MLADI OB KRKI glasilo pionirskega odreda in 00 ZSMS Gorjanski bataljon Osnovne šole Grm Novo mesto VELIKO UČENCEV NAŠE ŠOLE JE LETOS PISALO SPISE ZA NAGRADNI NATEČAJ PIONIRSKEGA LISTA V JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGRAH RASTEMO POD TITOVO ZASTAVO„ ZBRALI SMO NEKAJ TEH PRISPEVKOV, JIM DODALI ŠE ODLOMKE IZ SVOJIH DNEVNIKOV IN GLASILO JE TU. UREDNIŠKI ODBOR -1- MLADI LITERATI IN NOVINARJI Lahko je napisati, kaj smo naredili pionirji - mladi literati in novinarji. Kaj komo še storili? Polni smo načrtov. Bomo uspeli? Literarno-novinarski krožek obiskujemo učenci tretjega in četrtega razreda. 29« nas je. V začetku šolskega leta smo sestavili program dela. Vodja našega krožka skrbi, da ga bomo izpolnili. Največ pišemo pesmice in spise. Z njimi ob spominskih dnevih in praznikih uredimo stenski časopis. Da je časopis zanimivejši, likovniki prispevke ilustrirajo. Mislimo, da so bile naj lepše pesmice o dedku Mrazu, o mamicah, o pustu in 1. aprilu. Prvoaprilske pesmi so bile smešne da le kaj. Tudi pesmice o živalih se nam posrečijo. Takrat roka piše kar sama od sebe. 0 nekaterih stvareh pa je težko pisati. Misel se ustavi in takrat ne gre ne naprej, ne nazaj. Pokličemo na pomoč tovarišico, prijatelja. Beseda, dve rima, pesem ti že kima, veseli se zdaj, prišel si v raj. 2 To je naše geslo. Z dobro voljo premagamo vse težave. Literati se poskušamo tudi v novinarstvu. La naši šoli se zgodi marsikaj zanimivega. 0 tem poročamo v Dolenjski list. Poroiila morajo biti kratka in jedrnata, trikrat krajša kot šolski spis. Zanimiv dogodek je težko kratko opisati. Objavljeni prispevek je največj e plačil^ za naš trud. Takrat je vse sorodstvo ponosno na nas. Pohvalijo nas tudi učitelji. Sodelujemo na raznih natečajih; RKf, Ljubljanske banke, tudi na JPI nismo pozabili. Ta spis pišemo za naš pionirski natečaj. In kaj bomo še naredili? še dalje bomo urejali stenski časopis, pošiljali prispel v Dolenjski list, Cicibana in 'Kurirčka. Brali bomo zgodbe, pesmi in se pogovarjali o njih. Tovarišica pravi, da moramo spoznati, kako pišejo pravi pesniki. Bogatiti si moramo besedni zaklad, da bomo lepše pisali. Spoznali bomo basen. Tam so glavne živali. Pravljico in intervju že poznamo. V goste bomo povabili pravega novinarja. Gotovo nam bo koristilo, kar nam bo povedal. Joj, na našd šolsko glasilo Mladi ob Krki ne smemo pozabiti. Z učenci višjih razredov ga bomo izdali junija. Pohvaliti se moramo, da smo tudi recitatorji. Svoje pesmi smo brali na zboru šole in na kulturnem popoldnevu. Mnogi si želijo postati napovedovalci ali pesniki. Pisali bi samo vesele pesmi za otroke. Še na pamet nam ne pride, da bi nehali hoditi k našemu krožku. Jerneja Štukelj, 3. a Nataša Gabrijelčič, 3. b Maša Karpljuk, 3. c Janja Kovačič, 3. b Erika Vraničar, 3. c Verena Potočnik, 4. c Barbara Plaveč, 4. c Članice literarno-novinarskega krožka - 3 - DRAMSKI KROŽEK Naša 'skupina šteje 26 učencev. Zbrani smo iz tretjih in četrtih razredov. Krožek imamo dvakrat tedensko. Učimo se igrice in krajše prizore za naše proslave. Za novoletno praznovanje smo pripravili igrico Alenke Vrabčeve ::Zadnje sanke dedka Mraza’". Med igrico nas je spremljal s klavirjem-.tovariš Rauch. Pri izvedbi so nam poleg režiuerke pomagali še tovariš hišnik in tovarišica likovnica. Vložiti smo morali veliko truda, da je igra stekla. Največ pozornosti smo posvetili razločnemu izgovoru in sproščenemu igranju. Kaj vse moramo sami prispevati; kostime, šminke, rekvizite. Poskrbeti je treba za razsvetljavo in podobno.. Prav vsak od nas ima svojo zadolžitev in za. nekaj odgovarja. Z igrico smo nastopali šestkrat. Veseli smo bili, če so gledalci poslušali in na koncu predstave zaploskali. S krajšim prizorom smo nastopili tudi za 8. marec. Tovarišica nam je pretipkala igrico Pika Nogavička, vendar se j*> v tem šolskem letu ne pomo mogli naučiti, ker je premalo časa. Učiti se jebomo začeli jeseni, da bo zanimiva, mi pa bomo brezskrbno stopili na oder. S ploskanjem j e poplačan ves naš trud. Takrat zamika igranje tudi ostale sošolce. Draja Marjanovič, 3. d KROŽEK ZA ROČNO DELO - ZA UČENCE 4. RAZREDOV Vsak torek.ose zberemo učenke četrtih razredov med prostim časom v 4. d razredu. V začetku sta bila med nami tudi dra dečka, ki sta kar dobro pletla, pa ju sedaj ni več. 4 Najprej smo pletle. Nekatere deklice so naredile kar lepe šale. Nekaj učenk je pletlo tudi kape in brezrokavnike. Nekaj deklic pa le začne in dela ne cokonča. Za mamice smo naredile mucke za šivanke. Sedaj šivamo. Naučile smo se že razne šive in nam gre delo kar dobro od rok. Naredile bomo prtiček. Pri ročnem delu je prijetno in smo se že marsikaj naučile, kar nam bo koristilo. Darja Kovačec, 4. d VARČEVANJE Sij, sveča sij, ker elektrike ni. Pelji, pelji kolo, ker bencina brez bonov še dolgo ne bo. Zdaj peš borno hodili, s kolesi se vozili, avtomobile pa v garaže zaklenili. Luč bomo ugasnili, si svečo zapalili, elektrike čim manj rabili in s tem devize prihranili. Tako zdaj vsi varčujemo, od dne do dne, dokler se stabilizacijski načrti ne spremene Alenka Elorjančič, 6. b / I • / POROČILO O DELU ZELENIH STRAŽ ~ 5 - Skrb za zdravo okolje in res lepo urejeno okolje je dolžnost vseh. nas, ki obiskujemo OŠ Grm. Zato moramo skrbeti, da bodo