Avstrijsko šolstvo v 1.1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. (Dalje.) rivatne ljudske šole vzdržujejo v pokritje lastnih stroškov ukokovino, katera navadno presega ukovino javnih šol, koder je še v navadi. Vender pobira komaj dobra polovica privatnih ljudskih šol ukovino, narareč po zadnjem popisu 546 ali 55-8°/o vseh privatnih šol, oproščenih je bilo pa 55.956 ali 54"l°/o otrok. Manj kot polovica otrok je bila prosta le na šlezijskih in čeških privatnih šolah, skoro vsi pa na solnograških in bukovinskih. Od onih šol, ktere so ukovino sploh pobirale, je pobiralo ukovino rnanj kot 10 gld. na leto 247 ali 45*2°/o šol, 10—30 gld. na leto 181 ali 33*2°/o šol, po več kot 30 gld. 118 ali 21*6°/o šol. Šol prve vrste je bilo 93 na Češkem, 41 na Moravskem, 30 v Sleziji, 29 v Galiciji, 16 v Tirolski s Predarlsko, 14 v Zgornji Avstriji, 11 v Nizji Avstriji, 6 v Štajarski, 3 v Kranjski in sicer vse v Ljubljani, 2 v Koroški, po 1 v Solnograški in v Bukovini. Privatnih šol druge vrste (ukovina 10—30 gld.) je 88 v Češki, 24 v Galiciji, 20 v Nižji Avstriji, 11 v Primorski, 9 v Moravski, 7 v Šleziji, po 5 v Tirolski s Predarlsko in v Dalmaciji, po 4 v Štajarski in v Kranjski in sicer 2 v Ljubljani, 2 v okolici, 2 v Zgornji Avstriji, po 1 v Solnograški in Koroški. Privatnih šol tretje vrste (ukovina več kot 30 gld.) je 42 v Nižji Avstriji, 26 v Galiciji, 18 v Ceški, 10 v Moravski, 9 v Primorski, 4 v Stajarski, po 3 v Tirolski s Predarlsko in v Sleziji, 2 v Zgornji Avstriji, 1 v Kranjski in sicer v Ljubljani. II. Uredba in obseg pouka. Avstrijsko šolsko zakonodajstvo ne pozna naredbe, po kateri bi morala imeti vsaka šola svoje lastno poslopje; pač je pa v vecini deželnih šolskih zakonov izrečno prepovedano, šole vzdržavati po hišah, ki služijo le privatnim strankam (Zinsgebaude). Z ozirorn na to, da je za razvoj vsake šole važno vprašanje je-li nastanjena v posebnejn poslopji ali ne, se je centralna statistična komisija pri zadnjem popisovanji šol s tem vprašanjem bavila prav natančno. Velika večina šol se nahaja ali popolnoma ali vsaj deloma v posebnih, bodisi najetih, ali brezplačno prepuščenih, ali pa naravnost šolam lastnih poslopjih. Po mestih in trgih se nahaja 8O#5°/o popolnoma in 14*l°/o vsaj deloraa v poslopjih, katera služijo le učnim svrham, po deželi 85*6°/o oziroma 9*9°/o sploh 84-6°/o, oziroma lO'7°/o. V najetih prostorih se nahaja po mestih in trgih lO'O°/o šol popolnoma, 8"5°/o deloma, po deželi 5'3°/o popolnoraa, 4gO°/o deloraa, sploh 6-2°/o popolnoraa in 4'8°/o deloraa. Brezplačne prostore, prepuščene prostovoljno iraa po mestih in trgih 6-l°/o šol popolnoma, 2*2°/o deloraa; po deželi 9'l°/o popolnoma in O-9°/o deloma, sploh 8*5°/o popolnoma in 1 _°/o deloma. V lastnih hišah je torej šol nastanjenih po mestih in trgih 73*2°/o, po deželi 8O*7°/o, sploh 79*3°/o. Tudi na Kranjskem je velika večina šol nastanjenih v poslopjih, katera služijo le poučnim svrham namreč 86'O°/o popolnoma, 14 O°/o deloma; vender ima samo črnomaljsko glavarstvo šole prve vrste. Sestavo učnih prostorov določa državni šolski zakon. Na podlagi njegovih določb so potem posamezne kronovine po posebnih deželnih zakonih dobile nove podrobne določbe. V obče se ravna število razrednih sob po številu učnih močij. Vsaka šola mora imeti vrhu tega kurljivo telovadnico. Šolski prostori morajo imeti, ako niraajo osrednje kurjave, železne peči z okriljem, ali pa lončene peči, in pa primerna sredstva za stalno prezračevanje. Vse javne avstrijske ljudske šole imajo 39900 razrednic in sicor 15176 po mestih in trgih, 24.724 po deželi, 279 delarn, namreč 210 po raestih in trgih, 69 po deželi; 250 risarn, 227 po mestih in trgih in 23 po deželi; 1093 telovadnic, in sicer 821 po mestih in trgih in 272 po deželi; 7965 odprtih telovadnih prostorov, od teh 1628 po raestih in trgih, 6337 po deželi; po 17865 šolab, in sicer po 3194 v mestih in 14171 po deželi, se kuri v pečeh; po 187 (165 po inestih in trgih, 22 po deželi) z zrakom); po 69 (44 po mestih ii _ trgih, 25 po deželi) z vodo; 6870 šol (1866 po mestih in trgih in 5004 po deželi) ima priprave za ventiliranje zraka; 10751 (1537 po mestih m trgih in 9214 po deželi) pa ne. Na Kranjskem je 550 razrednic in sicer 155 po mestih in trgih, 395 po deželi, posebej pa v glavarstvu postojinskem 60, kočevskem 55, logaškem 52, kranjskem in krškem po 50, ljubljanske okolice 46, kamniškem 45, novoraeškem 42, ljubljanskera in litijskem po 40, radovljiškem 37 in črnomaljskem 33. Največ šolskih sob pride torej na vsako javno šolo v Ljubljani, namreč po 2*35, v logaškem glavarstvu po 2-17, v krškem po 2-0, v litijskem po 1-74, v črnomaljskem po 1*73, v postojinskem po 1*67, v okolici ljubljanski po 159, v kocevskem po 1*58, v radovljiškeni po 1*48, v kranjskera po 1*47, v kamniškem po 1 36, v novomeškem po 1*35, na Kranjskem sploh po 1*72, v Avstriji sploh po 2*26 E. Lali. (Dalje prih.) i