozimi se je začelo lepšati kot nevesta, ki »e pripravlja na pu-čeljc, da bo zdaj vse nas lepo sprejelo. Tvoje morda tudi. Kaj pa bodo doživel;* neznanci, ki bedo pohiteli v naše kraje? Od Litije Pa do Brežic se radi trkamo na prst, radi mnogo govorimo o turizmu. Kako bi potem ne pričakovali tudi ljudi. Priznajva, kar je priznati treba. Tu je vas, tudi mesto, kj je računalo na to. Na pomlad so pripravili akcijo zb olepšavo svojih krajev. Ponekod so uspel bolj, drugod manj. Začeli se. Mnoge vasi, mnoga meeta so ostala križem rok. Ostali go podrti plotovi, neurejene poti, rebraste poslopja in barake, navlaka okoli hiš, plevel namesto zelenic In parkov. Ni denarja. Mladina je v marsikaterem kraju čakala pripravljena na lokalne delovne akcije. Ponekod je doživela lepo zahvalo in izgovor, »da v kraju ta čas n! nobenih del.« Mnogo se da storitj brez velikih investicij, brez velikega denarja. Treba je le volje, iznajdljivosti, če hočete, tudi idej. Turistična in olepševalna društva, kjer jih vsaj imajo, ne bi smela v zimsko spanjell Za lepoto vsakega posameznega kraja, vsake poti, vsake odročne Ulice, pa so odgovorni vs) prebivalci. ZNAMENJA, DA NE BO TREBA KLICATI NA POMOČ V spominu so lastna doživetja, v spominu so vprašujoči obrazi prepotenih turistov, radovednih, vedno hlastajočih po novem. Tresoč glas in negotovost: Koliko je do... Kje je... Ni malenkost ta stvar. Nerodna stvar j«, če pride tujec z vlakom ali peš od daleč, in si zaželi videti Čebine, tisti planinski kotiček nad revirji, pride v Trbovlje, išče že na postaji znamenja za pot, pride v središče in apet išče znamenje, gre v gostilno in vprašuje, pa ne dob} točnega odgovora, ker natakarica prej zardi, potem se obrne k najbližjemu domačemu gostu — išče na njegovem obrazu potrdila zmedenih besed. »Čebine, Cebinovo, to je nekje pod Planino. Morda pr; Mamici?« Koliko ur in minut, tega seve spet ne ve, kod je najbliže do njih, tudi ne. Po avtomobilski cesti skozi Dolenjsko noč in dan drve avtomobili. Motorizirani nomadi se tudi ustavljajo. Iščejo znamenitosti onkraj asfaltnega in betonskega traku. Hočejo Po dolgem in povprek. A zato premalo vedo. Tu nekje more biti ta ali on; neznani in znani kraj, ki si ga je vredno ogledati, vredno zapomniti. Ni tu nekje odcep za Zagorje, za Titov Kumrovec? Ljudje cenijo Tita daleč po svetu, na vseh kontinentih ga poznajo. Kako bi potem turist, ki prevozi na tisoče kilome'-trov, ne zaželel, da bi videl njegov rojstni kraj, ljudj, med katerimi je živel. Zdgorje Pa slovi tudi po naravnih lepotah. Na odcepu avtomobilske ceste lahko preberemo na smernih kazalih sam0 Čatež. Škoda! DOBRE IZBIRE IN POSTREŽBE Želel si je domače, izdatne in cenene hrane. Stopil je v posavsko krčmo, naročil in dobil odgovor: »Imamo telečjo in Svinjsko pečenko. Juhe ni. Krompirja ni. Naredimo pa lahko solato, Ce boste počakali.« Doma ima lahko kakršen dan se mu zljubi, pečenko, a-li tisto telečjo ali svinjsko. No, tu pa b[ želel spremembo Neko zares domačo jed. Ne takšno, ki diši po menzi. Nekaj posavskega. V nekaj gostilnah se je pre. pričal, da tega nimajo v zalogi!« »Zdaj boste pil) dobro vino, ha bratci, to je olje. vam rečem. Bogme, ne poznate vi cvička? Zadnjič sem bil v vasi. Štiri ure od tod. Pii sem ga v zidanici.« Oči so mu žarele, ko je to pripovedoval zaokroženi družbi: Potem se je nagnil k natakarju in mu pomežiknil, »saj ga imate, kajne? Tistega! Naj ga poskusijo. V mestu bom0 pili Pa spet . . ■« Natakar je prikimal in se spet kmalu vrnil. »Borne,« ue spet začel možakar za mizo in natakal vino v kozarce, da se je penilo. Prvi je dvignil in srknil. Obraz se mu je skremžil, »-Pa ni takšno, kot je bilo ono! Drugačen, manj vabljiv okus ima . . .« Spravljal sem kmeta, znanca v gostilno. Vinogradnik je in dobr0 vino prideluje, Sel je, a ni Pil vina. To ni vino, je menil. Naše Je drugačno. Prodali Proslava na Senovem (Nadaljevanje e 3. stremi) Številne priprave, ki jih poleg obč. komiteja in pripravljalnega odbora vodii tudi domače društvo »Bohor« s Senovega ter ob sodelovanju ZB, zagotavljajo, da bo 23. avgusta zares praznik občanov ne samo Senovega, temveč prebivalstva Sp. Posavja, Zasavja, Kozjanskega in tudi s celjskega okraja. Tega dne bodo slavili še dva važna dogodka. Marljivi senovški pianinoi bodo prav takrat odprli svoj nov planinski! dom na Bohorju. Povsem upnaMilčmo lahko aapi:*incs da so prizadevanja le-teh-vzgledno podprli tudti. ostali-domača podjetja, obč- ljud. odbor in drugi, med njimi ZPS. Priznati pa je treba, da je uresničenje te zamisli, zgraditev nove koče, bilo združeno s številnimi napori, po-žrtvovanjem in utrudljivim fizičnim delom, kar je vodetvo PD Senovo prevzelo na svoje breme in to svojo nalogo dosledno izvršilo. Z zavzemanjem članstva in še posebej ožjega odbora je dosežen ta cfij, in 23. avgusta bo v Bohorju, nedaleč izpod najvišjega viha, Javornika, odprli udobno planinsko kočo. Tako je v verigi številnih požganih domov iz čaaa okupacije zrasel n,a slovenskem, v zelenem Bohorju. Se en dom — pomoe vsem planincem. Dom bo krasila posebna Vgrajena spominska plošča, ki bo poznim znancem v spomin na boje, na dni nar. oev. gubanja in zmage. Bohor s svojimi temnimi gozdovi, ljudstvom, s svojimi partizani, s svojimi domačijama, po vaseh pa je dal temu boju dostojen prispevek Prav tako važna je elektrifikacija preostalega dela Bohorja in vasi pod njim. Le-ta je izvršena z deli pri graditvi in elektrifikaciji planinske koče. Ljudje pod Bohorjem, tam, kjer doslej še mi svetila električna luč, povedo, kako so veseli tega dogodka. To jim je nov dokaz štabi ljudske oblasti. soctaJtietičn« družbe za razvoj naših vasi, zlasti, krajev, ki so odmaknjeni. Tako bodo 23. avgusta na Bohorju zares lepo združili slavje 15. obletnice zboru Kozjanskih aktivistov s številnimi ostalimi gospodarskimi in političnimi uspehi med njinti, tudi z otvoritvijo planinske koče, spominske plošče na njej in eltiktriflkadlje bo-horsktih domačij. Se več, ta dan se bodo zbrali mnogoštevilni borci, teren-cl aktivisti, sodelavci lz NOV, številni planinci in delovni ljudje iz vseh spodnjepoeav-skih in kozjanskih krajev, veli ki ao s svojim delovanjem in spomini vezani na prelapl in zgodovinsko znani Bohor, na tisti Bohor, ki je nekoč povezoval partizansko aktivnost od zasavskih revirjev do Sotle in od Save do Savinje. Ta proslava bo glede na svoj pomen zavzela medokrajno obeležje, ter računajo, da bo udeležba čimibalj množična, po vsej verjetnosti največja v tem delu po osvoboditvi- Prireditelju ie sedaj vabijo na to množično proslavo na Bohorju. Do planinske koče. kjer bo glavna proslava, bo možen dostop iz vseh smeri, pa tudi motoma voztia bodo lahko prispela čim bliže do mesta proslave. Podrobnej e o proslavi pa bomo še poročali. DOMAČE MILO smo jim ga. Ne vem, kaj delajo z njim. Tako kvarijo ime naših vin. Da se razumemo: niso vse go- ) stilne v Posavju takšne. ..lorda so te v veliki manjšini. Tudi tega ne bi bilo treba. Vinorodno zaledje je dovolj razsežno in vino dovolj kvalitetno, da je povsod lahko na dobrem glasu. Vino posavskega vinogradnika naj dobi tudi v vseh domačih, neposrednih gostilnah tisto Ime, ki mu gre. Gostje ga bodo gotovo še bolj vzljubili, se nanj navezali: zakaj ne bj ga mogli svetiordečega in temnordečega. Recimo Bizeljčan al \ Sro-meljčan? INTERVJU S SLAVKOM AVSENIKOM V sedanjem času pri nas mnogo polemiziramo okrog popevk in plesne glasbe mednarodnega kova ali na kratko — jazza, vendar ima tudi »domača glasba« obilo ljubiteljev. Ob tem mislimo na primer na AVSENIKOVO GLASBO, ki niti ni stara; nastala je šele 1953. leta in njena ustanovitelja sta brata Avsenika, izvajajo pa jo njuni ansambli — trio. kvartet in kvintet, deloma tudi s pevci. Pred nedavnim je gostoval kvintet s pevcema Danico Fi-lipličevo in Francem Korenom v Zagorju, v domu Svobode v Kisovcu in na Izlakah- Slavko Avsenik je rad ustregel prošnji in takole odgovoril na zastavljena vprašanja: 1. vaš največji dosedanji uspeh na tujih tleh in doma? Veliko navdušenje smo doživeli v muchenski kongresni dvorani pred 2000 pos-lušalci. Doma pa bo. rekel... mogoče Maribor. 2. Ali boste v tem času gostovali še po mnogih krajih? Kratko: križem kražem... 3. Kakšen občutek imate v revirskih krajih? Pozdraviti® nas je ropotanje jamskih vozičkov — in vedeli smo, tu so doma rudarji. Z* se mi, da sem zaživel z njimi in da so cmi zaživeli z našo glasbo. 4. Kaj mislite o publiki? Vse najlepše. 5. Poslušalo!, k| so vas te dni poslušali, vam najbrž iskreno želijo čimveč In velikih uspehov — kaj jim zaželite vi? Koš razvedrila in dobre volje ob radiu... in da bi se še kdaj srečali. 