zelenice, poti in igrišča čim lepša. Vsaka oddelčna skupnost mora skrbeti za del okolice šole. Treba je pobirati kamenje, smeti, grabiti zelenice, odstranjevati napise, risbe na stenah in vratih šolske zgradbe. Vsak učenec mora vedeti, da ne sme lomit:, grmičkov in hoditi po zelenicah in ne skozi živo mejo. Sklenili smo, da bodo čistili v marcu vsi a oddelki, v apilu vsi b oddelki, v maju vsi c oddelki in v juniju vsi d oddelki. V vsaki oddelčni skupnosti so trijo učenci, člani ;izelenih straž' . Ti učenci organizirajo delo in skrbijo, da je delo v redu opravljeno. Ob začetku in zaključku meseca imajo sestanek s člani komisije za družbeno koristno delo, na katerih dobijo navodila za delo, oziroma o delu poročajo. Ge bomo vsi skrbeli za lepo okolico naše šole, bo okoli nje lepo in prijetno. Janez Kastelic, 5. a MODELARJI Na naši šoli deluje modelarski krožek komaj drugo leto, vendar smo že veliko naredili. Najrazličnejše ladje, avtomobile, letala, zmaje in še mnogo drugega je nastalo pod naširi rokami. Vse to je običajno iz lesa in pomanjšano. H krožku sem začel hoditi ob ustanovitvi. Že prvi dan sem se navdušil in ga ves čas redno obiskoval. Sedaj hodim h krožku že drugo leto in sem že marsikaj naredil. - 6 - Naj zanimivej še mi je bilo, ko sem se kot član modelarskega krožka udeležil tekmovanja modelarjev v Kranju, Na tekmovanj-? sem se pripravljal en mesec. Moral sem izdelati čoln. S prijateljem sva začela najprej sestavljati načrt. Na pomoč nama je priskočil tudi tovariš z načrtom, ki je bil najprimernejši za tekmovanje. Potem sva s prijateljem začela delati. Morala sva kopirati, žagati, brusiti, spet brusiti itd. Porabila sva veliko prostih ur in truda in s pomočjo tovariša je na koncu nastal žel jeni izdelek. Mesec dni je minilo zelo hitro in že je bilo potrebno iti na tekmovanje. Ko sem prišel v Kranj, je bilo tam in nekaj modelarjev. To so bili zmajarji, izdelovalci letal in drugi. Pred pričetkom tekmovanja smo malo pomalicali, poten, pa smo se razdelili. Zmajarji in izdelovalci letal so.odšli na poseben prostor, tisti pa, ki smo izdelali čolne, smo se z avtobusom odpeljali proti baze Vsakdo je imel tri poizkuse. S Čolnom je bilo potrebno pridobiti kar največ točk. Če je čoln zavijal, je bilo točk manj. Od tristo možnih točk, sem jih dobil petdeset. Nisem se najbolj odrezal, vendar zadnji le nisem bil. Kriva je bila baterija, ki ni imela nastavka. Kljub slabemu npehu sem bil zadovoljen, saj sem bil prvič na takem tekmovanju. Rad bi bil še kdaj. Naš krož-ek še zmeraj deluje, pridno izdelujemo modele in ga izredno, radi obiskujemo. Naš prizadevni tovariš nas oskrbuje z materialom in orodjem ter nam vedno pomaga z nasveti. Tomaž Božič, 6. b _ 7 - POZNAM SODNIKA JADRALCEV Okoli nas je veliko ljudi. Nekatere poznamo, drugih pa ne. Jaz poznam sodnika jadralcev, Primoža Jazbeca. Je zelo prijazen človek. Večkrat pridejo k nam na obisk. Res smo pravi prijatelji. Ima dva otroka. Najraje se igram z Matevžem, njegovim prvim otrokom. Želim si, da bi bil tudi jaz sodnik tega športa. Jurij Kocuvan, 2. b VŠEČ MI JE Poznam miličnika, ki ima brke kot moj očka. Všeč mi'je. Ima kapo, modro obleko, čevlje, pištolo, pas in še kaj drugega. Gre okoli, če pa je gneča, odpelje čez prehod za pešce otroke in starke. Če je kakšna nesreča, je takoj aa.ven in pokliče rešilca. Meni je ta tovariš všeč. Ko se bom odselila, bom šla k njemu na obisk Neda Peurača, 2. b 8 '■NAHRBTNIK, KAM GREŠ Z DRAGICO?” Bila je vojna, sto tisoč žensk je odšlo v partizane. Med njimi je bila tudi tovarišica Rome. Prišla jek nam pripovedovat, kako je bilo med NOB. Bila je v Gercerjevi brigadi. Povedala nam je, da ima veliko odlikovanj. Tovarišica Rome je nositeljica partizanske spomenice iz leta 1941. Najbolj jo je prizadelo, ko so ji ;bili brata. Bila je dvakrat ranjena, enkrat v koleno, drugič po v podplat. Kadar so šli na polu so borci videli le nahrbtnik, ker je bila majhna. Rekli so ji: "Nahrbtnik, kam greš z Dragico?” Za vse to pripovedovanje smo se ji zahvalili z nageljčkom. Lepo smo jo pozdravili, ko je odšla iz razreda. Gregor Kaplan, Roland Ulčnik, ZELO GA OBČUDUJEM Poznam človeka,, ki mu je ime Peter. Piše se Kapš. To je zdravnik. Dela v bolnici. Ima rjave lase. Zelo mi je všeč. Oblači se v rjavo ali sivo obleko. Ko pride na obisk, mi večinoma prinese darilce. Rade volje ga sprej Na cesti ga zmeraj pozdravim. Zelo ga občudujem. Mislim, da je zelo dobrosrčen. Želim si, da bi se še velikokrat videli. Vanja Šepec, 2. d PO POKLICU JE SLIKAR Ime mu je Božidar Jakac. Po poklicu je slikar. Ima brado in brke. Včasih pride v Novo mesto. Ima sobo na Ragovski. Ponavadi ga srečat v trgovini. S prijatelji in znanci se lepo pozdravlja. Znan je po t Jugoslaviji. Je že kar v letih. Včasih ga vidimo po televiziji. Narisal je že veliko, veliko, slik. Več kot polovica slik pa je šla na razstave. Ima rad otroke, a slika bolj za odrasle. Zdaj ne slike - 9 - več toliko, ker je že starejši. Toda še vedno slika lepo. Mislim, da do še večkrat prišel na Ragovsko in da ga bom še večkrat videla. Tudi ko bom večja, bom gledala njegove slike. In zmeraj, ko bom gledala njegove slike, se ga bom spominjala. Nikoli pa ga ne bom pozabila. Anuška More, 2. d PRI DEDU JE LEPO Človek, ki ga poznam