Tedenske novice Sijajen potek Marijanskega kongresa t Ljubljani. Minulo soboto, nedeljo in pondeljek je cela Slovenija na. najveličaslnejši način dokazala svojo globoko ljuUezen in vdanost do katoliške cerkte in neomajno zveatobo katoliškemu svetornemu in verskemu nazoru. V Ljubljani se je vršil I. kongres Marijinib družb, ki je potekel «ijajno. Udeležile so se ga nopregledne množice ljudstva ic Kranjsk«, Prdkmurja im ma.š,t acieae Štajtrske. Ncpozabni bodo ostali ti dneri rsem udeležcncom. Kongres se je pričel t soboto. Ta dan sta prispela ˇ Ljubljano dva odlična gosta in siccr rimski kardinal Janez Cagliero in apostolski nvmcij v Beogradu, nadškof Pellegrinetti. Izredno slores^n je bil sprcjem na kolodvoru, kjer ju je pričakoTalo poleg cerkvenib in svetnih dostojanstvenikov tudi nebrojno občinstvo. — Zvečer ob šestib. se jepričel pravi kongres t stolni c«rkvi. Papežev zastopnik, nuncij PelJegrinetti je zapel »Veni sancte Spiritus« in opravil molitev za blagoslov foožji. Ljubljanski vladika dr. Jeglič je pozdravil nayzoče v Marijinem imenu, ntto pa je podelil nuncij; z Najsvetejšim sv. blagoslov. — Nedelja je bila določena raznim zborovanjem, ki so se začela s sy. mašo y frančiškanski cerkvi, katero je pel kardilanl Cagliero. Ob 10. uri se je pričelo slavnostno versko-prosvetno zborovanje v veliki dvorani hotela Union. Že pred določeno uro so gostje, osobito Štajerci, napolnili dvorano. Zborovanje je otvoril g. prior Učak, g. profesor Dolenc je prečital 12 pozdravov, katere so poslali kongresu skoro vsi jugoslovanski škofje in minister prosvete dr. Korošec, ki se, žal, zborovanja ni mogel osebno udeležiti. V imenu Štajercev je zborovalce pozdravil g. stolni dekan iz Maribora, dr. Iv. Tomažič. Prinesel je pozdrave Lavantincev, ki vneto in otroško časte nebeško Mater; ta ljubezen jih je napotila, da so se prišli poklonit Njej na Marijin kongres. Posebno je še pozdravil kongres v imenu lavantinskega vladike dr. Karlina, ki je na kanonični vizitaciji na Koroškem ter se ne more kongresa osebno udeležiti. Nastopilo je še mnogo govornikov, na koncu zborovanja so pa bili z navdušenjem sprejeti udanostni pozdravi sv. Očeta, Njegovemu Veličanstvu kralju in kraljici Mariji. Popoldne so se vršile slavnostne večernice, v kapeli Marijanišča so pa imeli duhovniki svoje stanovsko zborovanje. — V pondeljek so se zborovanja nadaljevala. Možje in mladeniči, člani Marijinih družb so zborovali v dvorani Ljudskega doma, žene in mladenke pa v dvorani hotela Union. Dijaške kongregacije so zborovale v kapiteljski dvorani. — Popoldne se je vršilo na Valvazorjevem trgu slo^esno kronanje Marijinega kipa z Jezuščekom in slovesna posvetitev slovenskega naroda Mariji. Veličasten je bil ta prizor pred nepregledno množico, katere ni mogel obseči obširen trg. Kronanje je izvršil nuncij Pellegrinetti nato pa je pred kronanim kipom Marije ljubljanski škof dr. Jeglič počasi in s poudarkom bral posvetitev slovenskega ljudstva Mariji. Bil je res ginljiv trenut&k, poln mogočnega in pretresujočega vtisa, ko so tisoči in tisoči slovenskih mož in fantov, žen, mater in deklet, došlih od vseh strani slovenske domovine, za svojim škofom na glas molili posvetitev. Okrog 3. ure se je-razvila iz Valvazorjevega trga slovesna procesija, katere se je udeležilo nad 60 tisoč ljudi. Zastav in bander je bi!o v procesiji o.krog 250. Sprevod se je vil po ljubljanskih ulicah do Rakovnika, kjer se je ustavil pred novozgrajeno cerkvijo. Zvečer ob 8. uri se je vršila v dvorani Uniona slavnostna akademija, katere se je udeležil papežev nuncij, škof Jeglič, veliki župan Šporn in druge odlične osebnosti. Duhovniške in ecrkvcne vcsti. Župnijski izpit so napravili ti-le gg. kaplani: Jakob Bohak, kaplan t Jarenini, Vlado Capuder, kaplan v Žetalah, Joško Kuk, kaplan na Hajdini, Franc Molan, drugi kaplan pri Sy. Magdaleni y Maribdru, Ignac Nadrah, kaplan pri Sy. Trojici v Slov. gor., Franc Ostrž, provizor pri Mali Nedelji, Jožef Rehar, kaplan t Prevaljah in Payel Vesenjak, kaplan t Ločah. — V mariborski frančiškanski cerkvi se bo obhajala kot spomin