NflS DOM
m
NK
SOS
GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.

SS
MARIBOR, 1911-
CIRILOVA TISKARNA.

Vsebina 23. zvezka:
Stran
Pouk.
Treznost.................................353
Zabava:
Brusni kamen (konec).....................354
Umirajoči vojak..........................359
Razgled po svetu.	360
Dekliški vrtec:
Dekleta, združimo se !...................360
Razvade................................  361
Proč z boječnostjo.......................362
Predica..................................363
Dobra gospodinja.........................363
Potrpežljivost...........................364
Znanje...................................364
Cvetlice ponižnosti......................365
Cvetlice-lončarice.......................365
Društveni glasnik:
Kamnica pri Mariboru ....................366
Jarenina.................................366
Sv. Lovrenc na Drav, pol.................366
Ptuj.....................................366
Gomilsko ................................367
Zreče....................................367
Žetale...................................367
Teharje..................................367
Iz Pliberške okolice...................  367
Govorniške vaje:
Bodimo odločne Slovenke in pogumne braniteljice sv. vere....................367
	Stran
Drobtinice :	
Slovarček najnavadnejših tujk .	.	
Koliko moč ima solčna svetloba , ,	
Koliko je star konj		
Gobe na celem svetu		.	.	368
Dekletom! Znana vrla prijateljica Pepca Senica v Šmarju pri Sevnici je izdala knjižico »Slov. dekle«. Priporočamo vsem članicam D. Zvez, da si to lepo knjigo takoj naroče pri pisateljici. 1 komad stane 40 v, po pošti 50 v. Ob enem še priporočamo, da si dekleta naroče več dekliških znakov, ki jih ima v zalogi S. K. S. Z. v Mariboru, komad stane 1 K.
Listnica uredništva. Zibika : Eden dopis najdete v dekliškem vrtcu te številke, drugega ne moremo objaviti, ker takih pohval gospodje ne marajo, nasprotniki pa se iz tega norčujejo. — Prijatelj v Pulju: Vaš zadnji dopis se ni izgubil; poglejte malo natančneje, pa boste našli na str. 350 svoj dopis, samo popraviti je tiskovna pomota: mesto Pulj v Trstu je brati: Pulj v Istri. Pozdrav! — H. Pesem Ljubomir! prvič z ozirom na mero ni pravilna, drugič ni dovolj razvidna misel, ki bi jo naj pesem izrazila, tretjič bi jo utegnil kdo krivo umeti. Brez zamere, drugokrat kaj drugo. — Sv. Lovrenc na Dr. pol. Večji del spisa smo morali izpustiti, ker o isti stvari ne moremo dvakrat poročati. —• Središka vrtnarica: Najbolje bo, da nam pošljete vse članke ob enem, da jih lahko priobčujemo, kakor bo prostor dopuščal. — Drugi: Prosimo potrpljenja.
Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva
28. novembra 1911.
II
fi



„Slov. Kat. izobr. društvo Kresu v Gradcu
se nahaja sedaj v hiši društva sv. Marte Prokopigasse 12. I. Naj-bližnji vhod je skozi obok na Herrengasse mimo Glockenspiel-Bazarja. Društveni prostori so odprti vsak večer. Katoliški Slovenci in Slovenke, pristopajte k temu edinemu »Kat. ljudskemu
društvu v Gradcu.«

Pouk.
Treznost.
V	predzadnji številki „Našega Do-ma“ vspodbuja Radoslav Posavski nas mladeniče, naj bi prijel ta ali oni izmed nas za pero in povedal kaj o alkoholizmu in o abstinenci. Da se odzovem njegovemu povabilu in rešim našo čast, sem napisal pričujoče vrstice. Žalibog pa ne vem, kaj je že bilo v „Našem Domu“ o tem vprašanju natisnjenega, ne vem torej, Če že ni bilo kaj takega, kar vam mislim, dragi mladeniči in mladenke, jaz povedati. Pa naj bo. saj ne bo škoda, Če se pove potrebna stvar dvakrat, bo Še bolj držala.
Ste ti videli našo domovino, ste jo videli tako, kakorŠna je v resnici? Ste pa tudi videli, kaj se godi v njej? Ce ste videli vse to, bi vam lulo gotovo težko pri srcu. In zakaj tako? Zato, ker ste videli veliko več slabega, ko dobrega. Koliko je gospodarjev pri nas, ki skrbijo le za. svoje grlo, za svoje posestvo pa nič! Poznam malo vas B., nima več kot 15 hiš. In kaj mislite, koliko jo v njej trdnih kmetov? Celi trije! To so oni. ki pijejo prav zmerno. Dvema drugima je prodano že vse, (j jih jo že ob, robu propada ostali štirje se pa komaj še branijo. Ne vem sicer, kako je drugod, a gotovo ni ravno boljše.
V	tisti vasi so pa tudi tri gospo-
dinje, ki so po obrazu sumljivo rdeče — od prevelike pijače, kar je že naravnost ostudno. Ob sebi je umevno, da v teh hišah dobivajo tudi otroci večkrat kako kupico vina, pa tudi včasi žganja. In kakšni so tisti otroci! Taki, da bi se človek, ki ima le količkaj srca, kar razjokal nad njimi, kadarkoli jih vidi. Zanemarjeni so do skrajnosti, bledi so in tako zaspano, tako mrtvo gledajo, da spoznaš takoj:	ti
otroci se ne bodo naučili nikdar ničesar, ker jih' bodo oropali stariši s svojo lahkomiselnostjo vseli zmožnosti, nikjer ne bodo nastopali odločno za svoje pravice, za svoj narod, težko, da bodo sploh zrastii do vrha!
O kakem izobraževalnem, pevskem ali kakem drugem podobnem društvu se v tisti vasi in v okolici niti govoriti ne da. Ce bi bilo treba priti h kaki prireditvi ali pa celo plačati kak vinar v ta ali oni dober namen, dobiš vedno isti odgovor:	„Kaj bom pa do-
bil za to? Raj si kupim liter vina!" Od kod je zopet ta prikazen? Večina mladeničev dela po dnevi, zvečer pa, zlasti v soboto, in seveda celo nedeljo, sedijo v gostilni in pijejo, včasi se tudi pošteno stepejo. Bele vrane so o-ni, ki bi kdaj kaj Čitali, saj pa tudi ne znajo več vsi citati! V šoli se niso ličili pridno, ko so pa bili enkrat prosti, so pozabili Še tisto malo, kar se jim je bilo vbilo v glavo.
Se bolj žalostno pa je to, da v tistem kraju tudi velika večina deklet nima smisla za kaj drugega, kot za lepe (ali vsaj „moderne") obleke in za — gostilne. Kako se pa obnašajo dostikrat tamkaj, kaj govorijo in delajomed seboj in s lanti, o tem je tukaj nemogoče govoriti; povem le toliko, da mora politi rdečica vsakega poštenega človeka, ki zaide v tako družbo.
In kdo je kriv vsega tega? Skoro sam — alkohol. On je tista nesrečna moč, ki vzame gospodarjem veselje do doma in do dela na polju, in gospodinjam do domačega dela in zmožnosti za pravilno vzgojo otrok. On je birič, ki izklicuje našo posest ter jo prodaja tujcu, mnogokrat našim najhnjšim sovražnikom, in požene nesrečne otročiče po svetu. On je past, v katero se v jame toliko poštenosti naših mladeničev, toliko nedolžnosti naših mladenk.
Mladenič, mladenka! Kako je v vaši fari? Ako ni tako, kakor v vasi, o kateri sem pripovedoval zgoraj, srečna fara! Oe pa je tako, stori vse, kar je v tvoji moči, da se zmanjša zlo, in glej, storil si blago in Bogn dopadljivo delo, ne bi mogel vršiti lepšega. Pazi najprej seveda na sebe, da se ne napiješ nikdar, ker bi s tem izgubil svoj ugled, dostikrat tudi lahko poštenje in zdravje.
Še to naj vprašam: Mladenič, kak-
šen gospodar hočeš postati ti? Mladenka, kakšna gospodinja boš ti nekoč? Eno najboljših in najgotovejših sredstev, da bo vse prav za tebe, vse tvoje in za ves naš narod, ti povem jaz: varuj se, kolikor le mogoče, alkohola!
Bodi dovolj za enkrat, če bo dopuščal čas in Če bo po godu uredniku, bom povedal prihodnjič še kako besedo o boju proti alkoholizmu, o abstinenci. Do tedaj pa z Bogom!
Zabava.
Brusni kamen.
III.
(Konec.)
Drugi dan po nedelji, ko se je še komaj videlo, so že rezali Cetinovi kosci po travniku. Razkoračeni so mahali enakomerno in cvetke in trava je klonila smrtni kosi. Vmes je zavriskal kateri in brusil koso, kar se je mešalo z enakomernim „rsk, rsk“ kose, zvoneč k pogrebu travi zeleni. Ko je vz-plavalo sobice na vesoljni prostor, je bilo pol travnika pokošenega. Trava je ležala v plasteh, kakor v hudi bitki vojaki na bojišču. Lesketala se je na njej še zadnja, smrtna rosa, ki je ginila Čim dalje bolj pred solnČnimi žarki.
Ženske so prišle na travnik, z grabljami, v belih rokavcih in kratkimi krili do gležnjev ter prinesle koscem malo južino. Same so se pa sprar vile, da enakomerno razgrnejo pokošeno travo, da. se boljo in hitreje suši.
Še ni zvonilo poldan, že jo bil travnik pokošen. Po obedu, ki je bil zelo obilen in raznovrsten, že stara navada prebivalcev Slov. goric, je odšlo nekaj koscev domov, da pripravijo in sklepljejo kose za drugi dan, za drugega gospodarja. Nekateri so pa ostali, da pomagajo obračati sušečo se travo.
Razim mladine je bilo tudi več priletnih, kakor Blaž, Dominik in drugi, ki so bili stalni delavci pri Cetinu. ,Ti so ostali še drugi dan.
Starost na ima vedno povsod pred-
nost. In pri Cetinu tudi niso delali izjeme. Zato so veljale tukaj šalo in dovtipi starejših. Posebno Blaž Gobec jih' je imel polno kapo, ki ga je spremljala poleti in pozimi, in Dominik Žejen mu je pomagal. Razume se, da je bil vedno vrišč med ženstvom, ki so se smejale vsaki stvari, kakor Če bi raz-podil jato lastovic.
