Ko vse se je balo in vse trepetalo, ste vi se uprli, pogledali srepo ste smrti v obraz! In kar je le tlelo, se je razgorelo, zajelo v svoj ples je sleherno vasi XXXI. Številka 50 »vitelji: občinske konference SZDL e, Kranj, Radovljica, Skorja Loka — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar L A S I L O SOCI p* «fl januarja ..vola h, petkih. NEG OREN Na svidenje v Mostah pri Žirovnici Hoste pri Žirovnici — Zveza -iniienj borcev NOV Jesenice, %-**toeilni odbor Gorenjskega od-krajevna skupnost in druž-^opolitične organizacije Žirov-ki praznuje krajevni praznik ^eSčajo, da bo v nedeljo, 2. ju-A ob devetih dopoldne žalna ^memoracija pred spomenikom . del praznovanja krajevnega ^ika Bistrice pri Tržiču. Pro-* na planini se bo pričel ob jn z nagovorom predsednika lenega združenja ZB Bistrica, C8' govornik pa bo predvojni ko-k^»t Ivan Stucin-Žana. V kultur-programu bodo sodelovali tr/.i-}LP}halni orkester, pevski /bor upokojencev in recitatorska Jtoa. Za prehrano bo skrbela k'*a družina Kovor, ki hkrati pri iktja tudi tradicionalno tekmova-' 'reJjanju z zračno puško! Pred izseljenskim piknikom V torek spet snidenje na loškem gradu V torek bo Škofja Loka spet gostila rojake iz vsega sveta, ki se bodo zbrali na izseljenskem pikniku, ki je letos že triindvajseti po vrsti in enajsti na loškem gradu. Iz bogatega programa tega srečanja rojakov in prijateljev z vseh koncev zemeljske oble je razbrati, da se bodo od 9. do 11. ure rojaki zbirali v Škofji Loki, kjer jih bodo na Mestnem trgu pozdravljali fantje in dekleta v narodnih nošah in jim pripenjali rdeče nageljne. Za dobro razpoloženje bo skrbel pihalni orkester Alpina, ki bo imel na Mestnem trgu promenadni koncert. Tega dne praznujemo tudi dan borca, zato bo ob 10. uri na gradu srečanje borcev in aktivistov NOB in koncert partizanskih in borbenih pesmi, ki ga bo pripravil pihalni orkester pod vodstvom Janeza Ravnikarja. Piknik se bo začel ob 11. uri, ko bodo najprej na programu pozdravni govori, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Jože Kovačič. mešani pevski zbor Alpina Žiri, pevski zbor Glasbena matica iz Clevelanda ZDA, folklorna skupina KPD Mali vrh Nemilje, folklorna skupina odraslih Slovenskega kulturnega in športnega društva Bled iz ZRN in folklorna skupina KUD Dovje — Mojstrana. Od 14. do 17. ure bo revija zabavnih orkestrov in pevskih zborov ter folklornih skupin rojakov iz ZDA, Kanade in Avstralije ter skupin naših zdomcev začasno zaposlenih v sosednjih državah. Od 17. ure dalje bo zabava s petjem, glasbo in plesom. Igral bo ansambel Gorenjci iz Radovljice, program pa bo povezoval Janez Ziherl. Častni pokrovitelj letošnjega piknika je republiška konferenca SZDL Slovenije, pokrovitelj pa Iskra ZP Elektro in kovinske industrije Ljubljana. Organizatorja pa slovenska izseljenska matica in skupščina občine Škofja Loka. L. B. Gorenjska.pozdravlja goste iz Crne gore KRANJ — Slovenija bo med 2. in 4. julijem gostila udeležence 8. tradicionalnega srečanja rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije, imenovanega »Bratstvo in enotnost 78«. Obiskalo nas bo najmanj 1700 rezervnih vojaških starešin, ki se bodo udeležili osrednje proslave na dan borca v Predstrugah v občini Grosuplje. Predstruško srečanje, imenovano »Naše divizije«, ne bo le srečanje rezervnih vojaških starešin, ampak bo osrednja republiška proslava v počastitev dneva borca in 35. obletnice ustanovitve prvih petih slovenskih partizanskih divizij, 9. korpusa in 4. operativne cone. V Suhi Krajini se bo v torek, 4. julija, zbralo okrog 50.000 ljudi, med katerimi bodo rezervne vojaške starešine iz vse Jugoslavije, borci brigad, delovni ljudje in občani ter mladina. Govorniki bodo predsednik slovenske borčevske organizacije Janez Vipotnik, generalpolkov-nik Dušan Korač in v. d. predsednik zveznega odbora ZRVS Hamdija Omanovič. Gorenjska bo v nedeljo, 2. julija, pozdravila rezervne starešine iz Crne gore. Okrog 180 jih bo prišlo k nam. Slovesni sprejem bo v nedeljo med enajsto in dvanajsto uro pred Dijaškim domom v Kranju. Potem bodo gostje iz Črne gore odšli po gorenjskih občinah, kjer jim zvečer pripravljajo še posebne sprejeme. V Škofji Loki bo Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko pozira lastnike hiš, hišne svete in delovne organizacije, da izobesijo zastave v počastitev 4. july a — dneva borca. V teh dneh bodo p<* Gorenjskem številne prireditve in proslave, zato s svečanim izgledom naših naselij in krajev obeležimo praznovanje! ^ Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko sprejem ob osmih zvečer v hotelu Transturist, v Kranju in Radovljici ob 19. uri v avli občinske skupščine, na Jesenicah pa ob 20.30. Ponedeljek bo namenjen spoznavanju Gorenjske, v torek pa bodo gostje in gostitelji odšli skupno na proslavo, na katero so vabljeni tudi prebivalci Gorenjske. -jk Iskra vabi Dobrodošli v Škofji Loki Letošnje srečanje Iskrašev, ki no jutri na škofjeloškem gradu in za katerega računajo, da se ga bo udeležilo več kot 2'().(X)0 članov tega slovenskega industrijskega giganta, bo nadaljevanje dolgoletne tradicije srečanj ob dnevu Iskre. Prireditev bo namreč že enajsta po vrsti, gostitelj in organizator pa je delovna organizacija Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, ki ima sedež v Skofji Loki. Iskra bo s prireditvijo na loškem gradu proslavila tudi dan ,borca, hkrati pa je ta dan tudi rojstni dan ustanovitve kranjske Iskre, začetnika našega največjega jugoslovanskega podjetja na področju elektrokovinske industrije. Organizatorji — glavna pripravljalna dela so opravili delavci Iskre iz Reteč in Železnikov — so pripravili poseben prometni režim, da ne bo težav s parkiranjem, na vseh križiščih pa bodo za red skrbeli "usmerjevalci, ki bodo dajali tudi vsa po-t rebna navodila. Računajo, da se bo osrednje prireditve ob dnevu Iskre — bo ob K), uri dopoldne — med drugimi gosti udeležil tudi Kdvard Kardelj. Prvič pa se bodo predstavili ob dnevu Iskre Iskrim kulturni ustvarjalci. Ce bo slabo vreme, bo prireditev v Loškem gledališču, če pa bo vreme lepo, bodo nastopili na gradu. V galeriji na gradu pa bo odprta razstava del članov Društva likovnikov Iskre. U M. Po 11. kongresu — kongresu akcije Nad probleme že danes Ne bi držala ugotovitev, da je zveza komunistov v svojem delovanju le naštevala in ugotavljala probleme, ki nastajajo v razvoju družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema. Ob vsem spodbujanju in odločitvah, ki se brez dvoma zrcalijo v rezultatih, ki smo jih nedavno tega pregledali tako na republiškem in na jugoslovanskem kongresu ZKJ, pa vendarle ostaja še nemalo »maneverskega prostora« za še nerešene probleme. Pri tem gre vsekakor za sprotno akcijsko naravnanost zveze komunistov za reševanje problemov, ki jih prinašata življenje in delo danes in jutri, ni pa tudi malo problemov, ob katerih se je, čeprav so že dolgo na dnevnem redu, zavzetost reševanja oslabila in skrhala. Nič se ne rešuje samo po sebi, je na kongresu jugoslovanskih komunistov poudaril Edvard Kardelj: socializem sam po sebi še ne more zagotavljati uspešnega družbenega razvoja, zato je potrebno nenehno krepiti položaj delovnega človeka. Prav v to smer mora biti naravnana akcija zveze komunistov — od dogovorjenega na vseh ravneh v uresničevanje sklepov in stališč, v odstranjevanje balasta, ki ovira vse hitrejši razvoj našega družbenega blagostanja. In kdaj začeti? Že danes, je na minulem kongresu poudaril predsednik Tito v svoji sklepni besedi, ko je mislil na to, da je potrebno za rast in napredek družbene skupnosti v naših se-danjih pogojih še nenehno odstranjevati ovire in reševati probleme. V tem smislu je izzvenela tudi seja centralnega komiteja ZK Slovenije, ki je v začetku tega tedna začrtala smeri akcijskega delovanja slovenskih komunistov pri reševanju najbolj aktualnih problemov, s katerimi se pri delu in v družbenem življenju srečujejo delovni ljudje in občani in ob katerih razreševanju se mora odražati tudi vodilna vloga zveze komunistov in drugih subjektivnih sil. Tudi od nove organiziranosti ZK je pričakovati večjo aktivnost komunistov tako v osnovnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in vseh drugih skupnostih in organizacijah. Njihova akcija bo morala spodbuditi k večji samoupravni in družbenopolitični angažiranosti delovnih ljudi in občanov, za zavzetejše reševanje tako nakopičenih kot sprotnih problemov. L. M. Predsednik izvršnega sveta na Brniku — Včeraj, 29. junija, je obiskal letališče Ljubljana na Brniku predsednik izvršnega sveta skupščine SRS dr. Anton Vratuša. Spremljali so ga predsednik republiškega komiteja za promet in zveze Livij Jako min. republiški sekretar ~a notranje zadeve Janez Zemljani- in šef kabineta predsednika izvršnega ttveta Drago Mirošič. Generalni direktor letališča Ljubljana Pula Franc Sever je goste obvestil, da je za modernizacijo letališča na Brniku vse pripravljeno. Letališče bodo zaprli danes zvečer opolnoči, pamtimo pa bo usposobljeno za promet 31. avgusta. V razgovoru s<> menili, da kače v prihodnje razmiš ljuti o nadaljnji izgradnji letališča na Brniku, kar ni /c naloga letališkega kolektiva, temveč vse skupnosti. Prav takt* kaže čim prej ttbfikovati samoupravno interesno skupnost za izgradnjo letališke infrastrukture, saj ima brniško leta/išče z ostalimi slovenskimi letališči velike možnosti razvoja in ne sme postati o~ko grlo v letalskem pnmietu. (fk) -Fotn: J. Zaphttmk Naročnik: O LAS 2. strani Petek, 30. junija 19 Tito na Tari V sredo dopoldne je pred sednik republike Josip Broz Tito dopotoval na planino Tara, kjer se bo zadržal na krajšem oddihu. Na poti so ga pozdravljali sterilni obča ni, nekdanji soborci in tova riši iz NOB. pred hotelom Omorika na Tari pa so ga sprejeli na tradicionalen na čin — .s pogačo in sttl/o. Oblikovanje kulturne politike Dvodnevna razširjena seja sveta za kulturo pri predsed stru RK SZDL in posvetova nje s predstarniki svetov za kulturo pri občinskih konfe rencah SZDL, ki se je v sredo začelo v Ljubljani, je obrar navalo samo eno temo, in si cer naloge SZDL r oblikora nju socialistične in samo upravne kulturne politike pa H. kongresu ZKS in 11. kon gresu ZKJ. IJ rodna referata sta prispevala sekretar predsedstva C K ZKS Franc Šetinc m član IO predsedstva RKSZDL M t tj a Rotor mk. Skupno o okolju Osem evropskih dežel, med njimi Jugoslavija, se je lotilo velike naloge. Izdelale in uskladile b sistem in fin macij. s pomočjo katerih na/ bi spremljale rse. kar se hi zgtnlilo na področju človeka vega okolja. O h-m prvem tovrstnem načrtu, pri kate rem bo dugoslarija gostitelj t -ca de/ovne skupine, so raz prailjali člani komisije sveta ZIS za človekovo okolje in prostorsko ureditev. Poleg Jugoslanje bodo pri izdelan informacij sotieloralc še Francija, Madžarska. Nizozemska, Sorjetska zveza Poljska. Srtca in Švedska. Novi rektor Univerzitetni svet ljubljanske univerze je imenoval dr. Slavka H miza rja — red nega profesorja fakultete ;a elektrotehniko — za novega rektorja unnerze. Poleg tega je svet razpravljal tudi o učinkovitosti rednega studi/a in ugotovil, da se izboljšuje. Ilija Vakić na obali Predsednik gospoda rske zbornice Jugoslavije llija Vakič se je skupaj s predsed nikom gospoiiurske zbornice S/orenije Andrejem Vcrbi čem v sredo mudil na sloven ski obali, kjer sc je /ntgavur jal s predstavniki družbeno političnih skupnosti ni g<> spoda isti cm ki. Pogoi arjali so se predvsem o problematiki Luke Koper in sodelova nju z drugimi jugoslorunski mi pristanišči Ni še vse urejeno Kljub čedalje obsežnejši mu in učttikot itc/šcmit rklju čeranju borici in vojaških invalidov v delegatski sistem na vseh ravneh, so na sredi nem pemVetu predstavnikov občinskih odborov m med občinskih wetai ZZB NOV Slovenije, opozorili, da so ostali bo/(i f><»nekod DNlvej. ob strani. Premolit je delega tor — borcev v druibenopoli• tičnih in samoupravnih inte resnih skupščinah. Z letali nad ogenj Repu bi šl' n skupščina je s sprejetjem <«/loka potrdila odločitev re/ uhhškega izvrš nega srctii, d ' pristopi k c veznem u dogovoru o naku pu m vzdrževanju štirih letal kanadske proizvodnje <renjskih društev invalidov Na posvet, ki ga bodo organizira/i skupaj s SZDL, kodu povabili tudi arhitekte, gradbenike, zdravnike, soeio loge in socialne delavce. — Foto: J. Zaplotntk Prireditve v radovljiški občini Dan borca bodo V radovljiški občini počastili s številnimi prireditvami in svečanostmi, ki jih organizirajo krajevne organizacije ZB NOV v sodelovanju z mladimi in kulturnimi društvi. Glede na to, da bo 4. julija osrednja slovenska proslava v Predstrugah pri Dobrepolju. kamor bodo I avtobusi in osebnimi vozili odšli tudi številni borci in drugi udeleženci iz radovljiške občine, bodo večino prireditev pripravili že v nedeljo. 2. julija. Vsakolegna proslava na Mlaki pod Radovljico, kjer se bodo zbrali bore i. domačini in gorenjski partizanski vezisti. se bo pričela dopoldne ob H), uri s slavnostnim govorom predsednika KO ZB NOV Radovljice Vinka Berceta. V kulturnem programu bodo nastopili člani komornega zbora A. T. Linhart in Linhartovega odra mladih KUD Radovljica ter folklorna skupina DPĐ Svoboda Lesce. Dele-i'.n na udeležencev bo položila venec k spomeniku padlim v mestnem parku. Sledilo bo tovariško srečanje z bogatim srečelovom. Ob 11. uri bodo začeli s praznovanjem dneva borca tudi na Gorjušah v Bohinju, kjer bodo svečano razvili prapor KO ZB NOV Kopnvnik -Gorjuše in pripravili bogat kulturni program z udeležbo bohinjskih kulturnih skupin. Popoldne ob 14. uri bo na terasi kavarne Park hotela na Bledu v organizaciji ZKO Radovljica in KUD Bled skupni nastop mladinske in članske folklorne skupine slovenskega kulturno športnega društva naših delavcev Bled i/. Kasna v ZR Nemčiji ter domačih plesalcev ljudskih plesov z Bleda. Prireditve v Radovljici m na Bledu se bo udeležila tudi skupina rezervnih vojaških starešin iz SR Crne gore. ki bo v gosteh v občini Radovljica 1 dni pred odhodom na osrednjo proslavo V Dobrepolju. J. R. ZK organizirana v skladu s sklepi VIII. kongresa Na 4. seji občinske konference ZK Škofja Loka, ki je bila v sredo popoldne, so sprejeli statutarni sklep o organiziranosti m delovanju občinske organizacij« ZK Škofja Loka, ki prinaša nekaj novosti v sestavu občinske konference m komiteja. Konferenca ima po novem l"> članov, komite pa II članov in sicer je vsak član komiteja zadolžen /a določeno področje dela. Prav tako so z novim statutarnim sklepom ukinjene konference- s komiteji v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. namesto njih pa s«- pojavljajo nove oblike organiziranega dela. Težište dejavnosti pa je po novem preneseno v osnovne organizacije, ki sc- direki no povezujejo v občinsko konferen Na seji so tudi obravnavali p rosni« sekretarja komiteja OK ZKS Marjana Gantarja, ki je prosil za razrešilie o ("lani konference so pristali na razrešnico, vendar so poudarili, da so bila dogajanja ob zadnjih volitvah v Škofji Loki posledica razmer, ki so trajale že nekaj časa in zato ne more vse krivde nositi sekretar in drugi plačani funkcionarji in tudi komite občinske- konference ne, saj so bili izvoljeni šele v začetku januaria letošnjega leta. Člani konference so tudi podprli predlog, da si- za sekretarja medoh činskega rt vela izvoli Zdravko Krvi-na L. B. Taborniško veselje v Gozdu Krize — Na robu polja \ partizanskem Gozdu bodo do J avgusta spet razpel i šotori tabornikov tabor luškega odreda Križka goril iz Kri žev. Na Koširjevem travniku je zra stel tabor go/dne- šol«- oziroma taborniške sol«- v naravi. Takšna ob'i ka vzg«»|e i«- \ odredu K ritka goni ž«, tradicionalna Letos, ko praznili«- odred 10, nMHnieo delovanja, mi gozdno šolo pripravili š«- posebej skrbno, saj skušajo M tem dati juhi Iciu m- \eč|i Poudarek. Namen gozdu«- šole j«« pripravili tabornike a življenje v naravi, velikega po in« na pa je tudi za splošno ljudsko <>bi,-nbo in negovanje tradicij NOH Do 2. llVgUStll bodo križki taborniki bogatejši za številna taborniška zna nja. Redno jih obiskujejo alpinisti, pripadniki teritorialne ntMtaiithe, «l<> »načini mlndj ■/ Gozda in K rižev l«>v«i itd Ponavadi se rtrečdjejo <»l> tabornem ognju Izrednega, pomena pii je i udi tovariši vo in priprava na ži\ ljenje v kolektiv u. Gozdna šola i«- povezana / vat rti Vam narav«- Ni dovolj le ljubili naravo, temveč jo m treba tudi varovati. Kljub v sesranskeinu pomenu gozdne sol«- pa s«- taborniki iz Križev srečujejo pri orgam/a« iji gozdne šol«-s številnimi težavami, predvsem ■motnemu značaja Taborniki so hvaležni kmetu l.ukamu. ki um biezplačno odstopa prostor /a tabor, m občinskemu stalni za Uril orialim (»hrambo, ki jim poinag n / opremo Za dobro delo v taboru rtkrh* izkušeni taborniki, pomagajo pa jim tudi inštruktorji, ki so pred desetimi leti osnovali taboi niski odred Predsednik Ivo Ščavničar je sklical v sredo, 28. junija, 9. sejo iz vršnega sveta občinske skupščine Jesenice. Člani izvršnega sveta razpravljali o predlogu sporazuma o organizaciji in financir temeljnega sodišča in tožilstva v Kranju, o predlogih samoupra sporazumov o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje in r občinske skupnosti za zaposlovanje ter o ustanovitvi temeljne sku n«>sti za železniški in luški promet prometnega središča Kranj. Na sep je bilo govora tudi o prostorskem načrtovanju v jeseniški občini in o zazidalnem načrtu platoja ob karavanškem predoru in avtocesti. Clazu izvršnega sveta so se seznanili tudi s problematiko registracije društev -jk Pred dnevi se je v knfjevni skupnosti Hrušica sestal koordinacijski odbor za organizacijo proslav in prireditev. Člani so se dogovorili o praznovanju krajevnega praznika, ki bo trajalo ves julij. Od 3. do 27. julija se bo zvrstilo več kulturnih in športnih prireditev, slavnostna seja sveta KS Hrušica, partizanski marš mimo spominskih obeležij ter žalna komemoracija ob grobovih ustreljenih talcev v Begunjah. Pole* tega bodo člani borčevske organizacije v juliju dokončno uredili spominsko obeležje na Belem polju, izvedenih pa bo tudi več akcij za lep* izgled H rušite. J. R. Pretekli teden so se na prvi brigadni konferenci sestali Člani mladinske delovne brigade Jeseniško-bohinjskega odred. Najprej so sc seznanili s potekom zvezne akcije »Podrinje — Kolubara 78« v pobrateni občini Valjevo, katere se bodo udeležili julija. Zatem so obrav-navali Ae samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih na mladinska delovnih akcijah ter izvolili vodstvo brigade JesenLško-bohinjski odred. Za komandanta so izvolili Tihomirja Kostiča iz Železarne Jesenic«, za predsednico brigadne konference pa študentko Milojko Cvetkovič. J.R. KRANJ V četrtek, H. julija, ob 12. uri bo razširjena seja komiteja občinske konference ZKS Kranj skupaj s svetom za ljudsko obrambo in dmž-beno samozaščito pri skupščini občine Kranj. Na dnevnem redu bo ocena dejavnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v organizacijah združenega dela in obravnava gradiva za 6. sejo občinske konference ZKS Kranj. l r ŠKOFJA LOKA V sredo, ;V julija, ob 16. uri bo v hotelu Transturist v Škofji Los skupna seja občinske konference SZDL in plenuma občinskega sindn kalnega sveta. Na dnevnem redu je ocena družbenopolitične aktivnosti t v pripravah in izvedbi delegatskih volitev, izvolitev članov v predsedstvo OK SZDL. potrditev zaključnega računa SZDL za lani in financS nega plana za letos in razrešitev sekretarja OK SZDL ter določite* delavca, ki bo to delo opravljal za določen čas. TRŽIČ Pretekli teden se je sestal izvršni odbor Mladinskega gledal** Tržič skupaj s člani sekcij. Na sestanku so obravnavali gradivo n 10. kongres ZSMS in ugotovili, da se mladi premalo vključujejo v kul turno življenje Mladinska kultura se vedno ne približa delovnem-človeku, zato je možnosti za širitev kulturnega delovanja še V dejavnost so premalo vključeni mladi iz drugih republik. Letoto* program Mladinskega gledališča bo namenjen predvsem osnovno** J. Kepic Na ponedeljkovem zasedanju zborov tržiške občinske skupščine-/ za delegata skupščine v delavskem svetu TOZD Zdravstveni dom imenovali Hazima Omeroviča iz Bombažne predilnice in tkalnu Rajko Kukec z osnovne šole Kokrškega odreda v Križah pa za 8 sveta Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko Ti delegati so tudi soglašali z imenovanjem Kdgarja Vončine za sekrr gorenjske zdravstvene skupnosti in za predstojnika strokovne slu J. Košnje* Mladi Kokrjani delovni Zaradi odhoda neka* osnovne organizacije v JLA je bilo treba Kokra - terih članov ZSMS Kokra poiskati zanje nadomestitve, zato so pretekli teden sklicali konferenc o. na kateri so ocenili delo in govorili o prihodnjih nalogah. Preteklo dok) §o cenili kot dobro, saj je bila večina nalog uresničenih, pri akcijah pa je sodelovala večina mladih. Med prihodnjimi nalogami postavljajo na prvo mesto urejevanje in vzdrževanje spomen kov in grobov NOB te-r očiščevalno akcijo, sicer pa so mladi Kokrjani na konferenci sklenili, da bodo sodelovali pri pripravah na praznovanje kra-levnega praznika, poživili kulturno lel«». uredili igrišče pred osnovno šolo in priredili razna »prr--tekmovanja. Pripravili bodo po*** Srt od spomenika do spomenika, p*** S m truda pa jim bo vzela tudi urad*** **ku krajevnega glasila »Občan Kokre* Vutf, V delovni program so tudi zaf**"- JJ^iež da bodo organizirali izlet m * mo povezali z mladimi iz Železne Kip** idju in vasi Zaga pri Kobaridu. vet Ker osnovna organizacija ZSMS » '\»ik Kokri ni velika, saj združuje ie * ? mo članov, bodo naloge terjale obdali truda. Vsak bo moral prijeti za dea^Vuj. in prispevati svoj delež k u resnice S*J vanju nalog. Za predsednika mlad* 'Srk >ke organizacije so izvolili Andrej-1 ^j; Krča, za njegovega pomočnika ^ lana Štularja, za blagajnika pa -k* -i^jj žeta Arneža. y Senk V]Ja JJttl Ppo SkuoAčina tr/iAkeira *indikata - V torek, 27. junija, je bila i K../*■*: r Kričal, 12. skupščina občinskega Ti u ki so m /«■ udeležili tudi predstavnih tržiške <>bčinsk, mkapšim '.Z,,,.,,:,,,,,/,,,,-,;,,, „rgamzucij ter predstavnih T^^R«** 3 Hindikatm u .Gorenjsko Zvone Labura ter JJJ^?*~^^^*JjJJjg n , nindikiito, Snčko Mlinonč. Na ^upičim """«J»H^ sindikalne organizacije < Tržiču m ^f^fj^J^S^ -združevati in se avzemati za interese delavcev t .dnuenem delUt posi^i 2 aru zeva n in „uut,č^vati v 'iv/enjc delovnih ljudi p„ krak** politična orgam ticua in .s. -i k/ju eiatii / y y pmen dru^ST HkupnoHtih So skupščin, s,' (tt,lflM ££JT planiranja, na odhajanje ^^^JJ«*« občinskega sveta ^ 1 kV". Mo.uo l'rup,o,n,h (,k) - Fo.o.J Zaphtmk ran •oupravni sporazum o solidar-tih sredstvih za izvajanje enot-programa vzgoje za predšolske in pospeševanje otroškega va ter razpravljal o samo-s jvnem nadzoru v skupnosti otroka varstva in o delegatih v fi-jjjtfni komisiji republiške skupnosti . ^pftega varstva, ^tlani izvršnega odbora pa so "T*^ razpravljali o sprejemu otrok JX"tec Deteljica v Bistrici. Od 81 rpfenj so za zdaj ugodno rešili le ^fyog 30 prošenj. O drugih pa so spravljali na posvetovanju s starši Poetih. Rešitev se ponuja v "Saniziranem prevozu pet in šest 'starih otrok v vrtec Kurirček v '•žah, vendar morajo starši v to politi. J. Kepic govorjenih rešitev. Tako npr. dopisnik H. J. piše: »Tako na Jesenicah, na primer še vedno ni jasno ali naj železarski izobraževalni center še naprej vzgaja za vse kovinarske poklice ali naj se preusmeri na metalurške poklice. Vprašanje je skoraj nepotrebno, ker je v Radovljici podoben center. Dva pa sta očitno preveč.« Tako pisanje je namerno ali nenamerno zavajanje bralcev. Po večkratnih sestankih smo se namreč predstavniki občin Jesenice in Radovljica 28. marca letos v Kranju dogovorili o enotni mreži šol v teh dveh občinah. Zaključki tega sestanka so napisani v zapisniku skupščine gorenjskih občin. Na str. 6 pa je zapisan prispevek tov. Malovrha, ki je dejal: »Dogovarjanja med občinama Jesenice in Radovljico sedaj kažejo in tudi podatki govorijo, da bi bilo možno na Jesenicah za potrebe obeh občin organizirati kovinsko predelovalni učni center, v Radovljici pa za potrebe obeh občin ekonomski šolski center. Ta dva centra bi se tako v materialni smeri lahko močno razvijala, kakor tudi, da bi lahko v čimvečji meri zaposlila stalni učni kader, potreben za izobraževanje teh vrst profilov. Zavzemati se moramo, da oblikujemo tako mrežo izobraževanja, ki nam bo koristila za daljšo dobo.« Na str. 10 in 11 beremo med zaključki: »Na Jesenicah bi razvijali naslednje programske usmeritve: — kovinarsko smer za potrebe Jesenic in Radovljice, — zdravstveno smer za potrebe Gorenjske in druge V Radovljici pa bi razvijali: — ekonomsko računsko smer z vključevanjem programov za šolanje kadrov v blagovnem prometu. — gostinsko smer Ker sta predhodno načrtovali obe občini izobraževanje učencev za pri-rodoslovno-matematično in družboslovno smer ter izobraževanje kadrov za pedagoške poklice, se predlaga naslednje: — programske usmeritve, ki niso v neposredni zvezi z ekonomskimi računalniškimi smermi, naj se razvijajo v sklopu izobraževalnega centra na Jesenicah;« Citiran podatek, ki ga navaja dopisnik, je H. J. verjetno dobil v predlogu programa usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, ki ga je izdal zavod za šolstvo — enota Kranj. To poročilo je zelo pristransko, podatki so napačni in pomanjkljivi in smo zato zahtevali popravek. Opozarjamo pisca članka, da je usmerjeno izobraževanje resna zadeva, ki zahteva dolgoletne priprave. Težko je uskladiti različne interese, zato ni primerno iz že dogovorjenih zaključkov ponovno ustvarjati pole- ŽIC Jesenice »Udarniška« na cesti v Babni vrt — Večina krajanov Babnega vrta v krajevni skupnosti Trstenik se je v soboto udeležila udarniškega dela na cesti v Babni vrt. V akciji so sodelovali tudi traktorji in bagri. Krajam so uredili 1400 metrov dolgo cesto do take mere, da bodo Ja teden nanjo lahko že ugradili asfalt. Do vasi bo širok metra, po vasi pa meter manj. Za asfaltiranje in urejevanje ceste so krajani zbirali denar s samoprispevkom in opravili prostovoljno delo vredno 75 starih milijonov dinarjev. 