's Rado Palčič AKCIJA ZA ZAMENJAVO LEGITIMACIJ SZDL Članstvo Socialistične zveze v Zagorju bo prihodnji mesec dobilo nove legitimacije SZDL. Občinski odbor SZDL pripravlja obsežno akcijo. v kateri bodo sodelovale vse osnovne organizacije SZDL oziroma njeni odbori. Prav tako bodo ob tej priliki osnovne organizacije Socialistične zveze vključile v članstvo SZDL vse tiste volivce oziroma občane, Iti doslej še niso bili včlanjeni v to največjo politično organizacijo. POČITNIŠKE SKUPNOSTI, DA BO VESELJE VSEH NEDELJENO Poletni načrti so tako rekoč že narejeni. Člani tegk Ln tega kolektiva gredo spet na morje, on; drugi v planine. Ne, ponekod v manjših podjetjih mnogi še vedno razmišljajo, kam naj bi se odločili, da bi bilo cenejše ln prijetnejše. Vedo. da veliko pomeni lasten počitniški dom. Hkrati Pa vedo, da blagajna njihovega podjetja tega ne bi zmogla, niti ga sami ne b; bil; zmožni v celoti izkoristiti. Koliko skupnosti smo že koristno in lepo uveljavili! Zato Pa gorijo tudi v njih misli na počitniške skupnosti. Povsod v Zasavju — to moram0 priznati — o njih zadnje čase sicer mnogo govorijo, večjega koraka od razprav do praktične uveljavitve pe še ni. Tu so različne težave, različna pojmovanja nekaterih v velikih podjetjih. Morda bo novo poletje tudi v tem uspešnejše. Saj je ravno prav, da poletja prihajajo leto na letom in z njimi večno neizpeta pesem dopustniških Sanj in resničnosti, in še toliko želja in vedno novih pričakovanj. Kdo ve, če se ne bodo namesto vseh naših današnjih prihodnje leto pojavile že spet druge? —Jak Ko sem šel pred dnevi skozi Zg. Trbovlje, res nisem mo«W kaj da ne bi vprašal ljudi, ki stanujejo v hišah na Savtajse cesti, če bo visoki mlaj, ki so ga postavili v počastitev L maja, ostal tamkaj do prihodnjega leta. Mimogrede sem slišal gospodinje. ki so se slino jezile, zakaj ni naprodaj kruha in ostalegs peciva. Odkar namreč pekarna v Zg. Trbovljah deluje, Je oh sobotah in nedeljah tu vedno premalo kruha. Mahnil sem jo po trboveljski dolini. Pred najlepšo hišo T kraju, ki so jo domačini krstili za »K 4«, sem se razjezil. Tokia* nad našimi pionirji. Pred prodajalno »Vltaminke« sem nunrjl videl na pločniku pred hišo vse polno nastlanih papirni«* vrečk od »Lučk«. Prav bi bilo, če bi naše šole in tudi dom* starši otroke navajali na red in snago, in Jih opozorili, da ni lepo, da odmetavajo vrečke Lučk In še kaj drugega, na tla. Ze to so ob cesti »žabe« in košare za papirnate ln ostale odpadke. Da, naše športno društvo Rudar. Znano Je, da je Trbovelj*! Rudar dosegel v tekmovanju kar lepe uspehe, tako nogometaši v slovenski ligi kakor tudi mladinci in ostale športne sekcije. Pri vseh je opaziti napredek, toda kje je disciplina nogometnega moštva B? Prejšnjo nedeljo je bila tekma med moštvom B trboveljskega Rudarja ln Rudarja iz Hrastnika. Medtem ko g* bili Hrastničani točno ob času na igrišču, »gospodom, od mošt** B ni bilo nikjer. Podcenjevanje nasprotnika, ali kaj? Bilo kale« že, to nikakor ni v čast društva! Upajo, da upravni odbor »e. prav; potrebne korake, da se to ne bo več ponovilo. Ob tej priliki naj na prošnjo stanovalcev, ki čhre v 1rij* nasproti gostišča »Partizan« v Trbovljah, povem vsem tMdfB, ki se jih te tiče. da je prepovedano kršiti nočni mir stastovll-cev, ne pa da razsajajo kot kje tam v daljnem Teksasu! Postite no zadnjo soboto in nedeljo je bilo na cesti burno in vroče, sil so zabojčki za odpadke kar leteli sem in tja, pa tildi hnffl* tistih, ki so ga menda Imeli preveč pod »kapo«, dolgo ni bfle konec. Ali ne bi bilo pametneje, če bi vsi tl vročekrvneži pokazali svojo vnemo na kakem drugem, bolj koristnem področje? Se nekaj! Kakor znano, je amaterska gledališka skupili* Svobode-c ent er iz Trbovelj tekmovala minuli teden na reviji amaterskih dramskih skupin Slovenije v Velenju bi dosegi* kar lep uspeh, »Fovšlja« pa je bila ob tej priliki tolikšna, d* so nekateri trdili, da so trboveljski gledališčniki doživeli aptp« pri odpeti sceni zaradi tega, »ker so s seboj pripeljali dva avtobusa navijačev,« kot pri kakšni nogometni tekmi. Naj resnici na ljubo povem, da so amaterski igralci iz Trbovelj doseg# uspeh bree svojih navijačev, kolikor jih pač imajo, ker se vil ostali doma. Naj končam. Lepo pozdravljeni vsil Vaš Pepče NADALJNJE NALOGE TRGOVSKE MREŽE V ZAGORJU Vse za potrošnika Kot je znano, so v Zagorju pred kratkim združil j vsa tri trgovska podjetja v eno trgovsko podjetje. Za ta korak so se odločili iz različnih nagibov, v prvi vrsti zato, da bi združili skupna prizadevanja in našli boljŽL način za rednejšo, boljšo bogatejšo preskrbo Zagorjanov z vsem potrošnim blagom, ki je potrebno za vsakodnevno življenje. Združitev je zdaj opravljena, potrošniki pa razumljivo čakajo na prve uspehe in ugodnosti. Zanimivo je, kaj pravzaprav potrošniki pričakujejo od združene trgovske mreže. Želje so različne, v bistvu Pa precej enake. Zagorjani predvsem pri-čataijejo, da bo združena trgovska mreža sposobna nuditi dovolj najrazličnejšega blaga, predvsem takega, ki ga največ potrebujejo, v drugi vrsti pa boljšo izbiro ln blago, ki ga v trgovinah doslej niso mogli dohiti, Zelje torej, če smo odkriti, niso pretirane in jih bo moč v celoti realizirati, če bo samoupravni organ združenega trgovskega podjetja znai prisluhniti potrebam ljudi in' če jim bo tudj, obrazložil, kaj namerava v prihodnjem obdobju storiti *anje. Obe nalogi nista težki, mnogo težja bodo druga dela, saj terjajo nekatera precejšnja sredstva. Zdi se, da je bil svet za blagovni promet zadnje čase precej aktiven. Imel je obulo dela z združitvijo, prav posebno pa s preekrbovanjem oziroma urejanjem preskrbe zagorskih potrošnikov s kmetijskimi pridelki. Skupno z vodstvom trgovskega podjetja pa je opravil ie drugo pomembno nalogo: nam- reč program specializacije trgo-vn. Specializacija trgovin je trenutno v ospredju pozornosti trgovskega podjetja. Zato bo prav, če zagorskim potrošnikom obrazložimo okviren načrt nameravane specializacije: Po predlogu trgovskega podjetja bodo živila na prodaj v Podkumu, prodajalni »Pri Košenini«, »Pri Emejcu«, v Poto-škji vasi, v rudniškem konsumu, »Pri Mihelčiču«, »Pri Mmuhu«, »Pri Sršenu«, v Kisovcu,- na Lokah, na Izlakah, v Podlipovicl, v Oolnišah ln Senožetih. Prav tako bodo potrošniki lahko dobili živila še v novoustanovljenih prdajalnah v Cemšeni-ku, Šentgoterdu, Mllmšah in v Šklendrovcu. Prodajalno P™ Blelweissu nameravajo opustiti in jo priključiti bivši poslovalnici Izlake, predvideno pa je, da bo poslovala še toliko časa, dokler ne bo docela rešeno vprašanje nacionalizacije lokalov. Prodajalna »Pri Baijcarju« bo spremenjena v poslovalnico s pohištvom jn ostalirhii lesenimi predmeti, Ta novost je razveseljiva, če pomislimo, da so doslej mnogi kupci morali po dolge tedne ln celo mesece čakati na izdelavo pohištva pri zagorskih mizarjih. Zdaj bodo lahko izbirali ln v eni url ku-PUi vso potrebno opremo za stanovanje. Od prvonme no v an lh trgovin bi nekatere prodajale razen osnovnih živil še nekatere gospodinjske potrebščine in delno mešano industrijsko blago, nadalje v omejeni izbiri če tekstil z« gospodinjstvo. »Pri Košenini« in »Pri Ernejcu«. pa naj bi po predlogu opustili prodajanje vsega tekstila 1* industrijskih Izdelkov ln bi lahko tu potrošniki dobili žare* vse življenjske potrebščin«. »Tkanina«, ki posluje v tej okolici, bi lahko s povečano izbiro zadostila vsem potrebam potrošnikov. »Pri Emejcu« Wl potrošniki dobili še razne b**-ve, kemikalije ln pleskarske potrebščine. Predvidena je tudi specializacija tekstila. Poleg tkanine bi se uvedla še specializirana trgovina s tekstilom »Pri Mihelčiču«. In to vse dotlej, dokler ne bo adaptiran rudniški kop-sum. v tem naj bi se prodaj«!* živila ln tekstil II. kategorije, to je brez najboljših volnenih tkanin dn brez konfekcije. N* voljo pa bi bile potrošnikom ve* usnjarske potrebščine, izdelki iz gumija, plastičnih mas, kovinsko blago, električni material, steklo, porcelan, keramik* ln slike. Nadalje so predvidene nekatere speciallzacijske dejavnosti še v trgovinah »Pri Milerju«. »Pri Ahčanu«, na Lokah, Izlakah, medtem ko naj bi v dosedanji trgovlhl KZ Zagost** začeli urejat; trgovino z železnino, gradbenim materialom in nekaterimi gospodinjskimi trebštineml, hladilniki, št nlki ln podobno. Treba bo še lokal za ureditev delikatsvne trgovine, ki jo v Zagorju mio ’ pogrešajo, To »o v glavnefti najnojn*)H načrti trgovske mreže, ki j® bodo potem, ko bedo potrošniki videli njen praktični pomen, prav gotovo pozdravili. (»t JE MLADINSKA MANIFESTACIJA V LOKI USPELA? Loška mladina »e je skupno g radeško že dalj časa pripravljala na zborovanje sev-ndillce jn radeške mladine. Zborovanje je bilo posvečeno dnevu mladosti, 40-letnici KPJ m SKOJ, obenem pa naj bi bite ta manifestacija ponoven dokaz njihove dejavnosti- Mladi Ločani so se trudili, da hi bil zunanji videz njihova vasi na ta dan čim lepši. Številne zastave na drogovih skozi Loko do Račiče in slavoloki so dalii vasema praznično pcrJobo, mladini pa nemalo truda jn dela- Na dan samega praznika se je v Loki zbrala mladima iz Radeč, domačini ln predstavnika političnih in družbenih organizacij, med katerimi je bia tudi sekretar CK LMS tov. Stane Kranjc. Zborovanje se pa nii udeležila sevni-fllt« mladina, čeprav je bila tigevzaprav ta manifestacija ttlšn-stvena v sevniški občimi, v tako širokem ob- segu, za katero se pa občanski komite LMS v Sevnici ni niti zanimal, čeprav bi bila to njegova dolžnost Sele na opomine loških aktivistov so člani komiteja obljubili, da bodo poskrbeli za prevoz svoje mladine. Tega pa niso storili! Opravičujejo ae, da niso mogli dobiti prevoznega sredstva. — Je to opravičilo? Mislim, da ne. Sevniška občina ni poslala na svoje zborovanje niti enega mladinca. Zato bi bilo nepravilno ln krivično, če bd 'očitali radeški im loški mladim, da ni zmožna organizirati takih prireditev, kot smo jih bila pri njih vajeni lansko leto. Čeprav je biilo v Paradi mladosti samo petdeset mladincev in pionirjev mesto predvidenih tri sto, so pa ti pokazali, da aktivisti iz Redeč in Loke znajo še vedno organizirati svojo mlade mo ln da le-ta Se vedno zastopa častno mesto pred marsikatero politično in družbeno organizacijo- <—rs) Fanfare so utihnile - ogenj ni ugasnil VELENJE, 8.