„.Tako je dandanes", je menil Blaž, „da nam ukazujejo že babnice!"
„Kje vam pa kdo sili v ospredje", se je odzval neki ženski glas.
„Kje? — Povsod! Vse hočejo vedeti bolje in jezik jim miga, kakor psičku repek! — Babe so babe . . .! “
„Nu, ali ni res? . . . Sicer jo to že od Adama in Eve sem taka šega. Vendar tako hudo ni bilo, kakor dandanašnji."
In tako je šlo naprej. Seveda so jim dekleta pošteno zavračala,
Seno se je pa sušilo pod vročimi solnČnimi žarki, da je bilo veselje. Jutri bo suho.
Ko so prišli drugo jutro na travnik, da zopet obrnejo napol suho seno, so našli na Vrlinovem travniku kosce in druge, ki so delali.
Oboji so se veselo pozdravili.
Ravnokar je prinesla Franica južino. Posedli so na kupe, nanošene iz trave. V sredo pa so djali skledo, se prekrižali in jeli zajemati.
Silvester je skrivaj opazoval Franico. V belih rokavcih, s pisanim, do gležnjev dolgim krilom, v sredi z dvema belima roboma, z belo pikastim
predpasnikom, koketno nazaj zataknjenim, se je sukala okrog koscev. Obleka se ji je prav izvrstno podala, da je bila videti prav lepa. Rumen, s firni-mi pikami posut robec na glavi, ji je senčil lice pred pekočim solncem. In da bi vi videli to lice?! . . . Ej, mičen obrazek bi zagledali, malce podolgovat. Žive rjave oči so ljubeznjivo Švigale sem in tja. Ustnice, kakor najlepše dozorele jagode, so ji krožile na smeh in kazale bele zobe. Bila je prava nepokvarjena slika slovenske kmečke deklice. In vse to je videl Silvester. Moral je priznati, da takšne no najde nikjer.
Franici pa se ni godilo nič boljše. Kolikokrat jo že švignil pogled k oni strani, kjer je sedel Silvester, resen in tih. Vedela jo, zakaj, in dobro se ji je zdelo, in obenem je obžalovala. Bila je kakor otrok, ki si poželi vse igrače, katere vidi.
Med tem se je razvijal pogovor med delavci.
„Kaj, Jakob", jo klical Blaž Vrli-novoga kosca, „kaj dela stara doma, lie ?“
„Pusti Blaž babe, pusti! Saj vem, da ti je hudo, odkar si vdovec."
„Kakor psu, ki je srečno snedel u-kradeno klobaso", je rekel Dominik.
„Saj ni res! Dolgčas mi jo pač po moji ranjki! Bog jo reši vic!"
„Kaj?“, so se smejale ženske. „Kako pa veste, da je v vicah?"
„Tako! Povem vam! Moja ranjka je bila dobra žena, razumela se jo na vse, le malo preveč jo bila stroga. Za^ to si jo niso upali djati v pekel, ker bi poboljšala vse hudi rje. V nebesih so se pa bali, da bi ne dobili prestrogih postav. Nekam pa mora priti! V mesec skočiti ni mogla, ker je že kovač v njem. Pa je šla v vice!"
„Pogodil si jo!" reče Jakob, „pogodil, kakor lovec zajca, da je padel pes! “
„Bolj vsekako, kakor ti, Id si mislil dati koruzo v mlin, pa si zanesel bob. Stara pa te je potem učila novih litanij!"
„Kaj bosta, Ive!? Pustita pri miru kače, pa je! Raje povejta, kje ga srknemo v nedeljo! ?“
„Ako ti, Dominik, ki se pišeš Žejen, prištevaš ženske med kače, potem ne veš, kako je svet ustvarjen", reče jakob. „Ali ne veš. da kača ravno ženske najbolj sovraži?"
„Da, moja ranjka mi je pravila", reče Blaž. „Rekla je: „ti Blaž, kača, to jo najhujša sovražnica ljudi, posebno pa ženske! To pa zato, ker ji je Gospod Bog zažugal in dejal, da bo postavil sovraštvo med ženo in kačo in da bo Žena kači glavo strla, kača pa njeno peto zalezovala! “ Da,, moja ranjka je vedela, mnogo vedela. Dejala je še, da zato ne more nobena ženska ubiti kače. „To se pravi", je rekla, „ubije jo že, ampak ta Še mrtva zasleduje njeno peto."
„Bedarije", so mrmrali mlatci, ki se niso mogli nič prav strinjati s starci, a bolj potiho, da jih ni nikdo čul.
Lojzika pa je rekla:
„Vidite, tako nas je postavil Bog nad druge ljudi. . .“
„. . . in nad vse egiptovske nadloge", jo pristavil urno Blaž s porogljivim nasmeškom.
„Prešmentani dedci, kako jim teče", so se hudovale.
„Zakaj pa potem ne morete biti brez nas? Zakaj nas vedno gledate?" je rekla Franica, ki se je tudi pomešala v razgovor. Silvestru se je zdelo, da je zazvenel zlat.
„Zakaj pa ženske moško?" reče Dominik.
„Nam ie dovoljeno, vam pa ne", odvrne Lojzika.
,„Kaj?“, se razkoračita Blaž in Jar kob, vsak na svojem koncu.
Lojzika pa stopi nekoliko naprej, so prime za bok in nagne gornji život.
„Ko je Bog ustvaril človeka, ga je napravil iz ilovice, to jo iz zemlje! Bil jo Adam, torej moški! Zato imate gledati zemljo, iz česar ste, pič drugega! Žena pa je iz moškega rebra. Zato mora gledati njega! Ali sedaj veste?! Pa povejte, če ni tako?!"
Zadovoljno so se smejala dekleta tej logiki, posebno, ker so videle, kako so se spogledali moški, kot bi so vprašali: kaj sedaj? Nn, Blažu se je raztegnil obraz v čuden smeli in đa^ jal je iz sebe glasove, kakor Če razpodijo koklji piščeta, in rekel:
„Tako, oho . . . tako! Svojo lastnino sme človek pogledati vsak Čas!“
Nato je pljunil na roke, pograbil koso in jel brusiti.
„Pustimo je“, so se jezile. „Dedec je dedec! Svojo trdi, Čeprav ni res!“
„Vidiš! Ali nisem pravil, da je bilo v mojih Časih boljše . . . saj pravim — mar ni res, Jakob?"
„Gotovo!"
Med vsemi temi dovtipi in zbadljivkami sta se vedno na skrivaj pogledovala Silvester in Anica.
„Nesrečni brusni kamen! Cernu sem ga moral kupiti ravno takrat", si je mislil Silvester.
„Zakaj sem bila tako nagla? Gotovo se je zmotil!" se jo kesala Franica. Govoriti pa ni mogel nobeden za^-četi.
Vrlinovi kosci so zopet prijeli za kose.
„Dajmo poskusiti, kdo je boljši", reče Blaž. „Nekdaj sem vlekel koso, da se je vse podiralo. Pa tudi sedaj mi Še ni kdor bodi kos!"
„Pri jeziku že ne“, pripomni Loj-zika.
„Pri košnji pa Še manj, ti jezik!"
Postavili so se in kosili. Silvester, dober kosec in močen, je bil kmalu dar leč spredaj. Dekleta so se norčevala iz Blaža, ki je sopihal zadaj. Ta se je jezil, brusil in zabavljal in končno vrgel koso strani.
„Vraga! Ce mlad Človek no bo bolj vlekel kakor star,bi bilo grdo!"
Franica je z veseljem gledala Silvestra, kako korenjaško je podiral travo. On je čutil, da ga opazuje in je tem silnejo pritiskal. Ali nesreča no počiva! . . . Ko je brisal koso, da jo brusi, mu je spodrsniio — pogledal je v stran k Franici — in ostro jeklo so mu je zarezalo globoko v meso med palcem in kazalcem.
Nu, ženske, ako vidijo curek krvi, so takoj splašene. Nastal je vrišč in gnječa okrog Silaestra, ki je imel krvavo celo roko, da se je videlo Še vse huje. Rekel je in trdil, da ni nič hudega ter hotel k potoku, ki je tekel v bližini, da si opere rano. V tem ga prime nekdo za roko.
„Čakaj, Silvester, da ti operem rano in obvežem! “
Ta glasek je bil Franičin. Hipoma, ko je zagledala kri, jo je nekaj zaskelelo pri srcu, kakor bi bila ranjena ona, ne Silvester. Pozabila je v trenotku vse in skočila k njemu, da mu pomore. On se je dal voditi. Malone veselil se je, da se je vrezal, ako-ravno ne bo mogel nekaj Časa prijeti za delo.
Deklica mu je opralai rano in jo obvezala s svojim belim robcem. Rekla mu je, naj drži roko visoko, da ne bo preveč silila kri va-njo.. Uprav zdravniški nasvet. Vprašala ga je, če ga zelo boli in mu gledala v oči. On je zanikal in jo gledal, srce mu je bilo polno nečesa in utripalo hitreje.
„Ha!" je jel zopet Blaž. „Mislil som, da bo trebalo po gospoda, tak vrišč so zagnale. Bila je pa le mala ranica. Nu, saj veš, kajne Jakob, kake so?!“
„Gotovo!" je odvrnil ta malomarno in pljunil.
Mlada soseda sta tu in tam kaj spregovorila. Obema je bilo nekako lahko pri srcu. Ona mu je rano vnovič prevezala, on jo je pa vprašal, kako ji naj povrne robec,
„Saj jih imam več! Vrzi ga proč, ko ga ne boš več rabil!"
„Raje ga spravim v spomin!"
Ona ga jo pogledala, in v tem pogledu je bilo vse.
Blaža sta pa ujezila, ker nista hotela poslušati, naj dene na rano pajčevino ali žilasto travo. Godrnjal je, da je njegova ranjka tako delala in se je vsakokrat rado zacelilo. In ona je vedela mnogo, kar ti mladi prevratniki ne vedo,
IV.
Cetin je imel še velik travnik. Ležal je'na koncu vasi, in se mu je re-
kalo „za Rakitjem“. Travnik za Raki tj om je rabil precej rok, da so ga pokosile in spravile seno. Sedaj pa Se Silvester ne more nič. Stari Cetin se je praskal za uSesi ter so .je jezil nad sinovo nerodnostjo. Vrlin pa, kot dober sosed, je vedel, da Cetin ne moro sam in da primanjkuje delavcev, mu je priskočil na pomoč. On je bil že s svojim delom gotov. Sosedje si pa radi pomagajo.