60 starih mi lijonov pa je dala kranjska skupščina. Asfaltna cesta 6o za Babni crt velika pridobitvi. V trsteniški krajevni skupnosti se resno lotevajo tudi odstranjevanja posledic potresa. Največja ovira je pomanjkanje gradbene dokumentacije, (jk) — Foto: -/. Zaplotnik Denar le na osnovi dokumentacij e Krajevne skupnosti tržiške občine bodo dobile letos 1,532.500 dinarjev iz samoprispevka in 260.000 dinarjev iz sklada negospodarskih investicij — mani razvitim Brezjam, Jelendolu, Lešam in Gozdu skupno 3,500.000 dinarjev Mladi in kultura Ko ' " za kulturo pri občinski konferenci i^fJTržič in Center marksističnih krožkov 2$MS Tržič priredila pogovor o vlogi mladih v kulturi a - tema Z Na okrogli mizi v Tržiču. ..ma je bila Mladi in Iv^ra, pripravila pa sta jo komi-Jtt kulturo OK ZSMS in Center IJJnstičnih krožkov tržiške mia-1^** konference, je bilo govora o flmi politiki in vlogi mladih v snovanju. Teze za raz-au bile pripravljene že j, v pogovoru pa je bilo slišati ~ališča izvršnega odbora občin-»uJturne skupnosti in Zveze kul organizacij tržiške občine i 0)o in z razpravo organizatorji oiorejo biti zadovoljni. Razgovor ^jub temu opozoril, da mladi še ^edo za svojo vlogo v kulturni itJki in da pogosto pozabljamo, ^orajo tudi v kulturi prevlado samoupravni in delegatski Mladi se prek delegatov a'o vključujejo v kulturno st in Zvezo kulturnih orga-ki pa prav tako že dve leti ne ^ tako kot bi bilo pričakovati. *h tega prihaja do vroče. krvi. tya Komunista »Človek, delo in *ura« je marsikaj premaknila na Področju in tega nihče ne more zanikati. Z njo kaže nadaljevati, hkrati pa dati večjo pozornost amaterski kulturi, ki je za ljudi bolj zanimiva in bližja kot pa poklicna, ki je tudi neprimerno dražja. Z novo organiziranostjo ZKO nameravajo v tržiški občini ta problem odstraniti. Zveza ima nalogo oblikovati pregled kulturne aktivnosti in poseliti večjo pozornost izobraževanju organizatorjev kulturne dejavnosti. Merila za nagrajevanje naj bodo enotnejša, o vseh akcijah pa se-je treba samoupravno dogovarjati in jih tudi gmotno ovrednotiti. V tako delo se morajo vključiti družbenopolitične organizacije ter pri nekaterih akcijah tudi denarno pomagati. Pogovor je opozoril na prevelik odliv »kulturnega« denarja iz občine. Doma bi več koristil, saj nimajo nekatera društva najosnovnejših pogojev za delovanje. Bolj kaže podpreti tudi nekatere na novo ustanovljene kulturne skupine. Razprava je dala torej koristne pobude. Z njo kaže nadaljevati, vendar v širšem krogu in brez najrazličnejših interesov. J. Kepic Tržič — Dolg je bil spisek potreb krajevnih skupnosti iz tržiške občine po denarju, ki se namensko zanje zbira s samoprispevkom. Čeprav je bila večina želja upravičenih, bo morala marsikatera počakati ali pa bo treba iskati denar drugje. O tem je bilo govora na izvršnem svetu občinske skupščine, na delegatsku skupščini in na odboru za uporabo sredstev samoprispevka. Prevladalo je enotno stališče, da bodo sredstva krajevnim skupnostim dodeljena le, če bodo imele za investicije urejeno dokumentacijo! Tako bo krajevna skupnost Tržič-mesto prejela iz sredstev samoprispevka letos 500.000 dinarjev za asfaltiranje in ureditev ceste Slap — Cadovlje in 150.tKX) dinarjev za asfaltiranje Koroške ceste do strelišča. Ravne bodo prejele za razširitev Proletarske ceste 150.000 dinarjev, Bistrica pri Tržiču za urejevanje javne razsvetljave na Loki 60.000 dinarjev, za sofinanciranje kanalizacije na B-9 150.000 dinarjev in za ureditev otroškega igrišča v Ročev-nici 10.000 dinarjev. Krajevna skup- Nega na domu ostarele in starejše občane Tako kot sta pred uma o izvajanju dejavnosti domače » občinska zdravstvena skupnost. ein /t- potrdili sprejem samoupravnega Spora-nege skupnost socialnega varstva činska zdravstvena skupno*,, so y torek ta sporazum sprejel, đideTegati skupščine skupnost, socialnega skrbstva Kranj S tem ii aeiegau » otav|jajo sredstva za izvajanje nege na domu m n£™Z7d£™t™» skupnost .10 odstotkov, skupnost socialnega aEa 40 odstotkov, medtem ko 30 odstotkov za nego prispevajo "slVd . . „_ j.,ml, Tako ie za letos določena cena delovne ure, i splača uporabnik,' 30 din ob delavnikih in 40 din ob sobotah, nede-P nfaznikih. Vendar pa je tudi ta prispevek uporabnika lahko nač odvisno od skupnega dohodka posameznika Občani, k. tljsi, ,27() din meSečnega dohodka, ne plačajo domače nege. 'ion^ku na družinskega člana do 2280 din plačajo le polovico de-£ ..rVnegovalke, nad 2280 din na družinskega člana pa plačajo de-o uro negovalke v celoti; to je 30 al..40 din )r,b>čen je tudi že izvajalec domače nege. to je Dom upokojencev rani ki fe v ta namen že zaposlil ti. negovalke. Nega na domu je v ran i, oovsem nova dejavnost in je za zdaj uvedena poskusno. V jese "ii bTvsekakor treba pregledati izkušnje m jttiebno dejavnost širiti Potrjeni zaključni računi Tržič — Občinska skupščina je na ponedeljkovem zasedanju potrdila zaključne račune lanskega občinskega proračuna, prispevka za starostno zavarovanje kmetov in davčne uprave. Razveseljivo je, da so se lani proračunska sredstva kljub težavam in nejasnostim glede oblikovanja (tržiška občina je dotirana občina) trosila po planu in racionalno, prav tako pa so zaostanki pri plačilu najrazličnejših davkov in prispevkov minimalni.• To potrjuje tudi dobro delo občinske davčne uprave, saj tako pri starostnem zavarovanju kmetov kot pri davčnem zaključnem računu zaostanki ne presegajo dveh odstotkov celoletne obveznosti. nost Senično prejme 122.000 dinarjev iz samoprispevka in 80.000 dinarjev iz sklada za negospodarske investicije za popravilo ceste do Veterna, Podljubelj 50.000 iz samoprispevka in 100.000 od negospodarskih investicij za obnovo mostu pri Dovža-novi žagi, Lom pa lani odobrenih 200.000 dinarjev iz samoprispevka in 80.000 dinarjev negospodarskih investicij za ureditev brežin ob novi cesti. Lese prejmejo iz samoprispevka za cesto vpadnico 140.000 dinarjev. To znese skupaj 1,532.500 dinarjev iz samoprispevka in 260.000 dinarjev iz sklada negospodarskih investicij, kar znaša skupaj 1,792.500 dinarjev. Krajevne skupnosti so prosile skupno za 2,645.355 dinarjev, vendar bo na cesti do vrtca na gradu javna razsvetljava urejena iz drugih virov, Bistričani pa bi radi naročili tipski projekt za družbeni dom, vendar finančna konstrukcija še ni znana in naloga za zdaj še čaka. Asfaltiranje ceste na Mlako (KS Pristava) naj ponovno oceni in ugotovi upravičenost strokovna komisija, drugje pa naj bi s pomočjo izvršnega sveta občinske skupščine iskali tudi denar za urejevanje kanalizacije v Kovor-ju in za urejevanje ceste na Brezjah. Možnosti se ponujajo v primerih neporabljenih občinskih skladov ali pri banki. V tem primeru je skupščina voljna jamčiti za odplačevanje posojil- Za potrebe krajevnih skupnosti iz sklada negospodarskih investicij večni bilo mogoče dati, saj ostaja izgradnja tržiške vpadne ceste tudi letos prednostna naloga. Manj razvite krajevne skupnosti Brezje, Jelendol, Leše in Gozd, ki sodi h krajevni skupnosti Križe, pa bodo do izteka samoprispevka prejele dogovorjenih 3,500.000 dinarjev. Brezje za cesto 500.000 dinarjev, Jelendol prav toliko, Leše za cesto do vasi 1,500.000 dinarjev, Križani pa za cesto v Gozd milijon dinarjev. Zaščita spomenika TR2IČ — Kmetijskozemljiška skupnost tržiške občine je odstopila skupščini 1708 kvadratnih metrov zemljišča na Ljubelju, kjer stoji spomenik interniran-cem. Vknjižba v zemljiško knjigo je v teku. Ko bo to urejeno, bo zemljišče s spomenikom zaščiteno. Zadnja seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine pa je opozorila, da kaže enako ravnati tudi z zemljiščem, kjer je med vojno stalo taborišče. Zbor je za preučitev in uresničitev tega predloga zadolžil izvršni svet in občinski odbor zveze združenj borcev NOV Tržič. Obisk v Tržiču Tržič - Pretekli teden je obiskala tržiško občino delegacija republiške konference ZSMS, ki sta jo vodila član sekretariata Marko Morel in sekretar odbora za pripravo 10. kongresa ZSMS Jože Jen-šterle. Gostje so se najprej pogovarjali s člani predsedstva občinske konference ZSMS, nato pa so se udeležili seje koordinacijskega sveta ZSMS Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Priprave na kongres, politično in družbeno delovanje mladih v najrazličnejših sredinah so bile osrednje teme pogovora. Ugotovili so, da javna razprava pred mladinskim kongresom povsod ni bila uspešna predvsem tam, kjer osnovne organizacije ZSMS, družbene organizacije in društva niso delavni. To še posebej velja za društva, kjer kaže posebej analizirati dejavnost mladih. Organizacija v BPT združuje le 150 članov od približno 400 mladih, kolikor jih je v kolektivu. To je premalo. Posebno problematično je mladinsko delovanje v TOZD Predilnica, kjer je večina žensk, mnoge med njimi pa imajo že družinske obveznosti. Več pozornosti velja v BPT nameniti izobraževanju ob delu in vključevanju mladih iz drugih republik in pokrajin v ZSMS. J. Kepic Jutri taborniški mnogoboj Gradnja tržiškega doma upokojencev Nasip brez koristi fe^^raslirn^^čanom invalidom I. kategorije, ki kot že rečeno za-^di bolezni ali oslabelosti ne zmorejo vsakdanjih opravil kot so osebna Wna m preskrba z živil.. L. M Tržič — Ko so v Bistrici pri Trži ču začeli graditi dom upokojencev, so razmere na zemljišču pokazale, da bi bilo treba del zemljišča zasuti in izravnati z nasipom. Projektant-je, izvajalci del in člani gradbenega odbora za dom starostnikov pa so med ogledom gradnje in zemljišča ocenili, da se nasipa ne kaže lotevati, temveč bi bilo umneje povečati temelje doma starostnikov oziroma doma upokojencev tudi na ta del zemljišča in s tem pridobiti dodatne prostore. Po prvih ocenah naj bi bilo za to dovolj 20 starih milijonov dinarjev, ki jih je odbor za uporabo sredstev samoprispevka pri občinski konferenci SZDL na zadnji skupni .seji z gradbenim odborom za upokojenski dom že odobril. Dodatne prostore pri domu bi lahko uporabili za najrazličnejše interesne dejavnosti oskrbovancev doma. pO ponovni oce- ni strokovnjakov s tega področja pa bi bila tudi mogoča uporaba za druge namene. Gre namreč za okrog 400 kvadratnih metrov dodatne površine. Kaj bo v teh prostorih, se odbor ni mogel odločiti, saj čaka na mnenja strokovnjakov. Dal je le privoljenje, da se z denarjem samoprispevka temelji lahko toliko povečajo. Medtem pa bo že jasno, ali bodo v tem prostoru urejena javna zaklonišča za Bistrico ali za bližnjo vzgojnovar-stveno ustanovo. Dogovor o tem in sofinanciranju naj bi bil dosežen na sestanku predstavnikov odbora za gradnjo doma, skupnosti otroškega varstva in krajevne skupnosti Bistrica. Skoda je. da bi ostali prostori neizkoriščeni. Tudi če bodo v njih zaklonišča, se bodo lahko v miru uporabljala za druge namene i i -J i . 2fc " Gorje — Pokljuški odred tabornikov v Gorjah je bil ustanovljen na pobudo odreda Jeklarjev z Jesenic 1975. leta, že od 1960. pa so bili gorjanski mladinci in pionirji vključeni v vod Šumeči slap pri Jeklarjih. Bili so uspešni na mnogih akcijah v slovenskem in jugoslovanskem merilu. V začetku junija so odšli v Železnike na področni mnogoboj. Tekmovalo je pet ekip, In » 35 medvedkov in čebelic. Dosegli odlične rezultate, najboljše v zadnjih letih. Starejši medvedki so postali gorenjski prvaki, mlajše in starejše čebelice pa so v svoji skupini zasedle tretje mesto. Starejši medvedki se bodo jutri udeležili republiškega, prvenstva v mnogoboju, ki s bo odvijalo tri dni v Tacnu pod Šmarno goro Na to tekmovanje so se pod vodstvom vodnika Petra Donavala vestna pripravljali. Tudi v poletnih mesecih lelo v odredu ne bo zamrlo. Oi.iog 50 tabornikov, medvedkov in Čebelic, se bo udeležilo taborjenja v Karigador-ju pri Novigradu Isjtri. G L A 8 4. stran Združevanje v zamudi Petek, 30. junija 1978 Združevanje sredstev za gradnjo pomembnih industrijskih in drugih objektov poteka prepočasi, zato so na seji izvršilnega odbora združene Ljubljanske banke dali pobudo, da o vzrokih zastojev obvestijo pristojne republiške organe. Manjka še vrsta soglasij temeljnih bank. V Sloveniji smo se dogovorili za združevanje denarja za gradnjo nekaterih objektov širšega družbenega pomena, vendar združevanje poteka prepočasi, kar utegne povzročiti hude zamude. To je bila tudi osrednja tema torkovega sestanka izvršnega odbora združene Ljubljanske banke. Na seji so se dogovorili o ne- Že danes mislimo na jutri Tržič — Delegati občinske skupščine so na ponedeljkovih zasedanjih sprejeli odlok o občinskih blagovnih rezervah in opozorili, kako pomembne so rezerve živil in drugega, predvsem prehrambenega blaga za primere vojne ali vojne nevarnosti kakor tudi za druga izjemna in izredna stanja. Oblikovanje blagovnih rezerv je za tržiško občino pomembno tudi zaradi tega, ker v občini ni močnih trgovskih organizacij, pa tudi kmetijstvo kljub sorazmerni intenzivnosti ne predstavlja v občini velikega deleža. Uresničitev odloka bo zahtevna. Preti vsem bo treba zbrati sredstva za zagotovitev rezerv in za njihovo stalno obnavljanje, hkrati s tem pa bo treba skrbeti tudi za primerno skladiščenje zalog. Delegati družbenopolitičnega zbora so med drugim tudi priporočili, da bi se kazalo o zalogah živil (vsaj minimalnih) pogosteje pogovarjati tudi po družinah. Konec koncev je takšno ravnanje tudi prispevek k racionalnemu trošenju in planiranju družinskih proračunov. -jk katerih bolj učinkovitih postopkih, s katerimi bi preprečili zamujanje, sprejeli pa so tudi pobudo, da bodo o vzrokih zamujanja obvestili pristojne republiške organe. Zastoji nastajajo predvsem zato, ker manjka še vrsta soglasij temeljnih in drugih bank, ki so se odločile, da bodo združevale denar za gradnjo objektov širšega družbenega pomena. Gre za gradnjo železarn Store in Ravne, Litostroja, novomeške Krke, koprskega Iplasa, gradnje sladkorne tovarne v Ormožu, Doma tiska v Ljubljani, letališča Brnik, modernizacije ptt, urejanja zaposlitvenih možnosti industrijskih rudarjev in za odpravljanje posledic potresa na Tolminskem. Med glavnimi vzroki za prekasno izdajo soglasij temeljnih in drugih bank so predvsem formalnosti, čakanje na sklic sej ustreznih bančnih organov, nesoglasij glede posameznih pogojev pri združevanju itd. V kolikor gre za take vzroke, jih kaže takoj odpraviti, so poudarili na seji odbora. Med drugimi zadevami, ki jih je odbor obravnaval, je treba omeniti podpis družbenega dogovora o ukrepih za zagotavljanje pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije. S podpisom .ega sporazuma se banke zavezujejo, da bodo pomagale pri pripravi ustreznih raziskav nudile pa naj bi tudi posebne ugodnosti tistim investitorjem, ki si bodo prizadevali izboljšati toplotno izolacijo objektov oziroma uvajati druge ukrepe za samostojnejšo uporabo energije. Najboljših deset Najboljše TOZD v škofjeloški občini v lanskem letu so po podatkih SDK Alpetour - Yu Bandang Škofja Loka, LTH - TOZD Elektromotorji Škofja Loka, Lokainvest, Termika, Komunalni servis Gorenja vas itd. Služba družbenega knjigovodstva je na podlagi 11 kazalcev poslovanja izbrala deset najboljših organizacij združenega dela v škofjeloški občini. Nobena delovna oziroma temeljna organizacija, ni prav na vseh področjih dosegla najvišjega števila točk in tako tudi ni delovne organizacije, ki bi bila nadpoprečno uspešna. Preseneča tudi izredno veliko manjših temeljnih organizacij, ki so se prebile v sam vrh. Prvo mesto ima v uspešnosti gospodarjenja v lanskem letu Alpetour — YU Bandang, drugo Elektromotorji LTH, tretje Lokainvest, četrto Termika, sledi Komunalni servis Gorenja vas. Bistra Škofja Loka. Jelovica — TOZD Trgovina, Obrtnik Škofja Loka, Loka — Peks in Alples — Tovarna pohištva. Največ dohodka na delavca so dosegli v YU — Bandangu in sicer 301.834 dinarjev, v Elektromotorjih — LTH 265.561 dinarjev, Lokainve-stu 251.659 dinarjev, Termiki — Proizvodnji 248.501 dinarjev, v Jelovici — Trgovina 235.757 dinarjev, Alplesu 210.548 dinarjev itd. Najboljši dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi so dosegli v Obrtniku Škofja Loka. k j r so ga I delom skoraj podvojili. Komunalnem servisu Gorenja vas. kjer je znašal 173 odstotkov na uporab- ljana sredstva, v Ratitovcu Železniki 169 odstotkov, Poliksu Ziri \W\ odstotkov. Bistri Škofja Loka 150 odstotkov itd. Akumulacija v primerjavi z dohodkom pa je bila najboljša v LTH — Elektromotorji in je znašala 36 odstotkov, za odstotek slabša je bila v Alpetourju — YU Bandang, Alpini — Prodajalni obutve je znašala 22 odstotkov, Avtoko-vinarju 20 odstotkov itd. Najboljšo akumulacijo v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi pa so dosegli v Elektromotorjih - LTH. Komunalnemu servisu Gorenja vas. Obrtniku Škofja Loka in inštalacijah v Škofji Loki. Za osebne dohodke in skupno porabo na delavca pa so največ namenili v LTH — Računski center in sicer 14.526 dinarjev, Termiki — TOZD Proizvodnja 10544 dinarjev. Alpetouru - YU Bandang 10.192 dinarjev, Odeji 10.153 dinarjev in LTH — Orodjarji 9.9o9 dinarjev. Največ so /.aslužili delavci v Lokainvest u in sicer v poprečju na mesec 8311 dinarjev. Termiki - TOZD Proizvodnja 6074 dinarjev, SGP Tehniku — Komunalne dejavnosti 5714 dinarjev. Mizarskem podjetju Ž.iri 5706 dinarjev, Alplesu — Storitvene dejavnosti 5660 dinarjev itd. L. Bogataj Vrsta sklepov torkove seje izvršilnega odbora združene Ljubljanske banke se nanaša tudi na združevanje sredstev za odpravo škode v gospodarstvu, prizadetem s potresi, za izvedbo razvojnih načrtov Železniškega gospodarstva Ljubljana in za izvedbo Julonovega projekta, ki bo omogočil razširitev proizvodnje poliamidnih vlaken. Dopolnili so tudi sklepe o višini obrestnih mer za kredite, odobrene za pospeševanje kmetijske proizvodnje, ribištva in živilske industrije ter naložbe skupnosti kmetov in kmetov kooperantov na manj razvitih, obmejnih in višinskih območjih. Smo izbrali prave delegate? Temeljne skupnosti za železniški in luški promet naj bi ustanovili v vsakem od desetih večjih prometnih središč v Sloveniji z namenom, da bi tako uporabniki luke in železnice in izvajalci kar najuspešneje organizirali delo in kar najracionalneje reševali skupne zadeve. Za gorenjsko prometno središče je bil izbran Kranj in te dni so bile po Gorenjskem sklicane prve seje konferenc delegacij za delgiranje delegatov v skupščino Temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Kranj, na katerih so delegati obravnavali samoupravni sporazum in izvolili delegate za skupščino Temeljne skupnosti, republiško skupščino in samoupravno kontrolo. Pri teh sporazumih v bistvu ne gre za nič novega. Gre le za to, da se sleherna TOZD lahko s svojimi zahtevki in potrebami vključi v železniški in luški promet. In seveda, kdor bo koristil več iz njihove ponudbe, več bo prispeval. Povsem pošteno. Toda, kot smo v začetku slabo pristopali k sporazumu, in je večino podjetij doletel zakon, izgleda, da s tovrstnim omalovaževanjem nadaljujemo. Najbolj zgovorna za to je prav udeležba na zadnjih konferencah. Naj za primer vzamemo samo konferenco delegacij, ki jo je bil dolžan sklicati kranjski TEKSTILINDUS: na pravočasno poslana vabila se je od 55 vabljenih TOZD odzvalo le 14 (štirinajst!). I). Dolenc Kovin gradi - Blizu strelišča Podmežakla gradi Gradbinec iz Kranja nucv proizvodno dvorano za delovno organizacijo Kovin Jesenice. Nova hala 6o še enkrat večja od dosedanje, pogoji za delo raznih kovinskih izdelkov pa bodo neprimerni) boljši. — B. B. Novi zakoni le nadaljevanje prizadevanj V javnih razpravah v škofjeloški občini postavili zahtevo po prostorskem planu kmetijstva in gozdarstva — Novi zakoni so le nadaljevanje dosedanjih prizadevanj za razvoj kmetijstva za kmečke g« v hribovskih Ta teden potekajo v škofjeloški občini razprave o kmetijskih zakonih oziroma predlogih zakonov, ki bodo prinesli precejšnje novosti v urejanje položaja kmetov in našega kmetijstva, saj se nanašajo na kmetijska zemljišča, združevanje kmetov in intervencije v kmetijstvu pri porabi hrane ter pogojih za pridobitev pravice do preživninskega varstva kmetov. Hkrati pa ti zakoni tudi izražajo solidarnost in ne nazadnje tudi potrebo industrije po hitrejšem razvoju kmetijstva. Ob teh razpravah so se v škofjeloški občini dogovorili, da je potrebno čimprej izdelati prostorski načrt za kmetijske in gozdarske potrebe. Osnova za načrt bo študija, ki jo pripravljata kmetijski inštitut Slovenije in zemljiška skupnost škofjeloške občine o vprašanju obstoja in razvoja kmetijstva v hribovskem svetu. Tak načrt naj bi bil vzorec, kako naj bi se zadeve lotili V vsej Sloveniji. Čeprav bodo prostorski načrt šele začeli pripravljati, so v škofjeloški občini za razvoj kmetijstva že veliko naredili. Kot je znano, je bila ta občina ena prvih, ki je zaorala ledino na področju preusmerjanja kmetij m kmečkega turizma kot dopolnilne Ustanoviti strokovne službe Kra£e™ P™*"* Ko Duplje so usmerjene predvsem k izvajalcem dejavnosti predvsem v unuovsain Zgodaj spomladi je tekla razprava L je tudi že sprejet odlok o zaščiteni kmetijah in prav v teh dneh bo *• sto občanov dobilo odločbe da * njihove kmetije zaščitene. Poseben pomen daje kmetijskn« področjem, zlasti hribovitim tudi občinski družbeni načrt, ki predvideva da noben, niti najbolj odrofto hribovski kraj ne sme ostati neaase-ljen. Podobne zahteve so posadje-ne tudi v urbanističnem ptagranm ki je pravkar v javni razpravi rm zato, naj bi v hribovskih pwW* lahko družbeno zemljo odkupil ta* kmet, medtem ko v ravninski predelih ne bi smeli dovoliti prodaj družbene zemlje zasebnikom V javni razpravi so se pojavi tudi nekatera vprašanja, na nai bi zakon točno odgovoril bi bilo treba določiti, ali je kmet občan, ki ima le gozd. Nekmet ni imel lahko 3 ha in ne le pol ha kot je napisano v osnutku zak< Na ta način bi preprečili droblj površin. Poleg tega predlagajo _ več pripomb v zvezi z združevanje« | kmetijskih zemljišč tako v ravninskem kot hribovitih predelih. Radovljica — Občani in delovni ljudje so opozorili na nujnost ustanovitve strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, ko so obravnavali samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družl>enih dejavnosti. Zahteve po ustanovitvi so se že prej pojavile tudi V družbeno političnih organizacijah občine in na občinski skupščini, zato se pripravljalni odbor intenzivno pripravlja na to, da se združijo vse službe v občini. Posamezne službe, ki delujejo zdaj, počasi postajajo center moči odločanja, saj se večkrat dogaja, da Sllp V Podlubmku. kjer se gradnja pačam približuje koncu, gradijo deli Tehnika dve trina/stnadstropm stolpnic,, V katerih bodo dobil, stanovanja delavci škofjeloških dehnn,h organizacij. - tata: / erdan Izvoz raste Podatki o gibanju izvoza in uvoza v letošnjem prvem polletju oziroma do sredine junija kažejo, da rasi jugoslovanskega zunanjetrgovinskega primanjkljaja pojenju je. V prvih treh mesecih je bil i/.vo/. nezadovoljiv, maja in junija na je le bilo opaziti ubČUtlio iz boljšanje. Jugoslovanske delovne organi/ariji- so v slabih ftestiu nic Metrih letos prodale na tuje /u 2.1 milijarde dolarjev blaga, kar je še vedno na lanski ravni, vendar pa je Že mogoče opaziti težnjo po nenehni rasti izvoza. Po predvidevanjih bo junijski izvoz za :\j> odstotka večji kot v enakem lanskem mesecu, Poleg tega je obseg naših nakupov na tujem senatno manjši. Junija smo namreč uvozili za 2,.» odstotka manj kot \ enakem čssu lani. I. los pa so delovne organizacije kupile na t njem za i fi milijarde dolarjev blaga. Podatke o najnovejših buiim ".(''trgovinskih gibanjih so obra v navali tudi na torkovem sestanku odbora zbora republik in pokrajin za gospodarske odnose > tujino skupščine SFRJ, na katerem HO obravnavali uresničevanje družbenega načrta Jugo..|.i\ ije in namesto uporabnikov krčijo programe, ne da bi dovolj natančno poznale potrebe in interese delovnih ljudi in občanov. Pogosto vplivajo tudi na vsebino dela samoupravnih organov, obenem pa ne ustreza organiziranost in kadrovska zasedenost strokovnih služb. Strokovne službe morajo biti tako organizirane, da bo v interesnih skupnostih zaživelo delo tako izvajalcev kot uporabnikov, delegatov, delegacij in delegatskih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Organizacija služb mora težiti k racionalnosti in zato je oblikovanje skupnih strokovnih služb smotrno, saj se le-tako lahko pričakuje kvaliteta in skupno povezovanje. Pripravljalni odbor je pripravil samoupravni sporazum o ustanovitvi contra skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini. Sporazum ho že obravnavali in vsi se strinjajo z ustanovitvijo centra, le telesnokultuma skupnost je imela pripoml>e zaradi sistemizacij«- delovnih mest in zarsdi financiranja. Ustanovitev takšnega centra seveda predstavlja prvo obliko povezovanj >clc nadaljnja praksa bo potrdila in dopolnila organiziranost skupnih strokovnih služb v občini Kadovljku. D.S. Duplje - Okrog 1200 prebivala krajevne skupnosti Duplje, ki a**" ž uje Zgornje in Spodnje Duplje «* Zadrago, bo petič praznovalo krajevni praznik. 5. julij so a prebivalci krajevne skupnosti Duplje izbrali za praznik, ker je tega dne 1942. leta odšlo v partizane več občanov, Nemci pa so zato njihov« družine izselili. Na spomeniku pn osnovni šoli je vklesanih 32 padlih, ki so dali življenja v NOB. Uvodne prireditve v praznovanje krajevnega praznika se bodo pričele jutri ob 17. uri z rokometnim turnirjem, nadaljevale pa ob 20. uri s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij i gasilskem domu. V nedeljo ob KAJ uri bo Žalna komemoracija pred spomenikom pri osnovni šoli s kulturnim programom, takoj zatem p* bo pohod v Zelin k spominskemu obeležju iz NOB, kjer bo kometnoracna in polaganje vencev. S programom I bodo sodelovali učenci osnovne šole. j mladinci in moški pevski zbor KUD 1 Triglav Duplje. V torek, 4. julija. P« bodo izvedli ob 18. uri tekmovanje v namiznem tenisu, 5. julija ob 20. uri pa bodo ob tabornem ognju sodelovali s kulturnim programom mladinci in pevski zbor kulturno umetniškega društva Triglav Duplje. J. Kuhar Čuvajmo, kar imamo Kranj - Program dela komisije arstvo okolja pri Gorenjski mri zvezi /a letošnje leto je uelo Ena ...I nalog, ki s., s. jih letošnjem letu je tudi, da v seh W turističnih društev ./ VSe tlorenjske. Tako ho ta komisija ticenjevala in podeljevala nlvial letno nagrade za naj- »nesnaženo okolje oziroma na* »odo pnšh stični boga I zadah v akcijo vključijo V. I I K 11 mani o Melje V poAtev pa noao naslednji kriteriji: najmanj oneana ženo naselje oziroma okolje ,ml" etičnega društva, najbolj množične ,i, n,' , v M-oio prebivalstva m akcije pri vključevanju v napol ostalih organizacijski se trudijo varstvo našega okolja in podobni. Nagrada za najmanj onesnaženi naselje znaša 10.000 dinarjev, druj nagrada znaša 1500, tretja pa 501 dinarjev, četrta do šesta nagrada znaša 2500 dinarjev. Letošnja akc je tako organizirana prvič. Ti pa bo od 6. do 25. julija. Konusu« varstvo okolja pri izvršnem odi: Gorenjske turistične zveze bo glasila retzultate ter podelila »rade na vsakoletnem zboru turH stičnih delavcev Gorenjske, .j. Kuhar' rs ifeV te v" tf% 5. stran O LAS Priznanje za Zlato Volarič Učiteljica, aktivistka in umetnica Kt Jj-JunOa sni° proslavili dan ■ ijfeoopravljavcev Jugoslavije, praz- »ki ga praznujemo v spomin na ••vinsko odločitev zvezne skup ■ j| Jugoslavije, ki je na ta dan * 28 leti sprejela zgodovinski . o predaji tovarn delavcem in je g 1 tem postavila temelj za razvo j I ■»upravnih socialističnih odno-9 •Osrednja republiška proslava v •fctitev tega praznika je bila v Pijani, na kateri so podelili petim '»vnim kolektivom in desetim polaznikom, ki so v samoupravija-d ! 