—13. junija 1959. Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ObLO Šoštanj In DPD Svoboda Velenje so priredila v počastitev 40. obletnice KPJ IN SKOJ, REVIJO IGRALSKIH SKUPIN SLOVENIJE. V častnem odboru je predsedoval Stane Kavčič, predsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, sodelovali pa so dr. Bratko Kreit, Vladko Majhen, Nesti Zgank, Riko Jerman, Jože Jošt, Izidor Florjan, Stane Ravljen, Fran Simončič, Andrej Svetek in Peter šprajc Pripeljali smo se kot edina skupina Iz ljubljanskega okraja v sončni poldan .Velenja, čistega, novega, jasno oblikovanega novega mesta — lepotca, ki gradi, gradi. Sprejela nas je gostoljubnost Velenjčanov In prlnc-deseterec, sekundlralo pa mu je občutje, da smo res prišli v obljubljeno deželo. Louis Adamič je nekoč približno takole zapisal našo napačno predstavo o Ameriki: »Svilene nogavice na ženskih nogah, avto v garaži, mehanizi- rano gospodinjstvo In delavci-gospodje.« To,’ kar smo sanjali o Ameriki, to Je pri nas resnica. Resnica, ki jo Je potrdila ln dopolnila tudi Revija. Ljudstvo sl ustvarja kulturo, nov obraz novega človeka. Knltnra ni več krizantema siromakova, ampak bogastvo bogatega. Fanfare na strehi kulturnega doma so ob svitu ognja spremljale dviganje zastave gledališke umetnosti Ves čas Revije je zastava ponosno previjala svoj skrivnostni obraz ln ogenj ni ugasnil. Na odru so se zvrstile predstave: Shakespeare — Othello v Izvedbi DPD Svobode Velenje, Potrč-Krefll z Miro Danilovo kot gostom Prosvetnega društva A. T. Linhart lz Radovljice, Roksandlč-Bobllonskl stolp DPD Svobode Pobrežje Maribor, Kaiser-Tanaka DPD Svobode-Center Trbovlje, Kreft — Velika puntarija Tolminskega gledališča, Lutowskl — Dežurna služba DPD Svobode Slava Klavora Maribor, Držlč — Dundo Maroje DPD Svobode Mežica In predstava gostov Iz LR Hrvatske dramatizacija Co-plčevega Nlkoletlne Bursača amaterskega gledališča lz Vlrovitice. Po vsaki predstavi Je bila diskusija. Ne recimo žolčna, a poudarimo: ostra, natančna, strokovno objektivna, ki je podčrtala dobro In razgalila slabo. Režiserji amaterji, njihovi Igralci In sodelavci so se znašli v križnem' ognju objektivnih zahtev ln nepopustljivosti stroge gledališke umetnosti, ki je neusmiljeno razkrival tudi drugo plast resnice: ne najidealnejše pogoje, v katerih družine delajo. Toda vkljub često pretežkim pogojem so dosegle zavidljiv nivo In Slovenci smo lahko ponosni na amatersko gledališko ustvarjalnost. Primerjava med amaterskimi gledališči po svetu ln doma, ki Jo Je podal Dušan Tomše, je to mnenje samo potrdila. Napotki Miloša Mikelna o novih oblikah dela v amaterskih dramskih skupinah pa so opozorili na nove možnosti In dala vzpodbudo za še bolj razgibano delo. Izkazalo se je, da je nujno potreben vsaki družini človek, kl naj opravi dramaturški posel, da naj se družine zatekajo po pomoč k Delavskemu odru, kl zasedaj še nl dovolj Izkoriščen kot centralna servisna ustanova, da Je Revija Instl- -Ilirija, kl dviga nivo In nehote opredeljuje mesto dobrih med najboljšimi. Kritičen pretres, kl so ga sodelujoči doživeli, Je nujna osvetlitev Iz spektru- «0*1 '-č-Oi ma celote In osveščanje naših hotenj. Diskusija Je ugotovila, da naj bi naša gledališča bolj gojila kvalitetno komedijo ln ae s tem Izognila dvoranam, kl niso vedno polne, vmes pa servirala tudi serloznejša dela, predvsem lz klasike. Revija Je jasno formulirala, da Je tudi Shakespeare predvsem kot komedijski avtor primeren se repertoar amaterskih gledališč. In naš Tanaka v Velenju? Scena Je utrpela nepopravljivo škodo zaradi ravnega lučnega parka ln nerazsežnostl odra, pa vendar Je Izzvenela predstava ubrano, zaokroženo, vredno. Trikratni aplavz pri odprti sceni, Doživeli smo poudarjeno pohvalo za čist jezik, kar je zasluga lektorja prof. Marije Janežičeve. In nad čem smo bili posebno navdušeni? Nad dovršeno lahkotnostjo Dunda Marnja, v katerem Je režiser mežiških amaterjev EJo Mauhlrr uspel v »štimungi« renesančnega spektakla s razgibanostjo teles ln dovršeno mlzansceno. Človek se uči, dokler Je na svetu .,. Ves ta čas našega študija Je neusmiljeno mrzlo deževalo. Nehote smo bili resni tudi ml. Tod* ogenj, kl Je simbolično gorel pred kulturnim domom Velenja, Je razplamtel tudi Iskro naše zavzetosti. Fanfare našega navdušenja še zvenijo. Priznanja, da so Trbovlje Že drugič sodelovale na Reviji, ne smemo Izdati. JOŽA ZAGORC > netftl OD SREDE DO SREDE KINO amer. kriminalni film »DAMA IZ ŠANGHAJA«. Kino »delavski dom« v tr- BOLJAH: 23. — 25. junija češki film »VOLČJA JAMA«; 26. — 29. junija amer. barvni film »VISOKI JEZDEC«; 3». junija do 2. julija nemški barvni film »ROSE bernd«. Kino »svoboda-trbovlje u«; 24. in 25. Junija domači film — »KALA«; 26.-29. junija francoski film »BLODNICA«. Predstave ob 18 in 20 uri, ob nedeljah °b 16. 1* in 20. uri. Kino »svoboda — zasavje« v Trbovljah; 27. In 28. Junija ital. zabavni film — »V ZNAMENJU VENERE«; 4. — e. julija amer. barvni kinera. film »SEDEM LET SKOMIN«. Predstave; sobota in nedelja ob 17 in 19.15, v Ponedeljek samo ob 18, za mla-tUno v nedeljo ob 1*. uri. KINO »TRIGLAV« ZAGORJE! 24. In 25. junija franc, klnem. film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«; 21—29. ,Junija Japonski film — »ŽRTVOVANA DEKLETA« KINO »SVOBODA« KISOVEC: 24. In 25. Jun. italijanska komedija »BIGAMIST«; 27. In 28. Junija POROKE TRBOVLJE; Janez CENKAR, krojač iz Trbovelj in Cecilija FRANJO, delavka lz Trbovelj; Filip ŽAGAR, delavec iz Trbovelj ln Julijana ZALAR, delavka lz Trbovelj; Marijan SPILAR, delavec lz Trbovelj ln Ana MEDVED, gosp. pomočnica iz Trbovelj; Franc KRAJSEK, delavec Iz Trbovelj in Silvestra KLANČAR, uslužbenka lz Trbovelj; Anton Zibert, delavec lz Trbovelj ln Ana SERUČAK, čistilka iz Trbovelj; Janez ZIBERT, delavec iz Trbovelj In Ivanka KOVAČ, gosp. lz Trbovelj. BREŽICE: Porok ni bilo. SMRTI immmm , Poročila poslušajte vsak dan ob 7.oo, 8.0», io.oo, i3.ee, is.ee, t‘-®0 in 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš Jedilnik« »sak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.16 ti d daj o »Naši poslušalci čestitajo ® pozdravljajo« ob torkih, četrtih m sobotah ob 14.30, ob nedelj—1 Pa ob 12.00 in ob 14.15. Od-?kJo »Dobro Jutro, dragi poslu-«icl« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik ob 5.00 do 7.00. SREDA, 24. Junija „ K2® Mladinski radijski roman v nadaljevanjih James Krilss: Srečni. otokl v zavetrju; 8.35 Mladi £*vol in godci v preteklem 6ol-•Kem letu; 10.45 Z zvoki harmo-11-00 Plesi z juga; 12.00 Re-futvlrano za posnetke s Kongre-ir KKS; 13.30 Kmečka godba Je ,, snemala v naših 'študijih; I5i« Mel°d1Je lz glasbenih revij; v"1" Rezervirano za posnetke s "•“ngresa ZKS; 16.00 Naši potpot-p° tujih deželah — Dr. An-Jt? Kuhelj; Današnja Indija; 17.10. Kaj bi te vprašal...« 18.45 Raz-LY?'ri o mednarodnih vprašanjih; L ra z zabavnimi orkestri ljanj£ Beograd, Zagreb ta LJub- Cetrtbk, 25. junija Vai^° 3* cicibane — Vojko No-Bilo Je takrat... 9.00 Melo-snJ® razvedrilo; 10.30 Novi polil;:"' Komornega zbora RTV NUbl]ana p. v. Milka Skoberne-» ’ }1.» V zabavnem tonu; 11.50 lo»-»°m 'n lene — Andreja Fux: v naših trgovinah; 12.25 U 1 Jugoslovanskih narodov; n,1’" Domači poskočni napevi ta f‘esi; ls.io Rezervirano za posnet-tLs Kongresa ZKS; 15.30 Pesmi o "J! 17.00 Rezervirano za prenos Ve*i°ngresa ZKS; 20.00 četrtkov cer domačih pesmi in napevov. RETek, 2«. junija n»a20, M1adinsk| radijski roman v nf^Jievanjih James Krilss: Sreč-j* otoki v zavetrju; 9.00 umetne »..narodne pesmi poje ženski G^i.Svoboda Laško p. v. julija fro.ni 3-40 Valčki v izvedbi sim-it, 'onih orkestrov; 11.35 Melodije, a'J*n radi poslušate; 12.45 Trio rtjgusta Stanka; 14.30 Prireditve dnev; svi a‘- 13-4S Poje Invalidski pev-l*iu> «or P- v- Radovana Gobca; sPortna reportaža; 17.10 Rsz-o®.or z volivci; 18.15 Poje Jelka ^vetežar, Toni Kljakovlč in Mar-o Novosel; 18.30 Iz naših kolek- tivov; 20.15 Tedenski zunanje-po-lltičnl pregled. SOBOTA, 27. Junija 8.08 Razigrane orglice; 8.20 Pionirski tednik; 9.00 Slovenske narodne pesmi v priredbah za klavir; 10.10 intermezzo z godali; 11.30 Zanimivosti lz znanosti ln tehnike; 12.25 Venček narodnih; 13.50 Poje zbor Radia Beograd; 14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja; 16.00 Na platnu smo videli; 17.10 Melodije od tu ta tam; 18.15 15 minut z ansamblom Srečka Dražila; 19.45 Okno v svet; 20.00 Zabaven sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. NEDELJA, 28. junija 7.15 Vedri zvoki; 7.40 Igra Kmečka godba; 8.00 Mladinska radijska igra — Slavo ta Jože Tiran: črni zid; 9.40 Partizanski motivi v narodni pesmi; 10.00 Se pomnite, tovarlf i ... 