Poifeitfta pUčema v gotovfoi III. lejtnik 1925. 6prilis 20. 5. numera. Meszecsne verszke novine. Podgovorni reditei: LUTHAR ADAM v Pttconci. Potn. redltela: Fliszar Janos i Kovats Stevan v M. Soboti. Lasztnik i vSdavnik: Prejkmurszka e\ang. sfnyori]a. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. Rokopiszi sze v Piiconce majo posilali. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki ev. diihovnik i vucsitel. Vu dobrocsinenyi neobtrudmo! Te velki Pavel apostol opomfoa szvoje vcr-nike, opomfna vsze krsztsanc na t6 nL: >To dob-ro pa csinecsi neotrudimo, a"r vu szvojem vrLme-ni bomo zeli obiloo, csi dobrocsiniti nehfcnyamo". (Gal. VI. 9.) Ja"ko dtfvno je bil6, gda je Pavel apostol ete recsi pravo, od oaoga hipa sze je ze nezra-csunanokrdt obrno ete szvfit okOli szroje nriredi. Druga vrčmtna, drugi \Hd\6 szo prisli, escse i apostolje szo tiidi drugi gra*tali med nami, steri drugo gldszijo szvojim poszliihsa>com. NL da*vno ed«n prekmurski evaog. rernfk je na 6csi metao diihorniksztvi, ka prA nesztanoma kčdivajo, pro-»zijo. Razszrdo sze je na ^Dusevni Liszt" ttidi zdto, ka te nesztanoma na rildiivanye nagible cstitele szvoje, to je t6: »pob^rajte", ^darujte", sze je norcsaro 'tnyega. Za p^lde volo, ka jesz-tejo tiidi ra*zumnesi veroici, eti zamtrkam, ka ra*vno tiszti d^n v-ednom meszt*, gde je vecs ludi vkupszprdvleno bil6, je szTOjega diihovnika eden od rfldovnoszti pozntni vržli, prčmocsen vernik pitao, govorčcsi: Naj mi goszpon diihovaik raz-tolmacsijo, kak je to, ka Amerika tak veliko vno'zino dolldrov alduje na verszka dugov4nya, kak szmo t6 z-D. L. 4-tt numere vidli ? Diihov-nik szo raztolmacsili, ka v-Ameriki 'zfva vera jeszte vu liide, tiszti o$ szamo za szčbe glčdajo, tu potrcbčcsaj sze drzijo apostola povcl^nya: »Dokecs csasz m^mo, zevszžmi dobrocsintno, naj-bole pa z doma*nyimi vere nasea. Tam vszdki rer-nik od prdsztoga derdra do millidrdosa vu szrd- ci szvojem naprž md szpiszano, alduvanja dajo, stero on poleg vsze szvoje potrebocse, more na Bo!zi oltaV prineszti vszdko leto. Tii tiidi zamer-kamo, ka ne szatno na verszka, nego na vnoga aldiivanya darujejo, stero nasi tam bodčcsi zem-Mki, ali, ki je odtisztec domo prisao, dobro zna*jo. Vszdki p^leg szvoje premocsi prinesze dldov, de-rdr cente, milliaVdos jezerke i millione. Te prL-mocsne bi szame od szebe szram biI6, csi bi sze nasztran vlekli i od ti sziromaskesi »ze neddjo prehititi, ti szirom^ci sze nezakriTejo z-szvojim 5ziroma8tvom, dr bi ji diisnaveiszt nebi nihdla na pokoji, csi bi to dajo szamovolno nebi szpunili, to prisparajo povemo cseresz leta pri pitvini i jčsztvini. Gda borno mi ta prisli ? To je nL z-prszta pocecano. Odtoga je bio gucs, od steroga ki szo nazocsi bili, lehko szvedosztvo vcsinijo. Povrnmo sze potom zamerkanyi naza" k-D. Liszti, od steroga ov pravi, ka vszigda^r proszi. Isztina, ka sze je te na6csi metajocsi r^vno nfi obremeno z-szvojim alduvaoyem i tak sze nema jusa norcsa"riti, szamo v-pra*zen zra"k gucsi. Ka bi D. L. szamo proszo, to je nž isztina, odide sze tam zadoszta cstenya", isztina ka vnogi sziknejo na nyi csteny6, steri na szčbe na*idejo i liki v-gledali sze vfdijo. Ddjo sze v nyem csteti vere-potrdjdvajocsi napiszki, stere 'zelejocs csdkajo cstitelje. Veszdlo nam je vadliivati, ka szmo 'ze doszta doszdgnoli, stero jedioo tomi ma*lomi ogri-zdvanomi Lfszti ma*mo hvdliti. Od toga bomo szledi piszali. Ka med vnogimi napiszki sze pros-nye tiidi nrfidejo, t6 je isztina. Ali t6 nemrein zarazniiti, zakaj vzeme to diihovnikom za bin ? V6 szmo mi onoga Jezusa vucsenici, kl je pravo: Proszte . . . iscsite . . . truplite . . . (Lukdcs XI. Sztran 54. DUSEVNI LISZT april 20. 9.) K-nasemi Zvelicsiteli bi bili tak neveroi, csi nebi proszili, iszkali i trupali na dveraj szrdc za dobrotivni szptviviscs, za te osztaVlene vboge i na na*sz zaviipane szvčte materč cerkvi napreidenya, osznavlanya dobroto, na stero szmo podgovorni pred Bogom i pred prigodov. Ka, nakeliko je prestimao i zavelko cenio Goszp. Krisztus dobrovolne aMdove, sze vidijo vu Ma*rk evangeliuma XII.-tali 40—44 versusaj doli szpiszana, gde Jczus ia*ko pohvali ono sziroto vdovico, stera je po fillera t rgla vcerkevno ladi-co, govorecsi: »Eta szirota vdovica je od vsze vecs vrgla, ki szo metali vu ladico, a*r szo vszi z-obilnoszti szroje metali, eta je pa z-szvojega szirmastva vsze, ka ]e mčia, notri vrgla". Ali na*j bole nasz Pavel apostol opomina, ki na*sz dosztakra"t i v-doszta formo opomina na to, da vu dobrom csinčnyi neobtriidimo. On je nč szamo opominao na dobro csinenye, nego i szam okoli hodecsi, ie proszo i pobčrao na Jeru'za"le-ma vu sziikesini bodocsi vernikov zma*ganye. Zah-ya*li nyemi poszlana darila. (Filip. IV. 10 — 19.) Priszpodobno je bfia nasztrivlena pri prvi krsztsanaj podperanya odsztara. Vu vsza*koj gmajni jc bio eden odebra*ni mo^z: džkdn imeoii-vani, Vi je po ncdelaj med verniki okoli hodecai, proszo i poberao dldove, z-steri szo podpčrali szirom^ke i gori drzali gmajno. I te szo uprav nL obtrudili vu dobrocsin6nyi. Csiidiivanya vred-no, ka keliko dldovov je vkiip prineseoo. I eto lepo na*vado krsztsanov je popadno i szebi grgs-no na haszek ponucao eden pšnez 'zelejocsi, ne-naszits«ni rimszki caszar. Kf gda je vido, ka krszt-sanye nateliko lubijo eden-drtig^ga, da csi steroga mednyimi v-temnico dd zapreti, medszebom teliko penez vkiippoberejo, ka ga voresijo. Tak je na-gčszti dao krsztsane (b^r nedtfzno) notri zapdrati, stere szo verebratje vo-voresili i tak sze je nye-gova kincsnica obilno napunila. Vu aldiivaayi szo nedoszegnycni bili po re-formdcie vržmeni 'zivocsi ev. krsztsanye. Keliko-krdt szo vkravzeli odnyi cerkri, sol^, zvonč. Ali vsze je zaman bilo. Znova szo zidali, znova szo szprdvlali. Ne szo obtrudili, nS szo pomenkali, ne szo szpadnoli r-cagloszt. Na sz6be szo vzčli j^rem Kdsztusov. Obcsutili, szkuszili szo, ka nega na etom szveti csisztese radosz-ti, v6ksega bla'zensztva, kak teda obcsuti-rao, gda z velkov ^ldovnosztjov v-edao zn6va gori poszt^vleno cerkev, hi'zo bo'zo notri sztopimo, ali znova szpra"vlenoga zvon^ mili gl^sz csujemo, ali pa gda tim osztdvlenim obrambo