na sedmo stoletnico vtisnjenja ran sy. Frančiška tridnevnica in sicer začetek bo že v nedeljo dne 14. i. m., potem v pondeljek, 15., torek 16. in v sredo 17. septembra. O čem največ govorijo po Marijboru? Največ »e po Mariboru goyori o občinskih Tolitvah. Nemci in nemškutarji so se strnili y »domačo gospodarsko stranko« in bodo napeli yse sile, da bi sprayili y občinski «yet precejšnje šteyilo syojih odbornikov in tako pokazali Neincem y Aystriji, češ: Maribor ima ycndarle ncmško lico. Proti Nemcem in nemškiitarjem so se zdnižili ysi narodno čuteči in osnovali Narodni blok, katerega naloga je, pri teh obcinskih yolityah zastaTiti yse narodne moči, da bo obdržal obmejni Maribor tudi na eunaj strpgo slovenski značaj. Prepričani smo, da bodo t Mariboru živeči Sloyenci storili syojo dolžnost in yolili y nedeljo, 21. t m. t prvo šlainjico, ki j« škrinjica Narodnega bloka. Nevaren ogenj y Mariboru. V petek zvečer Je nastal v Gotzovi pivovarni Tsled kratkega stika v oddelku transformaforjev požar, ki bi lahko imel strašne posledice. Le bitri pomoči gasilceT se je zahvaliti, da je bila nevarnost ¦cdvrnjena. V omenjenem oddelku je bilo okali 10 sodor olja, ki bi lahko eksp'odirali, da jih niso gasilci pravočasno odstranili. Ogenj je bil hitro pogašen, vejvdar znaša škoda prMižno 200.000 din. Novi župani. Izvoljeni so: v Sromljah Miha Matjašič, v Gornjemgradu Ivan Volovšek, v Novištifti Janez Sale, y Bišu Janez Krajnc, v Ragoznici Jožef Kolarič, v Cinžatu Andrej Hauptman, v Podlehniku Simon Svenšek, v Topolšici Matevž Potočnik, v Velenju J. Zabukovnik, v Konjicab okolica Anton Toman, v Bezini Franc Pavrič, v Tepanju Jožef Prosenak, v Zrečab Josip Wintar, v Rečici Marko Blekač, v Gočovi Vincenc Kronvogel, v Spodnjem Dupleku Franc Jurša, v Brestrnici Karol Ramot, y Ljujbnem v Saviniski dolini ,osip Zagožen. Vsi so odlični pnistaši SLS. Za župana v Razyanju je bil zopet enoglasno izyoljen dosedanji župan g. Mihael Kac. Starši iz incsta in dežcle, ki morate osikAeti za novo šolsko leto svoje otroke s knjigami in drugimi šolskimi potrebščinami, vse dobite v veliki izbiri po kolikor mo- goče niokiii «en«h y »»yi podrueiiici Ci?ik>v« *lskazn(, Alekaandrova c«sLa 6 (y Bovem ban'čn«m poslopju, Hasproti frančis.iianski cerkyi). Vse šolske potr«b$čm<* razen knjig, dobite kakor dosedaj še tndi aanapT«j v stari prodajalni Ciriloye tislcarne, Koroška cesta 5. Dijajvi, ki obiskujelc gimnazijo, realKo, učikljiščt, trgovsko in meščansko šolo, vse šolske knjige, ki so do-ločene za šolsko leto 1924-25 dobite v novi prodajalni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 — nova banion palača. Tam, kakor tudi še v stari, dijakom že tako priljubljeni prodajalni Girilove tiskarne v Koroški cesti 5 so na izbiro vse druge šolske potrebsčine, zvezki, per©sa, svinčniki, šestila, risala, risalne deske in risalni skladi itd., vse t*č*« f šolskih predpisih. Cene kolikor mogoče najnižje, p»str*žba točna in v razširjenih prostorUi še hitrejša. Zato pričakujemo ob začetku novega šolskega leta vašega preobilnega .tibiska. Pomenljiva slovesnost pri Sv. Petru niž« Maribore. In zopet se je oblekla naša cerkev prazaično dne 28. rr. m., ko je sprejela šest nevest, ki so se zaročile z nebeškir.i Ženinom. V zatišju našega sloromnega, pa zato m iensko mladino ze!o pomembnega sarrvostana so se pripravljaJ^ na svoj vzvišeni poklic. Njim, kakcr vsem njihovim sorodnikom bo ostal ta dan v trajnem spominu. Bila je tiha, a čudovito lepa pobožnoat, l&i je tako blagodejno vplivadi na našo, od življenjskih viharjev razburkano dušo. Vsa slovesnost pa je dobila poseben sijaj po navzočnosti pr«vzvišenega vladike g. dr. Andreja Karlina, ki je v prekrasnih besedah razložil pomen, namen in vrednost redovniškega stanu. Obredom preobleke in obljub |e sledila tiha sv. maša. Med gcsti smo opazili č. g. kurata h. Golnika in pa našega dobrega vzgojitelja redovniškega značaja g. Antona Ravšla, župnika iz Cirkovc. Vsa slovesnost bi se vršila še lepše, ako ne bi bil motil dež. Pa nič ne stori. Pravijo, da so take neveste bogate; naše so se sicer