in ga imam rad, je moj stari deda. Stanuje na Zagrebški. Rodil se je leta 1922 na .Gorenjskem. Ko se je začela vojna, je bil star 18 let. Imel je štiri brate in sestro. Šel je k partizanom. Bil jev Cankarjevem bataljonu. Leta 1942 so ga ranili v nogo. V bolni»i je bil pol leta. Po končani vojni je šel k vojakom. Bil je podoficir v Cankovi. Iz službe je prihajal ob poldne. Na kosilo je zmeraj prišel točno.Bil je zelo strog. Vojaki so se ga bali. Nato so se preselili v Novo mesto. V Novem mestu je bil v službi še dve leti. Ko se je moja mama poročila, je kupil zemljišče v Dolenjskih Toplicah. Pri izgradnji Niše je ogromno pomagal. Sedaj, ko je hiša zgrajena, dela na vrtu. V Toplicah ostanecoez zimo veliko snega, zato dedka pozimi ni v Toplice. Cstane rajši doma. Po končanem pouku v šoli pridem k njemu. Tam ga pozdravim. Sprašuje me tudi poštevanko. Skupaj gledava televizijske oddaje, šport in razne filme. Pi1! starem dedu je zelo lepo. Dušan Černe, 2. d lo IMAM GA RAD Moj oče je trener. Ime mu je Dragan. Uči rokomet. Vsakič ko ima tekmo, me pelje s seboj. Njegove punce zelo dobro igrajo. Sedaj so na 3- mestu. Imam ga zelo rad. Doma gledava televizijo in se učiva. Zelo rad tudi skuha večerjo. Če oče skuha večerjo, je zelo dobra. Če dobim, slabo oceno, se malo jezi. Doma imam velin žog, keJ mi jih ^n prinese. Ne vem, kaj bi še govoril o njem. Željko Gajič, 2.d STARA STA, A IZGLEDATA MLADA Mojfemu dedku je ime Josip. Prejšnje leto je šel v pokoj. Zelo je džj ven# Ima zelo velik vinograd. V njem začne delati zgodaj spomladi. Z njim gre včasih tudi babica. Babici je ime Anica. Kuha zelo dobre kosilo. Dedek nahrani živino dopoldne in popollne. Ureja vrt. Babica je imela že dve operaciji. Eno na očesu, drugo pa na trebuhv Zelo jo imam rada. Pa ne samo ker dobro kuha, ampak tudi ker je slo in prijazna. Kupila mi je veliko stvari. Spletla mi je jopo, krilo pulover. Velikokrat jo bom obiskala. Barbara Rizvanovič, 2. c 0 DEDKU, KI MELJE ŽITO IN ŽAGA DRVA Moj dedek je mlinar in drvar. Živi na koncu majhne vasice v Bell krajini. Med vojno je bil partizanski kuhar. Ko so za to izvedeli Italijani, so ga odpeljali v taborišče na Rab. Zdaj dedek dela na stari žagi in v mlinu. Ko je dedek nekoč žagal drva, mu je' nekaj priletelo v oko in moral je v bolnico, kjer so i»’ :ko vzeli ven in dobil je umetnega, steklenega. Takrat sem ga veli' kokrat obiskala, ker je bil v novomeški bolnici. 11 ~ Dedek še vedno žaga drva in melje žito. Mi se bomo preselili v Belo krajino, ker tam zidamo hišo. Tega se zelo veselim, ker bom takrat lahko naredila le nekaj korakov pa b:m pri dedku. Petra Klepec, 3. a IMA KMETIJO Pisala bom o svoji teti Mimi. Tako sem se odločila zato, ker ima kmetijo, ki zahteva pridne roke, poleg tega pa hodi še v službo. Zjutraj vstane zelo zgodaj. Takoj se pripravi za odhod v službo. Ko se vrne z dela, mora v hlev, da rc.hrani in napoji živino. S stricem nimata otrok, da bi jima pomagali, da bi jima krajšali Čas in ju imeli radi. Ce bi bili vsi delavni, tako kot mo a teta, nam ne bi bilo težko živeti. Teta pa si najbrž z delom tudi krajša samoto. Jerneja Štukelj, 3. »a UPOŠTEVAM JE NAŠA MNENJA Tovarišica Olga Golob mi je naj dražja. Zelo mi je všeč, ker je dobrega srca. Po zunanjosti je velika, postavna pa tudi lepa. Najbolj všeč mi je bila, ko nas je učila slovenski jezik in spoznavanje narave in družbe. Z mano in z drugimi učenci je bila zelo prijazna, bila je tudi razumevajoča. Upoštevala je naša mnenja. Kadar se je razjezila, je imela po mojem mnenju tudi prav. Kaj pa naj naredi? Ali naj porednežem samo obljublja kazni in grozi? Ne, če jih okrega, je to čisto prav. Sicer pa se na nas ni dosti jezila. Z nami je znala opraviti mirno in brez kričanja. Ko pa sem odšla v 3. razred, mi je bilo zaradi tov. Golobove zelo hudo. Žal pa mi je tudi zaradi tega, ker nič več ne uči, ampak opravlja delo pomočnika ravnatelja. Nataša Gabrijelčič, 3. b 12 IM MEHKO SRCE Imam delavnega strica. Iz železa izvc.luje razne okraske in ograje. Uporablja kladivo, klešče in še neke-;,, drugega orodja. Ima mehko j srce in delavne roke. Občudujem njegovo vnemo do tako težkega in zahtevnega dela. Želim si, da bi bilo še veliko pri j; ,gnih in delavnih, ljudi. •?| Janja Kovačič, 3. b V GONARSU JE BIL ZAPRT Tovariš Stančič, ki poučuje zgodovino na višji stopnji, nam je pripovedoval o taborišču Gonars, ki mu le vzelo mladost. 12. aprila leta 1941 go v Ljubljano drli Italijani. Oblečeni so bili v črne uniforme. Štirinajst dn . po tem so se že zbirali komunisti. Dogovorili so se, da ti po L ibljani trosili letake. Leta 1942 je bilo po Ljubljani morje letakov. Nato so Italijani okoli Ljubljane napeljali bodečo žico. Kdor je bil sumljiv, so ga Italijan, odgnali v kasarno, ki so ji pravili DEBILKA. Nato so ljudi natrpali v živinske vagone in jih odpeljali v koncentracijska taboriš ■. Tovariša Stančiča so odpeljali v Gonars. Tam so bile lesene barake. V njih so bili pogradi z malo slame, rjuho in odejo. Tabor..