11.30 Slivo Matelič: Spomladanski dubrovniški motivi (reportaža); 10.30 Za našo vas; 15.30 Domače popevke; 16.00 Humoreska tega tedna: Obisk pri Damliru Felglu; H7.*o 60 minut športa ln glasbe; 20.00 Nedeljski intervju; 21.10 Med zgodbami In skladbami. PONEDELJEK, 29. junija 8.05 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja; 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James Krilss; Srečni otoki v zavetrju; 9.00 Poje zbor Centralnega doma JLA z Beograda; u.15 Naš podlistek — Dorothy Sayrs: Sum — I.; „12.25 Venček narodnih; 13.30 Trlo ln kvintet Avsenik v radijskem studiu; 14.10 Sedem pevcev — sedem popevk; 16.00 Listi iz domačih književnosti — Jovan Popovič: Pesmi; 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18.10 Poje mladinski mešani zbor gimnazije lz Celja p. v. Egona Kuneja; 18.30 Športni tednik; 20.40 Domače aktualnosti. TOREK, 30. Junija 8.05 Poje otroški pevski zbor RTV Ljubljana p. v. Janeza Kumarja; 8.45 Havajski zvoki; 9.45 Segava klaviatura; 11.- Za dom in žene —D. Henrik Neubauer; Prehrana otrok poleti; 12.» Veseli vandrovčkl; 14.10 Narodne ln domače viže; 15.30 Pri Ljubljanskem oktetu; 18.20 (Ciganske melodije; 16.46 Poje Jelka Cvetežar; 18.20 Igrajo veliki zabavni orkestri; 20.» Poje moški zbor Slava Klavora p. v. Jožeta Hanca. uspehom dovršiti letu 1959 mora do- RAZPIS laa vpis v I. razred rudarskega ln elektro odseka Industrijske rn-ske Sole Trbovlje v šolskem letu 1959-60. , „ * Pogoji; *• Rudarski odsek; aajj!I>reJ«Hh bo 65 kandidatov. Kandidat mora z Poj"|anl 7 razredov osemletke. V koledarskem li tyaltl 15. leto starosti ta sme biti star največ 17 let. Mora biti Urad ? duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotovi “Ji* šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica. "■ ELEKTRO ODSEK: 8 raJ^-^Uh bo 20 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti lcin ?“Cdov osemletke ali 4 razrede nižje gimnazije. Biti mora teli.duševno zdrav, kar ugotovi uradnj šolski zdravnik. vPls-i ° se 1,0 Priglasilo več kandidatov, kakor predvideva plan lz bodo sprejeti tisti, ki bodo uspešno opravili sprejemni izpit 8 i'enskeea Jczlka 1,1 računstva z geometrijo. **kUi *^e v “beh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem KVaii,»' ,em Izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za tr0 lr*cirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro-blseka pa za obratne električarje, kltj ,‘“Unči, ki se žele vpisati, morajo ravnateljstvu šole predio- * 30 din kolkovano prošnjo in JI priložiti naslednje dokumente: ■ zadnje šolsko spričevalo, izpisek lz matične knjige rojenih (rojstni list), t*lr-'litino, ki prikazuje potek ln uspeh šolanja v osnovni šoli, »“** gimnaziji (izda šola, kjer se Jfe kandidat šolal), lou Jhhenje šole o sposobnosti ln nagnjenjih kandidata (Izpolni 7 kjer se Je kandidat šolal), • Potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1956, ln,' Potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo Izven , elj), p' fotrdUo o višini otroškega dodatka. N»v *la ort 3—7 so kolkovtne prosta. tev'1'koJkovanih prošenj in prošenj brez zgoraj naštetih dokumen-bomo upoštevali. 4.i|e “‘‘bel prejmejo v času šolanja redne mesečne nagrade 2.7» do • d o« »J1, Rožen teh rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni še UčnJiibaimi mesečnlml nagradami, katerih višina Je odvisna od ^ ^ *a uspeha. PIONIRSKI KOTIČEK Rešitev nagradne naloge za pionirje IZ 22. ŠTEVILKE (lovV zgoraj navedeni številki smo prinesli za naše pionirje ne m 6ko nagradno nalogo, in sicer, da imamo glagol, ki ga jirie Orerno uP°rabiti v preteklosti v 1. in 2. osebi ednine, dvo-h)0 Di množine, nadalje da imamo spet glagol, ki ga ne ne , uporabiti v prihodnosti v 1. in 2. osebi ednine, dvojica in Dinožine. Rešitev: prvi glagol je UMRETI, drugi glagol J« Roditi se. Dobpal nismo na to nalogo dobili od naših mladih bralcev n« rešitve, zato podelitev knjižne nagrade tokrat odpade. UREDNIŠTVO nova nagradna uganka za pionirje ^kusite uganiti naslednjo uganko. Ta ne bo tako težka, To^j6 bila naša nagradna naloga za pionirje v 22. številki. SMESNA IN VELIKA PTICA, „ GNEZDO NJE JE KOT POTICA, GA IMA NA STREHI HlSE; KLJUN SI OB PERUTI BRISE. nagraH reiltev j* uganke imamo pripravljeno 1 lepo knjižno Dojj.jUO, ki jo bomo podelili po odločitvi žreba. Odgovor nanjo L16 RR uredništvo našega lista do nedelje, 5. julija opoldne. nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega k>lav!l !n Priimka tudi razred šole, ki ste ga obiskovali zadnje d leto, nadalje pošto In kraj, kjer ste doma. pionirjem lepe pozdrave, posebno pa tistim, ki so 1 ob koncu šolskega leta dobra spričevala. UREDNIŠTVO BREŽICE; Stjepan Besednik, kmetovalec, Harmica 2, star 41 let; Marija Drvodelič, gospodinja. Bje-la Gorica 17, stara 39 let; Anton Ulčnik, kmetovalec, Orešnje 89 — Bizeljsko, star 89 let. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem dr. Marijanu Kržišniku ln ostalim zdravnikom za uspešne operacije. Enako zahvalo vsemu strežnemu osebju trboveljske bolnišnice. Ivan Ocepek, Mltnše. ROJSTVA TRBOVLJE: Marija Babič lz Trbovelj, sina; Kristina Povhe lz Hrastnika, hčerke; Elizabeta La- zar Iz Zagorja, hčerko; Mila Sotlar ;z Zagorja, sina; Cirila Novak iz Radeč, sina; Marija Perkllč lz Zagorja, hčerko; Marija Bokal iz Zagorja, hčerko; Ivana Ocepek iz Leše 3 — Vače, hčerko; Antonija Zakšek lz Trbovelj, hčerko; Zlata Hutar iz Trbovelj, hčerko; Ana Blažič lz Trbovelj, hčerko; Terezija Fele lz Trbovelj, hčerko. BREŽICE; Marija Kozole, Pre-sladol 54, hčerko; Marija Kuželj, Boršt, sina; Marija Požun, Brestanica 121, hčerko; Marija Kotar, Zabukovje 1, hčerko; Jožefa Skoda, Gaztce 12, hčerko; Štefanija Bouha, Orešje 31 — Sevnica, hčerko; Majda Likovnik, Sevnica, hčerko; Elizabeta Šekoranja, Spod. Sulica 12, sina; Zdenka FrtgelJ, Jesenice na Dol. 22, sina; Anka Žnidertč, Orešje 1, si- na; Terezija Zakovšek, Dol. Plro-šica 16, sina; Jožefa Kostanjšek, Senovo 137, hčerko; Frančiška Bobek. Kladje 5, hčerko. MALI OGLASI SPREJMEM VAJENCA za slikarsko iq pleskarsko obrt. — Oskar Zakonjšek, Trbovlje, Ojstro 5 a. PRODAM MOTORNO KOLO »ZUn-dapp« 750 ccm po zelo ugodni ceni. — Oskar Zakonjšek, Trbovlje, Ojstro 5 a. PREKLIC Preklicujem besede, izrečene 2. 6. 1959 proti žlvlnozdravnlku Borisu Vahterju. Radeče 91 — Marija Titovšek, Radeče 165. TRBOVLJE; Silvestra Golouh, gospodinja, stara 35 let, iz Trbovelj; Katarina Rotar, upokojenka, stara 82 let, iz Trbovelj; Marija Prašnikar, upokojenka, stara 81 let. iz Trbovelj; Jože Močllar, upokojenec, star 66 let, iz Trbovelj. mamam Odlok o maloprodaji mesa „ SPLOŠNE DOLOČBE ■ 1. člen Na območju občine Trbovlje se sme prodajati meso na drobno samo po določbah tega Odloka. Kolikor ni z zveznimi, republiškimi ali okrajnimi predpisi ln s tem odlokom drugače določeno, veljajo v maloprodaji splošno veljavni poslovni običaji. 2. člen Meso se prodaja po katergori-Jah, ki so določene s tem odlokom. Kategorizirano meso mora biti vidno žigosano. 3. člen V vsaki mesnici mora biti na vidnem mestu izobešen cenik vsega mesa ln izdelkov, ki so v mesnici v prodaji ter označba mesa po kategorijah, 4. člen Kategorizirano meso mora viseti v mesnici pod označbo kategorije. 5. člen Goveje mesto I a ln I. vrste se sme prodajati samo v določenih mesnicah ali pa kot pakirano blago. Pljučna pečenka se sme prodajati samo kot pakirano blago ln mora biti očiščena (kosti in loja). 6. člen Vse meso, ki je v mesnici, je v prodaji za stranke. Prepovedano je dajanje prednosti posameznim strankam. 7. člen V Isti mesnici ne moreta biti skupaj zaposlena zakonca ali krvna sorodnika. Ne more biti zaposlen v mesnici kot sekač ali kot blagajnik, prejšnji lastnik te mesnice, 8. člen Vse mesnice morajo biti opremljene z registrskimi blagajnami ln avtomatskimi tehtnicami. 9. člen Menzam, restavracijam, bolnicam ln drugim večjim odjemalcem se sme prodajati meso samo v posebej za to določeni mesnici. KATEGORIZACIJA IN PRODAJNA CENA MBSAf 10. člen Sveže goveje meso se razvrsti v naslednje kategorije: a) Pljučna pečenka b) I. kategorija: stegno, hrbet, šimbas, rebra s Hamom in robček c) II. kategorija: pleča, bočnik, vrat, bržola, podplečna rebra ln prsni koš. Očiščena pljučna pečenka (brez kosti ln brez loja) se prodaja Izven kategorije. Meso I. kategorije se prodaja s kostmi ln brez kosti, meso II. kategorije pa samo s kostmi. H. člen Pri prodaji govejega mesa na drobno Je dovoljena naslednja najvišja prlklada za posamezne kose: a) na stegno ln pleča z Izločenimi vraščenimi kostmi do 30% b) na bočnik in vrat z izločenimi vraščenimi kostmi do 25% c) na bržolo ln šimbas z Izločenimi vraščenimi kostmi do 15%. Ce vraščene kosti niso Izločene, se ne sme dodajati še posebej prfklada. 