odpovedale vsemu posvetnemu bcgastvu, pa upamo, de bodo na čednostih tem bogatejše. Samostanu in njegs vrlemu vodstvu pa želirno zopet in zopet obilo božjega blagoslova. Bog plačaj vsem za prelepo duhovno Yeselje, ¦ki smo ga bil deležni na imenovani danl Kaj poročajo iz Vurberga? Kakor po drugod, tako je zadnji čas tudi pri nas bilo več velikih nalivov in nekaf toče smo imeli dvakrat. Toča je precej oklestila vinograde, kateri letos itak ne kažeja kaj zelo obilnega. Ker smo bolj v hribih, so vsled hudih nalivov posebno trpele ceste, ki so po Krčevinah skoraj nerabne za vcžnjo. P« kaj to, saj imamo sedaj novega župana gospodarske, pardon: demolcratske stranke (koje vodja je g. nadučitelj Lešnik, velik demokrat), kateri si je gotovo v svoji 14dnevni agitaciji lahko vsa pota ogledal, sedaj pa naj l« pokaže s svojimi močnimi svetovalci in g. nadučiteljem, kako se bodo pobrigali za svoje volilce. Torej: g. nadučitelj, g. župan in gg. svetovalci, pek in gostilničar, n« delo za blagor občine, pa ne samo pri glažkul — Volilec. Novice od Sv. Barbare v Slov. gor. V Žikarcih poleg Sv. Barbare v Slov. gor. se je pretekli teden ravno na svoj 11. rojstni dan obesil Janez Vindiš. Nesrečni, pornilovanja vredni deček se je pripravljal na birmo, ker ni dobil botra, se to navaja za vzrok samomoraj. Pred usodnim dnem je še izjavljal, da itak ne bo rabil botra, ker ne bo šel k birmL E>rugo jutro so ga našli na drevesu obešenega. Naj je glavni vzrok eden ali drugi, nedvomno je, da so nesrečne družinske razmere mnogo pripomogle k temu. — Umrla je pos«stnica S. Nerath v Veliki Zimici in Jurij Kmetič v Spodnji Korervi. N. p. v m.! Že zopct požar y Račjem pri Mariboru. jMirnjdi četrtek po noči je uničil požar streho na gospcdarskem poslopju posestnika Lašič« v Račjem pri Maribo>ru. Le požarnkn brambam, ki so pribrzele takoj na lice nesreče, »e je zahvaliti, da se ni oklenil požar večjega. cbsega. Ravno Račje beleži letos že ealibog precej požarov. Smrtno se je ponesrečil pxi zgradbi železnice inž. li. Lenarčiča v Ribnici —Brezno tamošnji delovodja Mibad Narat. Dnc 27. avgusta t 1. sta s tovarišem stavila profile za nadaljno betoniranje, kar pridrvi z veliko brzino po strmini štor, katerega korMiina je Narata pahnila v šest metrcv globoki prepad. Padel je tako nesrečno, da je zadobil težke telesne poškodbo na prsih, na glavi ter levi roki. Prepeljain je bil takoj y mariborsko bo!nišnico, kjer je dne 5. septembra podlegel smrtnim ranam. Na željo svoje ljube nvu matere in »orodnikov je bil prepeljan na domače pokopališče v Razvanje, kjer je bil dne 7. I. m. ob udeležbi velikanske množice ljudstva ter ob spremstvu požarne brambft, katera ga je prostovoljno spremljala na eadnji poti, položen k večnemu počitku. Bodi Tir dragi Miba, domača zemljica labka, žalujočun ostalim pa naš« ¦skreno sožalje! Veliko neurje s t«ž«. Pcmic« nad Muto.- Vsak teden j« čitali y easnikib o naliyih in poplavah na Spodnjem Štaj^rskem ter o škodi, ki jo dela toča na poljih in po vdnogradih. Tudi tukajinji kraj ni izvzet. Dežeyalo j« z malimi presledki yso pomlad in celo poletje, tmes yihar, in tudi toča je že bila tu meseca junija. Zadnji tfden avgusta je zapadel y rrhovih Golice velik sneg, nastopil je hud mraz m pastirji iz bližnjih krajev so morali gnati živino, 600 glay po številu, s planine v nižino. Ljudje so govorili, bomo imeli vsaj jesen lepo in subo, kcr je tako zgodaj prišel sneg. A zdi se, da danes stari pregovori in pratike nimajo več veljavc. Govorica gre, svet je danes znorel, je pa tudi vreme znorelo. Dva dneva, angelska nedelja in 1. september predpoldne sta bila pray prijazna, jasna in mirna. Nihče ni slutil kaj hudega. V pondeljek, 1. septembra popoldne proti 4. uri so se ob vrhovih Špajke v smeri od Wolfsberga proli Ivniku začeli kopičiti sumljivi temni oblaki, slišalo se je votlo grmenje. Nevihta se je obrnila proti Ivniku, na~ ttala je popolna teina, bliski so švigali, v oblakib jc hrumelo, znamenje, da se bliža &c hujša lda uxa. Naenkrat obrne rihar pogubonosne tenm« oblake nazaj čez Radvanje in Sopoto pioti