poszta"vimo. >Vzemte na sz6 jdrem moj i ndidete pocsinek dfl-sam vasim«. (Mžite XI. 29.), veli tak pravicsno Ooszpon Zvelicsitel nas. Prvle szmo 'ze piszaJi, kak veliki i nedo-szčgnyenf szo Amerikaaszki evangelicsanje va aldiivanyi. Nfc ddvno sze je eden schweitszki tti-vdris hvdlo, ka prinyi nemine niti eden tjeden, v-sterom bi na dobri ndsztav cile ncbi ^ldovov Podlisztek. Kaple vode. (Isztinszka pripoveszt. Poszlov. Fliszar Janos.) I. Na konci včszi je sztala Forgosova hrza, ali bole povemo, ka je nč sztala, nego kucsala i naszlanyala sze k-brega zreberji, ve je ravno niti ne hi'za bila tiszto, nego szpodrgta htita, stera je szamo kak tak z-polojne mela pokriv. Boga szkiisavanye je bild sze v-nye dr'zati, For-gosa Janos sze je ddnok v-nyS dr'zao z-tuvdri-sicov i z-seszterov decov, (drugo je nč meo.) Mogocse sze je ta galupa szima vu szebi szra-motila, ar szo nyene razpokane sztenč, tak da bi sze nyim nesztanoma zejalo, navelki zijale, pokrif sze je pa na nye vkiip potžgno, potiilje- no te'zo, tak da bi sze bojao, ka ga vremen ober nyega tekocse, stero ga jc tak vkiip pote-'zilo, ednok szamo podere. Ali bar, kakste bo'zno je gledala vo ta galupa, tem jaksa je bila zanyov krajina. Na namali pozdigavajocsem breski sze je razpreszto eden lepi velki log. Oh kak naszladno lepi je eden 16g i naimre te! Kak vu orgolaj 'zveglč, sztoji edno poleg toga ovoga scsapinato, ednd-ko borovje proti nebi sze pozdigavajocse i zuni, siinii, sosnya tak da bi szi szkrivomd med szebom zgovarjalo. Vcsaszi csemerno stimi. Divji viher z-osztrim fucskanyem z-drumblenyom vdčrja na prestimane lode borovja, nagible je, globoko nanizava, tak da bi veliko oblšszt obernyi bodocso szka'zuvao. Nisterni bor sze celo dojnagne do Forgosa Janosa hi'ze »ztržhe, tak da bi jo gladiti, zakrivati namžno prčti ne-varnorai vih^ri. Te je escse grozno sztrahsen april 20. DUSEVNI LISZT Sztran 55. pobčrali. Aldujejo vszi z-szrdca*, ki vecs, ki menye, dr de nam li tak mogocse pnszpodobnim poizta-nyiivati k-nasemi nedokoncsane miloscse Ocsi ne-beszkomi, ki nesztanoma dobro csini znami grfihs-nov decov szvojov. Ar szmo z-dobrocsin6nyem tiidi reivno tak, kak z-kdksim drugim delom, csi sze k-coj privddimo je lehko, szamo li onomi je tesko, ki sze je ne privado. Te nemaVen, ki celi den drevene, csi edno malo dela, preci obtrudi i tozi sze. Ali te delaven sze pa te t6'zi, csi nema dela i miiditi je prisziljeni. I ra*vno je tak, ki je nigda*r ne meo seg6 na dobre cile dariivati, tiszti ndjbole kricsi, glaszno sze tO'zi, ka nesztanoma proszijo, pobčrajo, kftdivajo diihovnici, ali ki je sego meo pom^gati, on neopona*sa, daruje, tak da nezvč deszna, ka je da"Ia leva. Na szlednye szem oihao na*sz. Csi sze baV povOli na"ide escse med nami taksi vernfkov, ki neprerazmijo, nemrejo obcsutiti szvetoga piszma ete recsi: »Bole je bla"j'zeno dati, liki vzetic (Ap. dja*nya XX. 35.), donok sze pa hvdla visnyemi Bogi, nemamo szramoliti, csi bi nasz stoj naisao pitati, na poka"zemo szvoje krsztsansztvo. Na szvedosztvo vcsinimo odzreloszti evangelicsansztva. Z-]ezero zmenkanyi sze bojiivajocs?, gda szmo previdili, ka nasa szveta mati cerkev li tak ma" obszta*ti, csi sze pri cdjti poszkrbimo szebi osz-na"vlati diihovne pasztere, vucsitele, szmo odprli: >Evang. Diacski Dom«. Z-sztaranyem szmo g\6-dali vu prisesztnoszt, vidocsi z-kak velkov mocs- jov nasz premdgajo z-nami zocsi bodocsi bratje, jeli ga bodemo szpodobni gori drzati, oszna^vlati szami na szčbe zaniha*oi, ki nikse vekse zvones-nye podpore od nikoga csakati nemoremo? Hvdla nasemi Bogi, csi ba^r escse szamo 7 mžszecov sztoji, jako zadovolen ndszhaj mdmo pokdzati. Szedmim evang. vucsenikom ddmo v-nyem szdlas, z-steri edeo pri goszp. Dobrai dobi k-senki sztrosek, z-ovi seszti eden z-ceia placsujo meszecsno, dva* napo, eden poleg obilnoga darii-ˇanya nyegove v^szi v-oaturdlii da* 'zivlenye, dvd celo sziromaskiva pa brez pla^csno dr'zimo vo. Zvontoga bluzi 25,000 dindrov i 370 dollarov goto-vine tn&mo do etimao vkiipszprdvleno nadale oszndvlanye. Dobro zna*mo, ka je to escse jdko premalo i nede zadoszta, ali trčstamo sre, ka aldiivanya dobrena^gibnoszti z-seraptinszke :zenszke oliovoga vrcsa zdrzetek sze nigdar nezmenka; trostamo sze, ka do etiga mao vu doszegoyenotn lfepom napreidenyi neobt^udimo vu dariivanyi, nego escse i tiszte bodemo szrecsni k-szebi pri-kapcsiti, ki szo doetigamao »Toma^-je bili i oa sztran sze vlekli. >Vu dobrocsinenyi neobtrudmo«! Csi oema-mo 100 dina*rov dati, dajmo 50, csi telko nemamo dajmo 20, .10, ali 5 ali 1-ga po, ali strtita'1. Sza-mo sze nenorcsaVmo, nespotdrmo z-oni i tak szami z-szebe, ki sze triidijo z-poberanyom, neod-poslimo ji z-hudov trdnosztjov, neszmileno odsz^-be. Csi pa nika nemamo dati, leda kamcsi BogL Bo'zi szod vu \6gi, csi viher vu celoj szvojoj divjoj mocsi vderč vo. Trobi, satrahsno vderja; z-vrehki nesztanoma vkiip vkiip vdarijo szemta sze nagibajocsi borčvje, tak da bi sze bojiivali; odvecskrajov sze pokanye, prascsanye csuje, i doszta lepi, scsapinati lodov v-sztčbli prek vlomleni vkrrz ta szpokaple, alf sze z-kore-nyom vo z-obrne. — Taksega hfpa koszi loga kosza. Vu vihernom vržmeni sze je bogme ne pri-j^tno pri lOgi drzati, ar ne szamo nepresztanno siiinlenye, vderjanye, nego vecskrat doj, doj vderčcsega blfszka oszfra szveklosztsa vzerae ocsam pogled, nego zeml6 troszecsa grumlanca z-sztrahotov napuni escse toga nabole zdrznoga csloveka. Zato pravi hvaleka tudi: BN6 sze je dobro pri 16gi Drzati i prebivati." Ali vu mirovnom tihom vremeni z-o:zuna punim csrsztvim z rdkorp, z-ftic prijetnim szpe-vanyem, z-cvetja naszladnim disom, z-negr6'za-nov mirovnosztjov bogato obdeljava onoga, ki bluzi nyega ma sztan. Escse i vu zimi, csi je bar osztavleni, je odicseno lepi loga kep, Vszaki bor je liki edno edno bo!zicsno drevo, oszna'zeno od natiire vszigddr z- zelenov koronov, z-szpiclinyem, z-inyami prevlecseni i pogled jemajocsim osztro belim sznegom, steroga zmr^zn^ene szpiclinate iszkre sze bliscsijo, szvčtijo, od na nyč szijajo-csi szvekli szunca trAkov. Jasz jako rad mam log i mili sze mi ono opiisztsavanye, stero vihčr i v-zimi sznžg dosz-takrat v-nyem vcsini. — Rad szem bio logi za mojega pojbšrsztva, gda szem v-nyem jagode, grbanye ziszkavao i vu nyem hladnoj szenci vu pocsitnicaj, kak deak hasznovite knige csteo.