'oziroma pri razvoju samouprav ■odnosov bolj prizadevni in bolj u *} ijf °stalo bolj v slikarjevi lastni a f>- Kajti obiskovalci njefn>vih v sm° v vseh (U)zdajšnih *IS PrePus^en' svojemu lastne-^Pifc!Pf'em's'eku ° stv'ari in tudi o Gostih njegovega imenovanja jVeni seveda svojemu običaj 0 deležu pri ogledu razstav. aJnemu gledanju, običajnemu ^anju, oziroma branju — v l'^rrj pomenu besede. Pač s to da Slaparjeve stvaritve po-" niso bile usmerjene k običa j-likovniškemu sporočanju, v ^h in izoblikovanosti, ki naj bi ^viJa neko trajnejše pomen ja-^ s tem tudi trajnejši obtok nje-Ukovne informacije, vrednosti, ""a dobrine. •ja po imenovanju, ne samo v •rtmeru, pač pa težnja po imenu nasploh, je gotovo med pogrni človekovimi težnjami ob -^nja sveta. Radost imenova-Jjf v direktni zvezi z bolečino ajj/BiOvanega kot bolečino odsot-1^ absolutnega. Razlika med " »T^enim subjektom in porabili ' »,tvari je očitna že v tem. Toda " aLiJima je tudi stična točka. Ne-K^vano, ki se sporoča na način fc?Ja in razvidenja. je s svojim -Plavanjem hkrati tudi že v rabi, v I f^ti, ki zapusti sled te videne in ■P^ane odsotnosti absolutnega. ■\*n ostaja samo spomin. In spet v listih, ki smo bili zraven, ko zgodilo. V tem bi bil potem t.razlog, zakaj smo bili zraven. Il* zraven nikakor nismo bili. ozi-n»*mo slučajno, tudi ne iz na-tvV <"npak po očitnem ali prikrili nezavednem ukazu, po k a MUn je dano slediti sledi abso-P kot onkraj znanega in zgolj lj*ao in v tem primeru ekspe-. Wno dosegljivega. H*nmentu samemu lahko pri ^Vidbijemo njegovo splošno ve- 1 ne-vrednost, oziroma ravno P ne-vrednost lahko podčrta 0 mu tudi ne gre predvsem za >'ije vrednosti, bodisi kultur ' ;>ravi, kultnih, oziroma **ih, bodisi tržnih, bodisi estet drugačnih. FJksperinioni je in pot. V našem primeru pot likovne skušnje, na kateri se mora nekaj zgoditi. In sicer nekaj, kar bo več od že znane likovne skušnje. Ne more biti eksperimenta zaradi eksperimenta. Razen, seveda, če namerno ali nenamerno prezremo predvideni skušenjski presežek, kot doseganje neke nove in doslej še nespoznane likovne skušnje. Presežek, v katerem tudi poglavitna ustvarjalna moč zagon, ki vzdržuje preskuse v alca v njegovem vztrajanju, saj ta moč deluje, tudi če se presežek na koncu ne izkaže. Še več: rezultat eksperi menta je še najbolj v gotovosti, da nekaj več od njega samega (oziroma od skušenj, ki so vanj vložene) vsekakor je, tudi da je tisto več na nek način dosegljivo; na način, ki je edinole lahko eksperimentalen. Vendar pa s tem. da je ta kakor tudi vsak drug eksperiment že od vsega začetka toliko kot obsojen na neuspeh. Tako notranji (avtorski) kakor tudi vnanji (porabniški) odnos, oba sta naravnana proti estetskemu polju učinkovanja in pomen Janja. Ker je to polje očitno in namerno oslabljeno za namene eksperimenta (in gre sploh zgolj za eksperiment), so prav tako zrahljane tudi sami' možnosti običajnega učinkovanja in pomen janja. Oh tem. ko imamo opravka z vrsto nujnih redukcij, smo prišli tudi do ekonomičnejšega in lažjega manevriranja s preostalimi in edinole važnimi elementi eksperimentiranja. Izhodiščna belina, na kateri se bo pojavila slika, ta izhodiščni nič, kateremu ho (metaforično vzeto) slikar dodal sebe, dejansko pa neko barvo, neko obliko, prostor, svojo imaginacijo, ta prostor se pojavi kot prostor, ki samega sebe ukinja z naselitvijo neke nove forme, ali pa kot prostor, ki ho še naprej ostal, da bi oh novih formah učinkoval kol nek možen sopro In še več: v primeru najnovej-. SlaparjevegS eksperimenta se .. novi likovni prostor celo umakne s pomočjo perforiranja Se bolj primarnemu prostom, ki je sam razstavni prostor, pri čemer se tudi ta razstavni prostor vključuje v sliko kol njen sestavni del. Z drugimi besedami: ne gre za razstavni prosim- nasploh, v katerem hi bile tudi razstavljene slike, pač pa za razstavljene slike, v katerih je tudi razstavni prostor V primeri z. ostalimi stor šega ta elementi slike, ki so ob sicer minimalnih likovnih sredstvih dovolj razgibani in privlačni, je perforirani del slike ob gibanju gledalca tudi stalno gibljiv. Likovni učinek je na ta način spreminjast in živ. Obenem je tudi močneje izražena iluzija likovnega prostora kot dogovorjenega prostora likovnega dogajanja nasproti še večji odprtosti likovnega hotenja znotraj danega sveta, ki je za razliko od običajnega estetizira-nja izhodiščne beline v soočenju s konkretno zgolj - resničnostjo. F ranci Zagoričnik Uspel koncert harmonikarjev Radovljica - Pretekli |>etek je bil v dvoranici radovljiške Glasbene šole koncert harmonikarskega. orkestra združen s samostojnim nastopom harmonikarja Janeza Zupana iz Lesc. Petna jstčlanski orkester, ki ga sestavljajo mladi fantje in dekleta, povečini šolarji, je za ljubiteljski nivo pokazal solidno znanje in po mnenju vodstva Glasbene šole tudi kvalitetni vrb dosedanjega ustvarja nja. Glasbeni zanesenjak Jože Ažman je skupino sestavil pred dvanajstimi leti. Kot upokojenec se vozi iz Ljubljane in ima poleg vaj s posamezniki dvakrat na teden vaje tudi z. orkestrom. Zna se vživeti v mlade, spodbuja jih, podoživlja z. njimi težke trenutke in se veseli uspeha, kakršen je bil tudi na tem koncertu. Številni poslušalci so namreč koncert sprejeli izredno toplo Janezu Zupanu iz. Lesc je bil to zaključni nastop po desetletnem izobraževanju v Glasbeni šoli. V svojih solističnih pa rtih je pokazal dovršeno znanje in izredno koncentracijo, saj je zahtevni trfstavčni »Iiali-janski koncert« odigral na pamet. Devetnnjstletni absolvent tehniške šole namerava na študij umetnostne zgodovine in se torej Z glasbo ne bo poklicno ukvarjal. Obljubil pa je, da bo po svojih močeh še naprej delal v harmonikarskem orkestru. \ slovesnem delu prireditve je poleg drugih priznanj in nagrad prejel tudi poseblio priznanje Zveze kulturnih organizacij Radovljica, saj je vedno pripravljen sodelovati na vseh uro slavah in prireditvah v občini. Železniki — V nedeljo, 1H. junija, so v Železnikih v muzeju odprli spominsko sobo Francetu Koblarju, kritiku, zgodovinarju gledališke umetnosti, lite rarnemu zgodovinarju in prevajalcu. Poleg številnih rokopisov so v sobi razstavljene tudi fotografije iz njegovega življenja, (fp) Foto: F. Perdan GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Mestne hiše razstavlja izbor slik in plastik skupina 7 umetnikov: Butina, Gruden, Huzjan. Jernejec, Lovko, Vodopivec in Vrezec. Razstava bo odprta do 19. julija. V stebrični dvorani Mestne hiše je odprta razstava Staro mestno jedro Kranja — načrt revitalizacije II, ki sta jo pripravila Zavod za spomeniško varstvo in Domplan iz Kranja ter fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. V galerijskih prostorih Prešernove hiše je na ogled razstava del slikarke Rafaele Potokar, v kleti pa razstava Perforirana grafika Nejca Slaparja. V baročni stavbi na Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt muzej Prešernove brigade. Na Zgornjem Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Zbirke Loškega muzeja v Škofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V galeriji bo v petek, 80. 6. 1978, ob 18 uri otvoritev razstave likovnih amaterjev Iskre. Otvoritev bo 8 kulturnim programom. Galerija je odprta ob istem času kot zbirke muzeja. V hodniku je razgrnjen načrt »Novelacija urbanističnega programa občine Škofja Loka«. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsako soboto od 9. do 11. ure in od 14. do 10. ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do 10. ure. Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najaviti. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Poleg železarske in lesarske zbirke si lahko ogledate še * nove: Koblarjevo spominsko sobo, zbirko skrilne kritine v Selški dolini, galerijo. Godba na pihala DfU Svoboda rirusica se v teh aneti pripravijo na nastope v poletni sezoni. začrtujejo več koncertov na Javorniku, v Kranjski gori in še nekaterih krajih. Poleg tega se bodo godbeniki, ki bodo drugo teto praznovali 50-letnico nastopanja, vključili v prireditve, kijih bodo na Hrušici izvedli julija v okviru praznovanja krajevnega praznika. — -/. Habič LIKOVNI SAMORASTNIKI V TREBNJEM Včeraj so z. zanimivim kulturnim programom v Trebnjem slovesno odprli II. tabor likovnih samorastnikov Jugoslavije. Na taboru, katerega pokroviteljice so pobratene občine Ilijaš, Obrenovac. Trebnje in Velika Gorica, sodeluje AH likovnih samorastnikov, od teh jih je kar sedem iz tujine. Z Gorenjske se bo tabora udeležil Kranjčan Boris Lav rič H. julija bodo v galeriji likovnih samorastnikov odprli razstavo »Prijateljstvo, mir. svoboda in kruh za ljudi vsega sveta«. Do 25. avgust :i bo tu na ogled skoraj dvesto del likovnih samorastnikov. H. J. TRIDESET LET »MAROLTOVCEV« Ljubljana — Akademska folklorna skupina France Marolt praznuje .10. obletnico dela. Jubilej bodo plesalci praznovali drevi ob 20.30 v letnem gledališču Križanke v Ljubljani s slavnostnim koncertom slovenskih ljudskih plesov in pesmi. Kvaliteta plesov, ki jih izvajajo folkloristi skupine France Marolt. je nesporna žc celih trideset let. Ne le doma. »maroltovci« navdušujejo ljubitelje narodnih plesov tudi zunaj državnih meja. Drevišnji večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi, na katerem hodit nekatere točke prvič prikazali, bo to prav gotovi) ponovno dokazal H. J. CLA8 stran Bi radi gradili? »V Kranju prehajamo do taksnega planiranja, ki bo zagotavljalo gradnjo stanovanjskih objektov za več prihodnjih let,« je dejal Jurij Prime Ič, vodja skupnu- za prostorsko načrtovanje pri Dompla-nu, »ob sodelovanju vseh samoupravnih interesnih skupnosti, stanovanjske zadruge, skupščine občine, zato da bi zagotovili na podlagi potreb in želja ter interesov občanom in delovnim organizacijam stanovanjske površine. Medsebojne programe skupnosti je zato treba vsekakor uskladiti, uskladiti s programi urbanistične prostorske ureditve.« Kje so v Kranju zazidljive parcele? Pri Domplanu in tudi povsod drugje si najbolj prizadevajo, da bi bila zasebna gradnja organizirana, zato prav zdaj pripravljajo načrte in urejajo z dokumenti izrabo prostora. Po veljavnem urbanističnem načrtu Kranja so že nekatera področja pozidana; tam je možen le nakup zemljišča, ki je v zasebni lasti, če je seveda v skladu z načrtom. Informacije o tem posreduje Domplan ali Stanovanjska zadruga, ostajaj«) pa območja, kjer I>o možna organizirana stanovanjska gradnja; Kokrica, Gorenje, Britof, Bitnje, Stražišče in bodo ali so že izdelani zazidalni načrti. Tudi sanacijski načrti bodo nudili možnosti nove gradnje, saj pripravljajo sanacijske načrte za že delno zazidane površine, kjer je še prostor na manj kvalitetnih zemljiščih. Program predvideva nove po vršine od Stražisča do 2abnice, sanacijske načrte pa predvidevajo za Bitnje, Žabnico, Hrastje, Cirče, Kje si, moja lokacija? dva večja zazidalna načrta pa za Kokrico in Bitnje. Naša bralka že nekaj časa čaka na zemljišče na Oreh-ku; tudi material je že kupila, a nikakor ne more dobiti lokacijskega dovoljenja. Za Orehek in Drulovko je predviden sanacijski načrt, da prostor, ki še ni izkoriščen, a ni kmetijsko zemljišče, namenijo za zasebno gradnjo. Vsekakor je na tem območju potrebno najprej zaščititi kmetijske površine, zazidljivo pa bo območje po sanacijskem načrtu, ki se šele predvideva. Kje bi lahko postavili vikende, zanima nekatere Kranjčane. Več zazidalnih načrtov je za gradnjo vikendov, ki se gradijo le na določenih območjih, največ tam, kjer se prodajajo interesentom zasebna zemljišča. Možnosti za izgradnjo vikendov vsekakor so, na primer na Apnu na Šenturški gori. odpira se območje pri Stiski vasi, kjer bo 12 objektov pa pri Močniku, kjer bo 10 takšnih objektov Največ črnih vi- kendov je na Orlah. to Območje bodo morali ustrezno rešiti. Velja pa. da v občini še ni pp-grama. po katerem naj bi se odpirali novi kompleksi za izgradnjo naselij vikendov, Je Struževo zazidljivo in kako je s Šenčurjem? Struževo bo potrebno najprej komunalno urediti, za zdaj pa lega območja še nimajo v programu. Možna je pridobitev lokacije v strnjenem naselju, nakup pri zasebnikih, SBVf da ob zahtevi, da za pridobitev lokacije ni tehtnih ovir. Posebna skrb se namenja prav Šenčurju, kjer je precej črnih stanovanjskih gradenj. Akcija teče za ureditev južnega dela, ki se mora ravnati po zveznih predpisih o civilni zaščiti prebivalstva, ker je v koridorju vzletanja in pristajanja letal. Razmere je na tem področju potrebno vsekakor primerno urediti in sanirati situacijo, ki postaja že nevzdržna. Izdelan je zazidalni načrt, ki bo v razgrnitvi, vendar bo potrebno iz delati še projekt komunalnih na- Delavski svet DO ELI M Jesenice razpisuje na podlagi 12. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev naslednja vodilna dela in opravila /a dobo l let 1. vodenje splošne službe 2. vodenje tehnične operative 3. vodenje komercialno-tehnične priprave 4. vodenje rarunovodstva Poleg splošnih pogojev morajo nje posebne pogoje: kandidati izpolnjevati še našle«! pod pod 2.: pod 3. pod 4.: da imajo višjo šolsko izobrazbo upravne ali pravne suieii m ■ IH mesecev delovnih izkušen i da imajo visokošolsko izobrazbo elcktio. stmine ah oi^amza cijske smeri in IM mese« cv. delovnih izkušeni, da imajo ttpiav Ijen strokovni izpit iz varstva pri delu in strokovni izpit za gradnjo m\esik ijakin objektov v kolikra lega pogoja m-izpolnjujejo, imajo pa možnost piidoliiive k*-tega v roku ene HI let a po .sprejemu ria unapt visokošolsko izoluazho ekonomske, kometi talne ah clekt rost roj ne smeri in \H incse« ev delovnih izkušenj, da pa si vno obvlada |o en t ti | |ezik da inia|o visokošolsko JzntlfMzho ekonomske ih komer« lalne smeri m I* mese« ev delov mil izkušeni Za vsa dela |e določeno poskusu«, delo, ki I raja < mesece. Od vseh kandidatov pričakujemo družhenop«»lit k'IIO razgledanost m inoralnopolitično neoporečnost ter organizacijske HposohilOHt i Podrobnejše informacij.- o nalogah razpisanih -m«miško vafStVO Kranj. Panela nuni Kranjem in Polk*o ni zazidljivi zato. k«-r tam m predviđen kompleks za gradnjo stanovanjskih objektov po urbanist i<'•nem načrtu Kranja. Če -o izdali dovoljenje, nato pa izjavili, da jc nezazidljivo - na botnplanu bod«i priroei vzeli v precep — so ime h vsekakor tehten razlog, ki je prosil« u obrazložen bil Škofjeloški lokat' ijski problemi Ali no urbanisti bogovi v naši družbi, zakaj je posto p«-k takti /elo dolg? V ■--J -I > u - K,-ne Iti med nji že G«>re- vasi ni družbene gradnje deset let! Kje a 'm j _Petek, 30. junija 1978^ Kranjem in Šk. Loko dobil prostor za obrtniško delavnico? Kje so lokacije za montažne enodružinske hiše? Kako je s trgovino Godešič in Puštalom? In še izvršilni odbor sindikata delovne or-1 ganizacije Marmor H o ta vije, t ki je zastavil več vprašanj: kdaj bo mogoče dobiti grad- j beno parcelo v Gorenji visi? I Ali je kakšna možnost novo-gradenj hiš v hribovskih vaseh okoli Hotavelj ali se možne le nadomestne hiše? Kdaj bo skrajšan postopek za lokacijsko in gradbeno dovoljenje? Kdaj bo dovoljena blokovna gradnja v Gorenji vasi? Katere vasi so urbanistično urejene za individualno in blokovno gradnjo? Vprašanja smo posredovali načelnici za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Vsako leto dobimo v Škofji Loki okoli 300 prošenj za izdajo lokacijskega dovoljenja in če področje ni urbanistično problematično, traja postopek za pridobitev največ tn tedne. Z lokacijo trgovine v krajevni skupnosti Godešič so težave, ker predhodno ni bila predvidena in tudi to je eden izmed razlogov, da « stvar zavleče. V krajevni skupnosti Godešič bodo lahko gradili občan*, ki tam živijo nadomestne in stanovanjske hiše, vendar to področje z ncve lacijo urbanističnega programa velja za pretežno kmetijsko. Nasploh bo t novelacijo marsikaj jasneje in občani lahko prispevajo pripombe se povsem neposredno seznanijo območji, ki jih zanimajo ter z njo, tudi v Puštalu ter v mestu šk«*^*^ V Gorenji vasi so nezazidana surJk?* bna zemljišča opredeljena z zazah*C^0 nim načrtom, problem pa je, . lastniki zemljišč nočejo prodati n*p željo krajanov pa tudi nismo vxtn> jali na prisilnem odvzemu. Nekajj* bo prav gotovo lahko odkupiti, dar naj bi se o družbeni blok©**1 gradnji, o programski zasnovi pogovorili samoupravna stanovanjska skupnost ter krajevna skupnosv » naj bi prek svojih delegatov lah«" vala in se dogovarjala za tikanj gradnjo. Tudi ta vprašanji se da** urejajo predvsem v delegatskih <* nosih. Kaj vendar hočete? Uradnih ur danes ni, piše vratih, a vendar potrkam. Nif. enkrat »tok tok«, pa Spet mirno in tiho za vrati. Pri na kljuko, ki se voljno vds* prav samozavestno vstopat N vsezadnje ne sprašujem temveč za bralee. »Dober dan,« pravim. Uslužbenka za mizo je p& zaposlena, tako. kot so poln ■'•' posleni vsi po naših uradih v" jnVj,, glave ne vzdigne ii »Dober dan«, ponovim ■"v -w no. Uslužbenka je še vedno ■T zmotljivo polna zapostena s pop- rji »Dober dan,« se zdaj malod* ne neodgovorno zaderem na.: • kot mravlja pridno uslužbenk* Radovedni) vzdigne glav -| nasloni na stol. Nato z ustnicam za mrmra tisti nepomembni *eV ber dan«. »Rada bi nekaj ttdgovarvc »* nekaj vprašanj,« pravim. »Ni uradnih ur.* »Vem, da jih ni, sem pismena I ,.,(.n a u r, a i Sta* ■ 'Ao Ampak jaz ne prihajam »Me prav nič ne zanima. * kod prihajate, zdaj M uraamt* ur.« »Prihajam od Glasa, ker »Saj pravim, da me prai iuc se briga, kako in od kje pnhajate. Ni uradnih ur m tudi nikafor K., M z Če nt nikogar razen nje. p**** tudi izven uradnih ur nima" iskati. V delo zatopljeni aa*n> bvnki rečem adijo. za ta prem** graditeljsko akcijo pa mi je P*h steno ial, vedno bolj mi | žicce.. . Ji talk »in Kako gre, mala buržoazija? Spomnim se, do mi /i tH'klio nel/i dejal •<"/ so listino g/oditetii mala tmi'<>n i/o /,l,mit v m dvonm. .sc posebno. /.«•/ />> nuni kopica teh malih burž >a:mh elementoi m no ,'osim << / */><> mu um kopu t•«/«• ii/ihovego malega hogiistio Naj/tre/ so vunenih nelo/ let tlu so t bunki ib'hdi posolilo ,\ uto so v^eti kredit. ffU degulno .amiii/n/i .a denar m kupili .eml/i^i e. paneh*. lomunaliio neopremljeno, h slabo ,/n no ffSitt Spoinludi >« /< /><< meh neslelih pohh m tr/.un/d> o tfoi.il/enii .m« /o kupih si. aprilu ni temeni, nuiotdi i l<>p po /not premišljenem trbloniu. /,/e bj go ■./>muh //«//<«//./« h o so kamioni i<> ih. /«• hda' t su dni 'mu /»'/'> • U nos/ena i službah se je pisal dopust. : snijiai hii M \,i Mo me. Prvo poletje so spravili do prrv .plate*, lastninil rokam,, drugo teto do strehe Potem fi .manjkali tiru -1 n a P" trehe. Ptttem denar/a. hiša bo še dve leti nevseOv z r starih oblekah, poiiošendi čevljih. I aru* intt , /(/ padajoči avtomobilski škodi, dokler nazadnje nt hntlo spet vsi poprijeti, kupih okna m vrata ter hiš. ztitdraj obdelali. V najboljšem primeru bodo v petih letih veittlurle »noter« }a tedaj bo manjkal'- še pohi s/to m i su druga opremu Po. recimo, še nadaljn/th prtih litih hi bodo stanovanje prav lepo opremih usadih vrt m napravili balkone. Veda j bo prišla ilahta, ki se bo nevoščtju,, ('tfcaAk prišh bodo sorotlniki tn sormlniee in *«• začttdem% j /„, /,.,,„. bela. prai prijetna ,nt z*+ hiška m f*a dejal ».Su/. sat. />ri" "<■ BI ^1 za nran ali z Knia •X. bru 'ica i krs bodo ^ tist ■lovai ,*a ter žago i im ?ttko N 1328 Največ vprašanj so posredovali Kranjčani in okoličani, najbolj pogosto so spraševali, kje bi lahko dobili zemljišče za gradnjo enodružinske hiše, tudi montažne — Stanovanjska izgradnja mora biti organizirana, so poudarili v Škofji Loki, v Radovljici, Kranju in na Jesenicah [^aovelacijo urbanističnega pro-\ bo možna tudi gradnja v hri-i predelih, seveda ob teh nuj-ejitvah, da se zagotovi in za •je funkcionalni prostor ter kme-zemljišča. Novelacija urbani-,-p programa daje tudi odgovor Piprašanje, katere vasi in območja predvidena za stanovanjsko iz-**jo. krajevne skupnosti in obča-fanaj v javni razpravi dopolnijo ram. občini praviloma dovoljujemo i-Jjo montažnih objektov po vsej J*, vendar le pod pogojem, da se rtoja prilagodi danim urbanistič-r smernicam. Kes pa je, da (repov okviru zazidalnih načrtov ni pa organizirana gradnja mon-objektov. To pa pred videva-rkf>t del nove stanovanjske cone f Nevnopo letu 1980. I b rob j u škofjeloške industrijske pdo ceste proti Kranju smo že f^ovali obrtniško cono za zaseb-paditelje, vendar se je pojavil "problem, saj so na tem območ-»etije s kvalitetnimi kmetijski--mljišči. Komisija za sodelovali izdelavi prostorskega plana kmetijski zemljiški skupnosti ni isfjglasia Tako bi to območje le "oglasja. Tako bi to območje •a zgradili, kar pa ne bi bilo •av^tnio, saj bi nam ostalo deset w» zaradi nezazidijivih knie-Jb zemljišč. Z nadaljnjo obdela-^idalnega načrta, z ureditvijo "fialnih naprav, zato, ker nam iov, predvsem storitvenih nosti primanjkuje, bomo to (je tudi čimprej uredili. Lokacije v radovljiški občini ^* načelnika oddelka za urbani-''»munaine in gradbene zadeve Hezjaka s«) imeli bralci nekaj 'r^jj. Na vsa vprašanja je Mai-V?1** odgovarjal vljudno, obšir- &kaj ne dovolijo zazidati "irobja ali določijo prostor tt gradnjo v krajevni skupnosti Srednja Dobrava? Blizu Krope imam parcelo, nad tovarno Iskra mehanizmi, kjer so na začetku montažne hiše. Ali lahko postavim montažno hišo? Kje dobim informacije o gradnji? Bo Pod Dobravo pri Begunjah zazidljivo? Zakaj ne morem zidati in ne prodajati v H rasah? Radovljiška občina je vsekakor zanimiva za zasebno gradnjo in vsako leto imamo ver kot sto prosilcev za dodelitev zemljišča za gradnjo zasebnih hiš. Parcela blizu Krope je v območju, ki je dovoljeno za stanovanjsko gradnjo, tam je 10 objektov, vrstnih in montažnih hiš. Dosedanja stanovanjska izgradnja poteka preko stanovanjske zadruge in če je več prosilcev, se lahko včlanijo in začnejo postopek za pridobitev lokacije. Območje Dobrave se ureja z urbanističnim redom in letno je v krajevni skupnosti po pet interesentov. Najbolje je. da se med seboj dogovorijo in se na Srednji Dob ravi določi večja pov/ršina za gradnjo zasehnih hiš. Vsekakor preko krajevne skupnosti lahko uveljavljajo svoje želje in interese. Misli neka terih pa. češ, da zemlja, na kateri bi stanovanjska zadruga Cernetov vri sami radi gradili, itak ni nič vredna, ker je neobdelana, so zmotne. Morda zemlja res ni obdelana, s tem pa še ni rečeno, da jo nekoč ne moremo zares tudi redno obdelovati. V občini ni malo zazidljivih zemljišč, urbanistični načrt je izdelan za nadaljnjih trideset let, zdaj pa smo šele v prvi tretjini uresničevanja. Premalo pa j;j seveda zazidalnih načrtov, naročajo in izdelujejo se zdaj za centralna območja. Zazidalni načrt na Posavcu predvideva 10 lokacij, v Begunjah pa 7o lokacij; obe področji pa še nista komunalno urejeni in ni možna še gradnja. Pod Dobrava sodi v zazidalni načrt Begunje, zato bo potrebno še počakati, da se zemljišče komunalno uredi. Začelo naj bi se nasledil je leto. V H rasah gre za kmetijsko zemljišče in po urbanističnem načrtu ni zazidljivo. Nezazidljivo bo ostalo t udi v prihodnje. Co imamo zazidalni načrt in občan zaprosi za lokacijo v okviru načrta, jo tudi dobi. Kdor pa želi izjemo, pa tudi izjemno dolgo čaka, dokler pristojni organi ne določijo in odločijo. Informacije posreduje pooblaščena organizacija na Bledu, kjer občana o vsem informirajo. Vsekakor pa je možno si prej dobili dovoljenje in si nasploh zagotoviti zemljišče z. neposredno pogodbo s st a nov a n jsk imi zadrugami. oj — Stanovanjska zadruga vrt deluje v Kranju peto I <■ bmočje Kranja in Tržiča. P • -kladu z zakonom o stano-W zadrugah in skrbi v skladu ernicami prostorskega planira Ji za uresničevanja interesa vseh £~>ruh graditeljev, ki I o seveda " iJeluje kot poslovna enota pravnih interesnih skupnosti •"dobivanje stanovanjskih po-individualno gradnjo. Sama h '-!'n;t in skrbi (udi za s\n|( 7>pra vijanje. ima zadruga več sto članov pridobiva vedno nove m nove J**, ki si želijo sodelovanja v za inovanjske zadruge osnov-LJten in pomen je v programu, ki "•'■■-t. da se dolgoročno zagolo ^Okretne lokacije, da se zdru-"''i') /.hirajo sredstva za oprem okladu / zakonom prirlo-■•J* družbeno usmerjeni gradnji .