DraTograidu. Rayno nAd Mla- kami se vlije slrahovita ploha, vikar je lomil drevje in m dobri poi uri je toča uničila cele Mlake in ostali del -perniške župnije, deloma tudi Ojstrico. Kako je bilo v sosednih oMinah, je trenutiio še neznano. Toča je ležala na prostem 10—20 cm na debelo, pod kapom seve *eč. Danes, 2. septembra je je &e yse polno okrog po njiffah in travnikih, dežuje pa neprenehoma dalje, Bistrica je zopet močno narastla. Raztrgane so ceste in poti, sadje leži na tleh, žito, ki v planinskih krajib sedaj dozoipeva, je pomandrano v blato. Posestniki onstran državne meje so takorekoč bcrači, prodati ne morejo ničesar, ker je meja zaprta, sedaj so še pa ob vsakdanji kruh. A tudi tostran meje ni nmogo bolje glede dohodkov. — Ubogo ljudstvo plačaj davke, prispevaj za razne dobrodelne namene, bolje povedano fehtarije, plačuj drago svoje potrebščine, a denarja ni kje dobiti. Cena živilom an obleke gre vedno kvišku. Vrhu tega še zli duh vremena uniči kmetu one poljske prideike, ki si jih s težkim delom pridobi. Čudne čase smo doživeli! Vcselo in žalostno od Sv. Ane v SIov. gor. Bralno društvo je dne 31. avgusta 1924 praznovalo 25 letnico avojega obstanka z dobro uspelo prireditvijo »Pod varstvom Matere Božje«, ter burko »Prepirljiva soseda«. — To slavnost je počastil s svojim obiskom njega ustanotfitelj, č. g. profesor Ernst Trstenjak, ki je imel slavnostni govor. Iskreno se mu za njegov trud zahvaljujcmo. imamo popolnoma nov oder ki ga hočemo dobro izrabiti, pripravljamo se že na lepo igro »Junaška deklica«, oa kar vse sosede in prijatelje že davno vabimo. — Dne 1. t. m. popoldne je razsajala huda nevihta, med nalivom se je pojavila tudi toča, a najhujše je zadelo Karla Žlebingerja, strela je urezala y njegovo hišo ter upepelila ostrešje in ves živež; spodnjo stavbo so ubranili, zavarovan je le malenkostno. Škoda je velika. Priporočamo ga usmiljenim srcem. To j« že tretji slueaj v naši župniji. V župniji Sv. Marka niže Ptuja je šest občin; za občinskc volitve je bila y občinah Borovci, Bukovci, Sv. Marko, Prvenci in Zabovci vložena samo ena lista in sioer lista SLS. Župani y teh občinah so tedaj pristaši SLS. V občini Stojnci je pa bilo vloženih kar pet list; hudomuhneži so te občane zato pikali, naj vendar še vložijo šesto listo, da jih bo ravno pol ducala. A za župana je tudi v tej občini izvoljen vrl pristaš SLS, g. Franc Rožmarin ml. Tako ima ta župnija y vseh obeinah za župane somišljenike SLS. Malenkostno zavarovanje — a velika škoda. Strela je urezala med nevibto v poslopje posestnika Antoliča iz Ptuja. Hlevi in sploh gospodarska poslopja so postala žrtev požara.. Govejo živino so oteli, a zgorelo je šest prašičev. Antolič je bil zavarovan y primeri s škodo za malenkostno svoto. Novice od Sv. Bolfenka v Stov. gor. Dolgo časa so nas vznemirjali neznani tatcvi; nasfopali so tako drzno, kar o belem dnevu, da si ljudstvo ni več upalo, iti zvečer spat, ampak še pozno v noč so možje in ženslce pred bišami sedeli in stražili. Zdej smo vendar rešeni giozne nadloge: orožniki so dva nemarjaka zaprli, bila sta gotovo člana tatinske družbe. — Toliko trpljenja, kot letos pri spravljanju krme že ni bilo gotovo 50 let; ceste iz travnikov so podobne jezerom, živina gazi do trebuha v blatu, vozovi kar izginejo v neskončrvih globinah, vse vsled prevelikega deževja. Seveda je tudi brezskrbnost sokriva na nesrečnem stanju naših cest. Več let se nič ni pcpravljalo sproti, vedno se je misldlo: Bo že šlo, pa šlo je vedno bolj navzdol. Treba bo krepkega dela, pomagati bodo morali vsi, drugače bodo pesniški travniki za nas zaprta dežela, apravljanje krme bo nemogcče. — Pred kratkim smo irr,&li ogenj v Bišečkem vrhu, na dozdaj še nepojasnjen način sta pogoreli zjutraj ob treh dve viničariji g. sveinika Kronvogeln?'