List 102.
Od buč ali tikev kaj.
Ni skor sadeža, da bi ga ne bile „Novice" že omenile in, če je treba bilo, obdelovanje in pridelovanje obširno popisale. Le od buč ali tikev so še celo malo spomnile, čeravno se je že marsikak pre-šiček ž njimi dobro spital. Naj mi dovolijo, da jez po svojih skušnjah kaj povem od tegasadii3 s kterim kmetovavei večidel ravnajo kakor mačoha in ga vsajajo le med druge sadove, koruzo itd. ne dovoljivši mu lastnega prostorčka *),
Po mojih skušnjah niso buče tako malo vredne, da bi jih gospodarji smeli popolnoma zanemarjati, zakaj na majhnem prostoru se jih da veliko prirediti, in porabiti se dajo mnogoverstno. Ne bom govoril od olja, ki se da iz semena narejati, ker to je že zlo nadrobno delo; — opomniti pa moram, da človeku so ravno tako tečna kakor zdrava jed, naj že vživa mlade bučice olupi jene in (^brez pešk) na drobne kerhije zrezane, z oljem in jesihom zabeljene kakor kumare za salato, ali pa popolnoma zrele na ribežnu kakor repa ali zelje zribljene in okisane. -— Razun tega je tudi tista sorta, ki se zavolj svoje podobe »turški turban" (Tiirkenbundkurbiss, cucurbito milo pepo) imenuje , zavolj svojega terdega mesa za kruh pripravna, ako se popolnoma zrela, pešk otre-bljena, na 4 kose zrezana in v krušni peči posušena primeša reženi moki.
Naravnost pa se dajo buče, kakoršne so, oberniti za živinsko pičo, posebno za prešiče* Če se jim more kaj očitati, je le to, da rade gnjijd.
Buč je več sort: so navadne (gemeine) okrogle buče z rumenkastim ali belim mesom; naj s lata eje so buče z belim mesom, veliko bolje so z rumenim mesom; potem so centariee(Centnerktirbiss), tiste debele, gladke, okrogle, v sredi zgorej enmalo vderte buče, ki vagajo po centu ali še več; dinarice (jMelonenkurbiss), ki so dinam zlo podobne; sodča-rice (Tonnenkiirbiss), sodčiku enake buče z rumeno lupino in rumenim sladkim mesom. Zraven teh so še: sladkorne buče (Zuckerkiirbiss), ktere na Laškem pražene (roštane) jedo pod imenom „kuka", — tur-ški turban, kterega sem že gori pohvalil, in pa tiste buče, ki imajo podobo sklenice (flaške) z dolgim vratom, ktere semtertje v nogradih prideljujejo in jih za to rabijo, da po njih pri vehi vino iz sodcov vlečejo. —
Buč pridelovati ni nobena težava; gnoja celo malo potrebujejo. Navadno jih sade med koruzo po 6 do V& čevljev saksebi.
Al dajo se z velikim pridom tudi na posebnem prostoru saditi, takole: Izberi si prostor, kteri ima do vel j mokrote; suha zemlja ne tekne bučam, zakaj one imajo veliko perje in dolge stebla; vse to pa potrebuje dovelj vlage.    Taki bučam vgodni   prostor  se
*) Saj radi jemljemo naznanila domačih kmetijskih skušinj, in za to so tudi ^Novice", da eden diuzemu pove, kar je skusil ali zvedil.    Da tudi buče pridejo na versto, nam je prav ljubo.
Vred.
izorje in povleče; potem se tam, kamor se bo seme vsadilo, po 5 ali 6 čevljev saksebi, narede po pol čevlja globoke in ravno toliko široke jame; v te jame se pomeče dobre, z gnojem pomešane parsti, in potem se v vsako tako jamo po 2 ali 3 zerna — pavec globoko — vtaknejo. Seme pa se pred to noč v vodo verze, da potem hitreje kali, in da se tiste zerna, ktere verh vode plavajo, zaveržejo, zato, ker so gluhe in bi ne kalile. Ko so buče že precej močne sadike pognale, se oplevejo in osujejo. Potem ni ž njimi nobenega dela več.
Slana (mraz) bučam kaj rada škoduje, zato ni varno, da bi jih pred presadil, dokler se je še slane bati. Kdor ima tedaj svoje polje na hribih, in se boji, da bi mu buče ne dozorele, ali komur se je bati, da bi mu miši semena ne pozobale, ta naj pa ravna takole: Jerbas naj napol nanolne s konjskim blatom, na to naj verze dobre vertne parsti dobrega pol čevlja na debelo, in potem naj va-njo vsadi zern kolikor misli. Jerbas naj postavi potem v kak topel kraj , in če je vreme suho, naj zaliva vsejano seme enkrat na dan. Če so sadike dovelj dorastle in se ni več slane bati, se narede na polji jame, kakor sem gori rekel; naj zalije sadikam še enkrat prav dobro v jerbasu, potem naj jih vzdigne s kepo vred in jih presadi tako v jame.   Prav veselo in čversto bojo potem rastle.
Tudi s kumarami in dinami je prav tako ravnati.                                                                  T—n.