Tako sta Vrlinov hlapec in sin Jurij Sla kosit, drugi dan pa jo Sla Franica pomagat grabit seno, ki je diša^ lo kaj prijetno,
Silvester je opravljal le lahka dela in bil zraven delavcev. S Franico sta tudi govorila čim bolj zaupneje. Sicer navadne stvari, vendar sta bila vesela, da sta se tako sporazumela.
Zadnji voz sena so srečno naložili, dasi jih je zalotil mrak. „Zdravo Marijo" jo že odzvonilo in vsak je pomolil za-se tako na pol in hitel grabit ostanek tor ga metati na voz. Prijeten hlad je obletaval pridne ljudi ter božal znojna lica.
Stopajočim za. vozom se jih jo polastila zopet zgovornost, katero so odložili med delom. Bilo jih je lepo videti! Ženske v belih rokavcih s pisanimi predpasniki in kratkimi krili, z robci večinoma v rokah' in z grabljami na rami, so korakale za vozom. Istotako moški. Voz je pa drobil kamenje in se počasi gugal na to ali na ono stran, da so se morali včasih celo vpreti.Tu pa tam je zadonela vesela pesem, kakor v odmev slavčeku in kosu, ki sta žgolela v grmovju vsak svojo. Iz gozda starih bukev in smrečja pa se je oglašal čuk. Po zraku so prhutali netopirji in kresnice so svetlikale in pisale svetle kolobarje po vzduhu.
Junijski večeri so krasni . . .
Silvester in Franica sta šla naj-zadnja. V sredini pa je pripovedoval Blaž Jakobu in kdor ga je hotel poslušati, svoje znanosti in izkušnje.
„Ko je bila moja ranjka še na svetu", je dejal Blaž in si obrisal Čelo z rokavom, „ni bila rada sama doma, ako so se oglašali Čuki, Trdila je, da kličejo Čarovnice, ki se skrivajo sedaj
za duplinami, da idejo na zborovanje! “
„Bežite, bežite", je rekla Lojzika, „saj še Čarovnic niti ni bilo!"
„Kaj ti veš", odvrne Blaž, „Dandanes tako ne verjamejo ničesar več, še na pekel ne. Čarovnice so bile in bodo, ampak manj jih je že sedaj, ker hudič ne rabi toliko pomočnic! Duše mu kar posili lete v kremplje, Čemu potem še vzdrževati dekle. O, v mojih časih, to je bilo drugače. Tedaj se je moral hudič Še pridno potiti, da je dobil katero! Ampak povej mi ti s tvojim jezikom, ki je dolg, da bi segel po celi vasi in še Črez, kdo pa je naredil Stari Urši v Žalovem vrhu, tam, kjer je tista mlaka, da ni mogla, govoriti cela dva dneva?"
„Jej, to je moralo biti hudo! Povejte, kako je bilo!"
„Kako?! — Urša je šla domov v mraku in čuki so vekali. Ker pa ni mogla biti nikoli tiho, pa Še sedaj ne. In jela je žvižgati, ali iz dolgega časa ali čukom na kljubo, ne vem. Ko pa je prišla do mlake — saj veste, kje je. Tam, kjer zavije klanec v ono dolino in kjer pravijo, da so se tam enkrat krvavo stepli, pa je padel eden v mlako . . .“
„In utonil?"
„Kaj Še! Le rešil se je, da ni dobil po glavi, ker mesto po njem, je priletel udarec po mlaki. Zato pa pravijo tisti mlaki „udri mlaka". Torej, ko. je prišla Urša do „udri mlake", pa glej Šmenta. Čarovnice so začele plati vodo po njej, da je bila vsa premočena. Kričale so kakor kavke. Od strahu ni mogla govoriti dva dni. K sreči jej je neka beračica nasvetovala, nai pije nekoliko vode iz „udrimlake". Urša je to storila in tako zopet dobila glas."
„Jej, jej", so se plašno ozirale nekatere in se hitele križati. „Torej inm-jo ti ptiči tako moč?"
„Imajo, imajo! Ranjka mi je večkrat pravila: „Blaž, ko se bo drl čuk, vzemi vselej Šentjanževe rože ali pra-prodi seboj, drugače te Čarovnice o-skubijo." Jaz sem jo seveda ubogal in nesem vedno seboj nekaj praprodi .p
-šentjanževih rož. Zato se pa tudi ne ■bojim teli zletov!“
„Ali verjameš ?“ vpraša tilioma Silvester Franico.
„Ne vem, bi ali ne!“
On se je nasmejal.
„Kako moreš verjeti kaj takega, Franica? Kaj pa je C uk ? Ptič, kakor so drugi, samo, ‘da ima zopern g;as in se oglaša ponoči. Čarovnice so pa hudobni ljudje in nihče drug!“
„Kaj pa UrŠa?“
„Kaj! . . Preveč se je napila in padla pijana v vodo, kar ve ves svoi, pa se jej je zdelo, da so po nji metali vodo. Le ne bodi tako praznoverna. — Veš, kako čarovnico pa jaz poznam? Pa ta ni hudobna . . .“ Obmolknil jo in jo pogledal.
„Kakšno in katero ?“
„Takšno, ki mi je začarala srce in —“
in . . . in, ki me ima tudi rada, čeprav me je odpodila in sc jezi nad menoj.“
„Saj :ai res, Silvester!" je dejala deklica.
„Kaj, ti jo poznaš?" se je začudil poredno Silvester in jo prijel za rouo.
Nu, sedaj mu je pač hotela zbežati, ker jo je tako vlovil. Pa on jo je držal za roko. Zardela jo pa močno,.
„Franica, ali se Še kaj huduješ?"
„Ne zameri, Silvester, jaz sem so prenaglila. Obljubljam ti, da sem sklenila, se poboljšati. Malo preveč sem nagla, ali odvaditi se hočem. Ali si kaj hud na-me?“
„Kriv sem le jaz, zakaj pa nisem bolje pogledal. In v glavi sem ga imel precej."
„Ne, ti nisi nič kriv, ampak jaz. Morala bi vedeti, da si se zmotil!"
Tako :e! Ako se po kaki nevihti zopet sprijaznita, pa hoče biti vsak vsega sam kriv. Kako velikodušnost izkazuje nedolžna, prava ljubav, povsod, ne samo v takih slučajih. Ona blaži srce človeka, ona ga vodi, kakor angel, ga varuje zla!
Ker nista mogla priti na čisto, kdo je kriv, je rekel Silvester:
„Pa naj bo! Kriv je brusni kamen! Ako bi ga ne bil kupil takrat, pa bi se
nič ne zgodilo! Tako si pa dobila tega, sladčice so pa plesnele v mojem žepu! “
„Nič ne do", je odvrnila Franica. „Vsaj naučila sem se, da mora človek prej mnogo pretehtati, prevdariti in premisliti, predno koga obsodi, ker se mu lahko zgodi krivica. Zato sem tudi sklenila, da bom drugačna."
Silvester jej je stisnil roko in vprašal:
„Kaj bi rekla, Franica, ako bi prišli k vam in bi rekli, naj bi šla k nam ?“
Pogledala ga je, kakor bi zalesketali dve zvezdi.
„Ali bi šla?"
„Bi", je odvrnila tiho in povesila oči. Nato se jo srčno nasmejala.
Silvester pa je zavriskal od veselja, da so se vsi ozrli, Češ: „Kaj pa je, ali si mahoma ozdravel." Se čuk je vtihnil.
„Dobro znamenje, dobro znamenje", je kimal Blaž, „Čuk je vtihnil, ko je zankal Silvester! Moja ranjka je vedela mnogo. Ako vtihne čuk, če se o-glasi človek, pomeni srečo!"
„Si čula", vpraša smeje Silvester.
„Ali je res?"
„Nu, čuk nama ne bo oznanjeval sreče, ampak Bog nama jo da!"
„Kakšno srečo pa pomeni", je vprar šala Lojzika.
„Kakšno? Srečo, bodisi, kakršnokoli. Da se nam ta voz ne zvrne, da bi Silvester kmalu ozdravel. . . he-lie, da se bo srečno oženil in druge stvari! O, Blaž ve marsikaj!"
Silvester je vnovič vprašal Franico, če je čula.
Na nebu so pa lesketale zvezde, migljale in žarile. Kresnice so pa Švigale sem in tja in vetrič je hladil vz-duh, Tu pa tam se jc od daleč slišalo ukan je in petje.
Voz je pa zavil na dvorišče.
*
* *
Mošt, katerega je prekrstil sveti Martin v vino, je bil pripravljen za gostijo.
Stari Cetin je dal sinu gospodarstvo in mu svetoval, noj si poišče nevesto.
„Katera bi Vam bila vŠeS“, vpraša sin,
„Vše6 bi mi bila marsikatera, lim, pa ,jaz se ne bom ženil! Kakor si po-stelješ, tako spiš ! Ampak, iz dobre hiše mora biti in pridna, in da ne bo gledala nas starih po strani! Brez dote bi je seveda tudi ne videl rad, ker to veš, da se kamenje no da jesti, ako .nimata niš! “
„Torej katera?“
„Katero pa si si že mislil izbrati?"
Sin zmaje z ramama,
„Ne taji, dečko, ker stare oči tudi niso slepe! Sosedova Franica je pridna deklica in brez ničesar tudi ni! Ti si večkrat pogledal za njo."
„Da, oče! Franico bi imel, Če mi jo le da stari Vrlin?!"
„Zakaj bi je ne dal?! Ali smo mar slabši od njega? Dal jo bo, samo vprašaj ! . .
In tako se je naredilo, da so vzar meta takoj po Sv. treh kraljih.
Gostija je bila en dan na domu neveste in en dan pri ženinu. Tudi Blaž je bil pozvan, kjer je pravil o svoji ranjki, ki je v vicah, in o čarovnicah.
„He-he!“ se je smejal, ko je napil starešina na srečo mladima poročen-cema. „Ali nisem pravil takrat, ko smo peljali zvečer seno iz Rakitja?Ti, Silvester, si imel obvezano roko! Dejal sem, da pomeni srečo, ker je Čuk Vtihnil, ko si zavriskal! Vedel sem, kaj te je gnalo do vriskanja, pa sem bil tiho! . . . he-lie!“
„Blaž je vedel, živio Blaž!"