. Morda je v prazni koči prenočil kak ponočnjak ali kosec, ki si je zjutraj pred odhodcm prižgal cigarefo in vrg<4 tleoo šibico v suho listje. — Vptujski bolnišnici }e zadnji torek umrl 21 let stari Mirko Škorjanec, bil je v štinh dneh zdrav in mrtev. Letos pri naboru je bil odiiran za vojaka, nevarna kila, ki jo je dobil pri košnji, mu je ugasnila mlado življenje. V bclmišnici so ga sicer operirali takoj, pa bilo je že prepozno, bolezen je bila neozdravljiva. — V nedeljo smo občudovali prekrasni sprevod, v katerem so sosedni Andraževčani voz>ili svoje nove zvoncve iz Maribora k Sv. Andražu. Vozovi, konji, bicikli, družice, vse je bilo okusno in bogato okinčano, staro in mlado je bilo navdušeno, mladina je celo pot veselo prepevalo. Eog pa je dal prijazno sclnčno vreme, da je bilo veselje popolno. Bolfensld zvonovi pa &o jim peli bratovsko dobrodošlico. — Naše prosvetno društvc prireja inesečne scstanke za faivte in dekleta posebej. Dekleta kažejo resno zanimanje za svoja predavanja, le fantje se ne nvorejo zbuditi iz svojega spanjav vedno si še domišljujejo, da jim izobrazba ni pctrebna. Toda fantje, iz nič ne bo nič. Svet ne bo čakal, kdaj bote vi prišli do pravega spoznanja; šel bo preko vas svojo pot naprej. Obiskujte redno in številno svoje sestanke, nekaj se boste pri vsakem sestanku nauoili. Novice iz Cvetkovc. Pa naj kdo reče, da tudi mi ne napredujemol Pred kratkim smo si ustancvili novo gasilno društvo ter si nabavili lastno brizgalno, kar pač v sedanjih razmerah ni lahka reč. Sedaj imamo tudi že novi Gasilni dom, kateiega blagoslovitev se je vršila v nedeljo, dne 7. t. m. Po končanem obredu je imel domači č. g. župnik jsdmat govor, v katerem je obTazlcžil pomen in dolžnosti gesilnega društvn. Nato se je razvila prosta zabava, ketera bi se skoraj končala s pretepom. Le treznosti naših fantov se je zahvaliti, da se ni zgodilo kaj hujšega. Prišlo je namreč nekaj zloglasnih sirovežev in pretepačev od Sv. Marka, kateri so začeli divje streljati kot pcnoreli. Žalibog, da smo celo med godbo od Sv. Alarka zapazili nekaj takih junakov, ki so kar aa godbenem odru začcli streljati iz samokresav. Fantje, spametujte se vendar že enkratl Po- kažite na drug način svojo moč in korajžo. Saj imate zadosti priložnosti. Pristopite rajši k Orlu, kjer si lahko vedrite duha ;n krepke telo. Ljudje vas bodo hvalili in z veseljem gledali; ne pa se vas bali in se zgražali nad vami. Saj vendar ne živimo več v onih časih, ko je še ptujski Hutter širil svojo šnopsarsko omiko med nami. V Zrečah je umrl kmet Rožen Janez, cerkveni oče, ubožničar, častni član občine. Oboinski odbcrnik je bil 36 let. Živel je 67 let. S tem pa je že tudi povedano, da je bil mož ugleden in vsestransko spoštovan. Še ob času bolezni je komaj pričakoval, da ga priljubljeni mu »Slovenski Gospodar« pokratkočasi. Naj tcrej »njegov« list priobči žalostni dogodek pri družini. Svetila mu večna lučl Občinski volilni boj v Slovenjgradcu. Tudi pri nas, kjer je močno pretila nemška nevarncst, smo občmski volilni boj dokončali z lepim uspebom za SLS. Napredovald smo za tri odbomike. Nemci so si na vse mogoče način& prizadevali, da bi dobili oboinsloo gospodarstvo v svoje roke, toda slovens.ke združene stranke so dobile relativno večino. Demolkrati so na vsalc način hoteli imeti župana, toda sreča |im ni bila naklonjena, ker županom je bil izvcljen g. Franjo Cajnko (SKS), vinotržec. Nekaj o volitvi novega župana v občini Legen pri SlovenjgTadcu. V Legnu je bil izvoljen za župana posestnik g. Franjo Hribernik, vrli narodnjak in načelnik ofcrajne Kmečke zveze. Nasfnrotna klika pod vodstvom tamošnjega kovača, nemčurja Maksa Murkota, je delala celi čas, odkar je bila sestavljena, cziroma vložena lista SLS, s polno paro, da bi jo ovrgla in razveljavila. Kljub obupnim naporam se jim to ni posrečilo, kalcor tudi ne ovreči izvolitve novega župana. Njih dolgi nosovi, katere so še pred 14 dnevi taJ.o mcgoono vihali, so se jim sedaj klaveino pobesili. — Opazovalec. Poroka. Iz Celja poročajo: Dne 3. t. m. se je poročil na Brezjih g. Rupert Kompan, uradnik Ljudske posojilnice, predsednik celjskega Orla, tajnik Izobraževalnega društva, s pridno Marijimo družbenko Marijo Čater, posestniško hoi na Doberni pri Celju. Poročal ju je č. g. Anton Cestnik. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče mlademu paru! Razno iz Rečice ob Savinji. Dragi »Slov. Gospodar«, sprejmi iz našega kraja nekaj novic. Dne 7. septembra, smo imeli pri nas volitev župana in 4 svetovalcev. Za župana je bil enoglasno izvoljen stari naš župan gosp. Marko Blekač, posestnik; županovdm namestnikom pa g. Maks Štiglic, posestndk in gostilničar, Rečica; svetovalcem pa g. Ivan Zajc, posestnik, Dobletina, g. Alojzij Jeraj, posestnik Rečica in g. Franc Pezar, posestnik. — Vsi izvoljeni so pristaši SLS. Te dni bodo vlivali za našo župno cerkev 3 bronaste zvonove v skupni teži 54 met. stotov. Da dobimo že enkrat zaželjene zvonove gre v prvi vrsti zahvala nabiralnemu odboru, čigar člani so bili: g. Marko Banko, kot predsednik, g. Josip Štiglic, g. kaplan Dušič in g. Alojzij Jeraj. Zahvala gre tudi vsem faranom, ki so darorali lepe zneske. Graditev za novo elektrarno je v polnem teku tako, da bodemo imeli razsvetljavo že koncem oktobra. Pri vojalcih v Srbiji je unirl Jože Brezovnik p. d. Borsečki. Nit življenja mu je utrgala nosrečna malarija. Bodi mu lahka tuja gruda, njegovi obitelji pa naše s&žalje! Žalostno in veselo \z Marije Reke. V soboto, dne 28. avgusta t. 1., je preminul daleč naokoli znani gospodar A. Zakonjšek, p. d. Narat. Pokojni je bil izrazita osebnost po svojem značaju. Kot mož stare korenine je bil globokoveren, sicer pa tudi izobražen. Prebiral je marljivo poleg raznih knjig vse naše liste: »Slovenca«, »Stražo«, »Slov. Gospodarja« itd., pa tudi kmeHjsko-strokovne in mladinske ter nabožne liste. Bil je svoje dni župan, okrajni odbornik in član krajnega šolskega sveta ter cerkveni ld]učar. Vsled svojega mcdro-odločnega^ nastapa je užival vs&splošno spoštovanje ne le v domači fari, oziroma občini, temveč daleč na okoli. O njegovi priljubljenosti je pričal veličasten sprevod, kakor se ga tukaj redkokedaj vidi. Slovesno sv. mašo-zadušnico je opravil domači č. g. župnik ob asistenci sosednih čč. gg. župnikov iz Gomilske in Št. Pavla. V nagrobnem govoru je domaoi č. g. župnik posebno naglašal njegovo otroško zaupljivo pcbožnost do Matere božje. Prav na sobotni dan je še hotel zadnjikrat prejeti sv. popotnico, nakar je mirno v Gospodu zaspal za vedrvo. Pokojni je bil dobrotnik farne cerkve in vsakokratnega župnika. Bodi mu ohranjen blag spomin! Njegovi potrti družini nale sožalje! — Županom je bil tukaj izvoIjen lunet Janez Pišek p. d. Dušak. Njegov namestnik je Martin Laznik, p. d. Čerje. Oba sta vrla pristaša SLS, kakor tudi vsi ostali odborniki. Napredek našc stranke v okraju Gornji grad, So— štanj, biov. Gradec in Marenberg. Pri obč. volitvab }e SLS v riavedenih okrajih obdržala vse prejšnje postojanke, pridobila pa tržke občine Gornji grad, Ljutmo, Velenje in Vuzenico. Nasprotnikom je iztrgala iz rok kmečke občine Topolšdca, Šmartin prl Slov. Gradcu,. Razbor, Sv. Primož na Pohorju, Brezno, v neštetih ofočinah se je ojačilo posestno stanje. Sldep in rezultat volitev je: v okraju Gornji grad vse občine v rokah SLS,. v okraju Šošlanj vse, razen mesta Šoštanj, v okraju Slov. Gradec vse, razen mesta Slov. Gradec, v okraja Marenberg, ogromiia vcčina občin v rokah SLS, le iu.*ikaj občin, kjer komandirajo liberalni kapitalisti, jt ostalo kakor od nekdaj, še v liberalndh rokah. V okraju Gornji grad sta se vršila preleklo nedelj« d"va zelo dobro obiskana shoda v Solčavi in v Nazarjih. Na obeh shodih je poročal poslanec Pušenjak, ki je okširno razpravljal o programu nove vlade in o bodoččs* delu. Povsod so zborovalci izrekli zahvalo in zaupnieo Jugoslovanskemu klubu z željo, da se bori i nadalje za pravice ljudstva. Zborovalci so po govoru zahtevali pojasnila v vojaških zadevah, glede agrarne reforme, planinskih pašnikov, gozdne postave, izplačila 20 odstot. ¦bonov itd., ter dobili od poslanca zadovoljiva pojasnila. Sijajna zmaga SLS pri občinskih volitvah v okraj« Gornjigrad. Izvršene so volitve županov v okraju Gornji grad in so v vseh občinah, tudi v trgu Gornji grad, katere so imele občinske volitve 24. avgusta, kot župani izvoljeni zavedni pristaši SLS. Kljub radikalski agitaciji in spletkarjenju nekaterih liberalnih učiteljev