^Li Sztran 56. DOSEVNI LISZT april 20. molmo za t<3 szveto na*3ztavo, pora*csajmo jo vu BoLzo szkrbnoszt i zaprmo jo notri v-nase dobro szrdce. »Neobtrudmo vu dobrom csinenyi, a*r vu szvojem vremeni bomo obilno 'zeli, csi dobro csiniti nehLnyamo« ! KOVATS STEFAN. Podperajte Diacski Dom! Poberajte i darujte dare, ve zndte Goszpodna recs: » . . . kakoli szte vcsinili ednomi z-eii bratov moji ti naj mčnsi, — meni szte vcsinili« — (Mate 25,40.); rdvnotak apostola recs: „ . . . ki zna dobro csiniti i necsini, greh nyemi je" ! (Jak. 4, 17.) Toldia Sztaroszt i Szmrt Pfszao: Arany J., poszlovencso: Kardos J. III. SzpČV. (Nadaljavanye). Taljan sze je zdaj na teli szam miidio, lepo sze setavsi, ni truden n§ bio, ni vlasz nyemi je vu bitki ne zmrseni, ne, kaj bi najmenye bio on oranyeni. Gezdi szemta glasznik na belom jahanci, presztran plascs, kak velki lelajen noszecsi, mento pa z poviszmi zlato-szrebrnimi, i z doszta cimermi lepo presitimi. »Vogri, — kricsi zdaj on — citnerszki vitezje! tuhinszki vojnfci, vszžka dobi m6rzje J vszem sze vam na 'zitek, szmrt pregrad odpčra, na oszlobajanye orszaga cimera." Prekricsi i odpre te visziki pregrad, trikržJt sztiili z r6gora ino szkricsi trikrat; nodpreta pot na szmrt 'zttek, tu je vora na oszlobajanye orszaga cimera. Miivi, brni lfisztvo, gl^da napre, nazaj, csaka, csi bi priso kaksi vojnik li zdaj; odprčta je grajka, i rog trobi grozno, donk nega vit^za, ki bi sze bit geno. Vred |e tak vzeo taljan zdaj vsze szvoje rozje, i povrgao pregrad z szebom taneszecs nye; gorisztane i kržl z szramotov, csemžrom i ta je idti steo z goszpodč seregom. To je gradcski vratar z rogom znamenye dao, kaj je trap potkovi ozdalecs zaszlusao : sztano je na t6 krao, ino fznyim goszpoda, velka csaka liisztvo i vszdki ta gleda. Gezdi na jahanci eden grozen barat, ki je szurszko halo potegno na obraz, — stera od temena do pčt dolitecse, z kusztov vajatjov pa opaszo ledevje. szamo ednok szem sze razszrdo na nyega, gda szem, kak pojbar v-grubaj grbanye iszkao i kak, kak ne na teliko szem sze zblodo, ka szem nikak nž znao proti domi pdti, stero szem vise pedeszetkrat obhodo, naidti. Tak da bi me grabe obajale, ali ka4cto satruvajocsi Iiidj6 majo seg6 praviti, na hudi szled bi sztopo, dobro poznana szebescsanszka i bodonszka cčrkev szta sze mi szploj v drugi kraj bidti vidile, kak drii-gocs. Blodo szern, ne szem sze mogao szpOtiti, 'ze je na po zvecserka bilo vržmen, ka szem v-Bodonce prisao, gde szo me szpStili, ka gdeta morem proti szvojemi domi v-Salamence idti. Dober csasz szem ne s6 vu log. Forgos Janos je tiidi lubo log. V-leti zšto, ar je v-hi'zi fajn bilč v-hladnoj szenci szpati. V-zimi pa za*to, ar szo blfizi bila za kurjenyč drva. Ar kak znamo nema vszaki cslovek, ka bi szi potrebne drva kfipo, za steroga volo je v- zimi v-mrzloj hi'zi prisziljeni drgetati. I zatoga volo taksi sziromšci z-lasztnikov dobrote vkiip pob^rajo szujazen, szkorje i z-tčm szi kurijo. — Tak szo csinili Forgosovi ttidi, popravč: 'zena i deca: ar on szam, to je to Forgos Janos, kak mo nize vidili, je k-niksemi deli i tak tiidi k-tomi nS meo v6Ie. Forgosovi szo meli vu vktip nalecsenoj stali edno kravico, kujlo, to je bfla nyihova cela vrždnoszt. Ta je hranila c§lo familio, radiivali szo sze, csi je dojinica puna prinesena mleka, i 'zalosztfli sze, csi je malo prislo v-nyo. Ta krava je ttidi n6 Forgosa szpraviscse bilo, dob-roga szrdca zemelszki goszpod je jo dariivao szvojoj indasnyoj dobroj i sesztčro drovne decž majdcsoj szlii'zbenici. Forgosa Jancsi je bogme nika ne mogao, ali n§ steo szpraviti, zapravo bi pa escse Dariusa kincse, csi bi nyemi je stoj na roke dao. Ka sto? i kaksi ftics je bio tč Forgosaja-nos, doli szpisem poredi. (Nadaljavanye pride). april 20. DUSEVNI LISZT Sztran 57. Od erdecse hale sze kLp ronevidi, ar szi jo do nčsza potegne on doli, indri ga pa bajusz i brada zaPriva, stera sze od votra goni, kak zasztava. V levoj szmicsajocso dardo tak velko mi, kak sztiidčncsne csige drog tam doma, tak duga je, pravim, li nč tak vugibka, ni za drog lesztvice nebi bila tenka. Na ledevjaj nyemi vujgnyeni mecs viszf, tak velki, da nyemi do pet dolisztoji; nigda je vesz mogao bidti pozlacseni, li zdaj je z zelenim vszevesz oblecseni. Na dva kraja szedla dvoje grozno rcrzje, edna bojnszka bracska i en tolasbot je, — mrszko ro'zje bogme, grse od grsega, ''zeleza |e cigan ne sparo od nyega. - Z telikoga sztoji celo ro:z]e nyegvo ; ali odzaja je escse edno csiido: »nč tam ide -- szmesno kricsi, ki ta glčda, erjavi oro'znik erjavga viteza !« Z leve je z zglobanov zaszlobov zakriti; ka bi za korito velka mogla bidti ; kak bremen jo, i ne za obrambe volo. vlacsi, ar je majszfer nyo ne k nyemi zmero. Od zžszlobe edne nikse darde glava nasztrega odzaja v6 sztrasno erjava, na siirjavo gledocs bi dobra lopata bila, csi bi sze nye odszekla polojna. Na dva kraja szedla edna-edna frecsa, vrezana z bikoszke kuszte ko!ze hrbta, velika, kak bocskor kaksega goliata, v szakoj eden kamen, liki dobra glava. Odzaja za szedlom szo le'zale sztržle, stere poszebno bi bile darde tale, na plecsaj sztarca pa z locsecom tetiva, lčkne sze je cslovek, csi li na nyd gleda. V desznoj skčri nedovednoga pripetja, dvš nagiva mecsa, pršve fringie, ma, dugiva, szlokiva, siirkiva szta teva, i kak szrdbom z krvi erjov nabitiva. Etak okladjeni z vnOgim te'zkim rozlom, li z csaszoma sztopa kony z szvojim brčmenom pr6ttomi te drugi. te grozepun bar&t, je hitro prigezdo do liisztva na pregrad. Glčdalo je liisztvo, gl^dalo, miicsalo, i bar&ti velki presztor ogvfisalo, kak gda sze erdčcse morje rdzno zlocsi, ino val na vali szedi, mticsajocsi. Ali gda bi inas ta prisao pomale, vo je vdrlo ltisztvo v dobroj voli na szmej, včvdere, sali sze, spotlivo noruje, i vrloga sztarca ne^redno bantuje. Pita eden : »pocsen erjavo 'zelezo ? no napravmo szenye. doszta nasz je, trzmo !< »Baratec, jeli odas pocseno korito? rekla en zamuknyen — no, daj je sze hitro.