13. člen Sveže svinjsko meso se razvrsti na naslednje kategorije: I. kategorija: kare, stegno, pleča, n. kategorija: rebyt s Hamom ta vratovina. Pri prodaji svežega svinjskega mesa na drobno, lz katerega so Izločene vraščene kosti Je dovoljena prlklada do 80%. Ce vraščene kosti niso izločene se ne sme dodajati še posebej prlklada. 13. člen Za goveje meso, za katerega so dogovorjene odkupne cene, se na podlagi povprečne maloprodajne cene 300 din za kg določijo naslednje najvišje cene na drobno: din ta kg a) pljučna pečenka 6» b) I. kategorija: s kostmi 315 c) brez kosti 430 d) II. kategorija: a kostmi Mo 14. člen Za goveje meso la ln I. vrste se na podlagi povprečne maloprodajne cene 330 din za kg določijo v prodaji na drobno naslednje n a) višje cene: din za kg a) pljučna pečenka 500 b) I. kategorija: a kostmi 350 c) brez kosti 4» d) II. kategorija: s kostmi 300 15. člen Za drobovino ln kosti so doto-1 čene naslednje naj višje cene v prodaji na drobno: din za kg za jezik 270 za srce 200 za pljuča n 70 za Jetra 300 za vranico 300 za smrček 60 za vampe 200 za ledvice 270 za možgane 330 za loj 150 za glavo sp. čel j.) 16 za glavo (ostalo) 70 za kosti 80 lš. člen Za sveže svinjsko meso se določijo naslednje naj višje cene v prodaji na drobno: I. kategorija: 350 din za kg II. kategorija: 330 din za kg KAZENSKE DOLOČBE 17. člen 1 Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje: a) Poslovodja mesnice, ki prodaja nekategoriztrano meso »11 meso brez označbe kategorije. b) Poslovodja mesnice, ki nima na vidnem mestu Izobešenega ce-' nlka. c) Poslovodja mesnice, ki prodaja meso nižje kategorije za meso višje kategorije. d) Poslovodja mesnice, ki Ima pod označbo kategorije mesa obešeno meso druge kategorije. e) Poslovodja mesnice, ki daje večje priklade kot so določene s tem odlokom. f) Direktor podjetja za kršitev določb 2., 6. ln 9. člena tega Odloka. 18. člen Kršitve s tem odlokom določenih naj višjih maloprodajnih cen se kaznujejo po določbah 6 a toč- ke odloka Ti evidenci ln kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ, štev. 7-58, 28-58 ih 39-58). 19. člen Upravno kazenski postopek na I. stopnji vodi sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Trbovlje. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Svet za blagovni promet Je pooblaščen, da spreminja in dopolnjuje kategorizacijo in maloprodajne cene, mora pa vsako tako spremembo in dopolnitev predložiti v potrditev Občinskemu ljudskemu odboru na I. prihodnji seji. 21. člen Svet za blagovni promet določi mesnice, v katerih se bo prodaj a-. lo meso lami. vrste ter mesnico, kjer se bo prodajalo večjim odjemalcem. 22. člen Za Izvajanje tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo ln komunalne zadeve. Oddelek za gospodarstvo ln komunalne zadeve Je pooblaščen, da v skladu z določbami tega odloka predpiše ukrepe za Izvajanje njegovih posameznih določb. Občinska tržna inšpekcija Je dolžna nadzorovati izvajanje tega odloka m prijavljati kršilce tega odloka občinskemu sodniku za prekrške oziroma Javnemu tožilcu (6. člen). Občinski sodnik za prekrške mora prekrške po tem odloku takoj obravnavati. 23. člen 8. člen Odloka se prične Izvajati s 1. januarjem 1960. 24. člen Odlok velja z dnem objave," ra-zobešen mora biti na vidnem mestu v vseh mesnicah ter se uporablja z razglasitvijo na uradni deski. Športna nedelja Republiška košarkarska liga TRIGLAV (Kranj) : RUDAR 63:70 (38:33) No, to Je bila re« dragocena zmaga, ki Je pravzaprav po zadnjem porazu Rudarjevcev v Medvodah in pa glede na igro, ki so jo Kranjčani prikazali v Trbovljah prejšnji mesec, nismo pričakovali. Tekma, ki sta Jo vodila sodnika Lavrič ta Varoga, Je bila vseskozi zanimiva ln zelo hitra. Sprva so domači s hitrimi prodori prevzeli vodstvo In že po nekaj minutah vodili s 15:9. Morda Je takrat marsikdo mislil, da bodo Triglavani tudi ob koncu tekme s približno takšno razliko pobrali obe točki. Toda razplet dogodkov pod koši Je bil malce drugačen. Rudarjevcl so predvsem s požrtvovalno Igro ln po zaslugi odličnega realizatorja Jelena — ki Je bil tokrat zelo »razpoložen«, saj Je sam dosegel polovico košev — najprej Izenačili na 21:21, nato pa prešli v vodstvo. Dvakrat so domači Imeli lepe možnosti, saj so uspeli razliko zmanjšati na 4 ln celo 3 pike. Toda peterica gostov je s taktično igro in preciznimi meti pokopala vse upe domačih ln si zasluženo pridobila obe točki. Rudar Je nastopil v standardni sestavi: Jelen (36), Piki (4), Vlrt (13), Mur (9), Poličnik (8), Grmad-nlk in Lebinger. Pri domačih je bil najboljši Petrič. Pionirski turnir V nedeljo dopoldne Je bil na betonskem Igrišču v Trbovljah pionirski košarkarski turnir s sodelovanjem ekip Oiympia I, Dlym-pla II in Rudar, v prvi tekmi je mladi ekipi Rudarja uspelo premagati rutinirano moštvo Dlym-pie I. kar Je res lep uspeh. Rezultat tekme Je bil 41:39 (26:17), nastopili pa so za Rudarja: Klenovšek (13), Taušlč (10), Simončič (8), Bola (4), Perpar (6) in Vengust. Takoj zatem pa so Igrali trboveljski pionirji z 01ym.plo II. Poraz proti drugi ekipi gre predvsem na rovaš utrujenosti iz prve tekme, toda kljub temu Je bila Igra lepa. Rezultat Je bil 33:27 (19:6) v korist ljubljanskih gostov. Kaj je z relejno postajo na Kumu? Ljubitelji televizije v revirjih ee te dni sprašujejo, kaj je s televizijskimi sprejemi v Trbovljah, Hrastniku, Radečah in drugod? V revirjih se je število televizijskih sprejemnikov v zadnjih treh mesecih znatno povečalo, tako da jih je še okrog 30 — toda kar naenkrat televizijskih sprejemov ni mogoče dobiti ne v Trbovljah in Hrastniku, niti ne v Zagorju. Zakaj to, se vsi prizadeti vprašujejo? AH na Kumu kaj popravljajo, kjer je bil nameščen majhen televizijski oddajnik, ali je kaj drugega? — No, in zvedeli smo, da so ta oddajnik na Kumu meni nič, tebi nič, enostavno demontirali in odpeljali na Pohorje. RAZPIS Upravni odbor Komunalnega podjetja Zagorje ob Savi razpisuje delovno mesto knjigovodje podjetja z naslednjimi pogoji: potrebna strokovna izobrazba in najmanj triletna praksa na tem delovnem mestu. Nastop službe možen takoj, plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati do 10. julija 1969 na upravni odbor podjetja. ZAHVALA. — Ob prerani smrti ljubljenega mož« ln očeta N IVANA V0JE Izrekamo vsem, ki so počastili njegov spomin, mu poklonili toliko cvetja, godbi, pevcem ln govornikom, iskreno zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo kolektivu, upravi in sindikalni podružnici Cementarne Trbovlje, sindikalni podružnici Elektrarne Trbovlje ln sosedom za nesebično pomoč, ter vsem, ki so z nami sočustvovali v težkih dneh. Žalujoča žena s hčerko Marinko in sinčkom Brankom Revirji pa so tako ostali brez televizijskih sprejemov. Rečeno je sicer bilo, da pride na Kum močnejši oddajnik, ki je bil do nedavnega montiran na Krvavcu, toda kakor kaže, do jeseni to vprašanje ne bo rešeno. Sedaj se vsi sprašujejo, čemu prej taksna propaganda: kupujte televizijske sprejemnike, uredite si klubske prostore z njimi, in tako dalje. Kumska relejna postaja je bila dobra, prav tako so bili tudi televizijski sprejemi v revirjih zelo dobri — sedaj pa so ti ostali brez njih. Mislim, da je nujno potrebno, da pristojni činitelji, ki urejajo te reči, o tem razmislijo, saj so revirji pomemben industrijski center, ki jih Je tudi v tem pogledu treba upoštevati in Jim dati, kar Jim tudi po prizadevanjih na kulturnem področju gre. Relejna postaja, ki je bila na Kumu, naj se vrne, če pa to ni mogoče, naj se vsaj obljubljena relejna postaja s Krvavca takoj montira na Kumu, ne pa šele jeseni, ali morda Sele drugo leto. Prizadeti Dvoje stanovanjskih skupnosti Pretekli teden je bil v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah razširjeni plenum občinskega odbora Socialistične zveze Trbovlje. Glavno pozornost so posvetili ustanavljanju stanovanjskih skupnosti in sklenili, naj bi delovali za zdaj v Trbovljah dve stanovanjski skupnosti: stanovanjska skupnost Center, ki bi zajemala tudi Zasavje in stanovanjska skupnost Zg. Trbovlje. RAZPIS za Internatski dvoletni oddelek za odrasle pri SREDNJI KMETU* SKI SOLI V MARIBORU. Šolanje odraslih na tem oddelku bo imelo dve smeri za usposabljanje kmetijskih tehnikov: a) poljedeljsko Živinorejsko in ’ b) sadjarsko vinogradniško smer. Oddelki te šole bodo razen v Mariboru tudi v drugih kraja Slovenije in sicer: v Ljubljani, Novem mestu, Rakičanu in Vrbju pri Žalcu. K priglasitvi za vpis priložite: 1. overovljen prepis rojstnega lista. V šolo se sprejemajo pri-glašenci od 20. do 30. leta starosti, izjemoma tudi starejši; 2. a) zadnje šolsko spričevalo dovršene osemletne šole ali katero koli nižje kmetijske ali gozdarske oziroma kmetijsko gospodarske šole ali kake druge strokovne šole; b) kandidati, ki nimajo pogojev pod a), imajo pa prakso v kmetijstvu, pa naj priložijo k zadnjemu šolskemu spričevalu potrdila o opravljenih tečajih ali seminarjih in potrdilo o delu v kmetijstvu. Kandidati pod točko b) morajo predhodno opraviti izpit M slovenskega jezika »in računstva. — Navodila prejmejo na občinskih tajništvih za šolstvo; 3. potrdilo gospodarske organizacije (družbenega posestva, zadruge, zadružne zveze ali ljudskega odbora) z obvezo, da bo kandidata štipendirala za dobo dveh let; 4. kratek življenjepis; 5. izjavo za smer šolanja. Priglasitve je poslati preko pristojnega občinskega organa ** šolstvo na naslov; Srednja kmetijska šola (oddelek za izobraževanje odraslih. Maribor Vinarska ulica 30. 