stoji naša stranka trdno, njene vrste se množe od leta do leta. Razveseljive cestne razmere. Iz Laškega smo prejeli: Dokolensko blato z okrajnih cest okrajnega zastopa Laško se je začelo prav pridno odstranjevati in pokazale so se na nekaterih progah že precej lepe ceste. Tako se želahko pelješ s kolesom iz Laškega v Zidanimost-Trbovlje, oziroma Loko, kjer je bilo to leto vsled plaza ogTomno delo. Peljaš se pa lahko tudi iz Rdmskih Toplic v Jurklogter. Tudi dobro napreduje okrajna cesta Laško^—Sv. Lenart do Gozdeca, kjer zapaziš že zdavno prepotrebni be~ tonski opicrni zid in ograjo. Hvaležni smo pa občani občiro. Marija-Gradec in Sv. Rupert za prestavo' ceste v Tevčah nad hišo posestnika Lapornika. To je bilo že davno potrebno in je zadeva prav čedno izipadla. Da delo na okrajnih cestah napreduje, gre čast tistim gg. sosvetnikom, k* to cdobravajo. Največ pa okrajnemu cestnemu nadzornikur g. Ivanu Magdalencu, kateri se je pri raznih že davno po- , trebnih betonskih opornib zidovih in ograjah pokazal zelo spretnega in sposobnega. Čast mu dela tudi ravnokar do~ vršena betonska ograja ob pncčelju trga Laško na levem bregu Savinje. Prepričani smo, da bodo gg. sosvetniki ž njim postopali kot se spodobi in s tem omogočili okrajnim cestam lice, ki jim v mili nam Sloveniji pripada. Bralno društvo v Žičah priredi dne 14. in 28: t. m. dve igri: »Dve materi« in »Pri gospodi.« Med odmorotn. igra tamburaški zbor iz Žič. Čisti dobiček je namenjen za nakup zastave Marijine družbe. Uljudno se vabijo posebn« vsi iz sosednih župnij. Šmartin na Pohorju. Srečolov v prid novim zvonovonv se mora preložiti na še nedoločen čas. Obvestili bcmo v časopisih. Le še pridno kupujte srečkel Kadar bodo karie popolnoma razprcdane, naznanimo srečolov. — Župni urad Šmartno na Pohorju. Pred kakima dvema mesecema se je našla večja svota denarja v Lukanji vasi (Slov. Bistrica) pri Korcščevem mlinu. Denar se dobi pri župnem uradu v Makolah. Sv. Peter v Savinjski dolini. Na primiciji g. novomainika Alojzija Ocvirk so nabrali fantje strežniki za šentpeterski orlovski odsek 350 din. Bog živif  POROTNO ZASEDANJE V CELJU. Dne 2. septembra 1924 se je pričelo pred celjskim okrcžnim sodiščem porotno zasedanje pod predsedstvont dvornega svetnika g. dr. Kotnika.  Ubaj. Kot prvi se je zagovarjal radi hudodelstva uboja 24- letni oženjeni posestnik Franc Drcfenik, doma iz Stojnega sela. Do hudodelstva ga je privedla njegova silno nagla jeza, ki dokazuje, da Drcfenik ni ravno pri zdravi pametL Zločin je storil dne 3. junija t. 1., ko je z nožem zaklal svojega sval:a Franca Lončariča. Lončarič je pri Drofeniku oral, po delu sta pa oba svaka pila sadjevec, ki ju j* kmalu opijanil. Ker je bil Lončarič znan ko^t prepirljiv človek, je prišlo med obema hitro do prerekanja in Loin- čarič je začel Drofenika zmerjati. Obtoženec je šel nato v Zgornje Sečovo k Lončaričevem očetu, da bi se prito- žil radi njega. Nazaj grede pa sreča Lončariča, ki je gnal kravo proti domu ter peljal za roko svojega dvaletnega nečaka. Med obema je prišlo takoj zopet do prepira m prerivanja, tekom katerega se je obtoženec tako silno razjezil, da je začel s svojim odprtim nožem brez pomis- leka suvaii v Franca Lončaiiča in mu zadal šest lahkih in tri težke telesne poškodbe. Po zdravniškem izvidu je bila smrtna poškodba na želodcu. Lončarič je imel še toliko moči, da se je privlekel do neke hiše, odkoder ga je odpeljal njegcv oče z vozom na svoj dom, kjer je drugo jutro umrl. Pred poroto je Drofenik svojo krivdo rkesano priznal. Porotniki so potrdili vprašanje uboja, istočasno pa naglasili, da je obtoženec izvršil hudodelstvo v duševni zmedenosti, radi česar je bil oproščen.  Krvavi likof.  Dne 16. maja t. 1. so slavili zidarji pri posestniku Koletiju v Orehovem likof, ki se je končal s krvavim zločinom. Posestnik Perc, sosed Koletijev, je stal na svojem "dvorišču, pcleg njega pa je igral neki Franc Vouk harinoniko. Ko so zidarji začeli vinjeni odhajati, je prišlo m«d rtjiiru in Percocn do pretepa. Pri tem je nekdo udaril Perca s trdim predmetoni na desno stran prsi ter mu presekal desno pljuerwčno odvodnico. Poškcdba je bila smrtna in Perc je kmalu nato dzdihnil. Zločdna je bil obdolžen zidar Jožef Seničar, vendar je njegov sin Ivan, fci se je tudi udeležil likofa in pretepa, hotel celo krivdo prevzeti na sebe, da reši očeta. Toda vse priče so potrdile, da je Ivan sele takrai: pritekel k Percu, ko je ta že zaklical »Jezus, Marija!