On pa jo trkal in zapel:
»Star in pa okoren sem,
(Fiati ne morem, jesti, piti, plesati, to pa še premorem! «
Natočil si je in izpil. Nato je jel vnovič peti:
»Pleši, pleši, Tine, da ti žalost mine, kratko je veselje, hajd na ples nogć.
Dolgo sem vzdihoval v noč okoli taval,
Minka djala: »šlek, šlek, šlek,« da sem moral v beg!
Oj, joj! ... «
Blaž se je pačil in pel, da so se gostje krohotali. „Oj, joj . . je zapel tako dobro in se je nakremžil, kakor bi mu porinil kdo kol v čreva. On pa je pel v občnem smehu:
»To rani me hudo, da Minka za norca me ima, se smeje: ha hd!
Oj, joj ! ... «
„He-he! — Kaj pravim?! Moja ranjka je vedela marsikaj! Vedela je, da je dobro, ako mlada deneta pod zglavje, ko ideta prvikrat spat, kot mož in žena, vejico blagoslovljenega lesa! To odganja uroke in blagoslov je vedno nad hišo! Otroci bodo zdravi in pridni! He-he! Resje res! Ranjka je vedela!"
Silvester se je nasmehnil, drugi se smejali. Franica pa je rdela.
Lojzika pa, ki je pomagala streči, je rekla, da bi rada enkrat zaplesala z Blažem. Gotovo je moral biti enkrat dober plesalec!
„Lej jo no“, se je zavzel Blaž. „Plesalec pa sem bil, plesalec. Ampak sedaj ne plešem več. Stare kosti bi ti trosila po hiši?! Nak!“
Mogoče, da Blaž plesati niti znal ni, zato se je tako odločno branil.
„Torej nečete?"
„Nečem! Lej jo no! — Nimampraproti, ne šentjanževih rož seboj, Šment, kdove, če bi se mi kaj ne primerilo! ? Ženskam ne verjamem ničesar! Moja ranjka me je dobro učila!"
„Plesati ?“ je vprašala naglo Lojzika. In bučen smeh je sledil nato.
Lojzika je odbežala v kuhinjo, Blaž pa je jezen zagrabil polno kupico.
„Saj ne ve, kaj govori, vince rujno, odpusti ji", je godrnjal in stresel do dna vino iz nje. „Pa vraga"; se je obrisal z rokavom, „Nenadoma se me je lotila . . .! Klun, povedal ji bom nekaj ob priliki — Tfec!"
Umirajoči vojak.
»Divjal vso noč je divji boj, tisoče padlo je junakov, tisoče padlo korenjakov, za tvojo zmago, narod moj.
Ob gozdu tem prepoln sem ran. Kako skele me strašne rane; tovaršev nikdo se ne gane jim sveti že krasnejši dan . . .
Od doma daleč sem od svojih, na čelo pot mrtvaški stopa . . .; li grob mi tukaj kdo izkopa, li zve, da tukaj spim, kdo mojih?
Pozdrav poslednji, domovina, pošiljam vam, predragi moji, zastonj me čakate po boji, zastonj ti čakaš majka sina . . .
Samb, da videl bi enkrati še tebe, mila domovina.
Razgled
Iz bojišča v Tripolisu ni posebnih novih poročil, le to je gotovo, da se Italijanom slabo godi. Turki jih neprestano napadajo in povrh še razsaja med njimi kolera. Lahi bi radi sedaj bojišče prenesli kam v Egejsko morje, morda celo pred Carigrad, a bojijo se drugih velevlasti, ki se temu upirajo.
—	Tudi med Rusijo in Perzijo preti vojska- — Na Kitajskem zmagujejo vsta-ši, veliko trpijo vsled vstaje katoliški misijonarji. — Srbski kralj Peter je obiskal Pariz, glavno mesto francoske države. V Budimpešti se je vršil sredi novembra katoliški shod ogrskih katoličanov vseh narodnosti. — V našem ministrstvu so se že zopet zgodile spremembe. Finančni minister dr. lVleyer je odstopil bi mesto njega je postal minister Poljak Zaloški, poljedelski minister pa Ceh dr. Bral, minister za Galicijo je postal poljski poslanec DlugoČ.
—	Nemci so zadnji čas opetovano pokazali svojo oliko. V državnem zboru
ki boš slavila me kot sina ki kri za te je moral dati . . .
A žalibog mi ni mogoče.
Skelč me rane spet močneje, srce utriplje počasneje življenja sveča vgasnit hoče . . .
Oj z bogom domovina, mati, naj sreče solnce nate sije; v trenutku zadnjem za te bije srce, ki mora zdaj končati . . .!«
Dragotin.
po svetu.
sta se stepla dva srdita nemška petelina, Malik in Humer. Ta se je zagnal v onega, Malik pa jo Humerja pretepel s nasjim bičem. Malo dni poprej so na Dunaju pri nekem zborovanju očitno kričali „hoeh“ nemškemu cesarju in pruskemu kralju, Zjadnje dni so v Ljubnem(Leoben) nemški divjaki skoraj do smrti pretepli nekega dijaka samo zato, ker ni bil Nemec, ampak Rumunec. To je tista nemška olika, katero „Stajerc" vedno hvali. Nikakor Slovenci ne posnemajmo teh nemških surovin! — Na Kranjskem je pri občinskih volitvah padla stara nemČur-ska trdnjava Tržič v slovenske roke. Tudi pri nas bi lahko tuintam odklenkalo nemčurskemu gospodarstvu, Če bi bilo med nami več zavednosti, značajnosti in delavnosti. — Na Hrvaškem se ravnokar razvija hud volilni boj za deželnozborske volitve. Kako „dela“ hrvaško-madžaronska vlada volitve, jo naravnost sramota za omikano Evropo.
Dekliški vrtec.
Dekleta, združimo se! Z žalostnim srcem opazujem, kako dekleta malo skrbijo za edinost. Ena misli to, druga misli ono, druga zopet pisano gleda, a ni jim maj*, da bi se združile v eno in bi se bolj vnemale za dobro, da bi bile bolj ponižne in bi se složno odločile za to, kar jim svetujejo za vse
dobro vneta dekleta. Vedo sicer same, da bi bilo to prav, a brani jim njihova prevzetnost, češ, ravno tako ne bo, kakor one želijo. O, predraga dekleta, vse se giblje v sedanjem času, ali hočemo me dekleta samo gledati vse to? O. ne, hočemo se ganiti in naj izgine vsa prevzetnost iz dekliških src.
naj izgine vsa zavist, ki omadežuje plemenita srca, naseli pa naj se pogum in požrtvovalnost. Dekleta se n. pr. združijo, da bi se vadile v lepem petju, bodisi v društveni sobi ali v cerkvi, kako lepo bi bilo, 6e bi zapele ob nedeljah pred Marijinim oltarjem in pred tabernakljem, in se tako izročile Mariji in Jezusu; ali bi v društveni dvorani zapele narodno in si tako razvedrile duha. A žal, da mnogokrat o-ne, ki imajo dar glasu, nimajo požrtvovalnosti, nočejo z drugimi iti skupaj. In zopet katera pravi, naročimo si zdaj ob novem letu dobre Časopise, brez teh bi skoraj ne smelo biti slovensko krščansko dekle, kakor so „Bo-goljub“, „Glasnik", „Naš Dom" itd. Da ena pravi: Jaz nimam Časa, in druga se oglasi, pa pravi: Se mi ne ljubi, grem rajši v krčmo in na veselice; tretja porabi zlati Čas v praznih pogovorih itd. O, da bi mi bilo mogoče, v vsa dekliška srca globoko v dno srca vsaditi gorečnost, požrtvovalnost in edinost! Dekleta predraga, oklenite se teh Čednosti in srca vaša. vam bodo sama narekovala, kaj vam je storiti, in videle bodete, kaj se da doseči v župnijah, kjer so dekleta združena, složna in delavna. O dekleta, pogum in na delo! To želi in kliče:
Cilka iz Vranske župnije.