šče je bilo obdano z bodečo žico in žarometi. Vsako juti-o so ujetnike Italijani preštevali. Jesti so dobili štirikrat na dan. Veliko ljudi si je vzelo živ-Lpnje. Nekateri so umrli od lakote in žalosti. Ko je Italija kapitulirala, so preživeli pobegnili iz taborišča. Menim, da pionirji ne smemo nikoli pozabiti vojnih grozot. Naši dedje so žrtvovali svoja življenja, da mi svobodno živimo. Erika Vraničar, Maša Karpljuk? - 13 IfE MUDI SE JI KAKOR DRUGIM Povedala vam bom, kdo je Darinka Sprajcar. Je teta, ki me je pazila, ko sem bila še majhna. Všeč mi je, ker se ji ne mudi kakor drugim, vse naredi lepo počasi. Ce jo pogledaš v obraz, se ti zdi, da je zelo mlada, a je stara že čez trideset let. Še zdaj, če je treba, skrbi zame. Stanuje v Novem Ktestu, na Kristanovi ulici. Vedno, kadar pridem k njej, greva ne sprehod. In to ne na kratek, ampak zelo, zelo dolg. Tudi po šest do sedem ali več kilometrov. Tudi teta pide večkrat k nam. Zapisuje si, kdaj sem bila bolna in kakšno bolezen sem imela.Kar cel dnevnik vodi o meni. Imam jo zelo rada in vedno jo bom ohranila v lepem spominu. Ne zgodi se pogosto, da bi neka teta tako skrbela za tujega otroka. Maša Karpljuk, 3. c PREŽIVEL JE MNOGO TEŽKIH DNI Noj stric je preživel mnogo težkih dni. Leta 1942 so Italijani polovili ljudi iz Metlike in bližnje okolice in jih odpeljali v Nrnomelj. Odpeljali so jih v zaprtih živinskih vagonih. Bilo jih J® okrog looo. Iz stričeve hiše so odpeljali strica in mlajšega l^ata Stanka. Vlak je odpeljal proti Reki. Ljudje niso vedeli, kam Jih peljejo. Na Reki so jih natrpali na ladjo, ki je stala v pristanišču. Mornar je stricu povedal, da jih peljejo na Rab. Celo noč 8c se vozili. Nastal je vihar in jih je premetavalo. Zeblo jih je, ^er so bili mokri. Pa tudi lačni so bili, saj že dolgo niso jedli. Na Rabu so dobili šotore brez dna. Tako so morali spati brez odej, šopu slame. Na otoku so imeli mučno življenje. Hrane so dobili malo, ha so ljudje od. lakote začeli umirati. Kadilci so še tisto malo hrane zamenjali za'cigareto, če je le bila možnost. Tako so brez hrane V' Se P^ej umrli Stricu je bilo najhuje, ko je mlajši brat zbolel za krvavo grižo. Pomagal mu je, kakor je Vedel in znal. Večkrat mu je odstopil še svoj del hrane, da je Stanko ostal pri življenju. Naslednje leto so jih z Raba prepeljali v Italijo, kjer so ostali do njihove - 14 •• kapitulacije. Stric mi je šceč, ker je tako junaško preživel vojno in njene grozote. Želim si obiskati Rab in položiti cvetje na grob neznanim žrtvam. Erika Vraničar, 3. c MOJA BABICA JE INVALIDKA Moja babica je invalidka. 0 njej pri.oovedujem zato, ker jo imam rada in j e dobra z mano. Ima rjave, skodrane lase in nosi očala. Stanuje na Jerebovi 3. Pri njej se dobro počutim, zato grem velikokrat po šoli prav tja. Skoraj cele počitnice sem preživela tam. Smili se mi, ker je stara, onemogla zaradi invalidnosti. Pogosto ji pomagam pri pospravljanju ali pa grem v trgovino. Obiskujem jo tudi zato, da ji delam tružbo, kajti zdi se mi, da ji družba več pomeni, kot to, da ji grem v trgovino. Barbara Gošnik, 3. c ŽELIM SI, DA POSTANEM TAK KOT ON Ko sem prvič prišel k modelarskemu krožku, mi je tovariš rekel, kot vsem drugim, da je treba biti natančen in potrpežljiv. Ko pa smo delali prvi model, je povedal, da materiala primanjkuje in je treba .sleherni delček uporabiti pri modelu. Tu sem opazil, da je tovariš zelo varčen, kar je dobra lastnost. V učilnici ima veliko orodja, s katerim nam pripravi material. Pri krožku smo si tovariši in si posojamo stvari, ki jih potrebujemo, v trgovini pa j ih ni. Tovariš je vsestranski modelar, je zelo natančen, kar sem že opisal in varčen. v* Želim si, da postanem tak kot on in da bom lahko še naprej dober modelar. Mitja Bukovec, 4. c - 15 rada živi v samoti Moja stara mama je majhna, ima sive lase in rjave oči. Živi v Malem Lipovcu pri Dvoru. V srcu je dobra in prijazna. Živi sama v stari hiši, mož ji je umrl Po drugi svetovni vojni. V hiši ima veliko rož in radio. Rada živi v samoti in ne mara hrupa. Med počitnicami pridem k njej. Pomagam Di na vrtu in včasih greva skupaj na sprehod. V deževnih dneh pa Poslušava radio in bereva revije. Imam jo rad, saj je moja zadnja stara ttiama. Sedaj je v bolnici in ima pljučnico. Zdravnik je rekel, da ne ve, če bo preživela. De bi je rad izgubil. Med počitnicami bi spet sel k njej in bi jih spet skupaj preživela. Matjaž Grum, 4. c lahko JE VSEM ZA ZGLED Ali se še kdo spomni vrtnarja Zrnca, ki je imel veliko vrtnarijo pri kmetijski šoli? Tam je živel z ženo in tremi sinovi v veliki hiši. Ljudje so hodili k njemu kupovat zelenjavo in rože. Vsakomur je pri-v°aČil topel nasmeh in prijazno besedo. Od tam se je odselil, ker so ukinili vrtnarijo in mu je umrla žena. ^si smo se razveselili, ko se je vselil v bližnji blok. Do njegovega ■Prihoda je bilo ob bloku vse zaraščeno in grmovje je segalo do oken, r°^ pa ob bloku skoro niso poznali. Ko se je priselil v blok, se je ttjim priselila urejena okolica, rože in veselje upokojencev. Lrtnar Zrnc je dobrodušen mož ter priden kakor mravlja. Je star in ima poškodovan kolk. Zaradi tega se ne more pripogibati in svoje delo °Pravlja kleče. V žepu ima/.piškote in jih drobi med zobmi. Vsak dan ^re na sprehod, z njega pa se vrača s šopkom rož. Vsakogar lepo po-zdravi in mu privošči kako prijazno besedo. Včasih ga pridejo obiskat vnuki, Li jih ima zelo rad. Pomagajo mu pri nakupovanju in njegovem delu. Njegov balkon je naj lepši v vsem bloku. Na njem je polno naj-rnzličnejših rož, ki jih pridno neguje in zaliva. - 16 • Stari vrtnar Zrnc je laiiko vsem z . 