« Csuo je vsze to Bence (dr kaj je to on bio, nad tem niscse nede ni Ozd-lecs dvojijo), zacsiio je vszako recs, ali jalo sze je, kak da nebi razmo spotlivcov norie. Ledevje szi medt^m zacsa ednacsiti, skoda, kaj je li szam sinyek znao szkrcsiti, rnladoszt nyemi tiidi zdaj na paniet pride, vardeva, csi bi znao i zdaj, ka je znao te. Zasziicse bajiiszi, pa nazajszpadnejo, i z ospicseni pa kulavi bodejo; konya pa za vuzdo gdate, gdate cukne, tak da nevolna sztvar szkoron nazdrk vklekne. Szprevedni frigaske ga vsze bole spotajo, manyega norcseka, gda vsza ta szpoznajo : *z poti, z poti! eno ne! plasen kony be'zi. vujdi, ki rnore, dnesz sze eti szmrt zgodi'.« Bence na eden kraj skrJi z ednim okom, psziivao bi rad, aii neszme z nikak talom, li omurno zgrba cselo ino 'zmiri, »zavr'zem spotlivcov csobe«, vszebi veli«. Mandiga segavo, szmej ga li szprevaja, ar ta plemenitoszt sze ga nedosztaja, ni tak, csi bi meszto lebke tak erjave szi koteo podvezno na vrek kosne glšve. Z sztaroga mentčra paszomant i prema viszi napre, nazaj, meszto vuj i repa, lacse bi szi escse toti bile, ali na kolenaj szo je dnčvi zaniicali. Na 'zuti csimaj 'ze nega 'ziite piknye, nšjsztarese bi sle na sztarine szenye, ali na osztrogovaj jč erje povoli, bogme szo je z zemlč kincsarje szkopali. Gezdo bi segavo, ali, pesz ga je dao, kony je ni sztopaja vecs idti ne mogao, >gy6 no, gy6 no!« zaman ga goni osztrčgva, ne gene sze plavko, zepnyena je noga. Sztran 58. DOSEVNI LISZT aprii 20. Nazajgleda Bence, >čnye, besztn plod ti!« stirje, pet frigasov konya za rep drfzi, zabi vu csemere bojazen nevredr.o, i na ete recsi vdere vo batrivno: >Zamanvalon tatje, plemen razbojnikov, ki vudne vdarijo na csloveka z bandov, otvarjajocsi plod! pred dvajszetim letom, bi szi te tak dj^li z mojiin dobrim konyom. I da bi i szam jasz, kak te, iadao z szebom, nebi sze salili vi szprevedno z menom, pokazao bi vam i zdaj, ka sztarec zna, da nebi vlacso na szebi telko ro'zja.« Na pogiibeo szi szi giicsao, dober sztarec! na zaszlobo kaple kamenye, liki de'zd'z, doli sze potuli Bence, glavo szkrije, da ga kak kamenye na nye neobrije. Po nyem, po nyem decski! tam lazi krapanca i tecse frigasov pogiibelna tocsa, i tekla bi du'ze, da te sztrasen barat nebi zacsuo zborcov hrabuko med' pregrad. Zacsiio jo je bogme, i nazaj sze zgledno, nika je ne giicsao, li z rokov je kivno, pejajocso dardo visziko podrzao, i proti szprevedcom protics krepko sztroszo. I kak solarje, gda sibo obcsutijo na glasz vucsitela vcsaszi zanemijo; tak je eti preci henyala hrabuka, Bence bi nyim 'ze po gldvi hodo zlehka. Zdaj sze na barata vrne cela pazka, ki je pleszao z konyom po pžszki pregrada; ne je tiicsen ete, ali csont veliki, k tomi sze koszminye na nvem nidno szvčti. Kaj je plemenita krv, sze vid»ti da, rad je, kaj pleszati dnesz pa priliko ma, i cacavno noszi krepkcga vojnika, vidi sze, kaj sze on pod omdd ne sika. pride.) Szpravte szi ,,Vsze je dobro, csi je konec dober" knyi'zico, v steroj na 80 sztrani navucsne, vero krepecse lšpe pripoveszti najdete po nasem jeziki. Dobi sze pri vszakom diihovniki, kantorvucsiteli v Pr&kraurszkoj Tiszkarni. Cena 5 Dinšrov; siritelom poptszt. Prekmurja znameniti evang* morzje. (Nadaljavaoye) Kilzmics Stefan. 1723-1779. okt. 29. Kuzmics Stevan sze je v Sztrukovci (bodonszka fara) 1723. leta narodo (me-szeca i dneva nevemo, ar szo materszke knige vu cajti protireformatie vesznole.) Kak mali dijak je pri szv. Benediki zacsno v solo hoditi. Benedik je tisztoga cajta znamenito nase evangeiicsanszko meszto moglo bidti. Tii sze je namdo okčii 1708. leta Lutharics.Peter, ki je vu ti 'zaiosztni dnevaj pfotireformacije osztavo szvojo domovino i kak vracs vNemskom orszagi edne znamenite familie glava posztao, Od nyega malo znajo nasi liidje. 1733. leta Kiizmics v Sopronszko ev. visiso solo pride, odtec 1739-tom v Gy6r ide i szvoje vcsenye 1744, leta v Po'zoni dokoncsa. P6!eg szvojega szrdcsnoga 'zelenya na cerkevno szliifzbo sztopi i kak je teda na-vada biia, obprvim je vucsitelszko szlu'zbo szpunyavao v Nemescsoi od 1751. do 1755. ieta jun. 6. toga, gda ,je v Surd za dii-hovnika prisao 'Zmetno deio, pravi boj ga je csakao tu, ali on sze je nL zbojao, z krepkov voiov ;e zacsno z ednov rokov zidati Bo'zi Sion, zdrugov ga branifi. Ar szo sztare materszke knige zgorele n6ve szpravi notri, te tocsno pela i vnyih gorizamerka znamenitese cerkvene zgodbe tiidi; v redi dr'zf versztvinszko dugovanye, racsune szvoje gmajne. Biidi szvojo csredo na aldove na Bo'zo diko i nyegova biidč-csa ršcs je ne glasz kricsecsega vu pusztini. Nikaki negibajocso fundacijo po-rčcsijo na cerkev, drugi drago poszčdo aldujejo za szv. krszt i szv. vecserjo, i tak zapisejo notri szebe med dobrocsinitele cerkvi vu vecsen szpOmenek. Med tem sze neprehenyano more bo-jiivati z protivnikmi reformacie, ki szo okCIi hodili, kak erjiijčcsi oroszlan, iszka-jčcsi, gde bi mogli cerkev. ali s61o od evangelicsanov vkraj vzeti, diihovnika, ali vucsitela pregnati, vtemnico vr'zti. Kiizmics april 20. DUSEVNI LISZT Sztran 59. sze z vernosztjov apostolov, z batrivnosztjov reformatorov oponasa vu branenyi toga, ka je na nyega zaviipano, na niscse i nika ne pride na pogiibelnoszt. Nyegov mocsen duh je tem bole na-sega presiimanva i csiiduvanya vreden. ar je on niti pri szvojoj famiiii ne nasao tisztoga tihoga broda, vu sterom vnogo-krat jedino iscse i najde obrambo te ze-melszki nevolen vandrar med viheri 'zitka. Trnye i scselaije je rodiio tomi dobromi i zahvalnomi szinovi, ki je escse szvojega ocso k szebi vzeo vu szkrb, nyegvo fa-milszko drevo. Goszpodin Bog jo dao nyemi dve deteti, a!i v dvoma letoma je je tiidi vkra vzeo i ne szamo 16, nego escse to dobro tuvarisico v 8. leti nyidva zakonszkoga 'zitka i za par let szledkar je mogao 'ze pa zgubicsek szvojega roditela vu szrdce szvoje zapreti. Taksevdarce mi-rovno znasati szo szamo oni mog6csi, k\ Boga ober vszega liibijo. Szam je osztao Kiizmics, kak vandrar vu piisztini ali tem bole je delao nad tLm, naj nyegov 'zitek donok nebode lehnecsa szenca. Vo je presztro szvojo rniszel i szkrb na