Razvade. Predragi ,Naš Dom" ! Pozdravljen mi bodi, najboljši prijatelj mladine, katero navdušuješ in vnemaš za vse, kar je blago, lepo, vzvišeno in resnično. Kadarkoli te dobim v roke, sem te neizrečeno vesela, posebno pa, kadar pogledam v Dekliški vrtec. Pa tudi uredniški pogovori nam prinesejo mnogo lepih in krasnih misli, katere bi bile včasi kaj pripravne za govore pri mladinskih sestankih. Kakor n. pr. uredniški pogovor na zadnji strani G. zvezka letošnjega letnika in še več drugih. Saj se najdejo žalibog ljudje, ki si upajo ravno vpričo nas deklet govoriti grdo in ostudno. Ce jim katera kaj zavrne nazaj, se izgovarjajo, da jim jo bolj kratek čas. Čudni in pomilovanja vredni se mi včasi skoraj zdijo taki ljudje, ki si ne znajo drugače kratiti čas, kakor s
takimi ostudnimi besedami, z neizmernim popivanjem žganih pijač doma in v gostilnah, in pa s tistim neumnim skakanjem, ki se že ponavlja od starih paganskih Časov. Premnogokrat sem že brala, kako so stari pagani plesali okrog svojih lesenih malikov ter jim izkazovali s tem svojo Čast. Pa to se mi ne zdi Čudno, Čudno pa se mi zdi to, da se ljudje, k.i so prejeli pri sv. krstu ime kristjana, ki so prejeli luč sv. vere in so v verskih naukih dovolj poučeni, obnašajo ravno tako, kakor tisti stari pogani, ki niso pozna^ li pravega Boga. Svet se dandanes kaj rad ponaša s tem, da je napreden. Res je, da je napredoval zadnje stoletje silno veliko in Še vedno napreduje. To je tudi v marsikaterem oziru prav. S Časom moramo iti vsporedno naprej. Tako sem že brala v nekem katoliškem časopisu. Pa, kakor ima* vsaka reč svojo dobro in slabo stran, tako tudi svetovni napredek, ki ima to slabo stran, da se vedno bolj in bolj poprijema novodobnih šeg in navad, ki škodujejo in naravnost pohujšujejo, naj si bo v telesnem oziru, še bolj pa duha in srce, zlasti mladine; 'da ne koristi tudi starejšim ljudem, se sa-moobsebi razume. Kar se tiče nove mode, posebno v obleki, se to navade najbolj poprijema mladina, dasiravno je včasih bolj neumna, kakor pa pametna, da celo smešna in skoraj ostudna- Naše vrle pisateljice so že čitale v Dekliškem vrtcu o tistih čudnih in naravnost zoprnih dišava h, ki si jih tako rada kupujejo naša dekleta, ker si sama pri sebi mislijo, da so potem bolj „nobel". Ako imajo na čelu čop, novo-modno, pa včasi že preozko krilo ter z raznovrstnim lišpom našito jopico, a zraven še pridenejo dišavo, ki jo za drag nenar kupijo, potem mislijo, da so kaj več. Tako si mislijo nekatera naša dekleta ter se izgovarjajo, da mora tako biti, ker zahteva zdaj moda tako. Nič prav se ne zmenijo za tiste vinarje, tudi krono gredo za vse take nepotrebne reči, samo da jo le moderno. Kadar se pa, gre za kako dobro in koristno stvar, tačas pa stiskajo in javkajo za vsak vinar, da bi
res človek mislil in sodil, 'da so popolne sirote, Ce se jim priporoča kaka knjiga ali časopis, n. pr. „Naš Dom“, „Bogoljub11 ali „Glasnik", tedaj jim je vse predrago, akoravno čez leto in dan izdajo trikrat več za vso svojo pisano ropotijo, ki jo nosijo na ogled njim e-nako neumnim ljudem. Dalje bi še rada opozorila na neko drugo smešno in neumno razvado. Mislim tiste naslove, ki si jih naša slovenska dekleta pišejo. Posebno, nko gre katera služit v: mesto, piše hitro svoji prijateljici ali znanki domov, na napravi naslov: Blagorodna gospodična, ali nekatera še celo nemški piše: Volgeboren Freilan. Ali ni čudno in smešno, ako piše tako kakemu priprostemu dekletu, bodisi kmečko, ali pa v nizki koči doma. Tudi pri nas jo razloček.. Gospodične so rojene v mestu od gosposkih starišev, tudi take so gospodične, ki se izučijo ali za učiteljico, poštno upraviteljico ali kaj drugega ter si pridobijo s tem potrebne višje izobrazbe. Me dekleta tukaj na deželi pa smo le ali priproste delavke (na polju), Šivilje in služkinje, sploh smo vse ali kmečkega, ali še bolj priprostoga stanu. Pa ne sramujmo so tega, ampak vsaka izmed nas bodi ponosna na svoj stan, naj bo potem še tako nizek ali priprost, da se le v njem pošteno živi. Torej bodimo pametne tudi v tem oziru. Pišimo rajši nekako tako-le: „ Spošt, mladenka! “, ali: „Gonj. prijateljica!" — Ko se začne pisati pismo, pa piše nekatera tako-le: Jaz primem pero v desno roko ter Ti pišem črez hribe in doline; potem pa napravi konec nekako tako-le:	Jaz
zdaj sklenem svoje slabo pisanje ter podam v kljunček mojemu golobčku ter ga ponese in Te pozdravlja spet črez hribe in doline. — Tako pisanje je v resnici slabo, smešno in neumno. Poprej piše vse nepotrebne okoliščine, kar je pa v resnici potrebno, pa že ne more spraviti na papir. Kadar pišemo svojim prijateljicam ali znankam, bratu ali sestri kakšno voščilo za praznike ali njihov god, napravimo kratko, pa dostojno: Pozdrav zadostuje eden, ki je več vreden, kakor trije skupaj. Kakar pišemo kako daljšo pismo, pi-
šimo naravnost to, kar mislimo in kar je v resnici potrebno, no pa vse mogoče Čenče, ki se vsakemu pametnemu človeku gabijo. Pozabiti ne smem tudi tistih razglednic, ki so razstavljene dostikrat v oknih raznih trgovin, ki pa morajo žaliti oko vsakega dekleta, ki ima še količkaj poštenja in dekliškega ponosa v sebi. Na njih so včasi take grde, ostudne in umazane iigu-re, ki naravnost žalijo našo žensko čast in dostojnost. Proti temu bi se naj vzdignile v boj vse ženske, zlasti dekleta, ki take razglednice kupujejo, prejmejo za svoj god, so temu smejijo in to Še drugim dajo glodati. Vprašam vas, draga slovenska dekleta: ali zasluži taka abotnica nositi ime slovenskega dekleta? Prosim vas, drage mladenke in prijateljice „Našega Doma", vzdignite se tudi ve v boj zoper to grdobo; Če bi slučajno prejela katera kaj takega, vrzi hitro v ogenj. Posebno varujmo svoje mlajše bratce in sestrice pred takimi rečmi, ki žalijo čednost svete čistosti.. Pa tudi drugim branimo Kupovati kaj takega. Me pa si z odločno besedo prepovejmo, nam dopošiljati kaj takega. — Pozdravljene bodite vse od priprostoga dekleta v Zibiki.
Proč z boječnost|o! Vsem slovenskim dekletom sicer ne veljajo te besede, pa vendar jih je večina, ki jim veljajo. Dasi naša katoliška društva prav lepo napredujejo, pa vendar ne smemo popuščati v svoji marljivosti, dela se Še vse premalo. V naših dekliških zvezali se opažajo tuintam prav močno razvite korenine neke prav grde vrste plevela, in to jo boječnost. Le opazujte dekleta, ko boste šle v svojo društveno sobo, kako se nekatere plaho ozirajo okrog, če bi jih ne videl kak liberalček, kateri bi jim potlej n;n gajal in očital njihovo početje. Seveda, ko pa gredo dekleta v nedeljo popoldne v gostilno, se nobena ne ozira in nobena ne reče, kaj pa bodo ljudje rekli, Če bom Šla v gostilno in na ples. Po tem jih najprej spoznamo, da niso na pravem potu, in tudi ne bodo vstrar jale v .paših društvih, čeprav so Še v njih. One so boječo tam, kjer bi no
363
•smele biti; nasprotno pa so pogumne in predrzne tam, kjer se mora vsaka poštena mladenka sramovati. Boječe bodimo le tedaj, če se nam bliža sovražnik, k,i nas hoče pripraviti ol> poštenje in dobro ime. Z ozirom na naša društva pa se moramo kazati prav pogumne, ker le tedaj nam bo mogoče, premagati predrznost naših nasprotnikov, Boječnost nam prav mnogo škoduje. Naši nasprotniki pa porabijo takoj vsako priliko, da bi lažje pridobili novih pristašev za svoje hudobije. Torej jim tudi naša boječnost dosti pomore do njihovih naklepov. Proč z bo-ječnostjo! Na mesto, kjer se je dose-daj Šopirila boječnost, zasadimo prele])! cvetki:' pogum in vstrajnost, kateri naj bi dičili vso slovensko katoliško mladino, ker le tedaj bodemo dosegli zmago v boju z našimi nasprotniki ; a,ko pa zadobimo zmago, nam ne izostane tudi krona. Skušajmo torej boječe mladenke ohraniti v naši sredi s tem, da jim bodemo z lepim vzgledom vlivale pogum v njihova boječa srca. Zato pa tudi želim in pričakujem, da bodo moje besede našle odmev v vaših srcih. Torej še enkrat: Proč z boječpostjo! — Iskrene pozdrave vam pošilja mladenka iz Obriža,
Slavka.
Predlca. Jesenska megla se vlači po Hribih m dolinah, mrzel veter brije in kmalu bo nastopila huda zima. Pa kaj ne, predrage, zima namvenda 'ie bode škodovala v našem Dekliškem vrtcu, ko se tako dan za dnevom oglar šajo nove dopisovalke. Gotovo so hvale vredne take mladenke, ki porabijo Svoj prosti čas pri dobrih knjigah in časnikih in se tudi še pečajo s peresom, Ali, drage moje, jaz bi vam še rada svetovala drugo delo, ki je važ-"o tudi za vsako mladenko, kajti sko-1 aj bi rekla, da je več dopisovalk, kar 1<("‘ pa preslic. Kako lepo bi bilo, če bi se mladenke potrudile in učile tega i-'henitnega dela. Kdo pa nam daje naj-l^pši vzgled za to delo? Naša mati Malija, ki jo tudi predla. Ce bomo njo Posnemale po njenih telesnih in duhov-J hi h delih, no bodemo trpele pomanjka-hja in tudi naša večnost bode srečna.
Večkrat sem že slišala celo matere, ki so se pogovarjale, da ne znajo presti; potem pa reče, mlada se nisem učila, zdaj pa se že ne bom. Ve pa, drage mladenke, recite: Mo pa se hočemo in se bomo učile presti, zakaj to je staro častitljivo slovensko delo. Lepo pravi pesem:
Poštena je predica
In stara je pravica,
Da tisto dekle kaj velja
Ki tanko nit naredit zna.
Viljemina.
Dobra gospodinja. Bliža se nam Miklavževo, dan radosti za našo mladež, osobito v naših jugoslovanskih po krajinah. To slavlje v čast in vesebe naših malih pa stavi tudi nam kuharicam nekaj tirjatev. Jabolka, rožički. o-rehi itd,, to večinoma, ne zadostuje, mora priti tudi nekaj sladkega za male želodčke; ni povsod slaščičarn in v drugem oziru tudi ne zadosti cvonka za nakupovanje, treba je tedaj, da domača tovarna s cenejšimi stroški nudi, kar je treba ; zatorej danes toza-vevuo nekaj receptov. Pecivo za otroke mora biti zdravju neškodljivo, okusno, pa tudi ceno; zato priporočam posebno sledeče: 1. Huzarski kroieijčki: 17 dkg zmočaja (putra), 2 žolču k a in 7 dkg naribanega sladkorja ter IS dkg moke, se precej dolgo goni in meša. Iz te zmesi se delajo ma i kolobarčki; v sredino teli kolobarčkov se delajo z obrnjeno kuhačico jamice, l,i se napolnijo s kako sadno omako (Salse); polože se ti kolobarčki na namazano ploščico, na kateri jih je speči, da lepo orumene. — 2. Janeževi zapugnienel: Stehtaj si enako težo celih jajc in sladkorja; zgoni ohojo precej dolgo prav temeljito, dodeni potem moke, 2 tretjini jajčeve teže ter prav dobro zmešaj; napravi na namazani plošči iz te zmesi kupčeke, potrosi jih z janežem ter jih pri manjši vročini speči. Spečene kolobarčeke pripogni potem takoj ali na kuhači ali pa na valjarju; zelo lepo ploščice tudi pripognemo v kupici. — 3. Mandeljevi pripognjenci: vlij gori že popisano zmes v namazano ponvico, potrosi s stolčenimi mandeljni in speči jo, kakor gori omenjene kolobarč-
ke. Spečeno testo razreži na trake, in pripogni jih kakor janeževe pripog-njence. — To za danes; prihodnjič nekaj o pecivu za ijožično drevo.