« in se zgrudil. Obenem so vse priče zelo obremeaflno i7povedale o njegovem očetu. Porotniki so potrdili ioravdo Jožefa Seničarja in ojbsojen je bil na 5 let ječe. Trikratna detomorilka. Strahovito propalost je odkrilo porotno zasedanje dne 3. septembra. Zagovarjala se je 251etna Marija Razboršek w Graho^š nad Laškem, o kateri eibstoja sum, da je umoriia že tri svoje nezakonske otroke. Prvič je bila osumljena detomora leta 1920. Takrat je bila noseča z nekim M. L. iz Belgije, ki je sedaj sam v pismu prijavil, da je Razboršek zadavila svojega otroka. Drugega dtroka je umorila ieta 1923; radi tega zločina je prišla pred poroto, kjer je iala oproščena. Po oprostitvi je služila prd nekem posest- sniku v Št. Rupertu nad Laškem. Ker jo je njena gospo-dinja osumila, da ima neko ljubavno razmerje ter je bi!a njena nosečnost po zdravnilcu iz Celja dokazana, jo je cdpustila iz službe. Ker pa ob gotovem času Razboršekova ie ni porodila, so začeli ljudje govoričiti o skrivnem po-rodu in za zadevo se je začelo zariima... orožništvo. Po dolgem izpraševanju se je končno posrečilo obtoženko pripraviti do spoznanja. Prvotno je zatrjevala, da je otroka živega porodila, toda po porodu pa je umrl in zakopala ga je skrivaj za hišo. Prikrivanje poroda je skušala opra- vičiti s strahom pred strogimi staršd. Otroka je mrtvega imela skritega v kuhinjski omari tri dni, nato ga je zako- pala za hišo, Tcjer so ga orožniki našli pod nekim kam- nom. Pred sodiščem je Razboršek zopet skušala krivdo ublažiti na ta način, da je trdila, da je otrok sam umrl. Ker pa so se sedaj oglasile priče, proti katerim se je po oprostitvi leta 1923 zločinka izjavila, da je tudi svojega drugega otroka umorila, se je začela preiskava tudi v tej smeri. Razjboršek je bdla pred porotnim sodiščem obsojena na dve leti težke ječe. Tako mila kazen jo je doletela le radi tega, ker prvih dveh detomorcrv ni mogoče dokazati, dasiravno je več kot verjetno, da ph je učinila. Nevaren tat.  Dne 4. septembra se je zagovarjal pred poroto zakrk- rtjen tat Anton Kac, 471etni samski krojač, ki pa je svoj poklic že davno opustil in se preživlja samo še s tatvino. Obsojen je bil radi tatvine že mnogokrat, zadnjo kazen je pa cbsedel koncem leta 1922. Svobodo je zopet pridno porabil za predrzne tatvdne. Klatil se je«največ po šoštanjskem in slovenjegraškem okraju ter lcradel po boljših hišah, kjer je slutil dober plen. Najrajši je obiskcval župnišča; župnika v Pcdgorju je okradel štirikrat, vlomil je v župnišču v Šoštanju ter izvršil nebroj tatvin, dokler ga ni zasledila roka pravice. Pred sodiščem je svoje tatvine prostodušno priznal, skušal pa se je napraviti za žrtev vojnih razmer. Znano pa je, da je bil že pred vojno parlcrat obsojen ter je odsedel težke kazni radi tatvine. Njegov zagovor radi tega ne drži in porotniki so soglasno potrdili vprašanje budodelstva tatvine, radi česar je Kac bil obsojen na šest let težke ječe. Mlad ropar. Istega dne je prejel zasluženo kazen drzen ropar Ivan Zagradišnik, 251etni čevljar na Dobrni. Zagradišnik je bil v Ljubljani par dni zaprt, ko pa je bil izpuščen, se je vračal domov skozi Rimske Toplice. Tu je na drzen način oropal 6Oletno Beti Gelb, ki se je sprehajala v zdraviliškem parlcu. Na saractnem kraju jo je napadel, vrgel na tla in ji iztrgal ročno torbico, v kateri je imela 17.000 K in srebrno žepno uro. Po ropu se je vrnil v Velenje, kjer je z oropanem denarjem začel razsipno živeti. Kmalu je padel na njega sum, da je izvršil rop v Rimskih Toplicah ter si na ta način pridobil denar. Ropar je svoje dejanje odločno tajil, pa mu ni nič pomagalo, ker so priče, med njimi oropana Gelb, spoznale v njem zločinca. Obsojen je bil na 10 let težke ječe.