tiszte szini szvojega naroda, med sterimi je on ednok szvetloszt szunca za-vido. Za te sze je szkrbo neobtrudno, da nyim diisevne kincse szpravi, da nyim skeri ponildi, z sterimi szi bodo szami lehko diisevne kincse szpravlali. Ze kak vucsitel je zacsao pero ob-racsati i nyega mamo imenuvati za prvoga piszatela po nasem szlovenszkom jeziki. Kak je dr. Luther Marton z szvojim lite-raturszkim delom nasztavitel posztao nems-koga literaturszkoga jezika i kak taksega vesz nemski narod, brez razlocska vadlii-vanya, za szvojega naveksega szina dr'zi, tak je za nas mali szlovenszki narod Kuz-mics Stevan delao navecs za t6, ka je nasemi szlovenszkomi jeziki literaturszki grunt polorzeni Obilni, szadarodni szo bili nyegovi triidi vu tom sztrani. Kak vucsitel je szpiszao ,,SzIovenszki mali katekizmus" i »Abeceszke knige" i ta z podporov aldii-vajocsi diis na szvoji sztroskaj vodao. Kak diihovnik je pa szvojega Vitka dela na-bčgsi tao k doliobracsanyi II. tala Biblie, t6 je Novoga Zakona, z grcskoga na sztari szlovenszki jezik, poszvčto. Kelko trudov kelko mčcsi, kelko vor z dnevov i nocsi vu vnčgi leta je aldiivati mogao Kiizmics na eto szvoje naznamenitese delo! Keiko pazlivoszti, kelko szkrblivoszti, na ni ,,edna piknyica ne prede" z Bo'ze vekvecsne R§csi, nego na nade szvoje prijetno meszto, da mi lehko razmimo vszako Bo'zo Recs i v'ziva diisa nasa vsze nyčne kincse! Ka je nadignolo Kuzmicsa na 16 jako 'zmelno, triidov puno delo? Gorecsa, szamoga szebe goriaiduvajocsa, liibezen do szvoji szlovenszki vere bratov. Vido je naimre, kak t6 Torkos Jo'zef sopronszki farar pise vu Predgovori Novoga Zakona, ka szo Borzo szv. Recs v telikom vremeni i v telikajsem premenyavanyi csiszto ob-drzano, morzje zevszakoga naroda z raz-locsnimi jezikmi gucsecsi, na szvojega na-roda iasztivni jezik, na szvojo materno rLcs, v steroj szo sze por6dili, obrnoli. Ta nihavsi dru^e, szamo k nain naj blfze sztojecse na imeniijemo, Trubar je 1562. leta N6vi zakon po Krajnszkom jeziki, Dal-matin Jiiri 15g4. ce'o Biblio po Stajersz-kom jeziki doiiobrno, Francel Mihai vu Luzacii (Nemskiorszag) bodocsim szlove-nom celi Novi Zakon 1706. d^ruvao. «Sto bi tak kralo med Miirov i Rabov prebivaj6csim sz.'oveno!n te szv. Bofze knige na szvoj jezik, po sterom szamom bo'zo recs razmijo, obracsati " Na 16 delo je bio pozvani Kuzmics, 16 delo je on z velikov jedrnosztjov odpravo, ceii Novi zakon i nisterne tale z Sztaroga Zakona na ete jezik, kaksega cstes. obrno i sztros-kom vnogi verni diisic vozoslampali dao obprvim 1771. leta v Halle varasi (Nem-skiorszag). Kiizmicsovo t6 delo je tak po-polno bi!6, ka escse dneszden nepreme-nyeno rnamo vu rokaj, po nyem doli obrnyeni Novi Zakon steri je szledkar vecskrat znovics stampani, kak 1817. v Pozsoni, 1848. v Koszegi, 1883. v Becsi. Vu szvojem, ne prevecs nadugo sze-gaj6csem, 'zitki, kak 'z nyegovoga z lasznov rokov szpiszanoga grobnoga napiszka cstemo, je KUzmics escse peszmene knige, molitvi. mrtvecse peszmi i razlocsna dugo-vanya piszao, stera vsze szo navekse vesz- Sztran 60. DUSEVNI LISZT april 20. no!a, ar je je nej mogao prav dokoncsati, prvle ga je zasztavo na poti 'zitka, na poli boja Nebeszki Ocsa i 1779- okt. 29.-toga vernoga szlugo k szebi pozvao. Kuzmics Stevana nega vecs, nyegova vnoga !epa literaturszka dela szo na po-gtibei prisla, ali osztanola je korona nye-govi trtidov: Novi Zakon po nasem jeziki. Z tem szi je od meda, od kamna sztal-nesi szteber posztavo gori. ,,Ki ete Novoga Zakona szlovenszke knige v tvojem mater-nom jeziki csfes. razmi, ka eti knig szpra-viieia za nyegovo k tebi i k tvojemi iiid-sztvi szkazano szkrblivoszt v kaksem poste-nyL i vrždnoszti szi dirzen dr'zati ! * Szlovenszko evangelicsanszko ludsztvo! Kti/.mics Stevan je za tebe 'zivo, pravi | blagosziov na nyegov szpomenek! Vzemi, csn i zdr'zi, ka ti je on szpravo! Kiizmics Stevan dalecs od nasz na vogrszkom, v-Somogy varmegyovi v-Sur-danszkom brutivi szpj szvoj vekivecsen szen. Eden kameni szteber oznameni grob nyei»ov, steroga napiszek je poleg onoga vremena navade, v-deacskom jeziki, szam | 'ze napre napiszao, steri sze naszlediivajčcs | glaszi: V diacskom jeziki: Quis jacet hic? quaerit forsan de morte viator, Hic Stephani Kuzmics membra sepulta jacent. Vandala quem genuit mater, nutrivit in oris Exiguum Ludavae fluminis atque Sztrukdtz. Extractus bis vivus aquis bis mortuus: inde Traditus e3t Musis erudiendus orans. Saepe tamen passus multum sudavit et alsit Effugitque tuas ter, male latro, manus. Tres annos et sex menses fuit inde Scholarcha: Bis denos quatuor pastor in aede Dei. Vandalicae Genti scripsit Cathechesen in usus Et Testamentum tradidit ipse Novum; Correxit meliusque dedit Graduale vetustum Addidit atque pias Numinis arte preces Exiguus pro simplicibus cathechisnms abinde est Et de morte bona cantio pulchra nova Dignaque laude foret talis sermone poesis: Si non optato fioe eareret opus. ScripsitArithmeticamhungarice,septemquesacrorum Colloquia in septetn distribuenda dies. Unde potest Septem cognoscere Religiones Dogmata tum mores qualia quisque tenet. PIanxerat atque vices rei bis funera versus Est et messorum dulce peraeque multos. Sic quinquaginta sex annos vivus agebat Vita dolore gravis, plena laboris erat. Hanc consumsit hians ex hydrope pectoris asthma Ast aliam dederat, qui regit extra Deus. Jam bone progredere ac exemplo disce aliorum Ut met&m attingas vivere atque mori. V-szIovenszkom jezfki: Sto pocsiva tii? . . . Csi mi zodbidti vaodrar szmrt zveda^va: Kiizmics Stevana mrzel prah pod nyim pocsiva. Vendszka mati ga rodila, zda'jala — hrdnila v- szirmastvi, Tam v~ Sztriikovci, v-toj na pra^vom kr^ji Le« dave sztojecsoj v^szi. Dvakrat je napdmrtev vo z-vode potegnyeni, Szledi pa navcsenye v-solo k-Mu'zam poszUoi. Sztradaojepovoli, doszta trpo, znojiio,szezmraziivao, Z-hudi razbojnikov rok ie trikrat vujsao, Tri ce!e i poednoga !eta ie bio vucsite!, skolnik, Dvajszeti i stiri wBo'ze hi'ze" paszter, diihovnik. Pfszao je vend liidsztvi ka^tekizmus on szam 1 n6vi z^kon nvim vendszlovenszki vc3dao. Presztrano pobogsano je vodao nas Sztar-Graddl, Vecs pobo?zni