'OBJAVE IN OBVESTILA Oddelek za narodno obrambo pri ObLO obvešča vse mladince nabornike letnika 1940, ki stalno prebivajo na območju občin* Trbovlje, da bo redni nabor za navedeni letnik od 3. do 9. julija 1958 vsak dan ob 7. uri v osnovni šoli na Vodah. Mladinci letnika 1940, stalno stanujoči na območju občine Trbovlje, kakor tudi tisti, ki na področju te občine začasno prebivajo in niso sprejeli pozlvnice za nabor, se morajo v navedenih dneh ln ob določeni url zglasiti jiri naborni komisiji zaradi nabora. S seboj morajo prinesti osebno Izkaznico, knjižico predvojaške vzgoje, hririd Iz dispanzerja — v kolikor so pa študenti oz. dijaki ali učenci v gospodarstvu, pa tudi prošnjo za odlaganje službe v kadru. Razen prošnje morajo prinesti s seboj tudi potrdilo pristojne šole, da so redni učenci, dijaki ali študenti. Pri komisiji naj se priglasijo tudi tisti v Trbovljah začasno živeči naborniki, ki so bili na lanskem naboru uglašeni za začasno nesposobne, letos pa niso prejeli obvestila za nabor. Da ugotovi sposobnost za službo v JLA, bo zdravnik naborne komisije pregledal tudi tiste vojne obveznike, ki jim je zaradi poškodb ali zaradi ostalih bolezni zmanjšana sposobnost. Zaradi tega naročamo, da naj se vojaški obvezniki, ki se zaradi bolezni počutijo za službo v JLA nesposobni oziroma delno sposobni, zglasijo do 30. junija 1959 na Oddelku za narodno obrambo pri ObLO Trbovlje, kjer bodo glede pregleda dobili nadaljnja navodila. Trbovlje, 15. junija 1959. Načelnik oddelka za NO RAZPIS Razpisna komisija Industrijske kovinarske šole pri Strojni tovarni Trbovlje objavlja natečaj za vpis v šolskem letu 1959/» učencev v I. letnik. Sola bo sprejela M učencev v I. letnik. Pogoji; kandidat mora izpolnjevati spodaj navedene splošne la posebne pogoje ln sicer: a) SPLOŠNI POGOJI: dokončana osemletka ali nižja gimnazija; b) starost največ 17 let. POSEBNI POGOJI: a) kandidat mora imeti veselje do kovinske stroke; b) biti mora duševno in telesno sposoben za izbrani poklic- c) pripravljenost, da se zaposli po končanem šolanju v Strojni tovarni Trbovfcje vsaj 3 leta. Kandidat mora pri vpisu predložiti naslednje: a) lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano 30 din državne ta 20 din občinske takse; b) rojstni list; c) dokument, ki prikazuje potek In uspeh šolanja v osemletki ali nižji gimnaziji (dijaška knijžica ali matični list); d) mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata; e) potrdilo o premoženjskem stanju; f) zdravniško spričevalo, da je sposoben za poklic v kovinarski stroki, BFSKPZ Vsi kandidati bodo opravljali sprejemne izpite Iz slovenščine, 1 računstva in psihološko praktične preizkušnje. Sprejemni izpiti iz slovenščine in računstva bodo 31. avgusta 1959. ob 7. url na šoli, lz psihološko praktične preizkušnje pa dne 1, in 2. septembra 1959 ob 7. url v šolski delavnici. Pouk Je teoretičen ln praktičen ter traja 3 leta. v času šolanja prejemajo učenci predpisane mesečne nagrade ln izredne nagrade na učni uspeh. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naziv kvalificiranega delavca kovinske stroke. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo z vsemi navedenimi dokumenti po pošti. Nekolkovanih prošenj In prošenj brez navedenih potrebnih dokumentov ne bomo upoštevali ter bomo smatral; kot da se kandidat ni vpisal. Razen zgoraj navedenih dokumentov je potrebno priložiti za otroke padlih borcev NOV potrdilo organizacije ZB NOV. v Redni vpis je od 1. do 31. Julija 1959. Dodatni vpis pa od 20. do 28. avgusta 1959. Sola nima svojega internata ter pridejo v poštev za vpis samo kandidati, ki Imajo domačo oskrbo. Prednost pri vpisu ob enakih sprejemnih pogojih imajo otroci padlih borcev NOV. Vse nadaljnje Informacije v zvezi z vpisom ali šolanjem daje uprava šole, Šuštarjeva kol. 25, Trbovlje. RAZPIS za vpis v I. razred rudarskega ln elektro odseka Industrijske rudarske šole Trbovlje v šolskem letu 1959 /M. Pogojil I. RUDARSKI ODSEK: Sprejetih bo 65 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti najmanj 6 razredov osemletke, v koledarskem letu 1959 mora dopolniti 15. leto starosti in stae biti star največ 17 let. Mora biti telesno in duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica. II. ELEKTRO ODSEK; Sprejetih bo 20 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti 8 razredov osemletke ali 4 razrede nižje gimnazije. Biti mora telesno in duševno. zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Aiko se bo priglasilo več kandidatov, kakor predvideva" plan vpisa, bodo sprejeti tisti, ki bodo uspešno opravili sprejemni izpit l* slovenskega jezika in računstva z geometrijo. Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro pa za obratne električarje. Mladinci, ki se žele vpisati, morajo ravnateljstvu šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo in Ji priložiti naslednje dokumente- 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. izpisek iz matične knjige rojenih (rojstni list), 3. listino, ki prikazuje potek in uspeh šolanja v osnovni šoli oz, gimnaziji (izda šola, kjer se Je kandidat šolal), 4. mnenje šole o sposobnosti in nagnjenjih kandidata (Izpolni šola. kjer se Je kondidat šolal), 5. potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1959, 6. potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo izven Trbovelj), 7. potrdilo o višin) otroškega dodatka. Potrdila od 1—7 so kolkovdne prosta. Nekolkovanih prošenj in prošenj brez zgoraj naštetih dokumentov ne bomo upoštevali. Učenci prejmejo v času šolanja redne mesečne nagrade 2.7» do 4.7» din. Razen teh rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni še s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina Je odvisna od učnega uspeha. Vsakoletno prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, kakor vse ostale zaščitne predmete za izvajanje praktičnega pouka in šolske potrebščine. Pri šoli Je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, to Je prenočišče, prehrano, pranje osebnega perila ln delovne obleke, krpanje perila ter pomoč pri učenju. Prošnje Je vložiti na ravnateljstvo šole najpozneje do 20. avgusta 1959. Trbovlje, 4. Junija 185». Ravnateljstvo Sole. KAArlS INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA V ZAGORJU OB SAVI razpisuje vpl« učencev v I. letnik šole za šolsko leto 1959/60, ln sicer: »9 učencev v RUDARSKI ODSEK — za poklic rud ar j a-kopač: 25 učencev v KOVINARSKI ODSEK — za poklic strojnega kljt čavničarja, kovača, strugarja; 25 učencev v ELEKTRO ODSEK — za poklic obratnega elektrl čarja in elektromehanlka. POGOJI ZA VPIS: 1. dokončana osemletka ali nižja gimnazija. V Izjemnem primeru bodo sprejeti v rudarski odsek tudi kandidati z manjšo šolsko izobrazbo, če uspešno opravijo sprejemni izpit; 2. starost od 15 do 17 let, za rudarski odsek do 18 let; 3. da Je kandidat telesno ta duševno zdrav. Kandidat mora predložiti za vpis naslednje listine: 1. prošnjo, kolkovano s 30 din; 2. Izpisek lz rojstne matične knjige; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. mnenje osnovne šole o sposobnosti ln nagnjenih kandidata. V prošnji obvezno navedite točen naslov (mesto, kraj, hišna številka, pošto In najbllžjo železniško postajo) ter POKLIC, katerega se želi kandidat Izučiti, V primeru velikega števila prlgla-šencev za določeni odsek bodo morali kandidati spravljati sprejemni Izpit iz slovenskega Jezika in matematike. V času šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v znesku od 22» do 47» din ter poseben jamski dodatek. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za Izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, rudarskim učencem pa tudi delovno obutev in perilo. Pouk Je teoretičen ln praktičen ter traja tri leta. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naziv kvalificiranega delavca v enem izmed zgoraj navedenih poklicev. Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo. Kandidati, ki žele stanovati v internatu, morajo to v prošnji posebbj navesti. Priložiti morajo potrdilo o premoženjskem stanju staršev oziroma skrbnikov ter potrdilo o višini otroškega dodatka, v kolikor ga prejemajo. Pri sprejemu v internat imajo prednost učenci rudarskega odseka, tisti, ki se obvežejo, da se bodo po končanem šolanju zaposlili pri Rudniku rjavega premoga Zagorje, pa posebne olajšave. Vpis učencev bo vsak delovni dan od 8. do 12. ure od 15. junija do 31. julija. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. Ravnateljstvo industrijske rudarske šefe ZAGORJE Ob Savi Življenje teče prehitro / iz FILMSKEGA ALBUMA — Prizor iz francosko-jugostovanskega filma »La Tour, pazi se!« Statistični podatki kažejo, da terjajo bolezni ožilja več žrtev kot do konca zadnje vojne najbolj nevarna bolezen — tuberkuloza. Vso našo dobo bi niogli imenovati »dobo modnih bolezni«, med katere sodijo tud| bolezni ožilja, in semkaj sodi tudi visok krvni pritisk. Ne mislimo s tem reči, da je visok krvni pritisk nova bolezen v pravem pomenu besede, res pa je, da je v letih po vojni vedno več ljudi s povišanim ali z visokim krvnim pritiskom. Ker statistki ne moremo oporekati, se bomo ustavili pri tem vedno bolj splošnem pojavu in ga skušali podrobneje in v poljudni obliki obrazložiti, hkrati pa dati tudi nekaj najbolj konciz-nih odgovorov na najpogostejša vpra Sanja, Kdaj je krvni pritisk nevarno povišan ali bolje, če je In kdaj je krvni pritisk nevaren, ni enostavno odgovoriti. Celo zdravnik z dolgo prakso ne bo mogel na gornje vprašanje vsakokrat točno odgovoriti. Praksa Ima glede tega svoje bolj ali manj preizkušeno pravilo: nor_ malni pritisk 50-letnega človeka naj bi n. pr. bil pritisk 150 enot. Normalni pritisk 30-let-riega človeka n*j bi bil 130. To nam pravi, da je krvni pritisk normalen tedaj, če seštejemo sto osnovnih enot s starostjo človeka. To je nekakšno ljudsko merilo. Zdravnik pa bo meril drugače, ker bo prt 50-letnemu 'človeku z normalnim pritiskom ob 150 enotah pripisal še n. pr. 90 v skupno oceno 150—90. Prva številka kaže pr L tisk v času srčkega utripa, druga, manjša številka pa označuje pritisk v odmoru med dvema utripoma. Za strokovnjaka je včasih bolj pomembna druga številka kot prva, kajti stene krvnih žil morajo tudi počivati, in če je kje druga številka nekoliko nižja, pomeni, da ožilje več počiva, medtem ko pri visoki drugi številk) ožilje ves čas trpi. Primer: zdravnik pri 70-letnem človeku ugotovi pritisk 200—125. Prav gotovo ne bo nad njegovim stanjem navdušen, če pa bo pri enako starem paoiemtu ugotovil pritisk 200—100, se ne bo dosti raz- burjal, kajti visoki pritisk postaja nevaren tedaj, če merilec v pavzi med dvema utripoma ne gre pod 110 enot. V čem je nevarnost krvnega pritiska? Odgovor je zelo preprost. Stene' velikih jn malih krvnih žil ne morejo trajno prenašat; prevelikega pritiska. Da 'pa bi ga mogle zdržati, sl pomagajo same s tem, da se okrepijo. Zal pa se okrepijo navznoter, tako da postanejo žile vedno bolj tesne in kri teže rine skozi nje in srce včasih ne more več skoz; vedno bolj tesne žile dovajati krvi v najvažnejše organe. Srce še posebno trpi, ker zaradi dvojnega dela ne more skozi tesno ožilje črpati krvi. Visok krvni" pritisk pa ni bolezen, ki bi se ne mogla dati zdraviti. Vendar je tudi pri tem glavno to, da z zdravljenjem začnemo pravočasno. Cim dlje človek zavlačuje, tem slabše je in včasih po malomarnosti zabredemo v kronično visok pritisk, s čimer smo obsodili srce, da mora stalno opravljati mnogo bolj naporno delo, kot mu gre in zato nujno prej ali slej odpove. Srčna mišica namreč postane vedno bolj debela in večja, kljub temu pa ne zmore svoje naloge in zvišan krvni pritisk postane lahko usoden. Visok krvni pritisk je torej lahko tudi nevarna bolezen. Ker pa ima sodobna medicina na razpolago odlična sredstva za zdravljenje povišanega krvnega pritiska, je le od človeka odvisno, če in kdaj se bo za zdravljenje odločil. Je visoki krvni pritisk vedno smrtno nevaren?^ se bomo vpra-šall. Ne. Največkrat imamo opravka z nevarnim povišanim krvnim pritiskom, ki se da z Lahkoto zdraviti, vendar Pa je pogosten tudi tako visok krvni pritisk, da ga mora zdravnik le počasi in trajno »popravljati«, ker ga ne more več ozdraviti. Tu gre za pojave zanemarjenega krvnega pritiska, ko smo že prišli v fazo kroničnega visokega pritiska. Je morda bolezen dedna? Vprašanje se zdi nekoliko čudno za tako bolezen. In vendar je res, da dedni fri- nltelj obstaja, le da ni samo fizičnega in biološkega značaja, pač pa tudi v tem, da človek največkrat podeduje po starših tud j način življenja in prehrane. Kakšni so torej vzrok; visokega krvnega pritiska? Pri desetih odstotkih povišanega krvnega pritiska gre za posledice kake druge bolezni, kot n. pr. ledvičnih motenj ali česa podobnega. Največkrat pa se še danes ne more povsem točno ugotoviti, kako in zakaj je bolezen nastala, pač pa se domneva, da so pri tem sodelovali številni činitelji, kot n. pr. način prehrane, fizična in biološka konstitucija, jn kar je za našo dobo še posebej značilno, način življenja, predvsem izredno nagel tempo življenja. Ne bomo govorili o simptomih bolezni na drobno. Simptomov je namreč toliko in so različni, da. jih ne moremo vseh našteti. Navedli bomo le nekaj najznačilnejših. Pogosten glavobol, ki ŠPORTNE IGRE V LOKI V Loki prt Zidanem mostu so se prejšnjo nedeljo po Parad; mladosti pomerile v odbojki in namiznem tenisu ekipe iz Radeč, Zidanega mosta, VPD Hotež in Loke. V odbojki je zmagalo moštvo II lz Radeč, v namiznem tenisu pa domačini. Obe prvi moštvi sta dobili lepe nagrade. Na željo Igralcev in gledalcev bo loška mladina organizirala še več takih tekmovanj. 9-a Žene so v veCini in Žive dlje Analiza popisa prebivalstva pokazuje, da so žene stalno v večini, četudi v nepomembni. Pri popisu prebivalstva 1931 je bilo na teritoriju Jugoslavije 50,5% žena, leta 1648 51,9 In leta 1953 51,6%. Povprečno trajanje življenja moških je bilo v naši državi v se začenja že zjutraj v postelji, šumenje v ušesih, omotičnost in občutek bolečega pritiska okoli srca. Ne navajamo teh simptomov kot edinih, kajti vsak človek po štiridesetem letu starosti bj s; moral vsaj dvakrat izmeriti krvni pritisk. Posebno velja to za debelejše ljudi. V zvezi z vtsokim krvnim pritiskom naj spregovorimo še o tobaku in alkoholu. Ljudje s povišanim krvnim pritiskom se zelo bojijo alkohola. Alkohol dejansko škoduje želodcu in jetrom, ni pa še gotovo, če vpil-, va tudi na krvni pritisk. Človek z visokim krvnim pritiskom pa prav gotovo ne bo pil alkoholnih pijač, .ker alkohol pospeši krvni obtok, kar je v tem primeru zelo nevarno. Vse drugače pa je s tobakom. Nikotin krči krvne žile. Pri visokem krvnem' pritisku na je to lahko usodno, saj imamo pri njem opravka že s tako zoženimi krvnimi žilami. razdobju 1952—1954 56,92 let, pri ženskah pa 59,33 let. Pri ženskah je opaeiti najmanjše povprečje življenja na Kosme-tu (45,29), a najdaljše v Sloveniji (68,10 let). 745 MILIJONOV PISEM IN 7 MILIJONOV BRZOJAVK LETNO Vsakdo izmed nas je zelo občutljiv za kakršno koli napako v poštno-brzojavni službi. A če pogledamo v statistiko prometa tega našega naj večjega uslužnostnega podjetja, se prepričamo, da ee je treba čuditi, kolikšno delo opravi poštno osebje. Na primer: lansko leto So pošte odpravile 745 milijonov pisemskih pošiljk in preko 7,187.000 brzojavk. Samo v prvem četrtletju (letošnjega leta so pošte Imele 196 milijonov pisemskih pošiljk in preko 1,621.000 brzojavk, nadalje 1,598.000 poštnih paketov in 8.757 tisoč spremnlc. Razen tega je bilo v prvem tromesečju letos preko 90 milijonov krajevnih in 6,791.000 medkrajevnih telefonskih pogovorov. CIRKULACIJA TRGOVINE Celokupen obtok denarja v enem mesecu predstavljajo vsi prejemki in vsi izdatki denarja oziroma vse spremembe lastnika. Statistika kaže, da je denarni obtok v stalnem porastu, a kulmlnacijo je dosegel v lanskem decembru, kjer je obtok denarja znašaj 142 milijard dinarjev. V prvem tromesečju letošnjega leta je znašal obtok denarja povprečno 135.863 milijonov dinarjev bankovcev in 1.566 milijona dinarjev kovancev. V prvih 3 mesecih lanskega leta je bil obtok denarja za 14 milijard 121 milijonov 215 tisoč dinarjev manjši, a leta 1657 v istem razdobju je znašal obtok 90.440 milijonov dinarjev. Vsa večja cirkulacija denarja kaže večjo kupno moč prebivalstva, prav tako povečano Izmenjavo blaga ;n večji blagovni fond. ZAPOSLENOST ZENA Po statističnih zapiskih je v poljedelstvu, gospodarstvu, administraciji, prosveti itd. v naši državi zaposlenih 34%, a moških 66%. V nekmetijskih področjih gospodarstva je zaposleno samo 19,6% žena. V ce- lokupni zaposlenosti se je v času od leta 1952—1958 povečalo število vseh zaposlenih za 39%, med temi 53,5% žena. POVRŠINA NAŠIH GLAVNIH MEST Veliko število naših mest je povečalo svoj teritorij in se še dalje širi. 2e sedaj je v mestnih naseljih 32% več zemljišč kot leta 1939. Beograd se letos razprostira na površini 18.245 ha, Zagreb 28.561 ha, Ljubljana obsega površino 15.372 ha, Sarajevo 5.420 ha, Titograd 3.055, Skoplje 6.131 ha, Novi Sad 4.958 ha, Mostar 7.560 ha, Maribor preko 9.000 ha in Subotica 3.630 ha. DROBCI Važno obvestilo-potrošniki pozor -važno obvestilo! Trgovska podjetja »IZBIRA«, »POTROŠNIK«, tn »PRESKRBA« obveščajo vse potrošnike v Trbovljah In ostalih krajih Zasavja, v Hrastniku in Zagorju, da se bodo vsa ta trgovska podjetja s 1. julijem t. 1. združila v eno trgovsko podjetje z imenom Tigovsko podjetje »PRVI JUNIJ« Trbovlje Vsem dosedanjim potrošnikom1 se zahvaljujejo za dosedanjo pozornost in se priporočajo v novem trgovskem podjetju, kjer bo bogata izbira' za'Vsakogar ,ln to po solidnih in ugodnih cenah. 