~'-'A zemljišča še pred licitacijo ninskih cenah in posveča vso razbremenitvi posameznikov ^ministra t i vnem delu: pri pri k'«nju dovoljenj, tako da posa jj« pridobi lokacijsko dovoljenje B * gradbenim dovoljenjem in 1 kranjskem območju je predv i aroko področje za urbani v* ureditev in za pridobivanje U 'a zasebno gradnjo. Tako je Branih od II do 12 okolišev ">'>i imel voljo in spodbudo za pyt*ko varčevanje, za zbiranje V'v \ajvečkrat občane zanima * pa jo je prav nemogoče vna prej predvideti m določiti fena je odvisna od komunalne opremljeno st i in od v rste drugih \ /tokov Stanovanjska zadruga, ki se trije nuje Cernetov vrl. najbrž pa bi bilo bolje, k<> bi se imenovala Stanovanj ska zadruga Kranj saj deluje za \ m kranjske občani', /daj / i/vršnm svetom skupščin* občine m samo upravnimi interesnimi skupnostmi pripravlja anketo za delovne organi zaci je o potrebah m željah delovnih ljudi za zasebno gradnjo Anketa bo vsekakor zelo dobrodošla pi 1 nadalj njem načrtovanju m usmerjanju stanovanjske gradnje, s katero poleg zadruge ukvarjajo in med 1 m »j dobro sodelujejo 1 udi Dbmplau. Ljubljanska banka, ustrezne služI* občine 111 interesne skupnost 1 V zadrugo ->e lahko vilam vsak občan, saj njeno delovanje kaže n.i več prednosti, ki izhajajo iz lakšne ^a združe v anja interesov m denarja Prednost imajo seveda listi, ki X«i 111 žujejo delo v kranjski občini Zadru ga, ki je poslala za zgled m i /o1 tudi podobnim interesom za ustanovile' zadrug po drugih gorenjskih ol>< i nah. sodehiM danes / vsemi lisi mu organizacijami ki se ukvarjajo / gradnjo, obenem pa lieloži tudi do Uro sodelovali |e s kranjsko Iskro, se več takšnega t» 1.1 I udi \ prihodnje I )elov m I |ik I |e 111 občani, ki s.. ( I 1 ni stanovanjske /.idiuge, nedvomno hitreje prideio <|o dovoljenj m tudi do gradnje, saj gradijo imli - pomot |o zadruge, preko ijjenega gradlu nega obrala Prckn zadruge se ^o spodarno znižujejo drošfc nudi i.idrlelji niso |)l'epuš< en. r. čl se iiekvaln« strokovna pomoč milost m nemilosi mm šušiiiarjem. i/l 110 m drago delo Vredno t m potni n zadruge pa 1 nedvomno največja v letu da bom sčasoma prav / njelio [lollioi |n ui< 1I1I1 tudi probleme zasebne starin . vanjske gradu |i saj se /av Mina /, dolgoroi 110 11. e 1 I o v. 1 n |e /1 dolgo ročne projekte i udi lako. iln priprav Ija danes koristno m vse pohvali vredno anketo, mi osnovi katere - bodu vsi. ki se ukvarjajo / gradnjo 11 urbanizmom, lahko začrtali oh mol noslih izgradnje tudi potrebe m že !|e delovnih !|iuli in občanov, ki /eh jo gradi' i Gradnja v jeseniški občini Anton Kovač, načelnik za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Jesenice odgovarja na vprašanja naših bralcev, ki so vprašali, kje in kdaj bo zazidljivo na Belem polju? Zakaj moram za vikend v Završnici plačati komunalni prispevek? Kje bo v naslednjih letih še kaj zazidljivo? Kako je / Završnico? Za Belo polje oziroma za Hrtlšico je sprejet zazidalni načrt za zasebno gradnjo Belo polje bo potrebno komunalno opremiti, načrtujejo pa se izredno visoki stroški. Dve leti ho potrebno še počakati, najbrž pa se ho gradnja začela obenem z. izgradnjo bližnjega karavanškega predora. Osrednji del oh jezeru v Završnici je namenjen za rekreacijo in za širše potrebe, na zahodu in na vzhodu Završnice pa sta predvideni dve manjši vikend < oni. Proti Zelenici je območje pozidano, proti Mostam pa se začenja z gradnjo. V pogodbi je ,i,el občan nanisano. da plača ko munalni prispevek, če je pogodbo podpisal, ga mora tudi plačati. V prihodnje, (udi še lelos, se predvideva gradnja v Mostah. 11.1 Kodi nah in na Belem polju, najprej v Mostah, /e v jeseni, kjer si bodo interesenti lahko pridobili zemljišče na licitaciji. Tako. Posredovali so odgovore, listi, ki so spraševali, so večinoma najbrž za odgovore že vedeli, drugim bodo mogoče zanimivejši. Čeprav se povsod premika, čeprav si' med drugim pripravlja tudi nov zakon za urbanistično planiranje, ki predvideva, da se bo upravni postopek za pridobitev dovoljenja skrajšal, čeprav je obilo spodbudnih novosti na področju urbanizma, je danes za zasebnega graditelja marsikje še vrsta težav. Težav, ki so jim vzroki v nenačrtnosii minulih let in V zahtevah dnnnš-njega časa.: Gradil bi, a je nezazidljivo! Glasovi akciji Bi radi gradili so se odzvali številni bralci i vseh krajev Gorenjske — Več kot jasno /c. Gorenjska bo tudi v prihodnje zazidljivo območje tudi zet zasebne graditelje, a več ali manj le v strnjenih, uradno urejenih območjih — Kvalitetna zemljišča se bodo strogo zaščitila Šli smo po poti številnih vprašanj naših bralcev, potrkali na vrata oddelkov za urbanizem in gradbene ter komunalne zadeve skupščin občin, se pogovarjali z delavci Birojev za urbanizem in gradbene zadeve, kranjskega Domplana in Stanovanjske zadruge Cernetov vrt. Dolga je bila pot, zdela se je tako dolga kot je dolga in zavita tistemu, ki hoče graditi zasebno stanovanjsko hišo. Mi smo prihajali z vprašanji za časopis in bili smo več ali manj povsod vljudno sprejeti, z redkimi izjemami. Zgodilo seje pač, da smo pred vrati tudi čakali neverjetno dolgo, bili domala nestrpno in nevljudno sprejeti in tako seveda povsem verjamemo številnim očitkom bralcem, da je pot do lokacijskega in gradbenega dovoljenja vse prej kot enostavna in prijetna, lahko se zatakne že pri prvi uslužbenki v pisarni, ki vas pogleda ali spregleda — kakor ji je ljubo. Lahko bi strnili akcijo v nekaj splošno veljavnih ugotovitev, ki najbrž niso kaj pretresljivo novega. Dejali bi, daje na področju urbanizma bilo v preteklosti prav gotovo povsod nekaj nereda, neurejenih vprašanj, neizdelanih načrtov, da se sicer ni gradilo vsevprek, vendar larsikje prav nenačrtno. Danes prihajamo v poglavje, ki bo ; tevalo tudi na področju urbanizma dosti več reda, načrtovanji., predvsem dolgoročnega, izdelujejo se zazidalni načrti za posamezna območja — zelo veliko je na Gorenjskem še področij, ki jih nimajo — opredeljujejo se »cone« s svojimi namenili in pomeni. Čeprav tudi v preteklosti graditeljem ni bilo lahko priti do dovoljenj za gradnjo, in čeprav je bila tudi v minulih letih pot do lokacijskega dovoljenja leto dni in več dolga, bo danes tudi treba vzeti pot pod noge in se zanimati, spraševati, iskati informacije. Prav krivični bi bili, ko bi dejali, da se ni ničesar ali se ne bo ničesar spremenilo: vendarle je razveseljivo, da ponekod že ustanavljajo zadruge, stanovanjske zadruge, v katerih se združujejo ljudje enakih i 111• sov in složni lažje uresničujejo svoje potrebe; tudi je pohvale vredno, da so ponekod ustanovili posebne službe — Biroji za urbanizem — ki so občanom na voljo za vsakršne informacije in ki celo prevzemajo nase nalogo preskrbeti občanom v kar najkrajšem času vsa potrebna dovoljenja in soglasja. Premika se tako v republiki kot tudi po posameznih občinah, na področju urbanizma se urejujejo posamezna vprašanja precej hitreje kot SO se v preteklosti, precej bolj dolgoročno, smotrno in smiselno. Dobili smo več vprašanj bralcev, ki so bila prav konkretna in jih posredovali posameznim službam. Na številna vprašanja so spraševalci že pri službah tudi iskali odgovore in jih dobili — iskali večkrat, tako, da jih bralci prav dobro poznajo. Prav nič drugače jim ne moremo odgovoriti javno, kajti večinoma gre za primere, ko lastniki zemljišč ali prosilci hočejo graditi na zemljiščih, ki za gradnjo, zasebno seveda, nikoli ne bodo dosegljiva. To so največkrat kmetijska zemljišča, ki bodo v prihodnje povsem nedostopna, to so zemljišča, ki so po programih in zazidalnih načrtih že dolgo namenjena povsem drugim objektom, to so zemljišča, ki zaradi bližine komunalnih ali drugih naprav ne morejo biti zazidljiva. Kes je hudo, du si kmet ne more postaviti hiše na svojem vrtu, res je hudo, da svojega zemljišča tudi prodati ne more ali ne sme, a kako bi vendarle bilo, ko bi vse to dovolili, kako bi bilo, ko bi si vsak na svoji zemlji lahko postavil hišo ali vikend? Bila bi še večja zmešnjava in še večji nered, odvzemala bi se plodna in rodovitna zemlja, ki pa nam je — morda celo malo pozno - vendarle postala nenadomestljiva vrednota. Vztrajati na tem, da bomo postavili hišo prav na tej in tej parceli, ki nam jo hoče prodati sosed, znanec ali sorodnik, pa je nezažidljiva iz takšnega ali drugačnega vzroka, je danes brezplodno zapravljanje časa in denarja. Tiščati z glavo skozi zid se ne splača, a ta zid niso urbanisti, temveč sprejeti redi, načrti in zazidalni načrti, po katerih se je treba ravnati. Že res, da tudi urbanisti niso brez. napak in nezmotljivi, a tudi je res, da pa vsakomur in vsem »ne nagajajo iz zlobe«, temveč se preprosto ravnajo po redu, ki smo ga naposled tudi sami potrdili, saj so zazidalni in drugi načrti vedno razgrnjeni in pripravljeni na naše tehtne pripombe. Res je, lepo je nam tako pisati in tako govoriti, dosti drugače je tedaj, koje posameznik pred problemom gradnje svojega stanovanja. Ne ve ne kam ne kod, ne kdaj in ne kako, obupuje in se pritožuje. Sam si hoče postaviti streho nad glavo, sam s svojimi rokami in s svojim privarčevanim in izposojenim denarjem. Nobena »mala buržoazija« ni, kot smo tudi slišali pripombe nekaterih, celo nasprotno: za to, da ima svojo zasebno hišo, se odreče dopustom in oblekam, celo hrani, vsakdanjemu standardu, nemalokrat dela z lastnimi rokami (udi na škodo zdravja. Res ima potem tudi višji bivalni, stanovanjski standard, a sam si ga je ustvaril in sam postavil. Zato je prav, da imamo poleg družbeno usmerjene blokovne gradnje tudi zasebno gradnjo in njen program v vsaki gorenjski občini. Vendar takšen program, po katerem ne bo zasebnemu graditelju pot do zasebne hiše onemogočena, temveč čimhitreje in brez zapetljajev, jeze, negotovosti in nezariovoljstv tudi dostopn a. Pred modernizacijo brniškega letališča Na Brniku odštevajo Čeprav so bile nekatere linije prestavljene v Maribor, se /e potniški in blagovni promet na brniškem letališču v letošnjih petih mesecih povečal — Pripravljalna dela že od prvega junija dalje — Za rekonstrukcijo letališča na voljo le dva meseca — Dobro sporazumevanje z lastniki okoliških gozdov - Zastarela misel nost še vedno ovira hitrejši razvoj letalskega prometa - Zaradi zaprtja letališča Ljubljana in modernizacije potniki ne smejo biti prikrajšani, sprejem blaga pa bo tudi julija in avgusta potekal normalno - Dvakrat tedensko do Neu Vorka •EETAL1SCK BRNIK - Na brni škem letališču poteka sicer promet še normalno in se običajnemu obiskovalcu ali potniku ne zdi nič nenavadnega ali pozornost vzbujajočega, pa se kljub temu naše naj večje »zračno okno v svet« že pri pravlja na julijske in avgustovske dni, Ju bodo za slovensko letališče Še posebej »vroči«. Od polnoči 1. julija dalje do zadnje polnoči avgusta bo brniško letališče zaprto za ves promet. Hrup letalskih motorjev iti druge letališke mehanizacije bo nadomestil ropot najmode nejših gradbenih strojev, tovornjakov, valjarjev, finišerjev in drugih naprav, ki jim bodo, če bo potrebno, noč in (lan stregle človeške roke. Le dva meseca je Jia voljo za modernizacijo letališča in v tem, za tako veliko delo kratkem času, je dragocena vsaka minuta. Zato ni čudno, da so na letališču že sredi glavnin pripravljalnih del. Na vzletnoprista jalni stezi rawerujejo betonske plošče na manjše dele, ki se bodo bolje prilagajale podlagi in s tem zagotavljale večjo nosilnost. Promet poteka zaradi tega normalno in varnost zračne ga prometa ni ogrožena Prav tako so se Slovenijaceste kot glavni izva-jaler-de! na Brniku tudi že pripravile. Ob letališču raste deponija gradbe nega materiala, ob njej pa pravcata sodobna asfaltna baza. Na start ča kata tudi novi separaciji in asfaltni bazi pri Črnučah in v Mengšu, ki sta po velikosti in zmogljivosti pravi tovarni asfalta! Pri tako veliki in odgovorni investiciji, skupno bo veljala .'12 milijard starih dinarjev, niti en člen v organizacijski verigi ne sme zatajiti in niti najmanjše opravilo ne sme biti prepuščeno slučajnosti Po zagotovilih so na dvomesečno zaprtje ljubljanskega letališča dobro pripravljeni tudi v Mariboru, kjer bo letaliSče v teh dveh mesecih spreje malo večino brniškega prometa. To j« tudi za Mariborčane odgovorna naloga, ki ji bodo s pomočjo služb brniškega letališča kos. Steza bo kot nova Obilo upravičenih razlogov žene kolektiv brniškega letališča oh po moči slovenskega in jugoslovanske ga gospodarst va v modernizacijo predvsem na vzletnoprista jalni ste tališča je /a razvojem letalske m prevozne tehnike zaostala. Še pred leti je večina letal pristajala s hitrostjo 130 kilometrov na uro, danes pa se hitrost hitro približuje 220 kilometrom. Kaj j bo novega na Brniku? Od konca avgusta dalje bo brniška vzletnopristajalna steza široka (H) metrov (sedaj je 4o>, dolga pa bo :i'MH) metrov. V stezo bo vgrajen svetleči sistem, ki ga je danes srečati na tistih svetovnih letališčih, prek katerih se odvija mednarodni in medcelinski letalski promet. Na Brniku bodo te pridobitve povečale varnost, letališče pa bo uvrščeno v drugo kategorijo, ki omogoča pristajanje ob zmanjšani vidljivosti. Sedaj mora dosegati najmanj b(M) metrov, po novem pa bo dovolj HH) metrov. Modernizirana bo tudi služba za pripravo prtljage za domači in mednarodni promet. DC-10 na primer terja shranjevanje prtljage v posebne kontejnerje. Brniško letališče bo bogatejše tudi za številne druge pridobitve. Zgra jeni bodo primarni in sekundarni napajalni sistemi s trafopostajanii in agregati, vgrajeni novi sistemi za merjenje horizontalne vidljivosti (vizibilimetri), letališče pa bo z daljnovodom povezano tudi na kranjsko stran in ne več le na ljubljansko, kar za popolno varnost ni bilo dovolj Celovita rekonstrukcija in pridobitev druge kategorije terjata tudi podpisalo sporazum za financiranje interesne skupnosti za izgradnjo letališke infrastrukture. Pohvala velja združenemu delu severovzhodne Slovenije, kjer je sporazum podpisalo nad 90 odstotkov temeljnih in drugih organizacij. Najslabša je ljubljanska regijad), kjer dosegajo komaj 20 odstotkov, dosti boljše pa ni na Dolenjskem in Primorskem. Za Gorenjsko velja srednja ocena. Kaže, da se še vedno ne zavedamo izrednega pomena letalskega prometa, ki nam odpira vrata v svet in nas zbližuje z njim! Marsikje so že spoznali prednosti letalskega prometa in složno podpirajo njegov razvoj, pri nas pa smo še vedno radi drob njakarski in zagovorniki preživelt miselnosti. Tudi primer našega letališča kaže, da gre po zraku vedno več ljudi in blaga, drugje pa je porast še večji. To pričakuje tudi kolektiv letališča, ki je za njegovo uveljavitev že veliko prispeval. Kolektiv brniškega letališča želi. da meti dvomesečno rekonstrukcijo, ko se bo promet preselil večinoma v Maribor in deloma v Zagreb, potniki ne bi bili prikrajšani. Enako velja tudi za blago, ki ga bodo na Brniku tudi med rekonstrukcijo sprejemali in ga vozili v Maribor ali Zagreb. Zagotavljajo, da kvalitetnih škod in zamud ne bo. Prvi dan septembra pa bo za letališče Brnik nov mejnik v razvoju! J. K oš nje k Koto: F Perdan Asfaltna in betonska baza o/> letališču m še ilve »turami asfalta« i ( rnueuli m e Mengšu bodo med rehonstruktiju brniškega letališča sposobnepri/), kvadruttiih metrt)! najmanj 21 eenlunetioi debelega as/a t to Fotn, /• 1'ert/un zi Promet, tako potniški kol hlapov ni, se kljub prestavitvi nekaterih h ni j v Maribor, povečuje V letošnjih petih mesecih je potniški promet \ pnmei|avi z enakim lanskim obdol, jem poraste! za 7, tovorni pa za prav toliko odstotkov ,V prvih Meh mese tih j<- bilo slabše, v četrtem iti petem pa je promet skokovito naraščal Uveljavlja se tudi najdaljša medna rodna linija do Nevv Vorka. Takšne ga zanimanja zanjo ni nihče priča koval, vendar je že dogovorjeno da do Nevv Yorka in nazaj do L|uhl|.nie tedensko dolgo ne bo letelo |e »m« letalo, temveč dve! Niso mačje >olze. če se na letališču največjega amen škega mesta dvakrat tedensko po pivi ime Ljubljane. Tega se jte pre malo zavedamo . . V moderniz.ai i|o pa razen povečanega piometa sih (udi dotrajanost vzlet noprist ajalne steze in uveljavitev širokot i upu ih letal v zračnem prometu Na nebu je vedno več IX'10 in na p azhenehih tipov boeingov, ki terjajo modernej Še letališke naprave m drugačno pri pravo blaga in prtljage pred pok tom. Takšnim /računu plovilom je treba zagotoviti pristajanje m v zle tanje v najtežjih vremenskih razine rah, kar velja tako za letala, ki pre važajo potnike, kol /a tovorni ah tako imenovani »targo« promet Sedauia opremi a »I l O* I hrt»1w*o«GM le ugradilo na (sodobnejših, radarskih m radiografskih naprav ki nh ho kupila in Ugradila /vezna uprava za kontrolo letenja i/ lieogradu lis bodo nov« naprave učinkoviti, ho nujen posek okiog !I0 hektarjev ok<< liškfh gozdov. Posek Ureja letališka uprava sporazumno / lasimki go/ dov, ki kaŽe|o /a namen letališča veliko raz u me v, in |a Stara miselnost ovira hitrejši razvoj- Delegati temeljnih brgaiM/.anj združenega tlela Slovenije m •lu.gti slavlje pri Ljubljanski banki so / ve liko ra/uinev an ja oiuogot ili združe na sredstva, h pomočjo katerih ho temelj na banka za (ioienjsko i/ Kranja pomagala kolektivu brniške ga letališča najetje posojil za rekon strukcijo letališča Investiciju |e med največjimi \ Siovertiji -.ploh. uresničena pa bo v rekordnem času dveh mese« lil V e< težav pa po vzroča odplačevanje teh posopl. ki mu kolektiv letališča ne more lun kos Le nekaj nad tO odstotkov slo vensker,' /diu/eiieva deta* je dos-lei TE DNI PO SVETU SOIIISt I / VSKI> V. OltNO.1 I \( v STAVKATA v Kradu Porreno*) \ ftlvcl se ic v i><» m-dcljck /mil proces proti zahodno nemškima li-i .listom., (.aliiiel, Krni »i'hcr-lic iidemjinn 111 ( hristtami Mul lerju. Nerodno pa je. ker nliln/cnrii nočeta pred sodiAčc. /.«• 12. um ni nIh /ačeln i;l iil.i. m. stitvko. do|io\iilulitn se t ud i p.mrcdnv aniu branile«, klpilt temu je sodišče zahtevalo, da v ril/ Dravi sodelujeta uradno iniiniiMinn inioui, .1 Najprej *o ket urici ttaidUHili «ivii cariniku, ki slu Ih odložen« a oli il< galnem prehoda \ Hvlco hudn ranil« ( >l>et a se v se k ii k or /.in i m i v p,o. i - S<)( IAI IS I I l'Hi »II S Vtisi <>M t lili..m /,i m'sl.ni. HVmIimIu' so« milili, m strank.- H- spn.|i-| rosolll. i |ii x k.Ili O l/l i/ l -llililn /.lsklli||fl|os| , /aiadl ll.li ,i-< , i... i neon. n isl n Hi ili|,i\nošo v \t-,iip l'n ••in o|io/iii |.i u.i dve iii-iiiiiii isi i* ni iii.iiiilisi.u ni \ zuiduicn. iiimi .(lun m-m-kc rimi nosi i. 17 |iini|ii in k.ism i^, n.ii imI..... |i..liiiii svečanosti., ki m jih n- nilili/il inili \inIiI«I| dl,n.i|ske IiIki.iIiii .li.ink. lini. slllllll (klimi so. iiihsln III sll.Ulkl /.lllllN.1 V ll-.sollll l|l. Hrt| pi.lMIllos.....milici i-i w. polil 11.1 iii oio/lll^lvn \srllil HIV«Ih|VI, ki jih niifiio ii.i vo||o,. |mi |...\,i|.. 1.1-isin m pio\ok.ii m m prepni i|i. i|.i In ,c i .i k - mi i i i i |llHl.l\ I i. I j i NKt'VHSt'KNI ZA SOI»M.n\ VNII Koorilinin ijski odlioi /rt /nioisl \ < no Krvavi dnevi v Jemenu V nekaj dneh ubita predsednika Ljudske demokratične republike Jemen in Jemenske arabske republike, kar je sad zgodovinskega razcepa in igre interesov velikih sil — Carter omilil obtožbe na račun Sovjetske zveze — Schmidt kot prvi zahodnonemški kancler v Afriko, pred tem pa se je sestal s francoskim predsednikom — Zaostritev med Vietnamom in Kampučijo BEJRUT, KAIRO - Adenski radio sporoča, da je na ulicah glavnega mesta Ljudske demokratične republike Jemen Sani mir, neuradno pa |e slišati, da se krvavi spopadi nadaljujejo in da so terjali veliko mrtvih. V uradnem sporočilu centralnega komiteja nacionalne fronte, ki ga vodi A bdel Kat ah Ismail, je rečeno, da je vodja države Robana izdal revolucijo. Iz Jemena tudi poročajo, da so ustrelili predsednika El Alija Robaija. Vodja države Ljudske demokratične republike Jemen je po sredinih vesteh postal Al Naser Mohamed', ki je bil nekdaj obrambni minister. Oboji, tako zastopniki Jemenske arabske republike, imenovane Severni Jemen, in Ljudske demokratične republike Jemen (Južni Jemen) pripravljajo dokazno gradivo o sporih, ki bo obravnavano na izrednem zasedanju arabske lige. Menda je med gradivom tudi posnetek pogovora med ubitima predsednikoma obeh Jemenov Gašmijem in Robaijo. Oblasti Jemenske arabske republike (Severni Jemen) so menda aretirale posadko južnojemenskega letala, ki je pristalo v Sam in s katerim je pripotoval odposlanec te dežele in prinesel eksplozivno diplomatsko pošto, ki je ubila odposlanca in voditelja Južnega Jemena Oašmija. To je bežna kronologija dogodkov, ki vznemirjajo arabski svet in deloma tudi svetovno javnost. Ameriški predsednik Carterje menda ž* odpovedal obisk obeh Jemenov in se s tem izogniti obtožbam, da s« Združene države Amerike vpletene v krvave dogodke v jemenskih državah Zapleti v Sari in Adenu imajo krvave posledice, ki zaključu-jejo obdobje umorov, zarot in spopadov, po sodbi nekaterih pa le-teh še ne bo konec, ampak bo kri še tekla po Jemenu. Skrajni jug Arabskega polotoka je v drami. V nekaj dneh sta bila ubita dva predsednika. Gašmi kot predsednik Arabske republike Jemen in Robaija el Ali kot predsednik Demokratične ljudske republike Jemen. To je več kot očitno, da sta Jemena igra nasprotujočih si interesov tujih sil. Temu v prid govore številne medsebojne obmejne praske in vmešavanja » notranje zadeve. Stalno je bil in je prisoten tuji vpliv. Amerika • Saudsko Arabijo vpliva na Severni Jemen. Sovjetska zveza pa na Južnega. In ker to rivalstvo poteka blizu bogatih naftnih zalog, je * ostrejše in še bolj neusmiljeno. Leta 1972 je libijski predsednik (J*^ obljubil, da bo spravil k prijateljstvu obe državi. Sporazum je bil podpisan, vendar je šlo vse po starem. Zadnji dogodki so se odvijali v siopu kriminalk ali chicaških zločinov. Nobeden od voditeljev obeh državni bil dolgo na oblasti in vsi so morali popustiti zaradi umorov in zločinov, ki imajo izvore v zgodovini. Jemenska slika je žalostna, razen tega pa so že sicer šibki mostovi prijateljstva in sodelovanja podrti. Odposlanec Južnega Jemena, ki je prinesel predsedniku Severnega Jemena Gamšiju pismo svojega predsednika, v katerem je bil razen besed o spravi in prijateljstvu ti eksploziv, ki je usmrtil oba. je opravil svoje. Sovraštvo med državai je še pove«'al. Za zunanjepolitično sliko preteklih dni. ki je poti vplivom dogi kov v Jemenu, je značilno zaostrovanje spora med Vietnamom Kampučijo. Zastopniki Kampučije pravijo, da je bil Vietnam vmešar v poskus državnega udara v tej deželi. Mirovna prizadevanja, ki uJt hkrati ponujajo na obeh straneh, so za zdaj brez učinka. Zanimive M zunanjepolitično kroniko sveta je tudi zadnji javni nastop ameriškega voditelja lininivja Carterja Prvi mož zahodne velesile je pred kradus1 še ostro napadel Sovjetsko zvezo in mnogi so že ocenjevali, da ie začetek druge »hladne vojne«. Vendar je kmalu za Carterjem njtff* zunanji minister Vame oster ton zoper Moskvo ublažil, njemu past ,( pridružil tudi sam predsednik z zadnjim javnim nastopom. Med drup* je dejal, da je vsaj za Ameriko grozeče obdobje »druge hladne \ končano 0 Sovjelsk; /vezi in njenem voditelju Leonidu Brežnjevu .»* našel v glavnem samo pohvalne besede. Dejal je, da ne želi le preneha nje tekme v oboroževanju, temveč tudi prijateljstvo s Sovjetsko . Itišale so se medsebojne obtožbe na račun vohunjenja in borbe u prestiž v Afriki, čeprav temu še zdaleč ni konca. Oblikovano naj hi ini' i udi ravnovesje sil v Kvropi, prav tako pa je s sovjetske strani ir.. namigovanj <» povezovanju ZDA s Kitajsko zoper SZ. Š^. vedno pa Moskvo hode dogovarjanje med Japonsko in Kitajsko. Velja pa tudi povedali, da se je mogoče Carter le nagnil k struji v Ameriki, ki zago-varja popuščanje napetosti m se ne boji več tistih, ki so prijatelji ostn polil ike d« Sovjetske zveze. Naš zunanjepolitični pregled zaključil jemo z vestmi, da je cahod-nonemški kancler Helmut Schmidt odpotoval na turnejo po Afriki, luti p piv i obisk nemškega kanclerja na črni celini sploh. Obisk utegne bre.' dvom.i utrdili nemški vpliv v Afriki. Pred odhodom v Afriko sta ^ sestala /ahodnoiieinški voditelj m francoski predsednik Giscard. Ona zovalt i meiii|o. tla so pogovori za zaprtimi vrati del priprav na vrhun-*k<> srečanje voditeljev zahodnih držav, kjer naj bi bili v ospredju pred-vseni gospodarski problemi J. Kosniek ,„ ,,i/mu MKl.lov.injH m«'«l iieuvrAre- mn.i m dragi i .. drtavaml v f»«v°iu n" piMlrn. I" /n;.",.s(i in teh.»ol..KU<' >>}»*- p.ii s,, oi.ii strtu.t n- imtsaove, k. i... dajal« Informacij«« "< raavljsUi me.ise ,„,,„, ,„,,„.s i,.,«.!..mu- < enter b., mul sl.okov.oiik. /a post...i./nn |>»- drecja I« neuvrščenih drJav. '"""" „», slrokoM.ji.kox bodo <»««'«« K,t.i.ioii lahko np..M.i>li"l< pn urennice- vanjo ko'M'KH rn/vopi •Ml t >!' z v PRHKI i'< K\ al* i DIAMANTOV ,1,,,-k. n.. /■' nl.ws,.,n|.- lil v.n invil.. ,.os,l.en 'nlsek varHlVj? itoniKiHinv k.,, i. na.....vil«. iM .l""'"" l.^.n,......i.mI.ii., ilminantov prolst.oln /(.|o poiniinl.n.i m.spoil.iisku .Iri.iM""-« PolfK siop^.i n.i.i/.....viiiu« I"" KlhMjt.....' AllH«d«V spiiMUHU.. droK«' »lovi«'. «ln pk-I"«-"1«' mri ' ili.nn.iiio* Vn»;olsk iiosi ||- i|s| ■ lirtiii.iniiiv lil /.o lllkliV k ol.l.lsll - neiliKoln-n pi K VS VOSKI IM I K V/I'M>» I I ,.,.,1.. IM ». IsiM ''i-! »ms.......l;;;j,r, "/iri;n n. m»iii p priNio ,„,.,„ ...t oii.h motorjev, tonili l>i okvare n« iikMin im < iiini <-«■ -Pilot« slu MIS punih..... u«l»« M J«Jt ■ . .i.....-.-i iii ni t>l i/1.1 nluiol »I r > n \ . »Akn hikIiIih i. nje mu v r s« i m h ki j.- ..ooi.ii iridevno dele N«-w llelhiju, )*• piHlprl oredlof, ili v Indiji UNl.inovili r.nUr, ki In skrlnl i h jhisiii.......-•- .,.>..., ,„,,„ ... -o. MkuVsi« »"'V.....r - ........hi,, vondar K letalo ' r". pod.........I del. v IhmIu. k. ; m.niino x W,nn.p.K.;<» "ilJlrS .hI katerih It »dravfl ho*o od ne«la ari i.l./no poloM... poook..x Radni« »u SmmVn-------------»'»7" " prad osmim, leti ko ,. ori Ijn.iu letal« 1» x .I. ii ' ■' iliri I lllllll 4 ., ,• IZPUSTILI TISOČ POLITIČNIH ZAPORNIKOV Vm-iu i.ja Kfiil.-r s.' sklk u|t- tui (Niroillrt kalnilskeiiJt radia. kt> navaja, da (M) tU ON l.i^i splošni' an,lU'sli|e. ki jo J«- ,a,^la>- n > pakistanski režim, v KalmJu i/pustiti .*«>: Usim polit n nili /apnrnikiiv. 