'zgled. Pri svoji Stareti in poškodovanem kolku se loti vsakršnega dela okoli bloka. Celo travo kosi. Nikoli se ne jezi na nas, č se igramo na dvorišču, za to pa porabijo nekateri kar psecej časa. ''rtnarja Zrnca imamo radi, ker je prinesel med nas veliko, vedrine in nam pokazal, da so tudi starejši lahko zelo uspešni. Tea Jedlovčnik, 5» a TONČKA Pravzaprav ne vem, če jo zares poznam. Tončka je take vrste človek, ki ga je zelo težko spoznati. Pa sedimo včasih na pragu njene koče, čeprav gre dan že hudo v noč, in govorimo, govorimo. Ce dobro pomiC lim, smo vedno govorili bolj mi - otroci in je bila ona le čudovit j poslušalec. Tončka je t!majercai!. Ti ne stara ne mlada - in že vsaj leta enaka. V zgodnjem poletju pride na planine s kravami in ostane tam vse do 1 šeni, ko živali spet odpelje v dolino. Vseh njenih šest krav dobro poznamo. Posebno muhasta je Jagodi. Najbolj jo razjezi, kadar se p<^ pe po planini in izgubi. Včasih jo mora iskati tri ure in več; zgodi pa se je že tudi, da je krava prespala pri sosedih na drugi planini Zjutraj je nikdar ne vidimo, ker vstaja že ob petih. Pomolze krave in jih odžene naupašo. Potem pa se odpravi v dolino, uro in pol daleč v Koprivnik. Tam je doma. Svoje družine nima. Pri bratu ima^ svoj lJkoti!, kakor rečejo njeni sobici v bratovi .hiši. Cel dan pomaga pri delu na polju, nato pa spet ure in pol hoje v hrib, na planino. In tako vsak dan. Ko zagledamo pod bližnjimi smrekami njene krave, že vemo s Tončka gre, pet bo ura. Takrat ji radi pomagamo segnati krave v hlev, da potem gledamo, kako jih pomolze. Ko vse postori, smo ves3 če z nami sede na prag svoje čedne koče in se kaj menimo. Potem se stemni in gremo domov. Vendar je treba k Tončki še enkrat. Pred spanjem mora nekdo odnesti tja kanglico za mleko. Kadar se ne morci* zediniti, kdo jo bo nesel, gremo spet vsi tja. Zjutraj pa nas na našem pragu čaka sveže mleko. Suzi Bricelj, 5. a L - 17 - RAD SEM V NJEGOVI DRUŽBI Čeprav sem še mlad, poznam veliko ljudi. Z nekaterimi se srečujem vsakodnevno, nekatere pa vidim redkeje. Nekateri so mi manj simpatični, drugi bolj. Najbolj prijeten znanec je moj stric Pavle. Je zelo izobražen in mi zna dosti dobrega in novega poveda+i. Z njim sem preživel tudi počitnice na morju. To so bile moje najprijetnejše počitnice. Naučil me je izvrstno plavati in skupaj sva raziskovala skrivnosti morskih globin. Opogumil me je, da sem se potapljal tudi jaz in spoznava,! življenje na morskem dnu. Pa tudi drugače je to zelo zanimiv človek. Dosti potuje po svetu in obiskuje sejme z moderno tehniko in mi o tem pripoveduje. Ker je inženir strojništva, tudi sam riše načrte za razne stroje, kar pa je zelo natančno in zahtevno delo. Rad sem v njegovi družbi in želim si, da bi mu bil nekoč vsaj malo podoben. Uroš Omrzel, 5. b SKRBELO JO JE ZAME V Novem mstu imamo lep zdravstveni dom. V njem dela veliko medicinskih sester in zdravnikov. Večkrat sem bolna, zato sem pogosto v zdravstvenem domu. Kdo ne pozna nadvse dobre in prijazne zdrasnice šolskih otrok, dr. Humarjeve? Ona ni le zdravnica, ampak tudi dobra prijateljica šolskih otrok. Nikoli ne vpraša le po bolečinah, temveč tudi, kako sta mamica in očka in pcdobno. Vsakega malega pacienta temeljito pregleda in se z njim pogovori. Nekoč sem hudo zbolela.Imela sem visoko temperaturo. Nobena zdravila mi niso pomagala. Dr. Humarjeva me je obiskovala doma. Zavila me je v mrzlo mokro rjuho in me pokrila s toplo odejo. Mamico je bilo zelo strah, da se bom prehladila. Zdravnica je ostala dolgo pri meni. -18 Temperatura mi je začela padati. Gez nekaj ur je pozvonil hišni zvonec. Prišla je'dr. Humarjeva, čeprav je nismo pričakovali. Skr' belo jo je zame. Zopet mi .je pripravila obkladke. Kmalu sem ozdra-' Hvaležni smo dobri zdravnici za njeno požrtvovalno delo. Vem, da je tako poskrbela za mnogo bolnih, otrok. Želim si, da bi bila še dolgo naša zdravnica. Mateja Cvetko, 5. t LJUDJE PRAVIJO, DA.SO NJENE ROKI ČUDEŽNE Ko stopiš v dom Dežmanovih, take j veš, da je tu doma Micka. Zenska svoja leta dobro skriva. Le kdo bi ji prisodil šestdeset let, saj je rodila sedem otrok, ned vojno izgubila moža in se ponovno poročila. Je srednje močne postave in srednje velikosti. Njene nekdaj prelel kostanjeve lase krasijo že srebrni lasje. Tudi njen obraz je ves naguban. V njenih rjavih očeh pc vedno uzreš ljubezen in dobroto. Ko pa gledaš v njene zgarane roke, si ne moreš zamisliti, da znal ti prsti toliko čudovitih stvari. Ljudje pavij o, da so njene roke čudežne. Izpod njenih prstov nastajajo prelepe pletenine vseli vrst. Jopice s čudovitimi vzorci in puloverji., blazine in obleke za lutke. Yc& sih pa je veliko pletla cekarje, copate in predpražnike. Za te i^ delke je uporabljala ličkanje. Njena okna in vrt pa krasijo rože vseh vrst. To je njena druga ljubezen. Ljudje doma in v tujini p2 jo poznajo po njenem šmarješkem kruhu. Vrsto let je pekla kruh v hotelu, poleg tega, da je opravljala delo sobarice. Ljudje, ki vV hajajo v zdravilišče, še danes, po petih letih njene upokojitve,| sprašujejo, kje je njihova dobra Micka. Mi vnuku pa jo poznamo predvsem po njenih dobrih poticah. Te nam grejo najbolj v slast. Radi zahajamo