30. junija ob 15. url popoldne pa bo otvoritev novozgrajene , Veleblagovnice v uiici 1. junija Veleblagovnica bo imela na zalogi vse vrste tekstila, konfekcije, trikotaže, posode, stekla, gospodinjskih strojev vseh vrst, radijskih in televizijskih aparatov, šivahnih strojev, vse vrste pohištva ter vedno sveža' živila vseh vrst. V blagovnici b6 na razpolago poseben oddelek z veliko Izbiro modnih čevljev in veliko zalogo otroške trikotaže in konfekcije. Potrošniki bodo lahko dobili v novem trgovskem podjetju kakor v veleblagovnici vse, kar potrebujejo. ( Za obisk ln nadaljnjo naklonjenost pa se priporoča kolektiv novega trgovskega podjetja »PRVI JUNIJ«. TRBOVLJE intimnnmmmHiiitnmnmitimimmninnmmffininmiiimiiinntnmffmifmnniiiHfflHmniiiniiniiiniraiiniiiimiiinflimnmiiiiininimiiiniimiimiiBniniinHiniiiiinmnnniinmimirinnmmiiHnmnniiiHniifflHMriniiHiitniinmiimnti* / ROMAN V NADALJEVANJIH MED DVEMA Zenska je ležala nezavestna na tleh, njen mož pa je stal pred njo m smrdel po pijači. Celo Kristina, ki je stala nekaj metrov stran od njega, je vohala ceneno žganje, ki se ga je mož napil. »Babnica mi ni hotela dati nobenega denarja,- je renčal in stiskal pesti. »Vem pa dobro, da ga je sinoči dobila.« Da, res, včeraj je bila sobota. Zena je dobila nekaj denarja, ki ga je tako grenko zaslužila — zaslužila za otroke, ki se Jih je oklepala z vso ljubeznijo. »Poklical bom policijo,« je izjavil hišnik. Mož z rdečimi lasmi je napravil kretnjo, kot da hoče na hišnika navaliti in ga udariti,' toda v zadnjem trenutku se je premislil, kajti vedel je, da je bolje, če odneha, ker je čuvar bunkerja močnejši kot on. »Ne... ne morem,« je zastokala ženska na tleh. In res ni mogla. Ležala je brez moči na podu, njeni otroci pa so sedeli na posteljah in prestrašeno strmeli v svojo mater. »Sedaj... sedaj bi morala iti na delo...« je zaihtela in si s hrbtom roke obrisala potno čelo. »Ce ne pridem na delo, me bodo v tovarni vrgli na cesto — primernega dela zame pa ne bom mogla najti tako kmalu.« Njene oči so romale z obraza r.a obraz. Ljudje, ki so tu stanovali, so se radovedno natrpali na pragu njenega stanovanja in gledali žalosten družinski prizor, ne da bi jih najmanj ganil. »Gospodična Meervvald, ali hočete iti namesto mene v tovarno? Zasluženi denar lahko pridržite, saj tudi vi iščete delo. Prosim lepo, zastopajte me ...« je rotila Kristino s slabotnim glasom. Ljudje, ki so tu živeli, na splošno niso hoteli delati. Iskali sh zaslu-lek drugače, na ta ali oni način. Kristina je bila med njimi izjema. Zenska je to vedela in njen proseči obraz se ji je smilil. »D*... kje pa ste čistilka?« je tiho vprašala. »V bližnji tovarni. Zglasite se pri vratarju, ta vam bo povedal...« »Ne Igraj komedije, stara,« je zarenčal mož nad njo, je dvignil s tal in jo sunil, da je padla na posteljo. »Od česa pa naj živimo, če ne boš delala?« Hišnik je odšel, da pokliče policijo. Nekaj pozneje so prišli stražniki in moža vklenjenega odpeljali s seboj. Zena je s štirimi otroki ostala sama. Ni vedela, od česa bo jutri žive-, la, vendar je vsaj danes imela mirne ure. Kristino je zazeblo, ko je stopila v mrzlo zimsko jutro. Se vedno je snežilo, sneg se je mešal z dežjem, njeni čevlji pa so bili tanki in so prepuščali vlago. A nič zato. Lahko bo vsaj zaslužila nekaj denarja, ki ga jč nujno potrebovala, kajti najemnino za celico je bilo treba spet obnoviti, osem mark pa je bilo zanjo velikanska vsota. Od kod naj vzartie denar? Vratar v tovarni jo je nezaupljivo gledal, ko mu je povedala, čemu je prišla. Končno ji je z osornim glasom obrazložil, kaj je njeno delo. Slo je za hodnik v kemični tovarni, ki ga je bilo treba čistiti. Ni bila sama. Več starejših žensk je že bilo tamkaj, ki so z vedri v rokah, krtačami in brisalnimi cunjami delale in čistile tla. Z mrmranjem so odzdravile Kristini. Na vzhodu je bilo nebo še prav tako temno kot na zahodu, sonce še ni vzšlo, več kot dve uri bo še preteklo, preden bo prišla dnevna svetloba v te temne prostore. Kristina je delala z ostalimi ženskami, njene roke pa niso bile navajene na tako trdo delo. A kaj je pomenilo, če je dobila žulje na rokah in če jo je neznosno bolel križ! »Mogoče ... mogoče me pa bodo sprejeli, če bom delo dobro opravila,« je mislila ter je garala in se trudila kot obsedena. Znoj ji je v curkih lil po bledih licih, lasje so se ji lepili na ruto, ki jo je imela na glavi. Vse to pa ni bilo važno. Važno je bilo le, da svoje delo zadovoljivo opravi. Oskrbnik tovarniškega, poslopja, vsemogočni gospodai; vseh čistilk, je stal z rokami v žepih pred ženskami in jih opazoval pri delu. Zavedal se je svoje oblasti in moči, Kristina pa je za hip pomislMa, kako neznansko hudo je včasih, če pride kak nepomemben človek na položaj, na katerem lahko vlada in ukazuje. ... , , , »Vi ste tu novinka, kajne?« jo je vprašala neka ženska, ne da bi prenehala, delati. »Nadomestujem gospo Stransky,« ji je šepetaje odgovorila Kristina. »Ne počuti se danes dobro ...« »Njen mož jo je najbrž spet pretepel,« je pripomnila neka druga čistilka, ki je poznala njene družinske razmere. »Ta jo bo nekega dne še ubil!« , , Kristina je čutila, kako so ji začele trepetati roke. ko je ta ženska tako ravnodušno govorila o grenki usodi gospe Stransky. »Najbolje je, če se človek nikdar ne poroči,« je rekla čistilka, ko je skončala svoje delo In Si z glave snela ruto. Gledala je svoje zatekle roke. »Že štiri leta pohajkuje, lahko pa bi dobil delo, če bi le hotel.« »Moj bog, kakšen je danes svet!« j* mislila Kristina in se zgrozila. Na neki način se ji mora posrečiti, da uteče iz teh obupnih nižin življenja-Napravila je svojo diplomo, svoj študij je dobesedno prestradala, živela samo od štipendij, jedla suh kruh in pila vodo. Vendar je svoj izpit odliČ* no izdelala, dobila službo in si z lastnim denarjem prvič v življenju najela čedno sobico. Poterri jo je namestil Norbert Brandt v svojem laboratoriju, ker jo je veselilo raziskovalno delo. To ni bilo posebno težko, ker nt zahtevalo posebnih izkušenj in rutine, bilo pa je ustvarjalno delo in vendar ... ji je njen poklic prinesel tolikšno nesrečo... Kdo je zagrešil tisto tatvino, kdo je ukradel dokumente, važne listin6 in zapiske? Najbrž tega ne bodo nikoli ugotovili, kajti polidija je že našla grešnico. Kriminalni akti te afere leže kje v arhivu zaključeni in prah $e' nabira na njih. In neki nepoznani človek je bil gotovo ponosen na svojo genialn0 idejo, da je nakazal na njen bančni račun kot odškodnino za njeno del® tisoč pet sto mark> vsoto, ki mu je razbremenila vest, njej pa prinesi® devetmesečno ječo! Takšen je bil svet. Kristina ni slutila, da more biti tako umazan nizkoten. Toda dalje ko je sedaj stala na svojih lastnih nogah, tem krep' keje je rastlo v njej spoznanje, da je živela v nekem sanjskem svetu. Pošteni ljudje živijo samo v človeški domišljiji, v resnici so pa hijcu6 ln volkovi, brezobzirni, brutalni In sebični... Vsi so taki, tudi tisti, ki 6® je ljubila ... . Spet so bile njene misli prt Norbertu Brandtu, |Sri možu, ki je b‘ zdaj že dolgo poročen in ki se mu godi dobro. In ta mož je nanjo P°" zabil... l Preštela je svojo pičlo gotovino. Osemdeset pfenigov je še imelo, * njimi mora živeti do petka — toda še važneja kot kruhki, ki si jih je lahK« z njimi kupila, je bila cigara za vratarja. »Kadi samo dobre cigare,« ji je rekla neka čistilka. »Dajte mi cigaro za... petdeset pfenigov..'.« je rekla v bližnji tra* flkl, in roke so se ji tresle, ko je dala pet kovancev za kupljeno c\Sar?' Trideset pfenigov ji je seda! ostalo, teden, ki je stal pred njo, pa 3 bil še dolg ... Ko je Norbert Brandt uro pozneje šel po hodniku, ni Imel poju1®! da je dekle, ki je nekoč z njim delalo na njegovih poizkusih, prav tuk®J umivala tla... . Odprl je vrata svoje delovne sobe in sedel na svoj vrtilni stol te si z rokami podprl glavo. Njegova žena mu je povedala, da pričakuj? otroka. Njegovo življenje bo teklo čisto po normalnih poteh. Cez nekaJ mesecev bo postal oče in vendar se tega ni veselil. / v j Jezil se je nad seboj, da je qb novici, ki mu jo jo zaupala njeg°'! zakonska družica, ostal tako hladen, kajti Fann.v je imela le pravico, 1 se njen mož prav tako veseli otroka In da je ravno tako srečen, kot 1 bila ona. Pa je sploh bila srečna? j Prvič se je pojavilo pred njim vprašanje In ustrašil se je, ker našel nanj odgovora. Kaj je sploh vedel o ženi, ki nosi njegovo Ime? (Dalje prihodnjič)