1/pustili st» Hh n.i uka/ niivejsa pakistanskega pmlscdrMBi Nina Mohanu-i dovolj za razvoj gibal in oblikovanja skladne postave ofencev. V času počitnic bo *anj sedenja, manj tuhtanja, 'krbi, težav in živčne nape-Več bo sproščene igre, v** bo gibanja na planem in športno razvedrilne dejavnih*. Če je bila med šolskim |*tom bolj zaposlena glava, ko i* iz obrazov žarela rdečica, se ■Pet pojavila bledica, bo v tao počitnic več prvobitnega altdemu človeku prepotreb-Mfa tekanja, plavanja, pla-ibarienja. Zakj je potrebno 'boljiati splošno gibalno kondicijo učencev? Z napredovala z nižjih v višje razrede, a osnovnih preko srednjih do 'tokih šol, so vse večje za- hteve. Vsaka višja stopnja napredovanja v šolanju učence v poprečju vse bolj sili k sedenju in stopnjuje gibalno siromaštvo. To pa ne zagotavlja dobrih pogojev za učenje. Počitnice so po namenu podobne pripravljalnemu obdobju letnega ali nekaj letnega športno tekmovalnega treniranja. Športnikom gre za boljše izide in uvrstitve, učencem pa za uspeh v šoli. Oboji morajo pridobiti vsesplošno gibalno-organsko kondicijo, pridobiti več živčne svežine, vneme in volje za nadaljnje udejstvovanje. Učenci morajo predvsem nadoknaditi primanjkljaj gibanja, odpraviti hibe v drži, okrepiti krvnožilni sistem, dihala in izboljšati krvno podobo. Med počitnicami bo manj šolskega glavobola, manj utripanja srca zaradi zadreg, manj bo bolečin zaradi sedenja in ne bo naveličanega podpiranja glave. Počitnice pomenijo spremembo v aktivnosti. Spomin ne bo več tako obremenjen, oživelo bo nazorno opazovanje in povezovanje znanja s praktično dejavnostjo. Med letom se marsikdo ni mogel dovolj posvetiti svobodnim dejavnostim in docela uresničevati koristna področja izven šolske dejavnosti. To mu bodo omogočili počitniški dnevi. Znano je, da so učenci med najbolj zaposlenimi državljani. Ce jim želimo pomagati, jim moramo omogočiti obnovo šolske kondicije, da se bodo v prihodnjem letu uspešno spoprijeli z novo učno snovjo, se ponovno srečali s sošolci, da bi se skupno pomikali v višje razrede. Cas počitnic naj bi bil bogat po vsebini in pester po koristnih oblikah udejstovanja. Počitnice so učencem potrebne iz izobraževalno-vzgojnih zdravstveno higienskih dikov. Jože Ažman Obisk kranjske delegacije ZK v Rivoliju Čvrsta vez sodelovanja tnJ 8°ji z italijanskim mestom Mi Kranj goji z italijanskim mestom Rivolijem, občino s 50.000 prebivalci v zahodnem področju Torina, že nekajletne pobratimske stike. Odkar je bila v letu 1975 v Kranju podpisana listina o pobratenju, je že lepo število delegacij tako italijanskih kot naših prispevalo h krepitvi stikov med mestoma. Obisk kranjske delegacije ZK koncem maja letos, vodil jo je skeretar komiteja občinske konference ZK Jože Kavčič, je bil le eden od vrste obiskov, ki sta jih bili obe občini na široko navezali prav na vseh področjih: od izmenjav turistov, tabornikov, izmenjav športnih in kulturnih skupin itd. Obisk kranjske osemčlanske delegacije je bil sicer namenjen področnemu vodstvu KPI zapad -nega področja Torina s sedežem v Collegnu. Delegacijo pa sta sprejela tudi župan mesta R i voli Silvano Siviero in podžupan Carlo Mastri, občinsko vodstvo v Grugliascu in predstavniki občine Veneria: delegacija si je ogledala nekaj tovarn, obiskala razstavo o protifašističnem odporu 1920— 1945 na tem področju in drugo. Kivoii - Kranjska delegacija na sprejemu, ki ga ,e pripravilo področno vodstvo KPI Torino ovest; prvi z desne sekretar področnega vodstva Vmcenzo Fabbri - t o to: Peter Jekovec v in vi- 00 VSEPOVSOD Preprečili neželeno poroko h redek pojav, ko starši silijo svoje otroke v zakonski jarm kljub njiho ^odporu Podobno se je zgodilo v Nantesu, ko sta mati in dekletov tibrat odločila, da se bo 14-letna Naima poročila z 22 letnim fantom. ."«0 je naprej mislila, daje vse skupaj šala, ko pa je videla, dd gre zares, L?tye težave zaupala sošolkam in sošolcem, ti pa so obvestili profesorje «* je nato dekle začasno poslal v mladinski dom. Ženske ne zbujajo strahu Policistke v službi niso tako učinkovite kakor njihovi kolegi, nekolik »ženske ne zbujajo takšnega vtisa moči in odločnosti kot nitki v kolegi*. Hašiš v »cvetličnih lončkih« fimska piAicija je zasledila skupino ljudi, ki so na stanovanjskih *fn pridelovali hašiš in ga prodajali na ulici. V zaporu se je znašla Xt vencev, večinoma tujcev. ses' Compagna, piši mi razglednico iz svoje dežele!« je poprosil delavec Amoroso Ciro iz Torina, potem ko smo po pogovoru z nekaterimi člani delavskega sveta tovarne Farga v Collegnu že vstajali od mize. Pogovora se pravzaprav ni mnogo udeleževal, bolj v ozadju sva se sporazumevala s kretnjami in tisto malo internacionalnimi besedami, ki med ljudmi, ki enako mislijo, pomenijo cele stavke. Pokazal je na del omizja, kjer so njegovi tovariši pojasnjevali kranjski delegaciji, gostu področnega vodstva KPI Torino, kako deluje njihov svet in dodal, da so vsi vpisani v PCI (partito comunista ita-liano). Stisnil je svojo od dela široko pest, da bi bolj razumela namen delovanja njihovega sveta — izbojevati od delodajalca določene pravice in ugodnosti za delavce. Ta zgovorna in preprosta simbolika stisnjene pesti je vedno govorica rastoče zavesti delavskega razreda: italijanski se vsekakor bolj in bolj združuje okoli PCI, kije po svoji »pomladi« leta 1975, zavzela med italijanskimi naprednimi družbenimi silami. vsekakor ključen položaj. Letošnja pomlad, kakor se je sicer za Italijo začela optimistično, se je sprevrgla po znanih dogodkih v kup vprašajev negotovosti — kam in predvsem kako. Vprašaji bijejo v oči s popisanih zidov Torina, mesta delavcev, s 47.000 komunisti: pozivi delavcem, srp in kladivo, simpatije in antipatije rdečim brigadam počečkane z drugimi parolami — prava mala zidna vojna besed, pa tudi dejanj. Tiste majske dni je v Torinu nekajkrat pokalo. Zato ni nič nenavadnega, če je sedež provincijske federacije PCI v Torinu, v ulici Chiesa della Salute opremljen s televizijskimi kamerami usmerjenimi na pločnik pred stavbo organizacije ... Zato ni prav nič čudno zvenel nagovor Vinzenza Fabbrija, področnega sekretarja KPI Torino in prav tako tudi namestnika sekretarja provincijske federacije v Torinu: oba sta sedanji čas. ki ga živi Italija, označila kot dramatičen trenutek. Vincenzo Fabbri: »PCI doživlja v tem trenutku močan napad, prav tako tudi vse demokratične italijanske sile kot tudi država sama. Delavski razred doživlja hude trenutke, saj je jasno, da ga sedanji napadi reakcionarnih sil kanijo razbiti, ga odtegniti od oblasti, od vsega, kar je bilo do sedaj že doseženo. Vendar pa upamo, da bodo konfliktna situacija in napadi kot jih na delavski razred od osvoboditve še ni bilo, premagana. PCI živi z delavskim razredom, deluje sredi njega, zato vsi skupaj trdno verujemo v prevlado naprednih sil, cejo več — delavski razred sam naj bi postal tisti zid, ob katerem naj bi se razbijali valovi terorizma: vladni aparat se je v tem pogledu izkazal neuspešnega.« Namestnik sekretarja pokrajinskega vodstva KPI v Torinu: »Tako PCI kot tudi napredne sile v Italiji ocenjujejo sedanji trenutek kot težak, zaskrbljujoč in nevaren, odločilen za pravilno usmerjenost naprednih sil. PCI ima pri tem vsekakor pomembno vlogo. Kljub težavam pa pričakujemo še več podpore od delavskega razreda kot sedaj. Zavest delavskega razreda raste, ni mogoče zanikati, da že prevzema odločilno vlogo v italijanski družbi.« Italija danes ni le Italija, ki si prizadeva v tem razburkanem času ohraniti smer, proti kateri se že nekaj časa obračajo delavske množice in išče v sebi moč odpora proti silam reakcije, proti silam, ki jim mirno preudarno osvajanje okopov oblasti za delavski razred — kot to dela PCI — pomeni prepočasno, sploh nepravo pot partije k državnemu vrhu. No, zgodovina anarhističnim skupinam v spreminjanju družbe nikoli ni bila naklonjena in tudi v sedanjem trenutku ne kaže, da bi ultralevi-čarsko pobarvani terorizem razen poskusov zmede utegnil kaj skreniti lastno izvirno »italijansko« pot preobrazbe v socializem. Revolucija — da, toda ne klasična, pač pa počasna potrpežljiva evolucija zavesti, ki ji takt dajejo zahteve delavskega razreda in demokratičnih množic nasploh po prevzemanju odgovornosti za politični in ekonomski razvoj dežele. Italija je za nas zanimiva dežela ne le zato, ker je naša soseda in ker na njenem obrobju žive naše manjšine in italijanska pri nas, pač pa predvsem zato, ker je Italija danes prostor, kjer se med seboj srečujejo zametki novega za južno Evropo sploh značilnega družbenega dogajanja, sicer še dokaj nejasnega in programsko pomanjkljivega evrokomunizma. Ali se bo v italijanskem prostoru tudi ob vseh neugodnih vetrovih uspelo v sedanjem prelomnem trenutku razrasti bodoče drevo vsesplošne demokratizacije, je seveda vprašanje, na katerega bo odgovarjala zgodovina. Vsekakor je danes vizija socialne preobrazbe tema, o kateri se v Italiji največ govori. Tudi gospodarski ne le politični položaj je v Italiji kritičen. Ne odseva gospodarske krize, ni imun niti razviti sever, saj posledice čuti tudi tako razvita dežela kot je Piemonte. Brezposelnost je narasla na dva milijona delavcev, med njimi veliko mladih in žena. Čeprav 285. zakon govori o prednosti mladih pri zaposlovanju, je praksa vsekakor drugačna in mladi ostajajo naprej brez dela. Podobno je v zaposlovanju žensk, saj se je v krizi znašla tudi tekstilna industrija, ki je tako kot drugod glavni zaposlovalec ženske delovne sile. Prestruk-tuiranje gospodarstva ni uspelo, spet so v razcvetu le avtomobilistična industrija s centrom v Torinu, elektro in kemična industrija. Davek centraliziranemu usmerjanju ozrVoma neusmerjanju pa plačuje zdaj tudi kmetijstvo, posledica pa je vse večje opuščanje obdelovalne zemlje: v Piemontu se na primer ukvarja s kmetijstvom 10 odstotkov prebivalstva, medtem ko je več kot polovico aktivnega prebivalstva zaposlenega v industriji. Vincenzo Fabri: »KPI si prizadeva, da bi se industrija usmerila tudi v revnejše kraje, predvsem na jug. Tu v Piemontu pa seveda delovnih mest ne bi zmanjševali. Vendar pa je akcija za usmerjanje investicij na jug težavna: delodajalci so usmerjeni v razvijanje industrije le tu na severu. Produktivnost je na jugu seveda pod vprašajem, zato interesi ostajajo tukaj. Vendar pa menimo, da bomo v tej akciji za industrializacijo juga vendarle uspeli.« ( Nadalje vanje v pet kovi številki) Janez Kristan °*bno zanimiva je bila tudi toannova razdelitev ekip v ne skupine, ki jo ie pred-teritorialnem načelu. V 1. naj bi igrale ekipe z sga otočja (Anglija, Škotska K v 2. skupini Španija, Fran-4gua in Nizozemska, v 3. sku-Madžarska, Italija, Švka in ter v 4. Nemčija, Danska in - Zmagovalci skupin bi se pomeriti v Švici in odločiti o prvega svetovnega prvaka v u. Mnogi so se za tak tonov predlog ogreli, če-o uresničitve ni priMo. Ko bi - prispeti prijave, se do roka, J905, ni prijavil nihče. Rirnet *kaniu vzrokov za neuspeh zamišljene akcije pnšel do ijs, da so bile nacionalne 'ne zveze mnogokrat šib °d samih klubov, in da niti v ^*nih državah niso pomenile I *e mnogo manj pa so seveda 'k* v mednarodnih razmerah, t in njfegove pravkar usta-c nacionalne nogometne arije ter FIFA so preživljale ebolezni*. av razočaran zaradi neuspe-Hirschman na kongresu FIFE u (Švica) 3. in 4. junija 1.906. snovno oživil akcijo za orga-h »mednarodnega prvenstva«, sta ga zlasti podprla Anglež in francoski predstavnik i Woolfall, predsednik FIFE Argentina 78 - 11. svetovno prvenstvo v nogometu od junija 1906. leta pa do avgusta 1918. leta, mnogo realnejši od entu-ziasta H irschmanria. pa je dobro ugotovil, da »nacionalne zveze še niso toliko močne, da bi lahko prevzele organizacijo mednarodnega prvenstva«, pa je zaradi tega priporočal, da je vse napore potrebno usmeriti v njihovo jačanje. Tako ideja o organizaciji mednarodnega prvenstva dali časa, kot v svojih spominih opisuje Jules Rimet, ni prišla na dnevni red kongresov FIFE, čeprav zlasti Hirschmann nikoli ni pozabil, da se ne bi ■/. delegati kongresov FIFK povsem neuradno pogovarjal. NOV ZAVEZNIK Čeprav je bilo do leta 1914 osem kongresov FIFE in v Mednarodno nogometno zvezo včlanjenih že 24 nacionalnih zvez, vprašanje »mednarodnega prvenstva« ni bilo uradno na dnevnih redih. Na kongresu v Oslu v dneh 27. in 28. junija 1914. leta pa je Hirsch-; in, ki je postal tudi generalni st retar FIFE, dobil novega zaveznika. To je bil Jules Rimet (187.'l do 1956), francoski športnik in funkcio- nar, ki je vodil delegacijo svoje nacionalne zveze. Na čelu nizozemske delegacije je bil — kdo drug kot Hirschmann, ki je v Oslu predlagal, naj se »olimpijski nogometni turnir sprejme kot svetovno prvenstvo«. Na olimpijskih igrah so bili tako neuradni — leta 1900 v Parizu, štiri leta kasneje v San Louisu v ZDA in ravno tako tudi na olimpijskih med-igrah leta 1906. V Atenah — kot tudi uradni nogometni turnirji — od 1908. leta dalje, ko so bile olimpijske igre v Londonu. Tako smo na 1. olimpijskih igrah modeme dobe v Atenah leta 1896 in 10. v Los Angele su leta 19112 nogomet ni bil med olimpijskimi disciplinami. PRODOR NOGOMETNE IGRE V SPORED OLIMPIJSKIH IGER Na 2. olimpijskih igrah v Parizu leta 1900 sta bili odigrani samo dve tekmi: Velika Britanija je z zmago nad Francijo s 4:0 osvojila zlato me-medaljo, Belgijci pa so v borbi za srebro izgubili z domačini z 2:6. Tudi nogometni turi pijskih igrah v San L i ni zbral več kot 3 ekipe: Kanada in dve ekipi ZDA. Kanadčani so premagali ZDA I s 7:0, ZDA II pa s 4:0 in osvojili prvo mesto. Kar tri tekme pa so srebro odločile v korist prve domače ekipe (0:0, 0:0 in v odločilni tretji tekmi 2:0). Značilnost prvih dveh neuradnih nogometnih turnirjev na olimpijskih igrah je, da je bilo to pravzaprav tekmovanje klubskih ekip, ne pa reprezentanc svojih držav. Za prvi uradni nogometni turnir na 4. olimpijskih igrah v Londonu leta 1908. se je prijavilo že 8 držav, od katerih pa sta dve odstopili. Zmagala je Velika Britanija z zmago .nad Švedsko v kvalifikacijah z 12:1, Nizozemsko v polfinalu s 4:0 in Dansko v finalu z 2:0. Otočani so bili nepremagljivi tudi na 5. olit.i jskih igrah v Stockhoi-mu na Švedskem leta 1912. Z zmagami nad Madžarsko v četrtfinalu a 7:0, Finsko v polfinalu s 4:0 ter ponovno — tako kot pred štirimi leti — z Danci v finalu s 4:2 so bili spet zanesljivi zmagovalci. In tudi vrstni red nosilcev srebrne in bronaste medalje je bil v Stockholmu enak tistemu v Londonu pred štirimi leti: 2. Danska in .'J. Nizozemska. Predlog Hirschmanna, da bi se olimpijski nogometni turnirji odslej šteli tudi za svetovno prvenstvo, je :;:..val številne razprave, pri čemer je bilo več lakih, ki so imeli pomisleke Švicarska delegacija je v takšni situaciji poskušala rešiti, kar seje še rešiti dalo. Predlagala je, naj bi »FIFA sprejela olimpijski nogometni turnir kot svetovno amatersko prvenstvo, če bi bil organiziran na ?rimeren način in po pravilih IFE«. Delegata ZDA dr. Manning in Švedske M. A. Johansson sta zahtevala, da se v švicarskem predlogu izpusti beseda »amatersko«, kar je bilo kmalu sprejeto. Vse je kazalo na to, da je »svetovno prvenstvo« na vidiku. Nekaj težav naj bi bilo seveda z Mednarodnim olimpijskim komitejem, kajti njegovi predstavniki prevelikega navdušenja niso kazali. Navkljub vsemu pa naj bi že na olimpijskih igrah leta 1916 v Berlinu nogometni turnir štel tudi za svetovno prvenstvo. Toda kongres v Oslu se je končal ravno 28. junija 1914. leta, torej na dan, ko je v svetovno zgodovino posegel tudi revolucionar Gavrilo Princip (1894-1918), eden od vodij gibanja Mlada Bosna, ki je z atentatom na avstro-ogrškega prestolonaslednika Franza Ferdinanda v Sarajevu dal povod za začetel sovražnosti med državami, ki so se kasneje 4 leta bojevale v 1. svetovni vojni. Razgovori o nogometu so potihnili, govoriti so pričeli topo- Spomnimo se jih ob dnevu borca Z besedo in sliko se ob dneuu borca spominjamo tistih tovarišev, ki so leta 1941, ko je Hitler vladal Evropi in delu Afrike, na Gorenjskem dvignili upor. Večina od njih je boju žrtvovala življenje. Le redki junaki, člani vojnorevolucionarnih komitejev pokrajine in okrožij, so dočakali tisto, za kar so se borili pred vojno v delavskem gibanju in med vojno ... Upor je njihovo delo Jubilej Angele Sepin Senćur — V nedeljo, I H. junija, je \ Šenčurju proslavila 85. rojstni dan borka, aktivistka, kotnunistka in družbenopolitična delavka Angela Sepin. Ob tej priložnosti so Šenčur sk. družbenopolitične organizacije pripravile skromno, vendar prisr« no slovesnost Jubibmtka izhata iz znane Mlakarjeve družine in je se stra šenčurskega revolucionarja ni komunista Janeza Mlakarja. S H» leti av je vključila v razna napredna društva in bila med drugim 18 let članica in tudi podpredsednica /tn skega dobrodelnega združenja V Trstu Po Vrnitvi iz. Trsta se )<• začela družiti z. bratovimi tovariši in kasnejšimi revolucionarji Janezom Pipanom, Antonom Štefetoni. Ja nc/oin Markunoni in drugimi, ki so se zbirali v Mlakarjevi Iiim beta 1938 postane kandidat za sprejem v partijo, leta 1!M<> pa se vključi \ KPI Angela Sepin je bila pred vojno edina ženska aktivistka partija na levetn bregu Kokre m Save \ kranjski občini. Vojna jo je še tes neje združila s partijo, OK m AKZ Junija leta 1944 so jo skupaj s še 21 aktivisti iz Šenčurja, Vogelj. Srednje vasi in Visokega aretirali, odpeljali \ Begunje in odtod v Nemčijo, od koder se je vrnila 17 julija leta 1945. Po vojni je bila predana družbeno politična delavka. K njenemu jubileju |i iskreno čestitajo krajani šen čurske krajevne, skupnosti! P, Krzin Rudi /',•. Sredi največje Hitlerjeve premoči, ko so škornji njegovih vojakov in gosenice tankov s kljukastim križem gazili Evropo in mleli ozemlje Sovjetske zveze ter strahovali Severno Afriko, je imela tudi naša partija na Gorenjskem ljudi, ki so razumeli in vedeli, kaj je treba storiti v tem, za naš narod usodnem času. Sekretarji pokrajinskih in okrožnih komitejev Komunistične partije so postali vodje vojnorevolucionarnih komitejev, ki so delovali od začetka junija do konca poletja oziroma do jesenskih dni leta 1941. Vojnorevolucionarni komiteji so bili organizatorji upora zoper okupatorja. V njih so bili ljudje, ki jih je prekalil medvojni boj za delavske pravice. Komiteji so združevali revolucionarje, španske borce, voditelje in udeležence stavk, predvsem pa ljudi, ki so vedeli in ne pozabili, kaj je naloga komunista. Večina jih je omahnila v prvem letu boja na položajih. Nekateri med njimi so bili proglašeni za narodne heroje. Mnogi so bili odvlečeni v Begunje, kjer niso kljub strahotnemu mučenju in poniževanju ničesar izdali. Njihova kri je osvežila joka-jočo zemljo v Dragi. »Člani vojnorevolucionarnih komitejev so bili začetniki upora in narodnoosvobodilne borbe na Gorenjskem,« pripoveduje partizan, raziskovalec ter kronist našega boja Ivan Jan-Srečko. »Njihova revolucionarnost pa se ni začela sele z začetkom našega boja, temveč že zdavnaj prej. Nasa revolucija je bila samo nadaljevanje njihovega boja in upora, ki je bil za marsikoga poslednji... Skoraj vsi so v tem boju popadali že prvo leto boja. Na njihova mesta v narodnoosvobodilnem gibanju so stopali drugi tovariši in tovarisice, vendar brez članov vojnorevolucionarnih komitejev ne bi bilo le svobode, ampak bi zginili tudi Gorenjci in slovenski narod.« Komunisti in člani vojnorevolucionarnih komitejev so vzpodbujali in organizirali vstajo, ko so omah-Ijivci menili, da je vojne konec in da je upor brez smisla. Brez njihovega upora bi okupator že v prvem letu uresničil svoje germanizatorske cilje in slovenski narod zbrisal z zemlje. O njih ne bo zato nikdar dosti in popolno napisano. Žrtvovali so sebe, da bi ostalo ljudstvo! Vojnorevolucionarni komiteji, tako gorenjski kot okrožni za Jesenice, Kranj in Kamnik, so odigrali pri organizaciji upora veliko vlogo. Načrt o oboroženem boju je bil skovan še pred napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo. Vojnorevolucionarni komite za Gorenjsko je vodil Stane Žagar. Ro- A nd>n Nartnik jen je bil 19. tebruarja leta 1896 . Žagi pri Bovcu. Padel Je 27. marca leta 1942 v Rovtu nad Zabnico. Proglašen je bil za narodnega heroja in je bil prvi od članov glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, ki je omahnil pod streli okupatorja at položaju. Člana vojnorevolucionar-nega komiteja sta bila tudi Alojz Kebe, rojen 26. junija 1908 v vas Jezero pri Cerknici, padel pa je 20. oktobra leta 1942 na Jamniku. in Tomo Brejc, Kamničan, ki je umrl po vojni. Vojnorevolucionarni komite za okrožje Jesenice je vodil Jože Gregorčič, člani pa so bili Polde Straii-šar, Ivan Bertoncelj, Alojz Hrovat in Jože Ažman. Jože Gregorčič se je rodil 30. julija v Opatiji, padel pa je kot komandant I. grupe odredov 9. septembra leta 1942 na Lipnišk: planini. Polde Stražišar je bil roien 12. novembra leta 1902 na Jesenicah, padel pa je 8. aprila leta 1942 na L> panski planini, Ivan Bertoncelj na Dobravi pri Kropi in je umrl po vojni, Alojz Hrovat se je rodil 21. junija leta 1902 v Begunjah in je omahni 22. aprila leta 1942 na Okroglem. Jože Ažman pa je bil rojen 15. marca leta 1888 v Nomnju v Bohinju in je padel 8. avgusta leta 1941 nad rojstno vasjo. Franc Vodopivec, Franc Mrak Anton Nartnik, Rudi Papež in Jože Janežič so bili člani vojnorevolucio-narnega komiteja za okrožje Kranj Franc Vodopivec je bil rojen 27. avgusta leta 1913 na Notranjskem, padel pa je 19. julija leta 194Ž na Bašeljskem sedlu. Franc Mrak * je rodil 19. novembra leta 1907 si K okrici, kot talec pa je bil ustrelj«> 3. januarja leta 1942 v Begunjah. Anton Nartnik je bil rojen v L*S-nah v Poljanski dolini Padd J* 18. julija leta 1944 pri Stični na Dolenjskem. Rudi Papež se je 6. decembra leta 1909 v Kneti' ški grapi in je bil 21. januarja te« 1942 ustreljen v Begunjah Jote Janežič pa je bil rojen 7. marca leta 1914 v Tržiču, padel pa je 5 avgia* istega leta pod Storžičem. Kamniško vojnorevolucionan* okrožje pa so sestavljali vodj» dr. Marijan Dermastja, ki je umrlo* \ vojni Anton Sturm in Stane Zere* N J nik, ki sta prav tako dočakala bodo. Pri nastajanju zapisa o članih norevolucionarnih komitejev na renjskem sta sodelovala Ivan kustost Gorenjskega muzeja Benedik. Obema za misli in ki še zdaleč niso polni hvala! Frrtnc VWo/>/re< Pripravil: J. Košnjek -Slike: Gorenjski nauaej in J. Zaplotnik ih Marijrfn f)rir>m*t/eaaj**»- Z zadnjo prireditvijo — valeto smo zaključili * mladinci osmih razredov. Nadaljevali ga bodo aedmih razredov, mi pa se bomo vključili v delo v krajevnih skupnostih. M. Mesec * j PIONIRJI-GASILCI V DRAZGOSAH ' timska gasilska zveza Kranj, je v nedeljo, 25. ju-; organizirala za svoj podmladek množičen izlet v aao njih UZiraia za svoj puuniinucn —■ ' Preko 150 pionirjev-gasilcev se je v zgodnjih k. urah zbralo pred Zavodom za požarno varnost 5*nJu,nato pa je kolona 15 rdečih kombijev odpeljala Pri spomeniku v Dražgo- Blejska Dobrava - V okviru Prostovoljnega gasilskega društva Blejska Dobrava deluje tudi desetina ?0ClK,n°? gasllcexv' nJihw desetar P* J* Marjan Kuster-L%S€tlna't ^ Št€Je 15 ***«»<*'. ** & gašenja, vadi v %t£hm -Tn" T ~» < drugih'gasilskih pncasaj lanmajsnji ^icu.^.»"------------- preživeli borec dražgoške bitke tovariš Janez f-Oriov Pionirji so položili venet pred kostnico . tovarišev Orlov pa jim je potem živo orisal potek -*e bitke Za vse udeležence je bil organiziran tudi l**ok v vasi Takih srečanj si seveda mladi še žele. *k bolj zbližujejo, organizatorjem pa gre fr* dobro organizacijo izleta. vsa Jože Homan OBRAMBNI DAN V UPNIŠKI ŠOLI V osnovni šoli v Lipnici pri Kropi, ki se imenuje po predvojnem dobravskem učitelju in narodnem heroju Stanetu Žagarju, so v sredo, 21. junija, organizirali obrambni dan. Prav vsi, pionirji i/, šolskih klopi ali ekipe prve pomoči in gasilci iz krajevnih skupnosti Dobrava, Kropa in Kamna gorica ter iz bližnjih organizacij združenega dela, •/ lipniške Iskre in k roparskega Plamena, so pokazali, k. ko so pripravljeni reševati življenje bližnjega in varo- i družbene dobrine. Po končani vaji so učenci krenili na orientacijski pohod in opravili vse »vojaške« naloge. Obrambni dan se je zaključil z mitingom pod partizansko Jelovico. D. Poljšak J^*i asfaltirajo — V zaselku Podebelva v Kokri so asfaltno prevleko, kar je velika jmdobdev za Prav tako pa je bila v Kokri pretekli teden ruzšu 'fja Hveta krajevne skupnosti, na kateri so izvolili (ndstvo. Ker dosedanji predsednik Frane Povšnar leč opravljati te dolžnosti, so za novega pred jto sveta krajevne skupnosti izvolili Alojza y*ja, za namestnika Viktorja Vreša m za tajnika .Rfj&Pfi v ' Grkman. Člani novega sveta bodu no prn Sep *^'**-^f i Ip mmti timL-mi nrotiram, ki pa brez sodelovanja in * *>ominsko obeležje v spomin na 2. februar leta JJM '•Beli aktivisti OK iz Rateč prvi zbor. Najprizadev-h lr..»;an,mi so nodelili bronasta priznanja OK. Pre- Bled - Obisk.,, uh, lUetlti s, h,hh.,f,n ,/,.„!„ no koimh see ,zpn,s,p> k„lesu. Kopališče, ki poleg volno, letu, posoja tudi kolesa. ,n,a /5 koles. F.na ura kolesarje,*, stane /S din. poleg tega pa je treba plačati še kavei,,, , ustni ,30din. I /p, F,,/,,. prn/a,i krajanom so podelili oronusm .,...«...,«. ... . 1V. jih Antonija Klančar. Feliks Picelj. Alojz Mlinar k Podlipnik. Podeljena so bila tudi priznanja ga-«i društvu in gasilcem. Na nedeljski prireditvi so J priznanja tudi najboljšim v strelskem lektnova-je bilo dopoldne ob vznožju skakalnice, (lani > prikazali način reševal in s Črpalko iz leta 189«. rvanja v gorah, gasilci pa vajo A. Kerštan 1 LOVSKI DOM NA PRTOVČU l*ri v soboto, L julija, bodo odprl, nov lovski dom ■Cču »od Ratitovcem. Slavnosl oh otvoritvi, k, bo Uri bo združena s proslavo :|0-Icl».re ustanovi, ve družine Železniki. Asfalt od Begunj do Hlebe - Sredi junija povezuje Begunje s Hlebca ni i, dobi/a mu prevleko. Asfaltiranje tri m pol kilo/neti odeepa je komunalnu interesno skupnost v veljalo dobrih lil starih milijon,,i dinarjev, t koneii ure/ena. ko fuulo •>!> njej postavili h (H. -/.j - Foto: I Zaplotnik je cesta, ki > asfaltno i itolgega Radovljici 'esta />" do r honkine. PADEC S PEČINE Ta dogodek sem resda slišal že prej, zdaj pa sem hotel več vedeti, kako je bilo s padcem one deklice iz Bodešč s pečine pod cerkvijo kar šestdeset metrov globoko. Zaselku (del Bodešč) in cerkvici sv. Lenarta pravijo Na pečeh. Kajti prav blizu pada v globino popolnoma navpična peč. skalnata gola stena. Tu je pred leti padla deklica v prepad in — ostala živa! Najbrž je padec ublažilo, spodaj pešeni na steno ali vdelani v stranska oltarja? BOHINJSKA BELA Še o tej vasi ob Savi Bohinjki naj zdaj steče beseda! Saj je to kar imeniten kraji. — ima skoro 600 stalnih prebivakev! Če se ve ne štejemo vojaštva "v kasarnah, ki so tu postavljene že izza časov stare Jugoslavije. Bohinjska Bela (da jo ločimo od Koroške Bele ob Savi Dolinki) leži v nekakem kotliću v neposredni bližini blejskega kota, naslonjena na slikovite obronke Pokljuke. Od jezera loči Belo le Osojnica (754 Nm). Vas je razmeščena v glavnem ob cesti Bled —Bohinj, a ima hiše kar v treh skupinah: ob Belici (ki se izteka v Savo) je Spodnja vas, srednji del vasi leži na porasli grobi ji, tretja skupina hiš je ob železniški postaji. Vas je bila du nedavna kmetska, saj ima dobro polje v Hojah, ima rov te Za Jamo in planino Za Plešo. — Danes pa vse več prebivalcev išče zaslužek v industriji (Lesce. Radovljica, Javornik. Jesenice) ali pa v turizmu (Bled). Sredi vasi, tik preti cestnim podvozom, stoji visok obelisk, pomnik NOB. Pri cerkvi pa so po prvi svetovni vojni 1. 