k njej, ker pri njej vedno najdeš kaj zanimivega. Bojana Gregorčič, 5» c -18a- .... — - / / r' z * / f i \ I ! }. ‘tl;; v X \ \ \ v ,/ >: \ v '•V 1 / / >■7 / - 19 ZUPANČIČEVA MATI V naši vasi živi ena od najstarejših. Novomeščank, Zupančičeva mati. Lani je dopolnila svoje 9o. leto. Kdor misli, da gre tu za kakšno betežno starko, se je hudo zmotil. Vsak dan jo namreč lahko vidimo, kako gre sama na obvezen sprehod skozi vas. Med potjo se pogovarja z ljudmi, ki jih srečuje Zalo jo zanima vsaka novost, ki se zgodi v vasi. Po mojem mnenju pa je ta stara ženica najbolj srečna, ko se zberejo ljudje okoli nje in jo začno spraševati, kako je bilo med vojno. Ure in ure bi ti opisovala 'zgodbe iz let 1941-1945. Bila je ves čas z vso svojo družino v vojni. Kasneje je sodelovala pri obnovi domovine. Prva je bila, če je bilo potrebno organizirati miting ali izpeljati akcijo "POMOČ LJUDEM V STISKI". Za to je dobila posebno priznanje. Zelo ima rada otroke. Rada se z njimi pogovarja in jih posluša. Nikoli ne pozabi naprslave v krajevni skupnosti. Ko pojemo ali recitiramo, nas posluša s solzami v očeh. Poten, nas pohvali in smo tudi mi veseli . Pionirji si želimo še veliko takih Zupančičevih mam. Lavra Kastelic, 5. c ŽELIM, DA NE BI BILO MED NAMI TAKIH Kakor v vseh vepjih mstih je tudi v našem mestu dom za ostarele občane. V domu živijo ljudje, ki so nekoč bili pomembni ljudje in tudi čisto navadni ljudje. Med njimi živi v domu za ostarele občane slepi starček, ki z belo palico tiplje po cesti. Morda se mu kdo Čudi, slep, pa sam kolovrati okoli. Seveda., saj je že vse tolikokrat prehodil, da pozna že vse poti. Veliko ljudi mu je že pomagalo, med njimi sva bili tudi moja sošolka in jaz. Tisti dan sva se peljali s kolesi. Na nevarnejšem delu ceste sva hodili ob kolesih. Ko v_diva slepega starčka, ga pozdraviva in vprašava, če potrebuje najino pomoč. Lepo naju prosi, da mu pomagava priti do doma.Zelo sva bili veseli, da mu lahko pomagava. Počasi smo prišli 2o do doma. Odpreva vrata in vstopimo. Tedaj pa se vratar skoraj zadere na slepega starčka, da si naj obriše čevlje ob predpražnik, tbogi starček se je začel opravičevati in brisii čevlje. Vratarja sta si emed, teia nekag oprisepnlla in.-se , zasnie,jala.. Zalo grdo se mi je .........■ “J~ J-’-: ■■y.eciXx GJion !oj J' v . XB zdelo to od .vratapj a,^ ka0.: ne ;Yddi,:i da j e , stareelp slerp.. j Nesraiiinež Toda ostala sem tiho. Starček se nama je lepo zahvalil in poslovili smo se. Vsi si želimo, da ne bi bilo med nami takih ljudi. Čeprav sta bila morda drugače dobra, sta bila do slepega starčka nevljudna. Jerca Jež, 6. c POSKUŠA USTREČI VSEM KUPCEM Skoraj vsakdo, ki stanuje na Kristanovi ulici, pozna prijazno trgovko Erno. Skoraj za vsakega najde prijazno besedo in ga ogovori. Že dolgo stanujemo na Kristanovi ulici, vendar mi nobena trgovka ni bila tako všeč kot ona. Vedno, kadar me vidi v trgovini, me prijazno ogovori. Če sem bolna, ali pa kje na počitnicah, vedno sprašuje mojo mamo, kje sem. Ko se po dolgem času spet prikažem, v trgovini, je zelo vesela. Sprašuje me vse mogoče stAari. Vedno opazi, če- imam kaj novega. , Je srednje postave. Rumene, velnaste lase ima vedno urejene v lepo pričesko. Ima zelene oči, ki se ji venomer smehljajo. Usta ima vedno razpotegnjena v smehljaj. Če se kdaj rinem v vrsti, me vedno vpraša, če se mi mudi kuhat. Stanuje nekje v Šmihelu. Skoraj vsako jutro jo vidim, kako hodi na delo. Včasih jo ustavim in se malo pogovoriva. Enkrat sem jo videla, kako težko nosi dve košari. Pomagala sem ji nesti in bila mi je zelo hvaležna. Po tistem mi vedno na skrivaj pošepne, če bodo imeli maslo ali prašek. Včasih , pa mi celo da kakšen žvečilni gumi. Erno imam zelo rada. Rada bi videla, da bi še dolgo službovala v naši trgovini, saj tako prijazne trgovke ne bo več. Če bi bila jaz trgovka, bi bila tako prijazna kot ona. Vsem bi poskušala ustreči in razumeti njihove želje. Vem, da njej ni lahko, saj mora biti veilno 21 dobre volje in nasmejana, pa čepra’ ima veliko svojih težav in svojih skrbi. Poskuša ustreči vsem kupcem, pa čeprav vem, da je veliko tečnih in vsiljivih. Mateja Hrnjak, 7. a VEDNO SEM GA SPOŠTOVAL Na tej šoli me je učilo mnogo tovarišev včiteljev, a najbolj mi bo ostal v spominu tovariš telovadbe Edvard Kranjčič. Učil nas je le eno leto,aaše je vsem zelo priljubil, saj je bil vedno pripravljen na pogovor ali pa je poslušal naše predloge za tekočo uro. Mnogokrat je z nami igral kožrko ali rokomet in bil vesel naših uspehov, pa naj so bili še tako majhni. Rad nam je svetoval, kako naj skačemo ali tečemo in nam-dokazoval, kaj vse zmoremo z vsaj malo volje. Meni se je posebno priljubi zaradi gimnastičnih vaj in raznih poligonov, katere smo delali med urami. Gn sam pa je ob poučevanju učencev v šoli treniral troskok, skrbel za družino in z odločnimi ocenami izdeloval izpite za profesorja telovadbe. Kljub vsem tem naporom je bil v šoli vedno prijazen, nikoli mrk in vsakemu dostopen. Z njim si se lahko pogovoril o vsakodnevnih težavah in problemih ter dogajanjih v športu. Zaradi te odprtosti ni imel nobenega zlobnega psevdonima, ampak je bil preprosto Edi. Iroti koncu šolskega_leta pa smo postali takšni prijatelji, da smo se že kar tikali. Zaradi njegovega vedenja