Stara kuharica.
Potrpežljivost. Vrt, ki mu manjka krasnih'cvetlic, ni popoln. Tudi v Dekliškem vrtu naj ne manjka cvetlice, ki se ji pravi potrpežljivost, ki je zlasti ženski neobhodno potrebna, da lahko y družinskem krogu izpolnjuje prevzvi-šeno in težavno nalogo. Ženska, ki hoče svojo vlogo dobro izvršiti, mora to čednost popolnoma poznati in izvrševati. Hišni mir je božja luč v domačem svetišču, kjer jasno sveti ta luč, plameni prava medsebojna ljubezen in zadovoljnost v družini, naj so uje gmotne razmere še tako majhne in skromne. _ Sveta skrb vsake gospodinje bodi torej, ohraniti mir in slogo v svoji družini. To se pa doseže le s pravo potrpežljivostjo. Marsikaj lahko skali slogo med domačimi, vsak Človek ima svoje napake, večje ali manjše, Ako pa jo vsaka neprijetna beseda, vsak preglasni korak razburi, da bliska iz oči in začnejo padati psovke, taki ženski je pač potrpežljivost neznana čednost. Gotovo ne more vladati ljubi mir, kjer je jezljiva, sitna gospodinja. Res je, da je malo tako težavnih poklicov, kakor je gospodinjski, dela ima mnogokrat tu in tam čez glavo, zraven tega trpi pomanjkanje, zaničevanje itd. — Mnoge žene so si same krive, da postane mož pijanec. Ko kedaj pride malo pozneje domov, kakor si žena misli, da bi moral priti, letijo mu psovke nasproti, predno more povedati, kaj je bilo vzrok, da ni prišel ob pravem času domov. Ni čuda, ako se takoj o-brne in gre v gostilno. Pri taki hiši seveda ni mogoče biti ljubi mir, kjer je žena zmiraj napeta, kakor tista žaba, ki je hotela biti večja kakor vol,— Od potrpežljivosti ne bo dajala nobena, odgovora in ji tudi ne bo nadležna. Mirna naj bo z domačini in s sosedi, naj ne kriči za vsako malo reč, kakor da bi začela goreti streha. Bolje je, stokrat potrpeti, kakor so enkrat prepirati. Pregovor pravi, da prebije potrpežljivost železne duri. Ako bomo potrpelo,
bomo tudi drugim vzgled. Tega se začnimo vaditi že sedaj, ne hodimo vsaki malenkosti na konec, no jezimo se za vsako malo reč, in privadile se bomo potrpežljivosti, ki je kras vsako ženske.	Malika.
Znanje. Kaj je grešno znanje? Nepotrebna in preprijazna tovarišija z drugim spolom. Tako znanje more biti brez greha, ako je zavoljo zakona, da spoznata medsebojne lastnosti ter se shajata vpričo starišev in poštenih ljudi, a. Če se shajata ponoči in skrivaj, je pregrešno. Oh, s kolikimi grehi obteži tako dekle svojo vest, katero živi morda leta in leta v grešnem znanju! Kdo more nrešteti vse grešne misli, želje, dopadajenje nad hudim, vse nespodobne pogovore, pohujšanje, žalost in solze starišev. Marsikatera mladenka se izgovarja: Kaj pa je to hudega, ako imam znanje in se s tem ali onim malo pogovorim in malo popleŠem ž njim, saj se nikomur no godi krivica. O, draga mi prijateljica, nevarno se je igrati s strupeno kačo, bolje je, da se ji ne bližaš. Nečista ljubezen je huda bolezen, je dolga bolezen, pa gotova smrt. Na potu z grešnim znanjem te nikoli ne Čaka prava sreča. Dekle, katero v samskem stanu pregrešno živi, ono si izpreminja svoj zakon v živ pekel. Kdor pa. noče, ali ne more v zakon stopiti in vendar nečisto živi, on hiti po ravni poti v večno pogubljenje. Ne reci: saj jih veliko nečistoživi, pa se jim ne zgodi nič hudega. Njihova sodba še ni potekla, a gotovo pride. Tudi steklina se vsakokrat hitro ne pozna, toda prikaže se pozneje tem hujše. Tudi sc jih mnogo tolaži: Saj se lahko spovem,, in Bog mi bo odpustil. Kdor predrzno na božjo milost greši, ta umrje večjidel brez milosti božje. Draga mi mladenka, ako zapustiš rožnato pot ljube nedolžnosti, nikdar je ne dobiš za nobeno ceno nazaj-Zatorej, ljuba mi mladenka, ne daj se zapeljati nikomur s praznimi beseda" mi. Pomisli, kako zelo nevarna in škodljiva je slaba tovarišija in znanje. Dekle, ki se rado z moškimi norčuje 111 Šali, meče in Bog ve kaj, morda cele ponoči ž njimi občuje, bo kmalu na
svoji duši smrtno ranjena. Opozarjam te, beži pred njimi, ki se ti prilizujejo, na jeziku imajo strd, a v srcu i-majo smrten strup. Izogiblji se jih, ne hodi ž njimi ne v cerkev, ne na delo, še manj v kremo, bodi resnobna, tudi ne sprejemaj od njih nobenih daril, da morda ne prodaš za nje svoje duše in svojega večnega zveličanja. To vam sporoča in vas pozdravlja JurjevČan-ka Micika.
Cvetlice ponižnosti. Dovolite mi, drage tovarišice, da se jaz kot priprosto dekle prvič oglasim v Dekliškem vrtcu in vam podam par besed o ponižnosti. Tudi ponižnosti nam tuintam manjka v dekliških zvezah. Cvetlica vijolica nam je kaj lej) vzgled ponižnosti. Vzemimo si za vzgled vijolico in tulipan. Kako so prevzetni tulipan na vrtu povišuje in zaničuje priprosto vijolico! „Glej, kako sem jaz krasen v svojih barvali, vse me občuduje, ti pa, priprosta vijolica, s svojo modro barvo sama za-se cveteŠ in nikdo te ne hodi ogledovat." , Pa pride tje mlado dekle, oj, kako se razveseli, ko najde duhtečo vijolico. Utrga jo in vsa vesela jo odnese seboj, na prevzetni tulipan se še ozre ne. Drage tovarišice, tudi z nami je tako. Ce bomo ponižne, vsakdo nas bo spoštoval in tudi naša nebeška mati Marija nas bo podpirala s Svojo mogočno roko in nas varovala pred našimi sovražniki. Kako žalostno in graje vredno je, kako se nekatera dekleta povišujejo s tem, če i-majo lepo in drago obleko, in mislijo, da se potem s kako bolj priprosto deklico ne smejo pogovarjati. Sem že celo na svoje oči videla, da. je nekatere sram, iti zraven bolj priproste in revne deklice, če jo kdo znanih sreča. Ce je katera bolj nevedna in Še ni tako izobražena, ali ni tako popolna v duševnem oziru kakor druge, ne smemo je prezirati in se poviševati nad njo, temveč se moramo ponižati do nje ter jo skušati pridobiti za dobro stvar. A-ko hočemo biti torej zveste 'Marijine hčerke in vnete slovenske mladenke,
se moramo vaditi v ponižnosti. Saj ravno naša nebeška mati Marija je vzgled vseh čednosti, zlasti pa ponižnosti. Le ponižnost prava mladenki vsaki da veljavo,	Rajhenburžanka.
Cvetlice-lončarice. 1. prostor. Kakor potrebuje vsaka rastlina prostor, zrak in svetlobo, tako je tudi to neob-hodno potrebno za cvetlice v loncih. Rastline stezajo v zrak mladike, listje in cvetove, ter za to potrebujejo prostora. Pri lončnicah je glavno prostor, nikdar jih ne smemo stiskati in preveč skupaj tlačiti, če hočemo, da se nam bodo lepo razvijale. — Drugi pogoj za cvetlice je zrak. Zrak pride sicer povsod dp rastlin, vendar pa moramo večkrat prezračiti prostore v oknih. To storimo tako, da postavimo cvetlice nekoliko časa na drug prostor. — Brez svetlobe ni življenja in obstanka. Za cvetlice je tretji pogoj svetloba. Postaviti jih moraš na okna, obrnjena k sobicu, ali pred okna nasolnčni strani. Ce jih postaviš pred okna, postavi jih na klop ali mizo, ne na zemljo. Rastline moraš vedno obračati proti svetlobi. Vsakdo, ki ima lončnice, o-pazi, da se vedno obračajo proti sobicu, na senčni strani pa so skrivljene. Da se zravnajo, obrni stran, ki je bila proti sobicu, na nasprotno, to je senčno stran. — 2. posoda. Najboljša posoda za rastline so dobro žgani in nepološčeni lonci iz gline. Taki spuščajo zrak skozi sebe, kar pri steklenih, ali celo kovinskih, ni, in zato taki tudi niso za rabo, — Vsak lonec mora imeti na dnu luknjo za odtekar nje vode. Lonec pa mora biti tudi primeren rastlini. Cim večja je rastlina, tem večji naj bo lonec, da imajo korenine prostor. Nekatere rastline puščajo korenine globoko; te morajo imeti visoke in ozke lonce. Pod lonci so navadno podstavnice, v katero se odceja voda iž lonca. Dobro je, če imajo podstavnice majhne žlebke, da ne sega nabrana voda do lončnega dna, kar škoduje rastlini.

366 -
Društveni glasnik.
Kamnica pri Mariboru. Dne S. novemb. je imela Dekliška zveza svoj poučni sestanek. Udeležilo se ga je, nad 40 deklet. Po pozdravu je govorila Roza Šket o »sovražnikih dekliške sreče« (Naš Dom). »Jefteva prisega« Gregorčič je deklamirala L. Strnad. Pevke so zapele več narodnih pesmi. F. Matičič je razspravljala o »ženskem delu« (Naš Dom). Soči (Gregorčič) je deklamirala Julijana Lopič. Deset zapovedi za slov. mladenko (Naš Dom) je govorila Alojzija Poprask. Le tako naprej! A ne pozabimo na naraščaj ! Še je v Kamnici mnogo deklet, ki bi lahko vstopile v Dekliško zvezo in ji veliko koristile s svojimi zmožnostmi. Kličemo jim: Pridružite se nam!