1926 postavili po načrtih arhitekta Ivana Vumika nenavadno lep spomenik padlim domačinom. (No, ob tej priložnosti še povem, da je pomnik padlim borcem in talcem NOB v Kihnem delan po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika). Župnijska cerkev na Beli je posvečena sv. Marjeti, zgrajena je bila sredi 17. stoletja. Torej ni prav stara. Po vttanjem renesančnem slogu je cerkev na Bohinjski Beli podobna oni na blejskem otoku. Cerkev sv. Marjete je bila dolgo let zgolj blejska podružnica. Sele pred sto leti se je osamosvojila in dobila prvega župnika — Urba Der-mastjo. Prej pa je bila le lokalna kaplanija; k njej so sodile poleg Bele še vasice Kupljenik, Obrne in Slamniki. — Med umetnine, ki jih hrani župnijska cerkev na Beli je treba šteti stropno sliko Marijinega kronanja in beli marmornati kip Korist usa na cerkvenem pročelju nad glavnim vhodom. Znamenitosti zase so veličastne orgle, ki jih je 1. 1966 postavil mojster Jenko. Povedati moram, da je I. 1976 izšla posebna tiskana brošura (16 strani) o krajevni in cerkveni zgodovini Bohinjske Bele. Bilo bi prelepo, če bi tudi drugi večji gorenjski kraji izdali take knjižice o zgodovini in znamenitostih svojega področja. Strošek je majhen, zadoščenja pa veliko, trajno in zaslužno. Seveda se bom še vrnil k vasem Bohinjske Bele: tudi o bohinjski železnici, ki je v letu 1906 stekla po dolini in povzročila dosti socialnih sprememb med prebivlastvom, bom še moral pisati. Pa tudi o najnovejši zgodovini, o kateri priča visok pomnik NOB sredi vasi. bo še stekla beseda. KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Iz Podblice na Vodiško planino Do Podblice vozi iz Kranja avtobus ob nedeljah ob pol sedmih zjutraj in ob delavnikih ob 6.15. S postaje pred gostilno Vidic krenemo po cesti do korita, nato pa navzgor po strmi stezi med hišami. Gremo desno po stanem kolovozu na cesto, s katere gremo po .150 metrih hoje na krajevno cesto proti vasi Jamnik. Pri zidanem znamenju gremo navzgor čez cestt> in nadaljujemo po kolovozu. Na koncu bližnjega gozdička je na levi bližnjica, ki preči večji ovinek kolovoza. Grem«) po še krajši bližnjici mimo dveh plošč padlima partizanoma. Po dobri uri hoje od Jamnika smo na kraju, kjer je treba zaviti desno na traktorsko vleko. V Vijugah prek valovitega, vendar navzdol visečega zemljišča, smo v dobrih dvajsetih minutah na ravnici, kjer je pomembno obeležje NOB. Po petih minutah hoje smo pri Partizanskem domu na Vodiški planini. Do sem je od Podblice skupno 2,15 ure hoje. Sestopamo po markirani poti v Kropo, ki vodi najprej čez ravninski pašnik, nato pa v zložnih serpentinah navzdol po razmeroma strmem pobočju. V tričetrt ure smo v Kropi. Avtobus za Radovljico odpelje vsak dan ob 10.50 in 12.15. Od KadovljR'e pa do Kranja so avtobusne zveze goste Skupno terja ta i/lel -i ure hojo Alpinistične novice 2IVAHKN Z A ('K T K K MKSKCA 2e konec maja ho ar nekatere širne otresle raega in zvabile Mevilae neučakane alpiniate. Lepo in toplo vreme v začetku junija pa je pomeailo pravo invazijo na stene Kamniških in tudi Julijskih Alp. V soboto, 3.6. sta Zvone Andrejčič (AO Radovljica) in ŽeJjko Perko (AO Trtic) v 10 urah ponovila Centralni steber v S steni Raenika (V — VI >. V nedeljo, 4. 6., pa je bilo opravljenih več vzponov: Jože Ciprle in Stane Hrovat (AO Kranj) sta preplezala Zajedo ob strehi v J steni K ogla, Borut Berjrant in Iztok Tomazin (AO Trtic) pa Kamniško smer v isti steni. Slavko Frantar in Dušan Marktč (AO F" rtič) sta preplezala Centralno smer v S steni R/enika. brata Stremfelj (AO Kranj) pa smer Modec-Rezek (s ur) v isti steni. Matej Kraajc — Nejc Znplotaik in Pavle Oman — Drago Šegregur pa so se mudili v Julijcih, kjer so v 8 tena rje ve m »Trikotu« ponovili K očeva rje vo smer (IV, V — VI; 600 m). 8. 6. sta Marko Česen in Nejc Zaplotnik (AO Kranj) ponovila Neznano smer v Vezici, brata Stremfelj pa Akademsko smer prav tako v Vezici. V soboto, 10. s., so Peter Markič in Nejc Zaplotnik (AO Kranj) ter Ive Kotnik s soplesalcem (SAO) ponovili Cekli-novo smer (IV. 1100 m) v SV steni Vršaca. Pri plezanju sta jih ovirala dež in megla. V tem času pa prav tako niso mirovali alpinisti z Jezerskoga. V soboto, S. 6., sta Luka in Tone Karničar pono- Št ruci. vila smer SaAc K Plezala sta 6 u t* Naslednjega ne pa so im. H v okviru AS tečaj na Cexki koči Ob tej prilotno-Stl 0O\tri nave ponovile Nem,ko smer v Dolgem hrbt . Petek, 30. junija Obisk v kraje Dobro organizirano delo in volja krajanov za napredek so rodili uspehe - Obnovljena je električna mreža, asfaltiram odseki in zgrajena nova cesta, potegnjeno bo telefonsko omrežje do naj višje hribovske vasi, zgrajen poslovno-trgovski center, z'drM stveni dom, kanalizacija . . . V pogovoru so sodelovali Marjan Kosmač. Alojz Perko, Martin Klemenčič Jože Novak in Alojz Stremfelj. Čeprav je Gorenja vas središče Poljanske doline in center ene največjih krajevnih skupnosti v škofjeloški občini, smo o njej v našem časopisu malo pisali. Malo pisali o delu krajevne skupnosti, prizadevanjih krajanov za napredek ne le centra, temveč predvsem hribovskih vasi, katerih je večina na pobočjih Ble-goša in drugih vrhov brez dobre ceste, elektrike in telefona obsojenih na životarjenje in izseljevanje mladine, o gradnji novih cest, obnovi električnih vodov in transformatorjev, napeljavi' telefona v najbolj oddaljeno vas, ki leži na meji a Tolminsko in prizadevanjih da bi Gorenja vas dobila sodoben potrošniško-po-slovni center, nov zdravstveni dom z lekarno, rekreacijske naprave in igrišča, prostore za delo družbenih organizacij in ne nazadnje o težavah, s katerimi se srečujejo pri stanovanjski gradnji. Zato tudi v kratkem obisku nismo mogli zvedeti vsega in tudi ne moremo vsega, kar bi bilo potrebno, zapisati v enem sestavku. Poskušali bomo zajeti le najbolj bistveno problematiko. Krajevna skupnost Gorenja vas, takšna kot je danes, je namreč nastala leta 1975 z združitvijo treh krajevnih skupnosti in sicer Ho-tavelj. Leskovice in Gorenje vasi. Zdaj Obsega 21 vasi m ima 2300 prebivalcev, od katerih se jih več kot .iOO vozi na delo v Skofjo Loko, pnhiižno 550 pa jih je našlo kruh doma in sicer v delovnih organizacijah Komunalni servis in Marmor Hotavlje, ter temeljnih organizacijah Alpine Ziri. Jelobora - Jelovica, Škofja Loka in Seširja Škofja Loka. Nekaj ljudi zaposluje tudi rudnik urana Žirovski vrh, ki je v ustanavljanju. Na tem območju je tudi še veliko kmetov, ki se ukvarjajo s sodobnim kmetovanjem ali pa se s kmetijstvom ukvarjajo ob delu. 1 Krajevna skupnost ima prav zaradi svoje razsežnosti na skrbi kar )2 km krajevnih cest, od tega le 3 km asfaltiranih. Ko pa bodo uredili še nekatere odseke in jih razširili, da b(xlo prevozne tudi za avtomobilski promet, se bo število krajevnih cest povečalo še za dobrih 10 km. V krajevni skupnosti je tudi 90 telefonskih priključkov. Ena prvih akcij, ki so se je lotili v združeni krajevni skupnosti, je bilo asfaltiranje ceste od Hotavelj do podjetja Marmor v dolžini 1,4 kilometra in ceste proti novi šoli v Gorenji vasi. Prva je veljala 1 milijon 20.000 dinarjev in druga 1040 dinarjev. Hkrati je bil zgrajen tudi odcep kanalizacije v dolžini 120 me-t rov Druga nič manj pomembna akcija je bila ureditev zemljišč za gradnjo zasebnih hiš pod novo šolo v Gorenji vasi. Tam se zdaj gradi 15 novih hiš in za naselje je urejena vsa infrastruktura razen elektrike. "1 Usklajeno delo Dobra organiziranost m uskle-jeno delo je pogoj za uspeh. V i Gorenji vasi se redno tedensko sestaja predsedstvo sveta krajevne skupnosti v katerem so predsednik sveta KS, predsednik skupščine delegatov, predsednik delegacije za občinsko skupščino in predsednik skupščine delegatov za samoupravne interesne skupnost i SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže Razpisna komisija DS TOZD Tekstilna tovarna Zapuže razpisuje naslednja prosta dela in naloge: VODJE TOZD Tekstilne tovarne Zapuže Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti mora visokošolsko ali višjo izobrazbo tekstilne smeri m najmanj 5 hi ustreznih delovnih izkušeni na vodilnem delovnem mest u — imeti mora smisel za organizacijo in komuniriran|e z ljudmi — biti mora moralnopolitično neoporečen s pravilnim odnosom do samoupravljanja Dalo S« združuje za nedoločen ras h polnim delovnim časom Prijave z ustreznimi pismenimi dokazili sprejema Razpisna komisija DS TOZD Tekstilna tovarna Zapuže 15dni po"objavi razpisa Odbor za medsebojna delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge: KUHARICE v počitniškem domu Zelenica v Novem gradu Pogoj: K V kuharic i Delo se združuje za določen čas s polnim delavnikom, in sieer od 1. 8. 1978 do 30. 9. 1978 Pismene prija V* i ustreznimi dokazili sprejema odbor za medsebojna delovna razmeija pri 1 )SSS v 15dneh po ob|avi Kraje, no skupnost ima svoje prostore v domu 1'iutizana, kjer imajo .sede: ttoli rse druge družbene m družbenopolitične organizacije in društva, krajev m urad tn banka Obnova električnega omrežja Po vojni so bile vse vasi na območju Poljanske doline elektrificirane, vendar se takrat današnji napredek tehnike in zahtev po električni energiji ni mogel niti slutiti. Da bi lahko krajani uporabljali gospodinjske in druge stroje, ki jih potrebujejo na domovih in kmetijah, je bilo potrebno obnoviti večino glavnih vodov. Zato so se v Gorenii vasi leta 1976 odločili, da s pomočjo samoprispevka in v sodelovanju s krajevnima skupno-stima Javorje in Poljane obnovijo dotrajano napeljavo. Obnova je potrebna predvsem v vaseh pod Blegosem. Potrebno je zgraditi 12 km novega daljnovoda in 6 novih trafo postaj, kar naj bi vse skupaj veljalo 3,5 milijona dinarjev. Sedaj so že postavljene trafo postaje in potegnjen ie daljnovod v Suši, Žetini. na Brdih in Malenskem vrhu. Letos pa naj bi postavili še dve in sicer v Volaki in na Srednjem brdu. Na posebnem referendumu ■ ■ krajani odločili tudi za gradnjo novega daljnovoda na levem o**«* Sore in trafo postaje, ka: gradnja napreduje in so delattidai veljala 820 tisoč dinarjev Celota* napeljava pa naj bi po predraeasi. veljala 1,400.000 dinarjev Daljnovod bo obnovljen tua Kopačnici m zgrajena trafo postaji Gradilo jo bo Elektro Tolmin i i delovanju z vaščani. Gradnja ni°čnejšega električiaJ omrežja je bila dolgoletna želiakttl janov saj so prvič postav-,1, zahu po obnovi že leta 1966 Dot ponovno pred štirimi leti 'dve £ kasneje je bil referendum in let-bodo želje uresničene. Seveda »a .* za uresničitev teh želja moraliTu* sami veliko pomagati tako z delo* kot z denarjem. Problem pa se pojavlja t** P" nizkonapetostnem omrežju in *Kr na # Hlavčjih njivah. v Stal " Cabračah in v Jelovici pod Bkf>~ šem. V krajevni skupnosti 1V> pa v Ravneh. Prav tako je \ *d nje ročnem načrtu dela KS izgradnja transformatorja v novem nase I rt šoli v Gorenji vasi. Le 35 kmetov V vaseh Leskovica, Robidnica, Laze, Lajše, Krnice. Ko-pačnica, Studor, Debeni. Volaka, Čabrače, Suša, Jelovica in Srednje brdo je 149 naseljenih in 26 praznih hiš. N* tem območju živi 587 prebivalcev. Od tega je 49 predse skih otrok, 84 jih obiskuje osnovno, 22 srednjo, 4 višio šolo, 9 se jih uči za poklice. 149 jih je zaposlenih, 5 je obrtnikov, 35 kmetov, 43 je delovnih upokojencev, 16 socialno oskrbovanih, 5 socialno ogroženih in 76 oseb starejših od 65 let. To so podatki iz ankete, ki so jo izvedli ob akciji za napeljavo telefona 1 vasi pod Blegosem. Pokazala je, da je potrebno za te kraje še marsikaj storiti, da bodo mladi ostali doma. 26 domačij je namreč že zapuščenih. '/.'i \ Sudnjih leti/, so vCorenj, las, .gradi/, , r/iko nnvib /lis. 275 din za telefonsko naročnino Mesečna naročnina za telefon i.V impulzov), znaša 35 dinarjev predračunu za telefonsko naročnino. ■ ki jo je PTT podjetje Krat,* naslovilo na krajevno skupnost. r..i hi telefonski naročniki plačevat poleg redne, še po .10 dinarjev M vsakih HM) metrov voda, če je"nan\v nik več kot 2 km oddaljen'od ATI Gorenja vas. Ce ima naročnik dvojčka, plača polovico. Takšna naročnina pa bi hila prehudo hren* za večino naročnikov, Zato ^ krajevna skupnost skušala > pT Kram doseči primernejši ,n Spre-t I j, vejši sporazum. ugc skupnosti Gorenja vas >i nI Da bo lahko pripeljal avtobus Prebivalci Leskovice, Studor-ja, Robidnice, Kopačnice, Jelovice in drugih zaselkov na obronkih Blegoša so lani sklenili, da se bodo bolje povezali z dolino. Cesta iz Leskovice skozi Kopačnico in proti Hotavljam je namreč zaradi osojne lege in da bega terena težko prevozna. Zato bodo potegnili novo na drugem koncu, na sončni strani gem Koncu, na sunem s»o»;i kjer sneg hitro odleze. Ima največji vzpon 10 odstotkov, tako da bo prevozna tudi za avtobuse Krajani so sami zbrali 140.000 di- «!•••<» vsa AtAa na SO V dinarjev, vsa dela pa so glavnem opravili sami in so pri gradnji naredili več kot 4000 prostovoljnih delovnih ur in pri tem uporabljali svoje traktorje, živino in orodje. Skratka, opravili so sami toliko dela, da je izgradnja 2,5 km dolge gorske ceste, za zdaj še makadamske, veljala le 330.000 dinarjev. Boljša cestna povezava z dolino je za kraje pod Blegosem izrednega pomena, saj je prav na tem koncu že precej praznih hiš in zapuščenih kmetij. Ko se mlad fant ali dekle odpravita na delo v dolino, morata zapustiti svoj kraj, ker je do doma predaleč peš, z motornim vozilom pa ni bilo mogoče. Ce pa bo avtobus pripeljal do Leskovice, krajani upajo, da bo prav kmalu, bo tudi mladim dana možnost, da ostanejo doma tudi potem, ko se bodo zaposlili. Telefon do Robidnice V zadnjem času smo povsod po Gorenjskem priča pravi telefonski mrzlici, telefonskih priključkov pa manjka. Tudi v krajevni skupnosti Gorenja vas so že potegnili, in bodo fe, precej kilometrov novega telefonskega omrežja. Najprej so morali potegniti glavni vod od ATC Gojenja vas do H o ta vel j. Ta dela so veljaia 321) tisoč dinarjev, od katerih * 140 tisoč dinarjev prispevali Hročniki. Sedaj gradijo telefonsko ■fcreio na Hotavljah, v Leskovici in ^oliških vaseh. Za to mrežo je dal Kranj 9 telefonskih priključ- r Naša skupnost V krajevni skupnosti se zavedajo, da je informiranje izredno pomembno za uspešno delo. Včasih, ko so bili zbori volivcev pogosti, so se krajani s programi dela in načrti ter opravljenimi nalogami seznanili na zborih. Zdaj, ko je teh zborov manj, je nujno potrebno, da se krajane obvešča na druge načine. Zato so izdali več številk glasila Naša skupnost. Pred nedavnim pa so imenovali posebno INDOK skupino, ki jo vodi Alojz Perko in je tudi že izdala eno številko glasila. kov, oziroma 18 dvojčkov. Vaščam so na zborih te priključke razdelili med posamezne naročnike in sicer tako, da nobena vas ne bo ostala brez telefona. Na Srednjem brdu sta 2., Volaki 4, Čabračah 2, Suši 2, Studorju 1, Kopačnici 2, v Lekovici 3, V Krnicah in Robidnici po 1 tele-finski priključek. Telefonski vod bo dolg 15 km in bo treba postaviti zanj 400 drogov, predračunska vrednost del pa je skoraj 2 milijona dinarjev. Kako bodo zmogli? Krajani so se dogovorili, da bodo vsi skupaj prispevali za telefon, ker ga bodo tudi vsi uporabljali, ne le tisti, ki bo imel telefon v hiši. Vsak naročnik bo dal 20.000 dinarjev, ostalo pa drugi krajani, tako da bodo skupaj zbrali 600.000 dinarjev. Naj ob tem povemo, da v teh vaseh živi 587 prebivalcev v 149 hišah, 26 hiš oziroma domačij pa je že opuščenih. 12 društev in organizacij V krajevni skupnosti deluje tudi lli društev m organizacij in vsa so izredno aktivna. Se posebej se lahko pohvalijo z uspehi gasilci, športno društvo Partizan, taborniki, foto klub in st relska družina. Z«*V/ stanovanjski blok je bil zgrajen pred deset,m, let, Zdravstveni dom, trgovina stanovanja Do jeseni naj bi v Gorenji vasi dobili TV pretvornik za 11. program ■ sicer so krajani /.brali zanj že M&000dinarjev od potrebnih 270.000 dinarjev. Pravzaprav bi morali v Go ffcnji vasi že gledati tudi II p)(, Pam, vendar IMP Ljubljana kasni 1 izdelavo pretvornika. Pretvornik *a i. program so postavili pred de *timi leti na Zirovskem vrhu. Pripravljajo tudi gradnjo novega zdravstvenega doma, ki je za Po. dansko dolino nujno potreben, saj ugotavljajo, da ima ta konec škofejloške občine najbolj »reven« zdravstveni dom in najbolj obremenjene zdravnike. Denar za gradnjo se zbira pri regijski zdravstveni skupnosti, krajevna skupnost pa mora pripraviti zemljišče. Imenovan je že poseben gradbeni odbor in, ker naj bi dom začeli graditi že prihodnje leto, bodo pri pripravi zemljišča in dokumentacije potrebovali pomoč izvršnega sveta občinske skupščine. Velika naloga, ki čaka krajevno skupnost v prihodnjih letih, je gradnja poslovno-trgovskega centra. V celotni KS bo obnovljeno elek t runo omrežje in zgrajene nove tra nsform o torske postaje ki naj bi stal za sedanjo trgovino Loka. Center naj bi zgradila Veletrgovina Loka, graditi pa naj bi ga začeli že prihodnje leto. V tem centru naj bi bila tudi pošta in nova avtomatska telefonska centrala z več sto novimi priključki. Po srednjeročnem planu krajevne skupnosti naj bi bila v sklopu centra tudi tržnica. Na nedeljski skupščini delegatov bodo izvolili gradbeni odbor, ki bo skrbel za gradnjo centra. Eden največjih problemov krajevne skupnosti, s katerim so se tudi največ ukvarjali in kot so povedali predstavniki krajevne skupnosti, prav malo dosegli, je stanovanjska gradnja. Že pred tremi leti so posredovali občinski skupščini podatke o potrebah po družbenih stanovanjih, vendar ni bilo mogoče prav nič narediti, ker ni urbanističnega načrta za Gorenjo vas. Pravzaprav je bila ovira, ker niso bile razčiščene zadeve okoli zaposlovanja in naseljevanja delavcev rudnika urana Žirovski vrh. Čeprav prihaja zdaj v razpravo urbanistični program in so z njim dane možnosti za urbanizacijo vasi, v Gorenji vasi menijo, da zamujenega ne bo moč popraviti. Zadnji stanovanjski blok je bil zgrajen v tem kraju pred desetimi leti. Takoj bi potrebovali najmanj 70 družbenih stanovanj, vendar jih podjetja toliko, če bi jih tudi imela, ne morejo kupiti. Ker se v Gorenji vasi ni nič gradilo, so se morali krajani, ki so dobili solidarnostna stanovanja, preseliti v Podlubnik v Škofjo Loko. Prav tako ni rešeno zazidalno območje za industrijo. Podoben problem je tudi na Hotavljah, kjer je sicer predvideno, kje naj bi se širila industrija, vendar je dve tretjini te zemlje v okviru zaščitenih kmetij. Načrtujejo tud izdelavo nove kanalizacije, asfaltiranje ceste Ho-tavl je - Kopačnica. ureditev šport nih in rekreacijskih objektov, parki riše. avtobusne postaje ob šoli in na Hotavljah. javne razsvetljave na Hotavljah m ureditev nekaterih tihi v Gorenji vasi. Kjer je volja, so uspehi. Volja vseh krajanov in vodstva krajevne skupnosti in dobra organizacija in dober ter realen srednjeročni načrt ter usklajeno delo zagotavljajo napredek. Izkušnje prvega mandatnega obdobja združene krajevne skupnosti bodo osnova za delo v prihodnjih letih. Če so se za zdaj premalo povezali s temeljnimi organizacijami in je njihov srednjeročni načrt premalo zajel razvoj gospodarstva, bodo ob novelaciji, ki jo pripravljajo, zajeli v nacrt celovit razvoj kraja. Besedilo. L. Bogataj Fotografije: I- Perduu V pogovoru so sodelovali V pogovoru o dolu skupnosti Gorenj« vas M sodelovali: predsednik svet« KS Martin Klemcnćič, podpredsednik sveta KS Marjan Kosmač, predsednik /bora delegatov Jože Novak, član sveta in predsednik odbora /.a elektrifikacijo in telefonijo Alojz Štemfclj in predsednik INDOK skupine pri KS Aloj/ Perko. vabi k sodelovanju delavce, ki bi želeli opravljati dela in naloge: • 1. samostojnega komercialista 2. elektrikarja 3. črkoslikarja 4. ekonomskega tehnika — pripravnika 5. pomožnih delavcev 6. čistilke Pričakujemo, da imajo kandidati za opravljanje del in nalog: pod 1.: končano srednjo ali višjo šolo in 5 oziroma •'{ leta delovnih izkušenj v komerciali, poseben strokovni izpit za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, aktivno znanje enega tujega jezika; končano poklicno šolo in so usposobljeni za delo z močnim in šibkim tokom; končano ustrezno poklicno šolo in delovne izkušnje v črko-slikarstvu; pod 4.: končano srednjo ekonomsko šolo; pod 5.: delovne izkušnje v mizarstvu ali vpdoinstalaterstvu; Vsi moški kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok. Za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas se bomo odločili po dvomesečni poskusni dobi. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Gorenjski sejem Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 do 15. julija 1978. pod 2. pod 3. Svet delovne skupnosti občinskega sodišča v Kranju razpisuje prosta dela in naloge 1. samostojnega računovodje in 2. dveh strojepisk — zapisnikarjev Za opravljanje del in nalog pod 1. se zahteva delavec, ki izpolnjuje splošne pogoje in je uspešno dokončal višjo ekonomsko šolo ali I. stopnjo ekonomske fakultete, ima strokovni izpit za računovodje) in 5 let delovnih izkušenj; za opravljanje del in nalog pod 2. pa delavec, ki izpolnjuje splošne pogoje in je uspešno dokončal štiriletno administrativno šolo in ima izpit za strojepisca I a razreda, oziroma, ki uspešno opravi preskus iz strojepisja. Nastop dela delavca pod 1. s 1. JI. 197tf. delavcev pod 2. pa takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek se določa po samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo ter po pravilniku o natančnejših osnovah in merilih za določanje OD. Razpis traja od objave dalje 15 dni. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po preteku razpisnega roka. II Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled Cesta svobode 13 1. TOZD Turizem in rekreacija razpisuje pp sklepu zbora delovne skupnosti prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa (direktorja) TOZD Turizem in rekreacija (za 4 leta) Pogoji: višja strokovna izobrazba in vsaj 5 let oziroma srednja strokovna izobrazba in vsaj H let delovnih izkušenj pri opravljanju del oziroma nalog delavcev v turistični dejavnosti, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, izkazane organizacijske sposobnosti, moralna in politična neoporečnost, aktivno znanje nemščine ali angleščine VOZI) Igralnica — Casino razpisuje po sklepu zbora delovne skupnosti prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa (direktorja) TOZD Igralnica — Casino (za 4 leta) Pogoji: da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo in vsaj ."> let delovnih izkušenj v dejavnosti posebnih iger na srečo m vsaj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog in opravil, pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti, da se posebno odlikuje po svojih organizacijskih in strokovnih sposobnostih, da ima ustrezne moralnopolitične lastnosti, da pozna problematiko dela in organizacijo igralnic, da obvlada italijanski jezik, zaželjeno pa je znanje še enega svetovnega jezika Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Zavod za pospeševanje in razvoj turizma 64260 31ed, Cesta svobode 13. Na ovojnico pripišite »za razpisno komisijo TOZD Turizem in rekreacija oz. za razpisno komisijo TOZD Igralnica«. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v .10 dneh po preteku roka za prijave. Komentiramo Ni opravičila za slabe igre Kranj — Z dvanajsterico vaterpolskih prvoligašev je že devet utrujajo, ih in napetih — fteveda, če računamo tudi >.e eno odigrano enajsto med kol o — ter zanimivih borb. Boji v vseh bazenih so srditi do zadnjih sodniških žvižgov. V vseh dosedanjih devetih kolih je bilo res nekaj presenetljivih izidov, pa tudi o vaterpolski »kuhinji« se bi dalo ze razpravljati. Tako je prav v enajstem kolu prišlo v Splitu do dokaj čudnega razpleta med domačima moštvoma Mornarjem in Jadranom. Kemi namreč ni najboljše razmerje sil med obema nasprotnikoma. Vemo, da Mornar to prvenstvo igra ali naj bi igral vodilno vlogo v razpletu na vrhu razpredelnice. Čeprav soigrali v njihovem ba/enu, je delitev točk le prevelika neodgovornost igralcev Mornarja, saj vemo, da je Jadran najslabši iz splitske trojice. Tudi delitev točk v Zagrebu med Mladostjo in Partizanom je čudna. Zagrebčani so letos slabše moštvo kot v njihovih »zlatih« časih. Partizan iz Beograda pa naj bi bil to prvenstvo ponovno na prestolu prve lige. Vse to kaze, da bo do konca prvenstva se dovolj »razprodaj« točk. Na vrhu razpredelnice prevladujejo ponovno »slani« vaterpolisti. Prvi je korčulanski plavalni klub, le točko pa zaostaja Jadran iz Herceg Novega, last »sladkih« rešuje na tretjem mestu Partizan, nato pa so vse do sedmega mesta klubi z morja. Lestvica je precej zapletena, saj ima KPK le točko več od Jadrana (Url in tri od Partizana. Med prvim in sedmim Mornarjem je le štiri točke razlike. Prav ta vikend pa naj bi pokazal, ali so Korčulanci res najboljši, saj naj bi iz Splita, kjer igrajo / Mornarjem in Jadranom, prinesli vse štiri točke in nato zasluženo osvojili naslov najboljšega iz prvega dela tekmovanja. Med to druščino naših prvoligašev je tudi Triglav, ki je na desetem mestu s skromnimi tremi točkami. Od vseh imajo najslabši razpored, toda to ni opravičilo za nekatere slabe igre. Po pričakovanju so že na startu v gosteh plačali ceh novinca. Toda, nato je prišla zmaga doma nad sibeniskim Solarisom in točka v gosteh z Jadranom v Splitu. Će ne bi po nepotrebnem izgubili v obeh v domačem bazenu s POSK — Brodomerkurjem, bi bila njihova usoda, ki jim preti s slovesom od prvoligaške druščine, že boljša. Toda po toči je zvoniti prepozno. V nadaljevanju in »zlati« osvojeni točki so nato proti Primorju na Kijeki pokazali v treh četrtinah dopadljiv vaterpolo. Le na koncu jim je zmanjkalo moči in s pametno igro hi lahko izrekli več kot časten poraz. Pretiravali so v Beogradu, kjer jim je Partizan nasul pravo katastrofalno mero golov. Tudi tu bi z zadrževanjem žoge v napadu lahko izvlekli bolj ugoden izid. Popravili so se nato v Zagrebu. »Zamočili« so le prvo četrtino, v preostalih treh pa so bili enakovreden tekmec domači Mladosti. Toda borili so se. In to je že nekaj. 