peszem je piszao vu nyega reda*j. Za nezevcsene liidi je piszao en' mai' ka^tekizmus Steri »mirovao preminenye« zuni ino peszmi tiidi. Vredno dicsijo te trobiintno, ndbiidno peszem Stera, n^imre csi je doszegla szvoj cil 'zelea. Piszao je vogrszko racsunico i od s/edem sakra- mentomov Na szedem dni zmerno vod^vnim vcsenyom. Z-steroga szedem vad!iiva'ny szpozna stoste .. i ka Stero kakso podsztavo i karakter ma\ V-dv6 placsni peszmi« objocse vredaoszti nase ma^rnoszt . . . Piszao je temvecs lepi w:z^tvinszki hvalgk", pop^vk Tak sze je tr^po prgkpedeszet i sčszt let.. nyega 'zitek Z-tugov, mantrov obtezen, prega^n^an je bio nyega prebitek. Steri sze vu vodenom betdgi z-dav^csov mokoA dokoncso, Ali szveta Qoszp6d nyemi je driigoga dariivo. Odh^jaj tak vandrar, z-drugi pčld sze vcsi i v^rsztuj Da k-cili prides, n6 szamo 'ziveti . . . vcsi sze mrlti tuj. (Nadalj4vanye pride.) april 20. DUSEVNl LISZT Sztržn 61. Csi scsete, naj ma nasa cerkev za-doszta verni, diz'znoszti znajocsi, vreli, omurni kantorvucsitelov i diihovnikov i katehetov, podperajte DIACSKI DOM\ ,,Nem jottem, hogy a tor-venyt eltoroljem . . ." Abrdndozds az elet megrontdja ! Mondja a magyar kozmondds, mintegy figyelmeztetni akar-va"n a valdra a mai napig is — a*mba*r oagyoo gy6ren letezo-ideaMistdkat, akik pompds szinekkel festik a jovot, nem gondolva semmit a jelen kor-la*toltsa*ga'val, biinossegevel, a paradicsotni egy-szeriisčget es szabads^got akarja*k ujra levara*isolni a fold szinere. Az emberiseg materiaiis gondol-kozdsa, amely mindinka^bb csak fokozddik, mind ta"volabbra tolja szemiink latkorčbol a keresztčny egyhdz ama celjdt, hogy torv«nyek korla*tai n6\-kiil lete/hessek. Ezt beldtta az Ur is, midon azoknak, akik Krisztusban rerolistdt la"ttak, ki-nyilatkoztatd : ^Nem jottem, hogy a torvčnyeket el-torOljem, hanem inka*bb hogy azokat betSltsem!" Torveny, korldtok n^lkul nagyon furcsa vilrfg keletkezne a foldSn, arra hogy ezen sztiks6ges ooalkota iga aldl felszabaduljunk, m^g tdvolrdl sem vagyunk erettek. A torveny kell a rend fcnn-tart^sdra, kell, hogy azok segits^gevel kord^ba szoritsuk, megbuntessiik azokat, kik a szabadsdg szo valddi črtelmet elferditik ^s »zabadossdg fogalmdval t^vesztik ossze. A wszabada embernek nincs sziiks^ge tč3rvenyre, nem is szdl neki a tor-v^ny, mert 6 dnkent, a torvčny tuddsa ndlkiil is azt cselekazi, amit a torveny a szabados ember-nek eloir es ellenkezes eset^n red k6oy3zeriti. Szabad egyh^z, szabad ^llarabaa! Szints /Ibr^ndk^p az idedlist^knak egyrčszt s a gono-szoknak mdsr^szt, akik az dltaluk tčvesen črtel-mezett szabdd viMgban rombold munkdjokat dhajt-ja"k keresztiil vinni. A nevetsegesčgig naiv elveket hangoztat a wNeues Leben" 3. sz^miban Ellen-berger pozsegai lelkdsz errol a »szabad egyhž(r-rdU. Hdt valjon hol teljestil jobban a nepakarat, mint epen a protesMns egyh^zakban! Kell-e enn^I m^g szabadabb egyhdz ? Csakhogy ez a szabad egyhdz %em lehet torv6nyek n^lkiil, mert hivei kdzčtt nagyon kevčs van, aki ezt a fogalmat »szabad egyh^zc, helyesen ^rtelmezni. Majd be- la*ttatja*k vele rdvid idon belul a torv6nyek sziik-s€gess6g6t uj egyh^z^nak hivei! Szabad tgyhdzuok n^gy elemit vegzett tagja ma nyiltao ki meri nyilatkoztatni, hogy 6 kiildnb szeot beszčdet tud tnondani, mint theologia^t \€g-zett lelkipisztora, hogy az 6 magasztos felfog^sa sulyosabban nyom a latba, mint eloljaVdsdg^nak megfontolt €s ^rett «sszel kimondott hat^rozalta. Ez az dltala hangoztatott m^pakarat«. Mondok egy p61ddt: konfession^lis ndp-iskoldokat lei^rta az dilam, az altaUnos >nep-akarat« ez esctben a kovetkezo volua: ha nem nyilhat meg az iskola, az epiiletek eladanddk es a hivek kozott az dsszeg sz6tosztandd! Valjon nincs-e itt szuks^g e rszent" n^pakarattal ellen-kezo torvenyre ? Es ilyen van szdmtalan €s szdm-talan cset. Igen is van szabad egyhdz 6s a nep akarat is teljesiil egyhdzunkban, de az ilyen sza-bados kinovesek ellen tdrv6nyre, korlčltokra fel-tžtleniil sziiks^guok van. Elleoberger ellenszeove a b^cskai elaborat ellen tigy Idtszik kiilonben csak azdrt szdlal fel, mert a volt magyar alkotm^nyon alapszik, de ha"t min is alapulhatna m^son a b^cskai elaborat, mikor eg^sz multja azon alapszik, azon ^piilt fel, a multat pedig, mely az osok (akik kiildnb em-berek voltak hit dolga*ban mint mi) muokdja, nem vald csak ugy k6Dnyelmiien zsebredugni, vagy felredobni €$ žpen ezert mivel a multat becsiil-ni kotelessegunk lett ez az egyetemes gyiiles dltal elfogadott elaborat kinyomtatva es mindea egyes idetartozd egyh^znak, tehdt a Sloveniai, Boszniai 6s Szerbiai egyhdzaknak is megkiildve včlemčny adds vegett. El van teha"t mindenkinek ismerve tort^nelmi multja 6s ahhoz fiizott joga, mert csak e nyilatkozatok figyelembe vetelevel ^tdolgozott alkotm^ny lesz egyetemes egyhcli-unk elismert alkotmdnya. Nagyon iigyetleniil alkal-mazza itt Sinclair konyvebol vett idezest: wSem-mi sera fordul gyakrabban elo az emberi eletben, mint a forma"k megtart^sa m€g akkor is, minek-uta*n radr a lčlek amely alkotta, mdr r^gen meg-halt." — Tudtommal ezt az alkotm^oyt >s, mini minden mds egyhšzi sarkalatos iratot a lutheri protesta*ns szellcm alkotta, mely tudtommal leg-aldbb sem bennem, sem pedig szdmos protestdns ismerosom kebl^ben nem halt ki, vagy is čl ^s remčlem sok vezeto es nem vezeto ferfiu lelkeben člni fog tn^g sokd! Kiilonben nevezett cikkben az \t6 nagyon becsm^rloleg szdl az Augsburgi hit- SztrSn 62. DOSEVNI LISZT april 20. valla*si iratrdl is, melynek pontos megtartdsaVa kiilon eskut tett €s igy be kell tartania mčg akkor is, ha — amint 6 mondja — nem tidvo-zolhetiink aMtala! Mit szdl ehhez az egyha*zi fen-hatds^g ? Ls ezt 6 mind a horva*t szlavon egyhdzmegye neveben mondja, ahol 6 mint \tdp\dn rolt alkalmazva ; van e erre neki felhatal-maza^sa ? Ami az elo eg^hdzat illeti a holt egyhdzzal szemben, azt bizony sem tdrvčnayel, sem alkot-mdnn^al, sem alkotmdnymentes szabad egyhdzzal nem lehet elomozditaoi! Ott van sz^mos kivaMd kartaVs tdrekvčse 6$ fdradoza^sa a bdcskai egy-ha"zakban, mčg sem vezet cčlhoz, meg sern tudja egyha*za't halottaibdl felt^masztani, olyan eszkoz pedig, amely tala*n