Jarenina. Dne 15. oktobra se je vršil v naši čitalnici poučni shod. Govornik č. g. Ver-zelak nam razkladajo vrednost dobrega, pravilnega berila ; priporočajo vernost, ljubezen do kmečkega stanu in zmernost. Zal, da ni bilo še več poslušalcev. Večkrat so že naše mladenke izražale željo za društvo »abstinent«. A prave odločnosti, kakor se vidi, ni. Marsikatera si menda misli: »Celo življenje, nigdar več piti nobenih alkoholičnih pijač, to ni mogoče«. Na tem shodu pa so nam č. g. razložili trojni ab-stinentizem, in sicer: 1. vrste, ki se zdržijo samo žganja; 2. vrste, ki pijejo samo kaj malega vina; 3. vrste, ki se zdržijo vseh alkoholnih pijač. Hvale vredno bi bilo, da bi naša društva ustanovila abstinenčne odseke, najprej vsaj prve vrste. Počasi pojdimo, a glejmo, da pridemo daleč!
Sv. Lovrenc na Dr. polju. Naša mladeniška zveza si je izvolila sledeči odbor; Finžgar Rudolf, predsednik; Rogač Anton, namestnik; Črnko Anton, tajnik; Kavčevič Lovro, namest.; Janez Planinšek, knjižničar; Beranič Franc, blagajnik; Medved Jožef, namestnik, ki je po pomoti stavca v »Slovenskem Gospodarju« bil izpuščen. Za Dekliško zvezo : Jerčka Planinšek, predsednica; Marjeta Mlakar, namestnica; Pišek Terezija, blagajničarka; Mlakar Marija, knjižničarka; Pršuh Marija, tajnica ; Planinšek Neža namestnica. Tako si je postavila Št. Lovrenčka mladina temeljni kamen, na katerega hočemo z božjo in Marijino pomočjo zidati trdno poslopje prave dekliške in mladeniške izobrazbe. Ne ozirajmo se na napačni strah pred našimi nasprotniki, katerih ne manjka nikjer, tudi pri nas ne, ki ne znajo drugega kakor blatiti, kar je narodnega, in grdo obrekovati. Mladenči in mladenke, pogumno naprej k vsestranskemu delu, v čast veri, v prid sebi in blagor narodu in domovini. Kako bo kaj z našimi mesečnimi in poučnimi shodi, bodemo že poročali. K mladeniški zvezi je pristopilo 60 mladeničev, k dekliški pa 108 deklet. Daj nam Bog obilo uspeha!
Tajnica.
Ptuj. Redni shod naše dekliške zveze dne 19. novembra je bil shod v pravem pomenu besede ne samo glede zanimivih točk, temveč tudi z ozirom na udeležbo; tako bi moralo vedno biti. Navzočih ni bilo samo mnogo članic,
temveč počastilo nas je tudi precejšnje število-gostov, kgr nas je zelo, zelo razveselilo. Otvoril je shod velečastiti gospod voditelj z govorom, v katerem je slikal današnje svetovne razmere in povdarjal posebno vpliv in važnost tiska, opozarjal mladino, da naj se posluži dobrega čtiva, da naj čita naše narodno katoliške časnike, priporoča »Slov. Gospodarja«, »Stražo«,, osobito pa »Naš Dom« in nekaj brošuric, ki so namenjene proti vživanju alkoholnih pijač. Gospod govornik povdarja, da je dolžnost vsakega našega pristaša, da podpira po svojih močeh slovensko katoliško časopisje in navede tudi način, po katerem bi bilo mogoče doseči več-Številno naročilo. Z zanimanjem so sledili poslušalci navdušenemu govoru, posebno je vsem ugajala primera o mravljičnem kebru, ki jo je prinesel »Naš Dom« na platnicah. Edini so bili z govornikom, ter klicali: Proč s tem kebrom iz naših mravljišč! Z navdušenimi Živio klici se je končala prva točka. Druga govornica, predsednica Terezija Breznik je nadaljevala svoje predavanje o gospodinjstvu in osobito povdarjala važnost in potrebo delavnosti. Predavateljica nam je dala zopetni dokaz svojega govorniškega daru. Kjer se druži zmožnost s pridnostjo in dobro voljo, tam mora biti tudi uspeh izboren. Hvala naši neumorno delujoči predsednici! Tretja govornica, Ana Lovrenčič je v zanimivi, deloma resni, deloma šaljivi obliki svarila dekleta pred zapravljivostjo, osobito kar se tiče obleke. »Vsak naj se nosi posvojeni stanu«, to je bilo jedro pouka. Kako so vsem ugajale besede spretne govornice, o tem je pričalo navdušenje ob koncu govora. Glavno točko tvoril je to pot nastop naših diletantk v dramatičnem prizoru »Lepa Roza«. V primernih, deloma resnih, deloma šaljivih dvogovorih se je tu kazalo na dvoje : 1. nevarnosti, ki pretijo mladenkam v mestih, 2. na dejstvo, da je domača gruda pravi dom slovenskih mladenk. Vse igralke : Terezija Breznik Lojzika Kovačič, Otilija Kotnik, Ivanka Horvat, Nežika Petrovič, Angela Šentjurc, Marija Kekec in Micika Poterč so imenitno izvršile svojo nalogo; posebej še moramo pohvaliti »Lepo Baro«, M. Poterč, ki se ni zbala dolgega besedila, in drugega truda, da nam je predočila spreobrnjenje mladenke, ki bi skoraj po slabem vplivu — zašla na kriva pota. Da so bili ti dvogovori umestni in tudi dobro uprizorjeni, o tem je pričalo obče zadovoljstvo ol> koncu prizora. K sklepu spodbuja članica gospodična Krna Razlag k mnogoštevilnemu in rednemu zahajanju k shodom, naznanja, da se bode vršil, če ne bo nepričakovanih zadržkov, občni zbor Dekliške zveze sKupno z občnin1 zborom krčevinskega bralnega društva 17. decembra in da nas hoče tačas počastiti izboren govornik iz Maribora ; pravočasno bodo sledila natančneja obvestila. Nadalje se po gospodični še enkrat priporoča naročba časnikov, osobit0' »Naš Dom« in opozarja funkcijonarke zvezine, da se pravočasno pripravljajo na dotična p0" ročila povodom občnega zbora. Z navdušenim
367
Živio klici smo se razšle, veseleč se svidenja pri občnem zboru.
Marica.
Gomilsko. Dekanijski odbor »Dekliške zveze« v braslovški dekaniji smo si ustanovili v nedeljo, dne 12. novembra na Gomilskem. Preč. g. kaplan Rajmund Bratanič so nam razložili pomen in delovanje odbora v navzočnosti g. župnika Grobelšeka ter g. župnika Končana in precejšnjega števila mladenk iz raznih župnij naše dekanije. V odbor so bile izvoljene: Predsednica Trezika Šketa iz Braslovč, njena namestnica Julijana Ocvirk iz Št. Pavla pri Preboldu, tajnica Zofija Lukman iz Št. Jurja ob Taboru, blagajničarka Apolonija Boldin iz Gomilskega, za odbornici pa Marija Bošnak iz Braslovč in Mar. Šalamon iz Vranskega. Novoustanovljeni odsek nam je porok, da se bo dekliška organizacija v tej dekaniji še bolj živahno razvila, zlasti se bode delalo na to, da se še ustanovijo zveze, kjer jih še ni.
Zreče. Dekliška zveza, ki se je pri nas ustanovila dne 15. oktobra, si je izvolila sledeči odbor: Predsednica Lamut Barbika, tajnica Nemčič Ančika, blagajničarka Klančnik Francika, knjižničarka Leskovar Zelika, namestnice: Golčar Julika, Marčič Tončika, Volčič Amalija, Kračun Gizela; odbornice:	Kom-
peršek Ana, Kvas Julika, Sadek Katarina, Winter Mimika. Dne 19. novembra 1911 po večernicah je Zveza imela svoj prvi poučni shod. Francika Klančnik je vspodbujala tovarišice k delu za izobrazbo, k obrambi za materni jezik in slovensko domovino. Ančika Nemčič priporoča in razlaga dekliški znak. Antonija Marčič govori o pomenu Marijine svetinje. Veselost sta povzročili Golčar Julika in Klančnik Francika s šaljivim prizorom, ki uči, kako se lahko kupuje pamet. Predsednica Lamut opozarja tovarišice na velevažno delo mladosti, naj jo dobro porabijo za svojo izobrazbo in v blagor slovenske domovine. Šklepoma so nam lepe nauke dajali č. g. kaplan Škofič, ki se sploh neumorno trudijo s tukajšnjo mladino v zadevi prepotrebnega izobraževanja. Ti pa, Zreška mladina, vzdrami se sedaj iz spanja k delu, da bo dan ustanovitve D. Z. za nas res dan prerojenja, dan novega življenja, kakor nam je povedala novoizvoljena predsednica. Ne ozirajmo se na nasprotnike, naj govore kar hočejo. Mi gremo naprej po poti izobrazbe k slavnivzmagi.
Žetale. O nas zadnji čas ni bilo nič slišati, bil je čas jesenskega dela in pa imeli smo priprave in skrb za Marijino družbo, ki se 8. grudna ustanovi. Pristopilo nas je že 165 deklet. Kakor slišim, se fantje pripravljajo za neko igro. Pač žalostno za naše nekatere fante, ki se veliko bolj zanimajo za razne nespodobne
plese ter druge takšne prireditve, prirejene od sovražnikov naše mladine, a stopiti v naš delokrog se pa sramujejo. Vprašam te, ljubi slovenski fant, zakaj se sramuješ stopiti v Marij, družbo, biti ud bralnega društva ter priti k pošteni zabavi ? Ne sramuješ se iti na ples, iti na muziko, kjer se nedolžnost tako hitro zapravi, a potegniti se za dobro stvar se pa sramuješ. Oh, koliko več bi se dalo doseči! Pa treba je odločne volje ter nekaj korajže. Poživljam vas torej, mladenči, družite se, kajti le z združenimi močmi boste kaj dosegli. Vsi se že veselimo in željno pričakujemo, da nam v kratkem pripravite kako zabavno urico, kar pa tudi vem, da nam boste z veseljem ustregli. Na svidenje torej v bralni sobi.