do učencev, sem ga vedno spoštoval. V spominu pa mi bo ostal tudi zaradi odkritosrčnosti in dostpnosti, saj takih ljudi ni mnogo. Domen Grobovšek, 8. a 22 NAŠ PISMONOŠA MILAN Veliko ljudi sera že spoznal, nekateri so bolj zanimivi, nekateri manj. Najbolj pri srcu mi je pismonoša Milan. Sprijateljila sva se takrat, ko mi je potožil, da imavpreveč dela. Ponudil sem mu svojo pomoč in on jo je sprejel. Od tega dneva sva postala dobra prijatelja. Vsak dan sern mu pomaga raznašati časopis Dolenjski list. Nekega dne me je povabil k sebi domov. Ko sem prišel k njemu, sem najprej stopil v predsobo. Tam sem začuden zagledal veliko nagačenih, ptic. Vprašal sem ga, če je lovec. On mi je odgovoril, da je in vprašal, če hočem slišati za- i nimivo zgodbo o lovski dogodivščini, ki se mu je pripetila. Začel je pripovedovati in jaz sem ga z odprtimi usti zbrano poslušal. Pr povedoval mi je o tem, kako je šel na jago, kot oni rečejo na lov. V tistem času je bil čas za odstrel jelenjadi in srnjadi. S sabo je imel lovsko puško in vse potrebno za lov. Tako je čakal na drevesu in oprezal za divjadjo. Tako se mu nekega trenutka pokaže prelep jelen z veličastnimi rogovi. Na hitro je preštel rogove in ugotovil, da še ni tako zelo star. Pomeril je, a ko je hotel sprožiti, mu je skočila veverica prek rame. On je sprožil, toda ni zadel cilja. Jelen se je splašil in tako mu lovska sreča ni bila naklonjena. Zelo sem se nasngal tej njegovi dogodivščini in ga vprašal, če bo tudi on mene prišel obiskat. Obljubil je, da bo. Tako je prišel nekega toplega popoldneva k nam. Vsi smo bili doma in čakali norij. Potem smo se pogovarjali o tem in onem in njegovem napornem delu, saj ima celo ulico wpod sabo1'. Vsakič ko prinese pošto ali časopis, se kaj pomeniva in zelo prijazen je do mene, čeprav sem mlajši. V vse,kih počitnicah sem mu pomagal pri raznašanju. Obljubil mi je, da me bo vzel kdaj na lov. Želim si, da bi še naprej ostala dobra prijatelja in da bi šel kdaj z njim na lov, da bi tudi jaz užival v lovu. Vedno ga bom imel v spominu in ga spoštoval kot vsestransko osebo. L Tomaž Kotnik, 8. a ODKAR POMNIM, MI JE STALA OB STRANI Svojo starikavo roko je položila na kljuko vrat. Narahlo je pritisnila, toda kljuka se ni vdala. Pritisnila je močneje. '!0h? ‘ je rekla, -spet jih bo treta podmazati, ko tako škripajo.-Vstopila je v sobo. Še korak, dva in že je bila pri postelji. Narahlo me je pobožala po laseh in rekla; "Vstati bo treba. Zajtrk je že na mizi!" Skozi priprte veke sem opazovala njeno zgrbljeno postavo, njeno sklonjeno glavo, okrašeno s svileno sivimi lasmi. Obraz se ji je grbančil v večnem nasmehu. In na tem obrazu so bile tiste čudovito sive, prijazne oči, ki so me z ljubeznijo gledale. "Kaj bi še spala? No prav, pustim te še nekaj časa, toda vedi, da poležavanje ni zdravo," mi pravi in že se počasi obrne, da bi odšla. "Že pav, že prav, teta, takoj bom." To je moja teta. Pravzaprav ni moja teta, nič si nisva v sorodu. Ona je enostavno teta, že od nekdaj in vedno bo. Odkar pomnim, mi je stala ob strani. Kljub redkim srečanjem se vez med nama, skovana že v rani mladosti, ni pretrgala in se, to zagotovo vem, tudi nikoli ne bo. Ko sem bila še majhna, mi je ob večerih pripovedovala pravljice. Usedla sem se ji v naročje, ona pa me j , s svojo zgubano roko narahno božala po laseh. Pa kakšne pravljice je znala pripovedovati! Poslušala sem jo z odprtimi očmi in ušesi. Včasih sem ji zaspala v naročju. Potem me je odnesla v sobo, me preoblekla v pižamo, me položila v posteljo in me toplo pokrila. Zelo rada sem prihajala k njej, v njeno lično hišico, ki je sijala od čistoče. Tam sem se usedla - pozimi na krušno peč, poleti pa na klop, in jo opazovala pri delu. Najbolj od vsega pa sem pri njej občudovala njeno pridnost in sposobnost dajati ljubezen vsakomur ter mu pokazati, da je zaželen. Res jo imam rada in svojo otroško ljubezen sem ji izkazovala že, ko sem "zlezla iz plenic-. Še vedno je moj skoraj najljubši kraj njena domačija, kjer s svojimi kurami, -pajcki- in mucki z veseljem - 24 - pričakuje vsak nov dan. Ko sem tam, vsakokrat njeno dobro razploženru hipoma preide tudi na mene. Mateja Sotlar, 8. c BIL JE DOBER ČLOVEK To je spomin, ki je že zelo daleč, a vseeno mi je toplo ob misli nanj Spominjam se sončnih žarkov, ki so pronicali skozi kuhinjsko steklo i se razblinili v dimu. Klop nad mano je bila ogromna, temna stvar, na kateri -se je dalo sedeti". Miza moje stare mame je stala poleg mene; brada mi je segala do roba, tako da sem zlahka videla polno drobnih smeti na njej. Pozornost so mi pritegnili svetlomodri obročki cigaretnega dima, ki jih je puhal stric Ruda. ':He, he,:; se je suho zasmejal, ko je videl, da ga gledam. "Vidiš ?! Kaj pa tole? Bi ti mogla? He, he'" „ Tedaj je obrnil cigareto z jezikom navznoter. Začudeno sem se zasmejala. Stric Ruda je velikokrat prihajal k nam. Vedno je nosil zelen lovski suknjič in kajpak zraven še klobuk s peresom. Ohlapna srajca mu je še bolj poudarila njegovo suhost. Bil je invalid -imel je suho roko, a vse poteze na obrazu so mu sijale dobrodušno. Z njim je v našo hišo vedno prihajal tisti "he,he", prav nič škodoželjen, samo nekoliko nagajivo. Kadar je bil v hiši, so se vsi obrazi smejali, ko je pravil zgodbe. Kadarkoli sem ga zagledala, me je rpominjal na nekaj mehkega. Vsi doživljaji s stricem Rudo so se mi vtisnili v spomin kot svetli, sončni dnevi. Le eden je teman. Takrat je že umiral. Tega je pravila, da je potožil; -Le kdo bo sedaj pasel moje ovčice?