hatna, č!ve a rossz katholikus jelszdval: »fiois sanctificat media« 6s aminovel egyes amerikai szektdk dolgoznak, az igazi pro-testa"os pap meltdsa*ga'n aldl kell hogv a"Hjon ! Mindig voltak olyan idoszakok, ahol valamely (ortenelmi folyamatbao stagnaMds ailott be, de čpen a tortenelem mutatja, hogy utdna rendesen elkovetkezett Snktšnt oly idoszak, amely hirtelen erovel semmisitette meg a kcizombosseget €s felebresztette a halottaknak hitt hivo lclkeket ! (Oondoljunk csak a reform^tid elotti lethargi^ra es az utdna kovetkezo hatalmas fellendtildsre.) Az a felčbredčs tehdt elkovetkezik, eljon onmag^td!, mert el kell jonnie ! Igy van ez a termeszetben is! Mily gyonyoriien ecseteli ezt Petofi az >A Tisza« cimii kOltemenydben, meg nem aMlhatom, hogy ne idezzem : . ,,Szegčny Tisza, rni^rt is b^otjdtok ? Annyi rosszat kiabdltok rdia, S 6 a fo!d legjdmborabb folydja ;u j fgy a kolto a csendes folydrdl, aztdn folytat]a: ,,Miot az oriilt, ki letčpte Unc^t, Vdgtatott a Tisza a rdndn a*t, Zugva, bogve torte dt a ga*tat, El akarta nyeloi a vila^got! Igy Iesz, amint mondom, a most lanyha, szesi 6s mdmor rabsdgdba hajtott ldlekkel is ! Maga*-tdl jo a va"gy, magok fogja"k ujra azomjuhozoi az Igčt 6s ekkor majd megalakul oakčnt a szabad egyha*z, ahol minden hivo lelek tudni fogja €s meg fogja tenni szabad elhatdroz&sbčl hitčvel szemben, ami kotelessege. A mai nčp m^g čhes, čhes a fold, a p6nz, a vagyon 6s hasonld javak utLa, majd ha ez megsztinik, majd ha jdllakatjrfk (mert ok sohasem lakorfnak vele jdl) oket elvek, majd akkor felebred az 6 lelkiik is, mint amikep ma^r felcbredtek Oroszorszdgban is. Van az Istennek fenyitd korba"csa, ameliyel eszreterit benniinkct, de addig \s nem a »nep akarattalc eilenkezo, mint azt Elienberger hnngoztatja, inert iiyen protesta^ns egyha"zban nem is Ičtezik, hanem ennek kiooveseit szabLlyozd alkotmdnyra feltetlen sztiksegiink van, m€g pedig minel szigorubbra. A tobbit meghozza magd'/al a tort^nelmi fejlodes 1 TARCZAY. Ki Bogš poznajo, szo ponizni; ki szamoga szebe poznajo, nemrejo :-: :-: bidti gizdfivi. (Flavel). :-: :-: Razlocsni niali glaszi. — Oszijeszka evaog. gm^na je febr. 15. genlivi szvetek mela. Te den szo da*ni pržk vu nyihovo po?dign/eno szlu:zbo trije novi zvonovje ete nase vrele gmane. Te velki va^ga 423 kg., te szredjen 199 kg , toga je fzenszko drustvo aldii-valo, te mdli je 115 kg. 'zmeten, toga szo Szinicz Lajos, gm&ne inspektor, nas rojdk z Bodonec, aldiivali. — Vreli ostarjšs. V-piiconszkoj fari sze je ponudo eden vreli ostarjds, koga im^ to p6t escse neda"mo na ocsivesznosrt, na pob^ranye lii-bezni darov pri szvoji dobroga szrdc^ goszti na Diacski Dom. Szproszo szi je za toga volo eden pobčranya a"rkus. — Z-szrdcd pozdrrivlamo toga pe!doka'zajocsega ostarjasa pri tom oyegovom plcmenitom nakanenyi i deli ! On je v-tom ta*li med szvojimi tiiv^risami ta prva lasztvica. B&r bi meo doszta naszlednlkov, kf bi sze celo zda po-trudili malo podpčrati to naso liibčzoi ndsztavo, a> po dokoncsanyi solszkoga leta neod!a"sano moremo primerno poveksati Diacskoga D6ma hrambo, da bomo mogocsi na prisesztao solszko leto 'ze vecs dea*kov v-nega gorivz^ti! Bratje ! Szesztre ! Qori tak vszi na delo I — Vlom bčte. Benko Lajosa Murske So-bote trsztca boto, szo preminocse doi edno nocs tovajje gorivtrgaoM i doszta vrednoszti: robcov, pldtna, tkdlcsine, szuknya odneszli. Z-bolezoim szrdcom szmo vz^li \6 gldsz, ka szo nasi csaszo-piszov rržloga cstitela i siritela ti hudodelnici nateliko obCzali. 'Zalosztno, ka je j^ko m^li trost to za nyega i za ndsz, ka ta*ksi vddrec i drugoga april 20. DUSEVNI LISZT Sztran 63. doszegnoti. Szkorom bi sze nam zaislo, csi bi v nasem liszti redoven presztor odprli na tatvie i hudodelsztva racsuo. Sztara pravica ercse, ka gda poboznoszti, vadliivdn^a szunce zahdja, teda gori zide tovajov i razbojnikov zorjenica. Verezavr'zenye, cčrkvi ogibanye g&\\ racsun hudo-delnikov. I donok, ka vidimo, stero nemremo prerazmiti, ka vu vere razUcsanyi, vu cčrkvi ogi-banyi prina*sz rdvno nikdki vu bogdsztvi sze nadu-vajCcsi i zvisa*vaj6csi vodijo (koga sze nedoszta^ja, na nazeme na szčbe). Z-te redov sztopijo napre oni, kf bojiivajocse diihovnike vu gizdoszti bodocsi, doli stimajo i kricsijo: ržlzpi ga ! T6 je pa zda*v-nya pravica, ka ki nepostuje szvojega diihovnoga voditela, on sze zaman prestima*va z-tčm, ka vero lubi. Pred ta"ksim je doszta v6cs vrednoszti edna gorlava sztvaV, kak nyegova vera. Prilicsna recs prdvi: »Grdi je tiszti ftics, steri sze vu szvoje gnezdo zgrdi c Ka na povemo tak na bo:zi kep sztvorjeooga, z-pdmetjov blagoszlovlenoga tdksega csloveka, steri priszpodobno csini? Dobro je, od vernikov szvoji prega"nyani, nedtrzno razldcsani paszterje naszlediivaii bodo nebeszkoga vucsitela Krisztusa povelenya : (Mdtč X, 14 — 15.) ,.I kikoli ne prfme va*sz, niti neposzluhne recsi vase, vo-idocsi z-hi'ze, ali z-meszta onoga, doli sztepszte prah z-nog vasi. Zaisztino velim vam, le'zi bode Sodomszkoj i Oomorszkoj zemli na szodnyi d^n, liki meszti onomi." Vsza"ki den je ji menye . . . odhajajo . . . doj sztepčjo prah z-n6g szvoji. Ali to edno szi szlobodno zamerkajo ti vu bogdsztvi sze nadfivajocsi, ka szami pod szebov zaszekdvajo vško, gda vere, vadluvdnya szluge i tak tiidi vero zametdvajo i szlabijo. Ar csi verszko obcsiitenye veszne z-szrdc liidi, csi sze cerkvi doli zaprejo, Lr nede, ki bi rtcs bo'zo gMszo, nebode telko 'zan-ddrov, temnic, ki bi hudodelnike na vuzdi drrzali i vaso vrednoszt obarvati mogScsi bili. Ne, csi vu vszdkoj v6szi bode edna posztžija orcznikov. Zaszeka^vajte zdto pod szebom vase vžke, gdn od vszega odpiisztseni, na tia izp^dnete, teda vam n& napamet pride, ka szte szi szvojoj neszrecsi szami zroki ! Priprdvlajte li p6t nerednoszti, kommunistvi, sto de raeo vecs zgiibiti, vi ali pa vasi diihovni voditelje? Csehi nedo v Rim roma"rivali — plse eden csehszki liszt — nego k-sztebri Husz Ja*nosa. Pri tom do sze vkupszpra*vlale csehszke yno'zine i prika'ziivale pred celim szvžtom, ka szo prem^gali |eJzuitov kultusz. Ii *i-x r» i I Ma^rciusa 12-ga, na Luthšr uerorelv. I ,, 8 / bhh^^!