Mladenka.
Teharje. V nedeljo dne 9. novemb. se je vršil pri nas ustanovni shod telovadnega odseka »Orel«. Radi slabega vremena ni bila udeležba od strani občinstva taka, kot bi bilo želeti. Pač pa so naši fantje prišli polnoštevilno ter pazljivo poslušali govor g. dr. Hohnjeca. Želeti je, da bi njegova izvajanja rodila med tukajšnjo mladino obilo sadu. Novemu odseku se je izvolil sledeči odbor: Razbornik Ivan, preds.. Dimeč Fr, tajnik, Rebov Štefan, blag., Aram Leop., Gajšek Mihael in Kovač Vinc., namest., Koštomaj Ivan, načelnik. Ob enem so fantje uprizorili igro : »Za križ in svobodo«, katera je nudila poleg zabave tudi mnogo, tukajšnim razmeram potrebnih naukov. Sedaj pa, dragi bratje, nas samih je naloga, da širimo našo plemenito misel med svoje prijatelje. Pokažimo nasprotnikom, v narodnem, kakor v verskem oziru svoje odločno stališče, da tako podamo pogum onim, ki sedaj iz strahu pred nemškutarji, deloma pa v svoji mlačnosti ne marajo stopiti v naše vrste. Skrbimo, da bodo vsi pošteni mladeniči zbrani pod okriljem »Orla«, to pa dosežemo le v složnem in vstrajnem delu.
Iz Pliberške okolice na Koroškem. Čas je, da tudi me koioška dekleta vstanemo iz dolgega spanja, da ne ostanemo brez svetilk za drugimi, kakor nespametne device, ki so zlati čas zamudile. Dne 19. novembra se je pri nas vršil velik dekliški shod, pri katerem je g. dr. Božič obdaril z zlatimi besedami, ki so pač vsaki Slovenki segle v dno srca. Vsa čast gre tudi prečast. gosp. HornbOku za ves trud. Ohranimo si v srcu nauke, ki smo jih slišale ta dan in nadaljujmo delo v edinosti, da pridemo do boljše bodočnosti. K temu nam je treba tudi nekaj požrtvovalnosti, ki, upam da se jej ne bomo ustavljale. Sedaj je najpriprav-nejši čas za delo. V to nam pomagaj presveto Srce Jezusovo.
Vaša somišljenka iz Podkraja.
Govorniške vaje.
Bodimo odločne Slovenke in pogumne braniteljice sv. vere in nedolžnosti!
Drage tovaršice! Bodimo odločne Slovenke! Zavedajmo se dolžnosti, braniti naš
mili materni jezik. Čas je pokazal, da mora tudi ženska mladina stopiti na branik slovenskega naroda.
Neki deklici je njena učiteljica pri izstop
iz šole za slovo povedala to-le: Deklica draga! Do sedaj si bila pod mojim pokroviteljstvom, a sedaj, ko boš stopila v svet, nikar ne pozabi: 1. da si krščanska deklica, 2, da si slovenska deklica, 3. da si kmetska deklica.
Tovaršice drage ! To Vam kličem danes tudi jaz. Kot krščanska dekleta smo dolžne braniti svoje versko prepričanje in svojo dekliško čast. Napade na našo sv. vero in duhovščino moramo odločno zavračevati. Zavedajmo se tudi svoje dekliške časti in branimo do zadnjega zdihljeja ta najlepši kras slovenske mladenke.
Kot slovenska dekleta smo lahko ponosne, Kaj lepo se nanašajo na nas krasne pesmi, kakor:	»Slovenskim mladenkam« in »Slovenka
sem« i. dr.
Pa tudi kot kmetskim dekletom se nam ni treba sramovati svojega stanu, ker je imeniten in redi vse druge stanove na svetu. Iz kmetskega stanu je izšlo veliko imenitnih mož. Najslavnejši voditelji narodov so bili v kmetskih hišah doma. Saj pravi pesnik: »Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov; vse mati kmetska je zibala, iz kmetskih so iz šli domov.«
Sklenimo torej prijeti za orožje in sukajmo uma svitle meče, da se bodo uresničile lepe besede slovenskega pesnika: »In bodo združili otroci slovanski, se v rod velikanski nasprotnikom v strah. Oj takrat pa bodo mladenkam se vila, prekrasna vezila v preslavni spomin«.
Torej na delo z združenimi močmi! Mnogo uspeha vam želi
Slivniška mladenka.
Drobtinice.
Slovarček najnavadnejših tujk.'
Ciankalij: grška beseda (cyan—kalium), je bela, prozirna, kockasta, lahko topljiva tvarina, ki je strahovit strup. Rabi se za pozlače-vanje in posrebrevanje pri fotografijah itd.
Ciklon od giške bes. Kyklon — vrtinec. Ciklon se imenuje strašen vihar, ki se suče kakor vijak. Vodo na morju in pesek v puščavi vije in suče tako, da sta podobna velikemu drevesu. Kakor živo hrastje gredo ti zračni stebri naprej ter vničijo vse, kar dosežejo. Ob vročih dnevih vidiš včasi, kako se naenkrat zasuče prah na cesti, to je le medla podobica strašnega ciklona.
Cilinder od grške besede kylyndros — zvitek. Stari Grki niso imeli knjig kakor mi, ampak so rokopise zvijali, kakor mi polo papirja. Cilinder pomeni tudi valj in valju podoben visok klobuk, ki je prišel iz Francoskega nam.
Ciničen, od grške besede kyon-kynos — pes; ciničen človek — brezobrazen, skrajno drzen človek. 1
1 Primeri št. 13, str, 207.
Cistercijanci, panoga benediktinskega reda (»sivi menihi«) od francoskega mesta Cisteaux — dandanes Citeaux (beri SitO).
Koliko moč ima solnčna svetloba? Če bi hoteli solnčno svetlobo nadomestiti z navadno lučjo, bi morali na vsak četvorni centimeter solnčne površine postaviti 319 tisoč gorečih sveč. Površina solnca je pa tako ogromna, da bi parobrod, ki preleti po 36 kilometrov na uro, potreboval celih 14 let, da bi obišel solnčno oblo. In na tej ogromni obli bi moralo na vsak četvorni centimeter priti 319 tisoč gorečih sveč!
Koliko je star konj ? Najstarejše poročilo o konju kot domači živali imamo iz leta 2155 pred Kristusovim rojstvom in sicej iz Kitajskega. Takrat je vladal ondi cesar Simung, o katerem se pripoveduje, da je prvi učil konje jezditi.
Gob je na celem svetu okoli 360 tisoč vrst; od teh jih je kakih 9000 bolj znanih in med temi 8000 vžitnih.
n


mm
mmm
*.?,■ S-1"*
m
lš
lil
■mi
Ustonouljzna 1.183S.

&
&
Telefon 113.
Trgovina
tl
m
m
i' ~
ImU
tiskapne sV.Cipila
Maribor, Koroška cesta 5
je otvorila na novo prodajo papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin ter priporoča:
hancelijshi, honcepni, pismeni, dokumentni, ministrski, ouitni in :: imruani papir. :: Trgovske knjige v vseh velikostih črtane z eno ali dvema kolonama v papir, platno, gradi ali pol ušli nje vezane. ][
Štambilje pečatnike vignete, (Siegclmar- <» ken) za urade in privatne izvršuje se v najkrajšem času. Trpovci m preprodajalci imajo en nros-cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
Pred durmi je zopet novo leto in treba bo zopet obnoviti naročnino na »Naš Dom« za leto 1912. Že danes smo priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo naročnino.
Ob novem letu imamo v tiskarni neizmerno veliko dela, zato prosimo cenjene naročnike, d a bi nam poslali naročnino za leto 1912 že pred novim letom, kolikor jim je to mogoče. Po praznikih namreč in po novem letu se nam delo v upravništvu grozno kupiči, da ga mnogokrat pri najboljši volji ni mogoče sproti opravljati. Le pomislite, če nam 5000 naročnikov pošlje denar v par dneh, koliko vpisovanja! To da dela za več tednov, in pri tem se kaj lahko zgodi, da kak novi na rožnik dalje časa ne dobi lista. Ako pa se začne naročnina pošiljati če v decembru, se vpisovanje poslanega denarja lepše razdeli in bolj mirno izvrši, kakor če pride po 300 naročnikov naenkrat. Zatorej prosimo še enkrat, da se začne pošiljati naročnina prej ko mogoče.
Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančno izpolni. Ime in stan morata biti razločno pisana, ravno tako tudi pošta.
Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedo »Položnica« besede: Star naročnik; novi naročniki pa naj na istem mestu zapišejo besede: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico: Nov, ali: Star, ako kdo pošlje denar po nakaznici. Zakaj pa to? hode marsikateri vprašal. Zato, da novi naročniki list pravočasno dobijo. Ako stoji na položnici beseda: Star, se položnica lepo odloži in se naročnina vpiše šele pozneje, ko je manje dela. Ako pa najdemo na vrhu položnice besedo: Nov, vzamemo položnico takoj v roke in novega naročnika napišemo na naslovno polo, da list takoj dobi. Ako pri novem naročniku manjka beseda: Nov. potem se išče njegovo ime med starimi naročniki, in še-le takrat, ko ga med starimi naročniki ni najti, se spozna, da je nov, in se mu začne pošiljati list večkrat mogoče še-le čez 14 dni. In koliko nepotrebnega dela nam to napravi, če moramo večkrat po četrt ure iskati kako ime med starimi naročniki, kjer ga ni, predno spoznamo, da imamo opraviti z novim naročnikom! Torej cenjeni naročniki, ne pozabite na besedi: Nov, ali star! S lem nam prihranite veliko, veliko dela.
»Naš Dom« bo stal, kakor do zdaj, 2 kroni na leto.
Uredništvo si bo prizadevalo list v novem letu še spopolniti po vsebini, da bo res zanimiv in poučen. V katerikoli hiši so mladi ljudje, naj bi našel prostor tudi »Naš Dom«. Slovenska mladina, okleni se svojega glasila — »Našega Doma«.
Uredništvo in upravništvo.