- Pa se tega, da je umrl, nisem niti za-vedala. Le zakaj so bili vsi tako zalostni? Ko pa sem nekega dne gledala, kako se ovce same podijo po Zibeli, sem ugotovila, da je nekaj le drugače. Zdelo se mi je, da se je še ozračje spremenilo. Ostali so spomini in zgodbe, ki jih je stara mama znala dobro pripovedovati. Kako se je jezil nad stricem, ko je ta ustrelil kačo, kako je srečal medveda, pa ga je pomiril, naj gre le mirno naprej, kako je v vinogradu videl neke noge, že je mislil, da je njegova žena, pa je bila divja. koza. Pripovedovali so, da.je bil reven ko cerkvena miš, a ni hotel jesti pri nas. 25 In to naj bi bil ,;človek, ki ga poznam?;! Takrat nisem vedela, zakaj me je spomiijal na mehkobo, zdaj pa vem in ga v sebi poznam. Bil je dober človek. Ni bil nikakršen Krjavelj, bil je samo stric Ruda. Najbrž ne verjamete zgodbi, da je pomiril medveda? Jaz pa ji. Kristina Humar, 8. c ZASLUŽI, DA BI JO SPOZNALI Res sem v zadregi. Ne morem se ravno pohvaliti, da poznan ogromno ljudi, toda mnogi od mojih znancev, bi zaslužili, da bi jih spoznali tudi drugi. Najbolj zanimivo, a po svoje tudi žalostno usodo, ima po mojem mnenju :'teta Ana"', ki živi v majhni hišici, v Krmelju. Najbrž bi vas zanimalo, zakaj ima žalostno usodo. Teta Ana je slepa. Vid je izgubila po vojni, ko ji je v rokah razneslo naboj in so ji drobci odleteli v oči. K^ub temu da je zdaj njen svet, kot še sama pravi, !iena obupna temapa Ana ni obupala nad življenjem. Prav tako, ali pa še bolj je vesela in delovna. Moraš se načuditi, ko vidiš, v kdsšnem redu je njena hišica in ko noskusiš njene piškote, ki so na mizi vselej, ko se kdo znajde pri njej. In obiskov res ni malo. Teta Ana je zelo vesela, ko ji sosed naseka drv, ne pusti pa, da bi kdo pospravljal njeno hišico ali hodil v trgovino namesto nje. -'Ne, ne, za v staro šaro pa še nisem!'* izjavi vedno, kadar ji hočeš preveč pomagati. Ko sem bila manjša, me je učila kuhanja. Čeprav se najbrž čudno sliši, kako more slepa ženka delati kaj takega. '-Preprosto-, pravi teta Ana;* v tej hiši živim že od mladih nog, in kuhati sem znala puoj kot govoriti, pa mi to kar gre od rok!"' Moram priznati, da sem bolj/šlaba gospodinja in tudi teta Ana je ugotovila, da najbrž nisem rojena za to, da bi njene gastronomske čudeže prenašala na mlajše rodove, zato sva kuhanje raje opustili. Sploh me teta Ana dostikrat preseneti. Zadnjič, ko sem prišla k njej, me je prosila, če la,hko zmerim njeno jopico. -Veš, saj lahko kvačkam, samo ne vern, kdaj moram nehati-, je priznala malo v zadregi. Kmalu sva rešili ta problem in teta Ana me je skrivnostno povabila v kuhinjo (komaj sem že čakala na to) in mi pokazala še eno od svojih presenetljivih mojstrovin. Res je ta kuharska mojstrovine, ob živahnem klepetu kmalu izginila, toda teta Ana je kar sijala, - 26 ko sen ji povedala, da kaj tako dobrega še nisem jedla, pa še zlagala se nisem. Včasih, bi se mi ljudje, kot je on ., smilili, danes pa vem, da nobena nesreča in nobena človeška hiba ni hujša kot izguba volje do življenja. ';Bila sem mlada::, pripoveduje Ana, "vesela, hotela, sem živeti. Res, na začetku je bilo hudo, zelo hudo, toda vsi so mi pomagali. Zdaj mi je lepo!" "Res-? je nejeverno pogledam. "Res!-’ rni odgovori, "'ali bi lahko imela svoje otroke rajši kot vas? Ali bi bil moj svet res veliko lepši, kot je sedaj? Mislim, da ne, tudi sedaj živim lepo. Pravzaprav pa, povej mi, me je soseda dobro postrigla?" Taka je, včasih skrbi, včasih veStlje. Želim si, da bi ji bila vsaj v nekaterih rečeh podobna. Neja Košmerl, 8. d GA POZNATE? Kolesarstvo je oblika športa, ki slovi po vsem svetu zaradi vsestranske privlačnosti. Pot v razvoju kolesarstva pri nas vodi strmo navzgor. Fantje, ki trenirajo, so resni, prizadevni, redno trenirajo. Eden izmed teh, ki vsak dan neutrudno vrtijo "pedala’", je tudi moj sošolec Jure Sribar. Ta 14-letnik ima za sabo že veliko prevoženih kilometrov in precej odličij. S kolesarstvom se ukvarja dobra tri leta. S seboj je zadovoljen, a vedno hoče doseči še več, zato z delemne odneha,. Vsak dan po pouku zajaha svojega konjička, ki ga včasih, žal , pusti na cedilu. Njegov vsakodnevni trening traja približno do tri ure, vsebuje pa vse, od plavanja, tekanja zimskega teka na smučeh. Včasih pa namesto treninga t elanuj e s prijatelji iz drugih klubov. Naj bo trening tak ali drugačen, vedno se Jure izmučen vrne domov‘I Najprej se dodobra naje, potem pa sed.e za svojo šolsko mizo. Nap" vse naloge, se uči, a včasih mu spanec povsem nehote zatisne oči. Na vso srečo ima Jure zelo razumne starše, ki ob neuspehu v šoli včasih zamižijo na eno .Y'7 \,l \ i V' ‘ ^ .•C - 1 K ■ • J fr- - i- *...........^ i i! r- 'v:=- - : #•' ' ! ' t " r • ir t • : ' ji T- i ^ 5 i 1 J -------— 'V...J , v. ‘ /v " '■ : i'....... r . : i l < ■v T' - - • f-- f . v-".-. ^ -V ^ 1 v i i ' : ". 1 ' • • ______________... . V /O i ■■ 7’ A # 7 •" { ■ n, -c. ■y ■ ,.V:VA:,/ / -y ^— • * l-.-. Svv- • ■ • • —A... Vi - "V \ \ i*" x — ..v 'i. _d- 'v ~ J •. •’ ' / ••*-y v