^^^! den szvojega lasz- tivnoga imena, sze je k-szvojim ocsdkom porrno nemeso^dk Lutha*r Qergely, nesztor szebeborszke Lutha^rove familije. Nar6do sze je v Szebeborci 1841. febr. 18.; v Piiconszko faVno sfilo je hodo, potom v Soproni v evg. gimnazium. Kr6'zni nota^r je bio 12—12 let v Qor. Pelrovci i Martjanci. Za volo betega je z-szvoje szl'uzbe dojzahvalo i je v^rtivati zacsno na szvojem szebeborszkom po-szesztvi. Szkrben i sparaven \6rt ie bio do kon-ca 'zitka szvojega. — !Zftek nyegov szo vnogo-kra"t obkmicsili placsa obldki. Z-szmrtjov szo sze odldcsili od nyega vszi nyegovi verni liibleni. Na literaturszkom presztori sze je tiidi trdio; 1887. leta je Szija*rtove mrtvecsne peszmi z-pomocsjov Kolossa Mihdlya pod II. vodanye pripravo; vecs 16t je predszednik bio szebeborszkoga solszkoga sztolca i ka celo ka"ze oyegov pozdignyeni duh, 1907. leta je na szpomenek szvoje tiva^risice pri Piiconszkoj gmani na kulturdliski cio 400 koron-szko fund^cijo polo'zo, (ta* funda^cia je t^ vecs kak 20 metrov psenice vrednoszti vodj^la.) naj sze 'znv^ interesom podpčrajo pri vcseny^ one evangelicsanszke cerkvi vernici, steroj je on p61eg Bo'ze szkrovne v61e nS mogao lasztivne szini i cserf gorizhrdniti. — Zvon velike rodbine ga Jza-lujejo zet nyegov g, Vogler Jo'zef na Petainci, na*jbole pa nyegova liibldna jedina vnuka Margit z-szvojim tiva^risom Toplak Ivanom v D. Lendavi, ki szo velikodiisno obecsali nS szamo zgora ime-niivano funda^cijo pri Piiconszkoj gmani zcela va-lorizčrati, nego na szpomenek pokon^a^ka na >Diacski Dom< tiidi vekso podporo daruvati. ,Vu sztdlnom s-pomenki de te pravicsen" 1 'Zalivanya glaszi. Na Cvetno nedelo je prevecs velika tiljemdjocsa vno!zina szprevodila vu mira vrt v Dolini Szlivnyek Stevana vdovico, stera je sztaroszti szvoje 62. leti vopreminola. Vu pokojnoj Lcbar Jdnos presbiter punico, Szlivnyek Jo'zef, nasi stampov vreli siritel v Allentowni, pa szvojo verno mater 'zaluje. Rem6nke na Diacski Dom. Vu sdli szo vucsitelica pripoveddvali deci od prekmurszki evangelicsanszki szpomenkov, kakti od Kardoso-voga v Norsinci, od Kuzmicsovoga v Sztriikovci i od Kiihar Ferencovoga v Szoboti, to je od Diacskoga Doma. K-tomi szlednyemi prikapcse-no szo biidili deco, naj to nasztavo podpčrajo, včm lšhko 'znyi eden-ov de tiidi v'zivao ny6 Sztran 64. DOSEVNI LISZT april 20' dobroto. Mali solarje szo nS szamo z-recsj6v obecsali podperanye, nego z-djanyom. Okoli szo sle vrle deldicske po szvojoj včszi i szo pravile, naj sze k-Viizmi vszaka hi!za zadovoli z 1—2 menye remenkoma i tak goriosztanyeni par belic naj ta da na podperanya Diacskoga Doma. I tak szo vkiipszpravile na V a n e c s i Savel Ilonka i Emtna 64 belice, 32*5 Din i 3 kg. graha; na G o r i c i Cipott Jolanka i Vrecsics Lina 12 belic i 17 Din ; v P u c o n c i Savel Jolan 48 belic, 32 Din i 2'5 kg. graha; v Salamonci Szever Anna i Janzsa Lina 19 belic i 4 Din; v Pecsarovci Szabados Ilonka i Andrecs Fani 81 belic i 4 Din., tak vszevkiip 224 belic, 89'5 Din i 55 kg. graha. K-tomi dari $zo Lutharova Fliszar Sarolta k-coj prilo-'zili 1 kokos, 10p5 Din i 55 kg. graha i tak vsze notriposzlali v Szoboto. — Po ti mali Krisztus tiidi razsirjava szvoj orszag Politicsen 'zitek. Radicsevci szo preobr-noli szvoj kopenyek, na klin povesznoli repub-likansztvo, pokorni agneci szo posztanoli dr'zaVi, krali i vladi. Te partaje zapreti voditelje szo zgubili szvoje mandate, meszto nyih szo nyiho-vi namesztniki pozvani v parlament. — Na 4 meszece, dokecs nede rednoga proracsiina, szo tak zvane ndvanajsztine" dovoljene. Neszrecse. Sztrasen ciklon je divjao marc. 18-ga v Szeverni Ameriki i nepopiszno skodo napravo, biiizi 3000 liidi je od 'zftka prislo, vise 50.000 je pa tezko ranyeni bilo. — Na Szaarszkom je okoli 100 bajcarov po nesz-recsi zgubilo :zitek. — V-Hamburgi na ednom hajovi je ekszplozija bujla 15 delavcov. — Katasztrofalni ogen je bio v Tokiji. T6 prčdnye meszto Japonszke sze je komaj nikelko zmoglo od nedavnoga sztrasnoga zemlčtrosza i 'ze je pd ogeny vnicso v-nyem 3500 hi'z. (Japanszke hi'ze szo vsze z-lesza napravlene.) 1800 oszob je mrtvi. Skoda znasa vise 50 milionov dolarov. Szobotska evang. gmajna je 1925. mar-ca 25*ga dr'zala od 1924. leta szvoje gmajnszke racsune zadoszta pred malo vernikrtii. Vu premi-nocsem leti je dala zgotoviti edno drvarnico z-12.435 din. (51.340 K.) Dala je predelati ia zvonara i cerkevnoga szlugo edno hrambo za sztanovanye z-3077"5 d. (12.318 K.) sztroskom. Szploj je doli placsala zvonov dug. Notrijema- nya je mela 71.573 d. (28J.315 K.), vodavanye (70.261 d., (281.044 K.), osztanek 1314*25 din. (5267 Kor.) Mr6 je ma*rca 20. lord Curzon eden naj-znamenitSsi an^leski drzavnikov. Sztrfijkajo v Italiji delavci (okoli i 00*000), v Nemcsiji pa 'zeleznicsarje. Nfivi pčnez v Ausztriji. Od marc 1. v Ausztriji je novi penez dani v-obracsaj, steri sze silling zove i telko vala, kak 10,000 ausz-triszki papernatni koron. Romunszki kral Ferdinand je terzko obe-te'zao, ma bidti dojzahvali z-trona i Karol trononaszlednik vzeme prek vladne poszle. Trocki, zndni bolseviski komiszar je ni-kam veszno; govori sze tiidi, ka je od szvoji nepriatelov vniorjen. Szamovolni dari na gordr'zanye i raz-sirjšvanye Diisevnoga liszta. Rituper Sandorova Szebeborci 10 D, Drvarits Stevan Markisavci 10 D. Titan Stevan Radkersburg 10 Din., Vrata-rits Mikl6s Predanovci 20 Din., Szinic Lajos Oszijek 100 Din. — Radi bi nadaljavali ! — Szrdcsna hvala 1 Dariivanve na Diacski Dom v Piicon-koj fari. Bencik Janos Szebeborci 50, Drvarits Stevan Markisavci 25, Fujsz Stevan Moravci 20, Hodoscsek Ivan Puconci 15—15, Szapacs Ste-van Predanovcl 10, Drvarits Stevan Markisavci 30, Rac Stevan Moravci 30, Kiszilak Janos Sa-lamenci 20, Kolossa Jo'zef Puconci 20, Szever Ferenc Puconci 10, Fartely Karoly Bokracsi 10, Katona Lajos S. Bethlehem 100, Bencik Janoso-va Szebeborci 10 dinarov. Vszem darilelom naj-toplesa hvala! ¦ *y Ka dariijes ti na ! i ,,DIACSKI DOM« Posta. S. Bethlehem. Marca 20. szmo d6bili po Banki 10 dolarov, n6 szmo pa dobili piszma, tak neznamo, sto i na koj je poszlao to sumo? Proszimo odgovor ! Stampano t .Prekmurtki Tiskarni" v M. Soboti.