2e danes in v nedeljo Triglav gosti Kotor in hercegnovski Jadran. Obe moštvi sta pri vrhu. Jadran je celo drugi. Rotor pa peti. In kaj si lahko obetamo iz teh dveh srečanj. Tako kol Kotor, bo tudi Jadran tisti, ki v Kranj prihajata po obe točki. Vendar naj bi jih težko osvojila, če bi triglavani zaigrali z zvrhano mero borbenosti, ki naj bi bila pogojena se « trdnejšo igro, kot so jo pokazali v igri s Solarisom in POSK Brodomerkurjem. Ce bodo znali in odgovorili na vse grobosti igralcev Kotorja. si tu obetajo lahko točko, z Jadranom pa časten poraz. Kaj več bi bilo pa prvorazredno presenečenje. Toda upanje za dobri predstavi danes in v nedeljo je! I). H muci Nogomet Prvaki kranjske občine Ob zaključku nogometne sezone objavljamo te nekaj podrobnosti in lestvice o tekmovanju v ONL Kranj. Najučinkovitejše je moštvo Pnmskovo A, najboljšo obrambe ima .iovi prvak Sava, najboljši strelec pri mladincih je H a bus Srečko, pri članih pa Dre me I j (oba Primskovo). Lestvici v članski in mladinski konkurenci pa sta naslednji: Člani 1. Sava 2. Korotan 3. Primskovo A 4. Šenčur 5. T r boje «. Kokrtca 22 15 4 22 II 4 22 14 1 22 14 1 21 12 3 22 11 5 M; 2H 34 7«: M 30 M: 45 2« 71: 39 29 01: 19 27 •1: 42 27 Danes dan nogometa K KANJ - Prireditev »Dan nogometa«, ki je bila preteklo nedeljo preložena zaradi slabega vremena, bo na sporedu danes ob I H uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Osrednji dogodek bo tekma V. selekcije z moštvom občinske rekreativne lige. Predtekmo bodo odigrali mladi obetavni nogometaši. Podeljene bodo tudi nagrade in priznanja. Iz Skopja pa so se vrnili mladi gorenjski nogometaši, ki so igrali na pionirskem turnirju republik in pokrajin. Kranjski pionirji so opravičili zaupanje. Strokovni svet občinske nogometne zveze pa je že iz-delel programe za prihodnjo sezono in razpravljal o igralskih selekcijah ter prehodu igralcev v višje selekcije. || kandidatov je uspešno opravilo izpit za sodnika pripravnika, na tečaj pa se pripravljajo tudi trenerji in instruktori! M Suhi. 34. kolesarska dirka Po Jugoslaviji Za naše konkurenca premočna Napovedi, da bodo kolesarji sovjetske reprezentance na 34. mednarodni etapni dirki Po Jugoslaviji igrali vodilno vlogo, sc že od prvega dne uresničujejo, lili /o jim nc morejo niti odlični Poljaki niti Cehi. medtem ko na vidnejši uspeh Jugoslovanov nc moremo več računati. V ponedeljkovi četrti etapi dirke (vseh skupaj bo devet) od (iorazda do Jr.horinc (140 km) je od rojaka Nikitenka prevzel rumeno majico lanski zmagovalec dirke Pikkuus, ki je ne kani nikomur več odsto-piti, kot kaže. Najboljši Jugoslovan j. lul \ tej etapi Kulič na I I. mestu. Kopret pa je osvojil 17. V peti etapi (torek) je na liOkm dolgi progi od Sarajeva do Dohoja zmagal Pikkuus, zelo dobro pa sta se odrezala naša kolesarja Moravče ter Kranjčan Kakus, ki vozi za slovensko reprezentanco. Ohn sta pripeljala skozi cilj takoj za zmagovalcem V sredo so se kolesarji podali na šesto etapo od Doboja do Banja Luke (121 km) Bistvenejših uspehov Jugoslovani niso slavili, prav tako pa se ni dosti spremenilo niti na vrhu. 1 Cicibanova značka SKOKJA LOKA - Občinska zveza /u telesno kulturo Skofia Loka je priredila tekmovanje za cicibanov,, to«rtMl značko v katerem so sodelovali malčki m.-d 5 in 7. letom. Prek IM iz vse občine iih je sodelovalo, morali pa so opra. viti preizkuse ./ kotulknnja. smučanju, iirer / žogami ter planinstva S. posebej velja pohvalil, vrtec Novi svet. kjer so na športnih srečanjih sodelovali tod. ?i«rsi /uključim prireditev ,e b, a v I raJgosah IM malčkom so podeltl. Mome ... športne M***«. plamnccm . tud. nasilke ..•ir.bai.-plnm ..... /. KJE hodO mioHlj. v..... k sodelovanju pa bodo "»vabili tudi krajevne skup.." sti. I Stinu in 7. Naklo 22 10 3 » 54:50 23 0. Britof 22 M 4 10 57:57 20 9. Pedbrezje 22 7 1 9 47: 05 20 10. Preddvor 22 ti 0 10 40: 00 18 11. Filmarji 22 1 2 1» 30:104 4 II. Grintavec 22 1 1 20 27:128 3 Primskovo B 22 7 2 u 45: 79 Iti MLADINCI 1. Primskovo 14 12 0 2 57:20 24 2. Kokri, h H 10 2 2 57:21 22 3. Naklo 14 7 1 « 50:3» II 4. Šenčur 14 « r> 40:40 II 5. P od brez je 14 • 1 7 30:33 II 9. Preddvor 14 S 1 7 30:09 12 7. Filmarji 14 4 1» 10 44:51 1 8. T r boje 14 2 t 12 21:08 4 M.šubn Želja prostor * za igranje <.<>IH Sl( - Namiznolcniška sekcija ŠD Kondor je bila ustanovljena pred II leti in je med najaktivnejšimi deli športnega društva. 1'spesno nastopa v 3. republiški ligi. igralci pa stsdclujcjo in so sodelovali na najrazličnejših gorenjskih, občinskih, republiških in tudi zveznih tekmovanjih. V občini nima enakovrednega nasprotnika, zato je bil izbran za nosilca razvoja panoge v škofjeloški občini. To pa terja vključitev številnejših strokovnjakov I delo. predvsem pa pridobitev prostorov za vadbo in tekmovanja. Zelju je za zdaj se neuresničena. (Gostujejo v prostoru družbenopolitičnih organizacij na Godcšiču. za kar pa morajo plačevati letno 4.r>00 dinarjev najemnine, kar je pri dotaciji 13.1)00 dinarjev precej, ('lani si morajo sami kupovati opremo in pogosto plačevali tudi prevoze na tekmovanja. Pri reševanju prostorske stiske in drugih ležav zato pričakujejo več razumevanju. .1 Stanu.m Streljanje Že 17. tro boj Kranj — V nedeljo. 25. junija, je bil v Ljubljani in Kranju že 17. tradicionalni strelski troboj med Gorenjsko, Koroško in Kurlanijo. Strelci teh dežel so postali že pravi prijatelji. Ce tega ne hi bilo, se lelos trelci ne bi že sedemnajstič srečali. Srečanje je začel s pozdravnim nagovorom predsednik kranjske strelske zveze Alojz l.uk-ner, nato pa sta predsednik kranjskih strelcev in predsednik koroške strelske /ve/.e izmenjala šopke. Tekmovanje v strelianju z malokalihr-sko puško in malokalibrsko pištolo je bilo na osrednjem strelišču v Ljubljani. V tekmovanju z malokalibrsko puško proste izbire je zmagala Furlanija z 2381 krogi pred koroško z. 2333 krogi in l.orcnjsko, ki Lf dosegla 2332 krogov. Med posamezniki mo bili najboljši strelci Kurlanije I solo Pao-lo. Kucka Maria in Antonio Verllichi, ki so pristreljali 594, 503 in 593 krogov. V streljanju z. malokalibrsko standard pištolo je /magala Furlanija (2171 krogov) pred Koroško (212« krogov) in l.orcnjsko. ki je /brala 2117 krogov. Posamezno j«- bil najboljši Franc Peternelj s |M krogi pred Vinkom Krelibom s 550 krogi in Korošcem Tclanigom. ki je zhrsl 548 točk. Tekmovanje v streljanju s standard zračno puško je bilo v Kranju. Koroška je zbrala I .88 krogov. Corcnjska I IIH krogov in Furlanija 1143 krogov. Prva in druga sta bila Korošca Probsl in Fder, tretji pa član Gorenjske Bojan Kurja. Zbrali so .173. 370 in 30» krogov. V tekmovanju z zračno pištolo so slavili tekmovalci Kurlanije s 1177 krogi. Druga je bila Ue> renjska s I 170 krogi, tretja pa Koroški« M 1118 krogi. Med posamezniki |e zmuzni 1'av.l Jenrb s 377 krogi pred članoma n»o-st v a Kurlanije Horeanom in Kunicri jem, ki sla zbrala 377 In 373 krogov. Po tekmovanju je bilo zaključeno srečn-nj,- v avli občinske skupščine. Strelce slu poz .vila v imenu izvršnega sveta krunj ske upščinc Marjan llurja in v imenu o.l delka za IjtkblkO obrambo Aleksander liri. I*i .hodim IS bičanje bo v Celovcu. I Sll.u Športni teden v Križah KRI/K - p ri/adevni športni delavci TVD Partizan Križe so tudi letos pripravili tradicionalni »Športni teden«. Tu prireditev, ki je bila nekoč pregled dela celega leta. je letos prerasla v množično prireditev, ki je imela poudarek pritegniti k aktivnosti čim večje število delovnih ljudi. Prav zaradi lega so pripravili dve množični I KIM akciji, ki sta dobro uspeli. .Šlo je /a rekreacijsko kolesarjenje in pa pohod na Križko goro, ki se ga je udeležilo več kot 10 ljubiteljev planin, kar je za prvič uspešno. Kazen tega so pripravili se tekmovanja v rokometu, malem nogometu, namiznem tenisu in šahu. Kokometni turnir, ki so ga pripravili, je že tradicionalen in je posvečen nekdanjemu predsedniku društva in delavnemu članu Kristjanu Koka-Iju, ki je bil tudi pobudnik tega »Športnega tedna«. Rezultati - rokomet: I. Tržič; 2. Preddvor; 3. Križe; mali nogomet: I. Vete* rnni (Križe); 2. Sebenje: 3. Pristava namizni tenis — ženske - 1. Kibnikar (Sebenje); 2. Teran (Pristava); 3. Borič (Pristava); moški - I. Muzik (Križe); 2. Oman (Ko-vor); 3. Janš kov ec (Križe); šah: 1. Andrej Lik 15; 2.-3. Valja vet in Pavel Loc 13. I Kikel Lokostrelstvo Zmagi Oblaka in Podržaja II. mednarodni lokostrelski turnir na Muti ob Dravi je minil v znamenju loko-strelcev kranjskega Kv.ot.rma Mladi Marjan Podržaj je zanesljivo zmagal in postavil kar tri nove državne rekorde, od katerih je najvrednejši v enojni FITA 1193 krogov. Drugo zmago je pri članih pobral Aco Oblak z enakim rezultatom. Rezultati: člani: 1. Oblak 1193 (F.xo) 2. Narath 1104 (Ml.) ... 7. Smolej 1027 (Kxo); MLADINCI: 1. Podržaj 1193 (Kxo) 3. Cufer 892 (Kxo) KOCK TRKTJI V GKANDOLI V Grandoli ob < umskem jezeru v Italiji se je 80 lokostrelcev iz Švice, Italije in Jugoslavije pomerilo v Hunterju in KIKI. 1)1 Največ uspeha so imeli lokoatreici Italije, medtem ko je član Jugoslovanske reprezentance Mihael Kock v prostem stilu osvojil odlično tretje mesto. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je ves prvi dan deževalo. Tekmovanje je sodilo v okvir priprav za SP. ki bo septembra v Švici. M Kock r Praznik podbreških športnikov PODBKK.ZJK - TVD Partizan je med 4. in U. junijem proslavil 30. obletnico delovanja. To ni bil le jubilej športnikov, temveč vse krajevne skupnosti, saj je TVD med najaktivnejšimi društvi v skupnosti. O tem sta na slavnostni seji TVD Partizan Podbrezje obširno govorila predsednik Ivan Drinovec in tajnik Tone Jeglič. Sport, predvsem telovadba in smučanje je bil že med vojno izrednega pomena. Se večji napredek je bil storjen po 11. svetovni vojni. Znan. so povojni podbreski telovadci, ki soil akademijami gostovali po številnih krajih Slovenije in leta 1952 celo korakali na čelu prvomajske parade v Ljubljani. Vadba je dosegla višek med letoma 1055 in 1901. ko j«- bilo /.grajen.. otroSKO igrišče in so na njem telovadci pripravili izreden nastop. V smučanju je veljala posebna pozornost skokom. 1'rcd vojno |c bila po Bloudkovih načrtih zgrajena It metrska skakalnica, ki je bila po vojni /.a deset metrov povečana, /raven pa ie nastala se 20-metrska skakalnica. Števil nc dobre skakalec so vzgojili v P.Klhrezjah. Okrog leta ItM so podbreski skakalci osvajali najvišje naslov, na Gorenjskem. Po letu I »80 je bila ustanovljena nogometna sekcija. Tretje mesto članov v lanskem gorenjskem tekmovanju sodi med največje uspehe. Še pos.h.i pa s,, 1'odbrc/ani ponosni na novo igrišče, ki je bilo zgrajeno leta 1»7K. Zadnje čase delujejo pri TVD Paril /itn Podbrezje lutli namizno«, n is ki. kegljaška. atletska in rekreacijska sekcija, omeniti pa velja tudi povečano za nimanje za alpsko smučanje. Vsi prirejajo številna tekmovanja, imajo pa tudi svoje kegljišče. I spebi so rezultat vestnega in pri/a devneva delu . Imiov IVI) Partizan. Se pos« l>< ( gam* izdvojiti Stanetu Tolikimi Ivana Drinovra, Antona Strliča in Kruni kn Debeljak. Podbrc/anom je mi sluvnosti čestital tudi zastopnik I KS Kranj. T l.uli TERMIKA Itobliana. kamniška 25 TOZD PROIZVODNJA ŠKOFJA LOKA vabi k sodelovanju delavce, ki želijo združiti delo v TOZD za izdelavo izolacijskih materialov I PLANERJA - ANALITIK V TOZD / veseljem do področja planiranja in ekonomskih raziskav Pogoj: visoka ali višješolska izobrazil« ekonomske smeri 2. KONSTIUKTERJA VZDRŽEVANJA TOZD / delovnimi izkušnjami na konstruiranju strojnih naprav in orodij Pogoj: višja ali srednja šolska izobrazba strojne smeri X VODJE VZDRŽEVANJA OBJEKTOV IN POVRŠIN z delovnimi izkušnjami na vzdrževanju ter organiziranju in vode- denju del na zahtevnejših industrijskih objektih Pogoj: srednja ali delovodska šola gradbene ali strojne smeri 4 VZDRŽEVALCA ELEKTRIČNIH NAPRAV z najmanj {-letnimi delovnimi izkušnjami na vzdrževanju elektro naprav Pogoj: VK ali KV elektrikar '). VZDRŽEVALCA STROJNIH NAPRAV z najmanj {-letnimi delovnimi izkušnjami na vzdrževanju zahtevnih procesnih napravah Pogoj: VK ali K V ključavničar ali strojni ključavničar «. REFERENTA OSEBNIH DOHODKOV z najmanj I-letnimi delovnimi izkušnjami na enakih ali podobnih delih Pogoj: srednja šola ekonomske ali administrativne smeri 7. ADMINISTRATORJA SAMOUPRAVNIH IN UPRAVNIH NALOG z veseljem do dela s samoupravnimi organi in znanjem vodeni« zapisnikov Pogoj: 4-letna ali 2-letna administrativna šola ali druga ustrezna praksa na podobnih delih H. MIZARJA - MODELARJA - 2 delovni mesti / delovnimi izkušnjami na izdelavi mizarskih in poliestrskih izdel kov ter modelov Pogoj: K V mizar ali modelar - možnost priučitve 9 BRIZGALCA dela vet za brizganje poliestra in opravljanje pleskarskih del v lakirnici. Zažel jena je praksa na podobnih delih. Pogoj: KV ali priučeni pleskar 10. TRANSPORTNEGA DELAVCA PRI ODPREMI -2 delovni mest I za dela na transportu in odpremi proizvodov v obratu Bodovlje Pogoj: fizična sposobnost za zahtevnejša dela v izmenah 11 I »KLAVCA PRI TERVOLL' - 2 delovni mesti /a dela pri proizvodu ji tervola Pogoj: fizična sposobnost za zahtevnejša dela v izmenah Delovni' naloge pod zaporedno številko I.. 2.. • ».. A.. H. in 7. se opravlja jo v DE Trata, pod zap. številko"). 10. iu I L v delovni enoti Bodovlje. pod s m M pa v DE Poljatle /,.. podiobnejši informacije smo na voljo v organi/.aiijsko-kadrovski gJllfoiTOZI). prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor. Prednost bodo imeli kandidati / uspešnejšim dosedanjim delom in inte-t.s.im /a spremljanje in uvajanje novosti v prinese dela. Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Termika Ljubljana - TOZD Proizvodnja Skorja Loka, Trata 32. Koša rka Trim lige vkošarkikončane K RAN.) - V treh koša.karskih I KIVI ligah v občin. Kranj je v spomladanskem prvenstvu nastopilo kar 2M košarkarskih ekip iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in telesnokulturnih organizacij. I /meti teh je tudi nekaj lakih, ki so bih' sestavljene po naključju, med prijatelji, kar je znak. da ni ravno potrebno biti v katerikoli organizirani organizaciji, temveč se lahko zberejo posamezniki in nastopi, v občinski ligi. Tekmovanje je bilo šc zanimivejše, ker je bil spremenjen tekmovalni sistem, ki omogoča, da se ekipa >< p,, končanem spomladanskem delu prvenstva mm k v nI i lik.., ii.ili izbori mesto v boljši skupini in s tem napreduje. Celotne stroške tekmovanja je kril odbor zs rekreacijo pri telesnokullurni skupnosti Kranj, tako da ekipe, ki so nastopale, niso imele nikakršnih stroškov Med tekmovanjem pa je bilo leto« opaziti nekaj več izgredov posamez nikov na samih tekmah, kar vsekakor ni v skladu s športnim vedenjem, še posebej, če vemo. da gre tu z« rekreacii«. f Uno M se nekateri sprostili luili proti tistim, ki M s piskanjem vodili t.-km ■ I / ( TRIM lige v li ,.■ napredovala ekipa Sigme i/ krmilu, i/ li v l I It IM ligo pu b preselila ekipa Knkrc A Prvo mesto v |t ligi je /usedla ekipa Kokre H. ki v celotnem spomladanskem delu prvenstvu ni izgubila srečanju in bo nastopila na kvalifikacijah za vstop s A I KIM ligo. Na kvalifika. i,uI. pa botlo nastopile tudi ekipe Dijaškega doma ler deveto iu deseto uvrščeni ekipi \, A skupine Trhle veje in Triglav II. I rv o mesto v A TRIM košarkarski ligi ps je v spomladanskem delu prvenstva, tako kol preteklo leto. spet osvojila ekipi i/ Kranja, katere vodja »e H o. »premenjen, se ponovno lahko bi >e- Ker je tekmovalni sisler lahko za jesenko sezono prijavijo nove k.sVarkarsk. ekipe let. nastopal, v 'KIM obč.nsk. koAarkar-Bhl ligi ). mii-ii« za košarko pri telesno kulturni -kupnosli Kranj sprejema prijave najkasneje do 20. 7. I07M, v prijavi pa mora skupina o/irom« ekipa navesti ločen naslov ler spisek igralcev k. b.»do........pili .k,po Cnitvo polrcl.no poslal, na na slov Koitusi)., za košarki* pri TKS Kram. ( staneta Žagarja 27 i immv M Balinarski klub Radovljica — gorenjski prvak Na balinišču BK Radovljica je bilo u. junija zaključno tekmovanje najboljših ekip Gorenjske. Od 12 moštev so se za sklepno tekmovanje uvrstila 4 in sieer: lik Radovljica, BK Jeseniee. BK Hajr - branj in lih U-scc. Premočno je zmagala ekipa Radovlji-ec v postavi Rebee, Humerca, Železai-kar in holman, ki sije s tem priborila v trajno last pokal Gorenjske balinarske p.td/.vc/c. Drugo mesto je osvojila ekipa .Jesenic. 3. Huje - Kranj in 4. Leace. Prvi dve ekipi bosta nastopili na republiškem H. in 9. julija v Novi Gorici. ■' K Spominski šahovski turnir TR/K Danes. M lihim popoldne Ni Šahovsko društvo l./u priprav ilo meOJMH nalni šahovski lurnn v sporno« M svojo člani... Vesnu /iii.lusi. furnir bo v restavracij, nad 1'oslo I »7.. u -...delujejo pu lahko šalu ,ti vs.h si.i.o-li iu kategom )• snl.ovsko druslv., priredilo ii p« l'z.sr s točko manj. Skupno je naslonil,, l | šahistov. šahovsko društvu Tržič pa je priredilo ludi »ahnvaki dvoboj med ekipo tovarne IVk., ... moštvom društv«. V vsaki ekip, nastopalo pu pel Igralecv. Zmagalo je nio-»tvu Šahovskega di-ušiv.. / rezultatom **,.-, >i , v lekmovsnju posameznikov proti Sicer pa . redni Menti •" .......i"""1" ," V',", /,..»K..... ritan. \..l,.v... k. u ANMJ to. k rfrugl IMjbolj»i PHVOl l.oc (Šl>). sledijo pa v„ Irei I '» in Škriane (SI)) ter Valjava. Primožič in l"/.ar (Peko). j Kik.-t 11. Huda kri v Vrbnjah in Gorici Konjski dir, pritožbe vir Radovljica — Najprej vaščani na svojih zborih, nato komisija za kmetijstvo pri svetu krajevne skupnosti Radovljica, GG Bled, kmetijsko zemljiška skupnost in ne nazadnje koordinacijski odbor za organizacije in društva pri občinski konferenci SZDL Radovljica, vsi so na sestankih v zadnjih mesecih obravnavali in obsodili početje konj zasebnika Janeza Prešerna iz Vrbenj, obenem pa terjali, da konji takoj nehajo .ahati po gozdnih poteh, po posestih, po travnikih, po gozdni učni poti • Predtrgu in še kje. Vaščani Vrbenj in Gorice ter drugih vasi se hudo pritožujejo nad zasebnikovimi konji, ki jahajo često mimo poti — Nesmiselno ustanavljanje kluba, ko pa vendarle deluje Konjeniški klub Triglav ze ŠKODLJIVA KONJSKA KOPITA V radovljiški občini deluje Konjeniški klub Triglav s svojimi prostori, svojo opremo in stezo, obenem pa imajo konje za turistično in tekmo- Radovljiška »obvoznica« proti Kropi zaprta Od 5. julija do 25. avgusta bo zaradi izgradnje prve etape odseka zaprta cesta od klavnice v Radovljici do leškega Žita — Potniki javnega prometa iz Krope, Lancovega in okoliških zaselkov bodo morali čez železniški viadukt v Radovljici peš ~- klavnice v Radovljici bo zaradi rekonstrukcije 'enta i>d leškega Žita do klavnic Zaplotnik zaprta od 5. julija do 25. avgusta. - t oto. h Radovljica — Cesta skozi staro ^dovljiško mestno jedro, ponekod ^toka le par metrov, je bila že od ivkdaj huda ovira za avtobuse in tovornjake, namenjene v Kropo, Lancovo ali kam drugam čez Savo. Poleg tega je pred poltretjim letom ^publiška skupnost za ceste prepovedala vožnjo še čez dotrajani želez- Dežurne trgovine V soboto, I. julija, bodo odprte "'slednje dežurne trgovine: ( KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19,30, v netijo od 7. d o 11. ure, Živila — provalna PC Vodovodni stolp, VI. Moža Pijade, prodajalna SV Vri IV-'*rćku, Titov trg 5, prodajalna Mer-«ortC.JLA 6 TRŽIČ: Mercator — poslovalnica T'g Svobode 27 &KOFJA LOKA: Nama Škofja Loka JESENICE: Delikatesa - Kasta -na Tržnici Tržni pregled JESENICE 14,40 din, cvetača 16 do Solata din, korenček 20 din, česen 40 din Muda 13,05 din, fižol suhi 25.70 din, fižol sveži 1*5 din, kumare 1/3 din ^radižnik 16 do 19 din, pafnika Hj65 din, grah 10 din, koleraba •* din, limone 20,00 din, ajdova "<)ka IH,H1 din, koruzna moka 6,81 ?,narja, kaša 17 din, J din, smetana surovo 36,70 din. maslo kuta t din, smew»« «40 din kislo zelje 8 1.10 do JO din. 1;90 din. krompir KRANJ din, kumare H do aranče moka v,iata 20 do 25 din, ipinača 24 do ' din, cvetača 10 din, koret\<\k 'Un, česen 00 din, čebula i<>\ 20 din, pesa 12 din, din, paradižnik 15 din, papriku !im, slive 26 din, jabolka din, breskve 20 din, potn '2din, limone 11 din, ajdova ™ do 20 din, koruzna moka H din. «tfa IH do 20 din, surovo maslo 72 0 din, smetana 32 din, skuta ;'din, sladko zelje H din, kislo zelje '^do 12 din, kisla repa lf) din, k/o 3(1 din, orehi 160 din, jajčka l ,80 Jin. krompir stari <1 do 5 din, . julija do 25. avgusta. Zapora niti ne bi povzročala večjih težav, če se po obvoznici ne bi /. avtobusi vozili Kro-parjj na delo v Begunje, na Jesenice in drugam. Kako bodo torej prišli avtobusi do Radovljice, če čez železniški viadukt ne smejo? Težavo so rešili tako. da hosta v Radovljici v dneh zapore obvoznice začasno odprti novi avtobusni postajališči: prvo bo pri cerkvici na Linhartovem trgu, dnigO pa pod železniškim viaduktom. Potniki, ki se bodo peljali iz Krope V Radovljico, bodo izstopili železniškem viaduktu, šli čezenj in se na drugi strani usedli v avtobus, Enak postopek bo d za nazaj. Najprijetneje res ne pri peš drug vel boi ga<" posebno ne zjutraj, vendar dru . „«. gjje' H. -Jelovčan valno jahanje tudi -trije zasebniki. Med njimi Janez Prešeren, ki mu je izposojanje konj dopolnilna kmetijska dejavnost. Ta zasebnik iz Vrbenj ima odličnein lepe konje, ki tudi na tekmovanjih niso od muh in dosegajo prav lepe uspehe. Konji pa seveda ne morejo biti le v hlevu, potrebujejo ježo, zasebnik jih zato izposoja za turistično jahanje v okolici vasi vse do Radovljice. Ker jih pa stalno ne more nadzorovati in ker tam okoli sploh ni urejenih jahalnih steza ali poti, se večkrat kot ne zgodi, da konji poteptajo tudi travnike, njive, vekratna ježa po poteh in gozdovih pa napravi kmetom precej škode. Teh poti nato nihče ne vzdržuje, tudi škoda se ne poravnava sama od sebe, zato so se vaščani večkrat hudo pritožili in zahtevali, naj z jahanjem odneha. Konji pa so naprej teptali, od pritožb ni bilo nič in nazadnje vaščani tega niso mogli več prenašati. Obrnili so se na krajevno skupnost, na skupščino občine, na inšpekcije in tako dalje, tako da je pritožb zdaj cel kup, zapisnikov o obravnavah pa tudi ne tako malo. V zadevi »konji« je opozorilo Gozdnega gospodarstva Bled, ki ugotavlja, da so odseki učne poti, ki so jih zgradili delavci Gozdnega gospodarstva za pouk v naravi in za sprehode, prava vaba za jahalni šport. Ostro prepovedujejo jahanje na vsej trasi gozdne učne poti in predlagajo namestitev primernih opozorilnih tabel za prepoved jahanja. Jahanje vsepovsod vsekakor ni primerno, določiti bi se morale poti in steze in poravnati vsakršna morebitna škoda. Nihče ni proti dejavnosti, če so le odnosi dobri ali vsaj zadovoljivo strpni, tako pa prihaja med zasebnikom in vaščani večkrat do hude krvi. Zaradi neurejenega prostora in škode bodo skaljeni odnosi še naprej ostali, če res ne bodo konji jahali le tam, kjer se ne bodo poznala njihova kopita in kjer bo ježa popolnoma neškodljiva. Takt) o odnosih, obstoja pa še drug problem. ZAKAJ NOV KLUB? Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri krajevni konferenci SZDL Radovljica je obravnaval in ocenil še osnutke pravil Konjeniškega kluba Vrhnje, kajti nekaj občanov se je odločilo, da ustanovijo svoj klub Vrhnje. Odbor je sklenil, da bi bila takšna odločitev neumestna, saj je v občini že Konjeniški klub Triglav s svojimi prostori in dostopen vsakomur, razen tega pa takšen klub ne bi imel nobene možnosti za razvoj, saj nima ustreznega prostora. Ustanovitelji, že člani nekaterih klubov, niso Vrhnjani ali Radovljičani, z izjemo Prešerna, ki posoja konje za turistično jahanje. Osnutkov pravil zato niso obravnavali, ker so imeli popolnoma odklonilno stališče. Prav nič drugačnega pa tli imel tudi kooidinacijski odbor za organizacije in društva pri občinski konfe renči SZDL. ki je pred dnevi popolnoma Ovrgel možnost, da bi klub deloval v okviru Športnega društva Radovljica. Tam nekaj časa že — ilegalno — deluje, kar je v nasprotju /. vsemi pravili, z zakonom o združenem delu in z zakonom o društvih. Ne nazadnje bi izposojanje konj lah- „ ko označili tudi za gospodarsko dejavnost, poleg športne in vseh drugih, še posebno, ker je zasebniku ta dejavnost kot dopolnilna kmetijska dejavnost. Za krono vsega pa klub v Športnem društvu sploh ne more delati, ker Športno društvo samo še nima svojih pravil. Nihče ni torej proti temu, da še zasebnik naprej ukvarja z izposojanjem konj. vsi pa so proti temu. da se povzroča materialna škoda in da se ustanavljajo klubi, ki nimajo nobene . možnost i za razvoj, še za svojo redno dejavnost ne. Da se namreč ustanavlja klul>, pod okriljem katerega bi se skrile vse dosedanje napake in težnje, ki pač ne bi mogle bili tako skrite, da ne bi bile že zdaj očite. Družbeno popolnoma nesprejemljivo bi bilo vsakršno ustanavljanje, dokler se ne uredijo vsi problemi, ki burijo vaščane in K;i-dovljičane, še celo delovni- organizacije, družbenopolitične skupnosti, krajevno skupnost, zemljiško skupnost, problemi, ki kličejo na oglede in presojo že celo postajo milice in inšpekcijske službe. D.Sedej v mnje — vaščani Vrbenj in Oortce ter drugih okoliških vasi se pritožujejo nad jahanjem in konji, ki uničujejo kmetijska zemljišča in gozdne ter druge poti. — Foto: F. Perdan Padel z motorjem Završnica - V nedeljo, 25. junija, med 5. in 6. uro zjutraj je na gozdni poti od Završnice proti Žirovnici hudo padel z motorjem Stanko Kajdiž (roj. 1957) iz Žirovnice. V ovinku je bil zapeljal v hrib in padel nazaj na cesto. Našla sta ga dva občana in ga odpeljala domov, od tam pa so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je v kritičnem stanju. S ceste v drevo Dovje — V ponedeljek, 26. junija, ob 19.40 se je na magistralni cesti v Dovjem pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti voznika. Voznik osebnega avtomobila Zahid Kovačevič (roj. 1956) z Jesenic je v levem ovinku zavozil na bankino, ko pa je skušal zaviti nazaj na asfalt, je izgubil oblast nad vozilom ter trčil najprej v prometni znak in nato še v drevo. V nesreči sta bila voznik in njegov brat hudo ranjena in so ju odpeljali v bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 50.000 din. Ne voznik, ne sopotnik nista bila pripeta z varnostnim pasom. Prekratka varnostna razdalja Jesenice — Na Kjdričevi cesti se je v torek, 27. junija, ob 21.50 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila, Ante Taras (roj. 1939) je v bližini bencinske črpalke opazil pešca, ki je prečkal cesto, zato je zaviral, za njim je zaviral tudi voznik osebnega avtomobila Gerhard VViedman. Prav tako je zaviral tudi voznik Kompa-sovega avtobusa Ludvik Zaje (1935) iz Grosuplja, vendar mu ni uspelo ustaviti ter je trčil v VViedmanov avtomobil in ga potisnil v avtomobil Anteja Tarasa. V nesreči je bil lažje ranjen voznik VViedman, škode pa je za 100.000 din. Tovornjaka trčila Kranj — V sredo, 28. junija, ob 13. uri se je na magistralni cesti med Mejo in Orehkom pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Petar Peric (roj. 1956) iz Tržiča je peljal od Kranja proti Jeprci za nekim osebnim avtomobilom in za tovornjakom. Ko je tovornjak, vozil ga je Mirko 01 jača. zavijal v levo na makadamsko pot, je na sredi ustavil, ker so iz nasprotne smeri prihajala vozila. Avtomobil za njim ga je zato obvozil po desni, voznik tovornjaka Petar Peric pa je zaradi nepazljivosti od zadaj trčil vanj, da ga je odbilo s ceste na makadamsko pot. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na tovornjakih pa je za 150.000 din. L. M. Požar Tržič - V torek, 27. junija, zjutraj je začelo goreti v stanovanjski hiši v Dolini št. 30, last GG Kranj, v najemu pa jo je imel Franc Jenko iz Podljubelja. Ko je ogenj . nastal, je bila hiša prazna in zaprta. Pogorel je celotni leseni del do zidanih kletnih prostorov, čeprav so si gasilci in občani zelo prizadevali ukrotiti ogenj. Hiša namreč stoji na samem na višini 1050 metrov, dostop z vozili pa ni mogoč. Skoda še ni ocenjena. Razbili izložbo Bled — V torek, 27. junija, nekaj pred 20. uro je 30-letna L. V. iz Naklega s kosom strešne opeke razbila izložbeno steklo trgovine Vezenine ter iz izložbe vzela žensko bluzo in otroško obleko. »Nakup« je videl občan in to takoj sporočil miličniku, ki je L. V. še dohitel in jo pospremil na oddelek milice Bled. Koroška Bela — Zaradi pomanjkanja vode so pred nekaj leti do Jesenic napeljali pitno vodo iz zaje t/a na Peričniku v Vratih. Da bi zadostili poirebam po vodi na vsem širšem področju Jesenic, zdaj spe-Ijujejo to vodo od rezervoarja do rezervoarja. Lani so jo tako speljali do Pejc in Mesarjevega travnika, letos pa polagajo cevi nad hišami Tomšičeve ceste. Cevi polagajo delairi jeseniškega Vodovoda. Foto B. B. Peračica — l a le barka sredi ceste je bila sicer namenjena na morje, pa jo je utrujeni belgijski voznik, menda je zaspal. 1 sredo. 2S. /unija, malo pred viaduktom Peračica stresel na cestu. MARTA ODGOVARJA Vid« - Radovljica Iz platna, vzore*, prilagam, bi rada imela komplet za poletje. Prosim, svetujte in narišite meni primeren model. Stara sem 19 let, visoka lOSom, tehtam Da 59 Vv k. Odgovor Bluza je poloprijeta in daljša. Rokavi so do komolcev z zavihki in trakovi, ki jih zavežete. Okoli vratnega izreza je spredaj in zadaj nabrana. Krilo je iz treh delov, vsak pa je nabrano prišit na zgornjega. Zadrga je pri strani, dolžina midi. Pasje iz blaga. DRUŽINSKI POMENKI Ocvrto bezgovo cvetje PORABA: K) bezgovih cvetov, 1/4 litra mleka. 2 jajci, 20dkg moke, sol, žlica ruma ali kisa, sladkor, maščoba za cerenje. IZDELAVA: V lončku žvrkljajte mleko in moko z rumenjakom, sladkorjem in soljo. Gladkemu testu primešajte trd sneg beljakoc tn žlico ruma ali kisa. Posamične bezgove ccetoce, splaknjene z vodo in odcejene na rešetu, pomahajte c testo in jih rumeno ocerite na vrači maščobi. Ocvrta bezgoco ■ cvetje ptdresite s sladkorjem. Modelov možkih, ženskih tn otntškth kopalnih oblek pač nt potrebno še posebej opisovati, ker o njih najzgovorneje pripovedujejo naše fotografije. Ponovili bi morda le znano ugotovitev, da so sončni žarki, katerim se bomo predali na bregovih rek in jezer ter seveda na morskih peščinah, lahko hudo nevarni. Žarki, ki prodirajo tudi do meter'g/oboko pod vodno površino, lahko povzročijo na koži boleče opekline, ki marsikomu utegnejo skaziti zaslužene počitnice. Zaščite je še posebno pidrebna nežna otroška polt, zato v torbtt s kopalnimi oblekami spadajo tudi pripravki za zaščito kože pred sončnimi opekli nami, sončna tnala in poljubno pokriva/o. Protin — bolezen izobilja (1) Protin. putika in podagra so trije različni nazivi za eno samo nadlogo - moreno presnovo, katere posledica so bolečine, ki ohromijo vsakršen gib. Vzrok za nastanek bolezni je po manjkljivo izločanje sečne kisline. Zaradi navedene motnje se v organizmu nabirajo kristali sečne kisline ki povzročajo boleče otekanje skic-' pov in pojav vozličkov v koži. Z drugimi besedami: v organizmu nastaja višek sečne kisline, ki se ne more temeljito izločiti z urinom in se zatorej prične v obliki soli kopičiti' v sklepnem hrustancu in drugih tki- Bolezen se navadno pojavi v palč-nem sklepu na nogi. Na zunaj se izraža s hudo bolečino, oteklino, testenini videzom kože nad prizadetim sklepom in bledikavo, modrikasto, rdeče nadahnjeno kožo. V tem stadiju že lahko govorimo o vnetju, pregled krvi pa naše sumnje samo potrdi, saj krvna slika nedvoumno pokaže višek sečne kisline, povzročiteljice protina. Protin prištevamo k boleznim civilizacije, čeprav so vzroki za nastanek različni. Znanstveno je ugotovljeno, da moški obolevajo skoraj dvajsetkrat pogosteje od žensk. V tretjini vseh primerov je nagnjenje k bolezni podedovano, vendar samo nagnjenje le redko zadostuje, da se bolezen tudi razvije. Ker je protin prvenstveno bolezen izobilja, k njenemu razvoju odločilno pripomorejo luksuzna prehrana z obiljem mesa, prekomerna telesna teža, povišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, pre več maščobe v krvi in nezadostna telesna aktivnost. K bolezni svoje prispeva tudi alkohol, saj se mnogo napadov sproži po prekrokani noči. Alkoholne pijače namreč povzročijo pospešeno izločanje sečne kisline, kar je usodna kaplja, zaradi katere st SOS voda čez rob polne posode. V lahkih, peščenih in plitvih tleh rado primanjkuje kalija, zato ga moramo dovajativ obliki kalijevih rudninskih gnojil* (kalijev sulfat, kalijeva sol, itd.) Pomanjkanje kalija je najočitnejše pri koščičastem drevju, katerega listi pričenjajo temneti, tj. zelena barva listnega robu se obarva rjavordeče. Nastopi nekroza, od zdravega listja ločena po zavihanem, posušenem listnem robu. Najpogosteje obolevajo listi v sredini mladi- SADNO DREVJE POTREBUJE KALIJ ke. Pomanjkanje kalija, katerega znaki so zelo podobni znakom pri pomanjkanju dušika, pa je vidno tudi po slabši rasti in rodnosti sadnega drevja. Kot smo omenili že uvodoma, so koščičarji glede količine kalija v zemlji zahtevnejši od pečkatega drevja. Najbolje ravnamo, če zemljo oskrbimo s kalijem že ob rigolanju ali založnem gnojenju. Najzahtevnejše glede količine kalija so breskve. Kot vemo, količina kalija predvsem v rodnih vejah, listih in plodovih niha. Praviloma ga vsebujejo več mlajši deli rastline. Kalij je neobhodno potreben pri skladiščenju ogljikovih hidratov, tvorbi beljakovin in rasti korenin, kar odločilno vpliva na velikost, kvaliteto in barvo plodov. Pijače iz bezga Iz listov, cvetov in jagod črnega bezga lahko pripravimo čaj ali hladno osvežilno pijačo za tople poletne dni. Čaj iz listov in cvetov - kuhamo ga dlje kot navadno — pripravljamo pn neredni prebavi in kožnih izpuščajih. Katar dihal, kašelj in prehlad blaži čaj iz bezgovega cvetja. Z malo truda iz bezgovih cvetov lahko naredimo tudi ceneno osvežilno pijačo ki jo ponudimo hladno z rezino limone. Recept za pripravo ie preprost: Na 10 litrov hladne vode pripravimo 7 velikih ali 15 manjših bezgovih cvetov, opranih pod tekočo vodo Dodamo liter belega vinŠ ali četrt litra dobrega vinskega kisa in dve na rezini narezani limoni. Sladkamo po okusu (približno kilogram sladkorja na 10 litrov vode) in pustimo pijačo, zastrto z gazo ali tanko tkanino stati dva do tri dni. Precejeno pijačo po tem roku natočimo v močne steklenice, vendar jih ne smemo napolniti do roba. Zamašimo jih z dolgjmi plu-tovinastimi zamaški, ki jih privele-mo k vratu steklenice s tanko vrvico alt močnim sukancem. Varnostni ukrep ie potreben zaradi procesa vrenja ki še vedno traja. Nakladno postavljena pijača bo v neka i dneh postala užitna. Zrno ali dve v vsaki steklenici bo napravilo bezgovec £ posebno peneč. asa* Pretekli teden ie bila v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja v Sni nju zaključna prireditev Tito -revo lucija mir. Svečanitst je pripravil Zavod SRS za šolstvo - organua cijska enota Kranj, ob tvj priliki pa so prejeli priznanja učenci, mentorji in družbenopolitične organizacije ter skupnosti za dosežene uspehe tn sodelovanje prt izvedbi tekmovanj Deset kongresov partije V koncert nem »poredu so nastopili člani orke stra metodik iz osnovne šote Davo nna Jenka v Cerkljah ter solisti in oktet kranjske Glasbene šole. S ŠOLSKIH KLOPI Knjižica za Sergejo Na naših straneh je bila vse leto reden gost drugošolha Sergeja Malovrh iz Škofje Loke. Niene pesmice, ki jih je ponavadi popestrila še z risbicami, so bile nadvse prijetne. Zato smo se v uredništvu odločili, da tokrat nagradimo Sergejo. Poslali ji bomo knn-iico mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana Mornar na kolesu. Sergeji čestitamo in želimo, da bi nas tudi v prihodnjem šolskem letu razveseljevala s podobnimi pesmicami. Za konec leta Konec je šolskega leta, letina slaba se obeta. Dvojke, trojke in štirice, to zame so petice. Doma bomo spet plesali, ploščo navijali. Plošča, to sem jaz, kajti jokam na ves glas. Andrej Šubic. 8. b i. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur e spominjaš, takrat, poslušala sva vrtenje mlina; in kako si metal kamne v vodo. In takrat si mi dejal. » Poglej, vsak kamen, ki ga vržem, vsak potone!« Jaz pa sem dejala: »Tudi midva bova enkrat, midva in vsi drugi z nama!« In kako je dež rosil na kožo, spomniš se? Kako bila sva mokra, toda srečna. Zduj pa tu so štiri stene kot v zaporu sem vsak dun, kot nič več živa prazna čakam smrt. Spomniš se še tiste pesmi v soncu, ko sva pela ljubim to življenje. Ko objemala sva debla starih hrastov, žalovala za sinico mlado, ko so mravlje razgrabile jo kot mrhovino. Ko sva pela travam, da bi prej cvetele, ko sva jedla jabolko zeleno, ko si hotel narediti samomor toda vod« je bila pretrda In ... minilo je vse to življenje; ni ga več, (■ i pi-n v si z mano, toda nisi to, zdaj nisi več zdaj si... _ le obrabljena igrača v kotu. Moj kraj os I z šolskega S bratov Zv I a Stezice — van, v iorje Kje je Smarjetna gora. veste. Za •Jošt tudi najbrž in Podnart. Ce potegnete med temi kraji trikotnik, boste zadeli Besnico. kjer sem doma. V Besnico lahko pridete z avtom, malo težje z vlakom. Ce pridrvite z Lisica na risbi Risanje z vodenimi barvicami mi je že od nekdaj delalo preglavice. Barva se je mazala po papirju, čeprav ji tega nisem dovolila. Vedno je bilo preveč vode in konec- koncev ie bilo vse popackano. Tudi tisto sredo je bilo treba iti v šolo. V torbi so ropotale vodene barvice in lončka za vodo »Danes bomo risali lisico, ki jo poznate iz opisa v knjigi za Spozna vanje narave in družbe,« je naznanila učiteljica. Nekateri so se razveselili, drugi so godrnjali: »Živali pa res ne znam risati.« Tudi jaz sem bila med tisitini, ki ho godrnjali. Kljub temu sem želela, da bi se mi posrečilo narisati čini lepšo lisico in za risbo dobiti dobro oceno Ce bi risba visela na steni, bi jo lahko videla tudi mama. ko bi prišla na govorilne ure Takoj sem pričela delati, saj mi ie ponavadi zmanjkalo časa in učiteljica ie rekla, da kdor nariše, lahko gre Odločno sem potegnila debelo rjavo črto in |>oleg nje še eno, kar naj hi pomenilo drevo. A v istem hipu mi je bilo žal. To je vendar (ako grdo' So šolka je imela mnogo lepše Kljub temu sem narisala še dolg rep. Velike oči in še večje zoIhv Toda, joj! Čopič je bil umazan od rdeče barve in tako so lisici zrasli rdeči zobje. Sošolka se mi je posmehovala, a kaj sem mogla za to. Njena lisica je bila man|ša. lepo |M>barvana in podobna tisti iz knjige. Ko nem tako gledala sošolki no risbo, sem z roko zamahnila |*> lončku r. v<*lo, da s«* je razlila po lini u. Nepovabljeno tekočino sem previdno zlila v lijak in s suhim čopi čem nekoliko olepšala grdo risbo Sošolci in sošolke so začeli odhaja, ti Tudi jaz sem že končala, a sošol ka Dole« mene ie še vedno nekaj popravljala lisico, čeprav |c bil.. |« tako lepa. Ker sem ji ImI.i ne VOŠČI 11 va, sem še piz kaj dodala na risbi, toda bilo je vedno grše. Ampak z.dai Ril je bilo dovolj. Pustila sem risbo pri miru m odšla Marija Demšar. 7. b r oan. ftokj Prešernove brigade. Železniki avtom, predvsem pazite na našo ljubo cesto, da bomo obranili vsaj tisti del asfalta, ki nam ga je pustila zima. Naša velika zanimivost je gostilna. Kdaj je odprta, lahko ugotovite po prometnih znakih. Ce so vsi razbiti, pomeni, da je Besnica dobila gostilno. Druga zanimivost je slap Sum. Obisk je mogoč samo z derezami, vrvjo in sekiro, v najboljšem primeru pa sta dovolj sekira in lopata, da si utrete pot. Ampak vseeno se splača potruditi. Ce ste mahnjeni na biologijo, pojdite v toplice, v besni-ške toplice. Tam imate priložnost, da se naužijete (z očmi. seveda) lepih zelenih algic. Nekaj korakov proč teče Nemiljščica, kjer lahko lovite ribe. Ce jih boste na Črno, vam uspeh ne uide, na trnek pa naše ribe ne gredo. Pozimi lahko smučate po hribih. Imamo celo vlečnico, ki pa ima veliko napako. Kakšno, ne povem. To AkiKli turizmu.. No. /daj dovolj veste. Pridite, da ne bomo pozabili, kaj je to turist. Ampak pohitite, gostilna je trenutno (Kipita. Za znake ne akrbite. Pri nas jih nihče ne upošteva. Lojze Tomaževič, H. b r. osn. šole Lucijami Seljaka. Kranj Trenutki slovesa Zadnji dan osnovnošidskth let je za nami. Na valeti so se mi zdeli vsi Hošiflct m učitelji prijazni tn domači. Med njimi sem bila srečna. Sanjala sem o tem, da bi vsa/ še dan dva mtmtl skupa i Nemo sem zrla v plesa■ če sošolce tn s*- s/smtinjala srečnih trenutkov, ki smo jih prebili skupaj v šoli in na zaključnem izletu. Ura se je neusmiljeno bližala tlcseti. Le še hip m razšli se bomo za čedno. Hudo mi je bilo Želela sem. da bi se čas ustavil... §g ;adniič smo se csi skupaj zbrati v razredu in zapeli f>esem Mi se imamo radi. radi l)a. res smo se imeli tn še se ftoJMO Uotti radi. am-l»tk vsi skupaj ne bomo nikdar več. Ko smo si segali v roke. ho se v naših očeh iskrile solze. Saznati smo. da nam mkt>h več ne bo tako lcp>>. kot nam je bilo ilostc/. Vse je mimo. Pred mano je le sc izvod šolskega časopisa, ki smo ga osmošo/ct pre/e/t v spomin. I (>Wf'j. mi obstane na besedah: »OdsU bomo vsak svop sreči naproti. /Vu več nc bono> skupa/ graditi veseliti dogodivščin in obrazi bodo ostali u na slikali i Milena So^teišič. H b r osn. šole Lucijami Sel laka, Kranj Septembra nasvidenje! Tako, še eno šolsko leto j> za nami. Smo se spet pošteno oddahnili, kaj? Dva meseca bomo oproščeni mukotrpnega učenja in pisanja domačih nalog. Kot so se zaprla šolska vrata, tako bomo tudi v Glasu do septembra prekinili z objavljanjem vaših prispevkov. Veliko nam jih je žal še ostalo v predalu. A večino najboljših nam je le uspelo posredovati bralcem in to je tudi nekaj. Zdaj, ko se odpravljate na vse strani iskat sonca in igre, je priložnost, da se zahvalim vsem dopisovalcem, ki so tako pridno pošiljali svoje spise. Sesmi in risbe na naš naslov, elim vam lepe počitnice. Septembra pa spet na svidenje! Urednica Koledar 30. junija 1S10 »e je rodil pesnik Stanko Vrat 1. julij« I7M se je rodil ustanovitelj in urednik Čebelice Miha Kastelic ih04 ae je rodila francoska pisateljica Georse Dupkt-Sandova t. julij« I HM •<■ Je rodil slovenski pisatelj Ciril Drrkonja 194 i je tragično prvminil veliki ameriški pisatelj Ernest Heminorav 3. julija ISS3 ee je rodil nemški pisatelj Prani Kafka 4. julija 1144 M. jr rodil slovenski literarni sgo- dovinar ia slovstveni delavec K ran Leve« It 10 se je rodil slovenski partizanski pesnik-saaaouk Matevž Nace 1915 se je rodil slovenaki pesnik Ciril Zlobec V julija 1n91 »e je rodil hrvatski pesnik Tin Ujović 1900 se je rodil slovenski pesnik Miran Jarc •Julija 1M3 je umrl italijanski pesnik Lodovi. co Ariosto 1H3R j«> utonil v Savi PreSernov najboljši prijatelj Matija Cop 1963 j*' untrl ameriški pisatelj Wil| I nulkner iamJ TELEVIZIJA sobota i. JUL nedelja 2. JUL 17.30 Obzornik 17.45 31. športno prvenstvo JLA — prenos iz Splita 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Bajtarja, TV nanizanka 21.00 Oliver - celovečerni film 23.20 T V dnevnik 23.35 625 Oddajniki II. TV mreže: 18.40 Rokomet Jugoslavija : Romunija — prenos 18.15 T V novice 18.30 Narodna glasba 19.00 Izobraževalna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 G. Verdi: Traviata - I. del 21.10 24 ur 21.15 Ivo Andrić — Študent v Krakovvu — TV esej 21.50 Športna sobota TV Zagreb — I. program: 16.45 Poročila 16.50 T V koledar 17.00 Mizica, pogrni se - otroška oddaja 17.45 Split: 31. športno prvenstvo JLA — prenos 19.30 T V dnevnik 20.00 Pobesneli mesec — celovečerni film 22.00 TV dnevnik 22.15 Melodije Istre in Kvarnerja 23.25 Najpomembnejša je ljubezen 8.50 Poročila 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor 77 9.25 625 9.55 Dimitrije Tucovič, nadaljevanka 11.00 Hunterjevo zlato - mladinska nadaljevanka 11.30 Ljudje in zemlja 12.35 Poročila 14.55 Okrogli svet 15.10 Poročila 15.15 Avtomobilske dirke formule I — posnetek iz Le Castelleta 16.45 Risanka 16.50 Nastop ansambla Rolling^Stones 17.45 Športna poročila 17.50 Glinasti golob, celovečerni film 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 K. Klarič: S polno paro. nanizanka .05 Od Sutjeske do Gatačkega polja — reportaža 21.25 TV dnevnik 21.40 Portret Mira Steržaja 22.00 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 16.45 Rokomet Jugoslavija : SZ — prenos 18.15 Madrid: Košarka Real : Evropa — prenos 19.45 Kratek film 20.00 Bojevniki sonca — dokumentarna oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Dobrodošli v krvavem mestu — film TV Zagreb — I. program: 9.50 Poročila 10.00 Čudežno sedlo 10.30 Poletje s Katico 11.00 M i smo pa v Selah doma 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Jugoslavija, dober dan 17.30 TV dnevnik 17.45 Orli zgodaj letijo - film 19.30 T V dnevnik 20.00 S polno paro 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 TV dnevnik 22.00 Športni pregled 3. JUL TA TEDEN NA TV Sobota Sodobna češka dramska nanizanka BAJTARJA obsega enajst zabavnih, komedijsko obarvanih Sfodb. Pripoveduje o nek-anjem praškem nadzor niku Evženu Humlu in monterju Bohoušu Cisarju, ki dela v trešnovski kme-tijtki zadrugi in stanuje v %nlovi hiši. Moža sta si P" značajih popolnoma nasprotna, vendar pa ju »kupne »akcije* zbližajo. Vsebina filma OLIVER je vzeta iz romana Char-lesa Dickensa Oliver Twist. Režiser Carol Reed je film posnel v obliki musi da, zato je seveda precej pozornosti posvetil glasbenemu in baletnemu delu. V filmu so odlične scene, kjer nastopajo otroci pa tudi sicer je igralska zasedba "dUčna (Mark Lester, Oli ier Reed, Shani Wallis). Nedelja čeprav spominja naslov nadaljevanke HUNTERJEVO ZLATO na divji zahod, nova nadaljevanka le ni navadna kavboj ka, kjer je v vsaki epizodi vsaj Polovica igralcev mrtvih. Nadaljevanka jjrihaja iz Avstralije in je zanjo — kot za vse njihove sploh — značilno, da je nekje v *redi med agresivnimi ameriškimi in »p* dika ni mi« angleškimi. Snov za trinajst zgodb so poiskali v *ioji zgodovini, ki je jirav-zapruv podobna ameriški; množično /jreseljei anje ljudi iz Evrope in koloni zacija ozemelj. Torej pio-mrski časi, ki sj>onunjajo na ameriški divji zahod, ki pa vendarle to nt. čeprav doživlja tudi svoje zlate mrzlice in podobne stvari. Tomu Janu je bil že preverjen ustvarjalec. k<> te je lotil GLINASTEGA GOLOBA, dre za akcijski film na le ni o našega na rodni »osvobodil nega b< 'J a ■ Gestapo iz/)usti ilegalen, ki kljub mučenju ni izdal to 'a riše f in njihovega na črta, po katerem naj />i / Vedli drzno akcijo. Toda njegovi tovariši dvomijo: mar bi gestapo iz/fusttt čin 'eka, ki dela proti Nam čiji< Na drugi strani pa so Nemci ves čas slutili, da se nekaj pripravlja. Ilegalca to izpustiti, da bi jih pripe oprijemljivo sled ---L Ijal na Bil je torej »glinasti golo '>beh strani. Ponedeljek ideja za snemanje T V na daljevanke ZAMENJA - je porodila na filma Dekliški VA se nemanju nekakšen b*. tarča most. ku JČ ht/ ndMen, velikih pohval. Pri prede lavi filma v nadaljevanko so avtorji upoštevali specifičnosti televizijskega medija in scenarij dramaturško obdelali. Tako smo dobili tri nadaljevanja po 55 minut. — Kratka vsebina: iz partizanskega štaba so sporočiti, da bodo izvedli zamenjavo ujetni kov na Dekliškem mostu. Nemška komanda je sprejela zahtevo, da bo za vsakega nemškega oficirja osvobodila po dva, za navadnega vojaka pa po enega pripadnika narodni) osvobodilne vojske Jugoslavije ali pa talce iz koncentracijskih taborišč .. . Torek Na danšnji praznični dan bo v Predstrugah pri Do brepolju osrednja proslava ,15 letnice ustanovitve slo venskih divizij, korpusov in 4. operativne cone. Pričakujejo, da se bo na njej zbralo več kot 50 tisoč ljudi iz vse Slovenije, pri družili pa se jim bodo tudi udeleženci tradicionalne ga, letos že osmega sreča nja rezervnih starešin Ju gos/avije, ki je tokrat v naši republiki. Neposredni TV prenos, ki je obenem tudi osrednja PROSLAVA DNEVA BORCA v naši domovini, se bo začel nekaj minut pred enajsto dopoldan in bo traja/ piddrugo uro. MAJA Z VIHARNEGA OTOKA je avtentična osebnost iz prejšnjega sto te tja. Da je zgodba nje nega življenja postala ta ko znana, je zasluga Anm filomuvist, ki je o Maji. sestri svojega starega oče ta, našla toliko :animuifi podatkov, da se je kar m<> rala lotiti pisanja obšir nega romana, ki je pozneje postal osnova televizijske nadaljevanke i ftestih epi codah. Sert/a obravnuva čas od IH42 do Ififtff. letu m je zanimiva slika življenja c tem obdobju na najbolj i zpi >s/a 11 jen t h ala n < Iski h (dokih i Bolniškem zalivu Četrtek Osrednja zgodtni filma POLETJE 42 se dogaja leta 1942. llenr\, fant bre< vsakršnih skrbi, se zbliža i osamljeno I)orot\, katere mož sc bije na fronti. Režiser Robert Mulligun je o svojem filmu povedal: »Nisem ne realist nc mo ralist tn nisem zato posnel filma, da bi z njim dajal lekcije mladim ljudem. Ni kakršne sodbe o neki gene raciji izpred štiridesetih let nisem hotel vsiljevati. Film sem posnel tako kot stvari čutim tn nc da hi z njun karkoli dokazoval.!, — V glavnih vlogah -len nifer ONeill m Uary Gri-mes. 17.05 Kmetijska oddaja TV Beograd 18.05 Obzornik 18.15 Britanska enciklopedija 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dogovor, I. del cikla Zamenjava 20.55 Kulturne diagonale 21.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Deček in očala 18.30 Dositejeve basni 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Aktualna oddaja 21.00 24 ur 21.10 Celovečerni film T V Zagreb - I. program: do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Zlata leta - drama TV Skopje 21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kulturna oddaja 22.05 T V dnevnik 22.20 Dokumentarni film 20.00 Slavnostna akademija ob 85-letnici Miroslava Krleža 21.10 Zamenjava — III. del Dekliški most 22.05 T V dnevnik 22.20 Koncert s tekmovanja mladih umetnikov Jugoslavije Safari tudi za najmlajše. Pri MURKI NI PIKI, spe cializirani otroški trgovini v Radovljici (pri avtobusni postaji), imajo bogato izbiro otroških safari majic in hlač. Hleče dobite v velikostih od 7 do 16 let, majice pa od 2 do 16 let. Cena: majice 64,90 do 76,70 hlače 269 do 349 din 4. JUL 10.25 Poročila 10.30 Zbori iz Slavonije 10.55 Proslava ob dnevu borca — prenos iz Predstruge pri Dobrepolju (za JRT) pribl. 12.30 Poročila 16.40 Kličemo k miru, sreči, veselju — posebna praznična oddaja z Zbora pionirjev v Murski Soboti 17.15 Partizanski samospevi 17.55 Poročila 18.05 Nastop vojaških orkestrov 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 V obroču. II. del iz cikla Zamenjava TV Beograd 20.55 Maja z viharnega otoka. TV nadaljevanka 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. T V mreže: 18.30 T V novice 18.45 Dokumentarni film 19.0O Po sledeh . . . 19.30 T V dnevnik 20.00 Kolo za Tita -glasbena oddaja 21.00 24 ur 21.10 Štiridesetletnik - serijski film 22.00 Bili smo ranjenci - feljton 22.30 Izviri 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Dekliški most, III. del cikla Zamenjava 20.55 Moskovsko veliko gledališče — opera 21.55 TV dnevnik 22.10 Melodije Istre in Kvarnerja — posnetek iz Novega Vinodolskega Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Daljnogled 18.45 Glasbeni solisti 19.30 TV dnevnik 20.00 Področje sodelovanja in prijateljstva, feljton 20.30 Antvverpen; Prišli smo z juga — dokumentarna filma 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 T V drama 22.25 Zabava vas Charles Aznavour T V Zagreb - I. program: do 20.00 isto kot na odd. II. T V mreže 20.00 Zamenjava - II. del V obroču 20.50 Izbor v sredo 22.20 TV dnevnik 22.35 Pričevanja 6. JUL petek 7. JUL 14.00 VVimbledon: Teniško tekmovanje žensk posamezno — prenos (do pribl. 17.00» 18.00 Obzornik 18.10 Viking Viki -otroška serija 18.45 Domači ansambli: Dobri znanci 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.(K) Jadranska srečanja — prenos iz Opatije 21.35 Razgledi: Crni izpuh 22.05 TV dnevnik 22.20 Jaz, Klavdij - TV nadaljevanka 23.10 Kontrapunkt Jehudi Meuuhina — I. del 23.30 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 17.15 Vaterpolo Partizan : Kotor — prenos 18.15 Igrajmo se gledališče 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 B. Nušič: Na odprtem morju — posnetek predstave 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.50 Sodobniki: Književnik Erih Koš 22.20 Glasbena oddaja 22.40 Nove knjige T V Zagreb — I. program: 14.00 VVimbledon: Teniška tekmovanja žensk posamezno 18.00 Poročila 18.05 TV koledar Čeprav vsak dan lije in temperatura zdrkne tudi na 10 stopinj, še vedno upamo, da bomo imeli vroče počitnice ob morju in da bomo lahko oblekle tudi takole tanko obleko, ki se zavezuje za vratom. Izdelali so ji pri Topru. posneli smo jo na Kokri-nem oddelku ženske tri kotaže v GLOBUSU. Bar ve: rjava, lila, modra. Cena: 311,40 din 18.15 Igrajmo se gledališče — oddaja TV Ljubljana 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja — prenos iz Opatije 21.30 Noči in dnevi — TV nadaljevanka 22.30 TV dnevnik 22.45 Večer dalmatinskih pesmi — Split 78 23.45 Nočne premiere: Lepotica T V Zagreb — I. program: 10.20 Poročila 10.30 Zbori iz Slavonije 10.55 Proslava ob dnevu borca — prenos iz-Predstruge pri I lobrepol ju 16.20 TV koledar 10.30 TV dnevnik 16.45 Poletje v gozdu 17.05 O t roška oddaja 17.3") Reportaža ob proslavi dneva borca v Drežnici 18.05 Nastop vojaških orkest rov 19.30 TV dnevnik 20.00 Zamenjava. I del - I )ogov Ol »0,5(1 Akcije 21.00 Partizanske pesmi 22.00 Vojakova ljubezen, film ;{.") TV dnev nik 8 reda JUL Obzoru ik I dogodivščine malega Mihca mladinski film 18.00 Obzornik 18.10 Folklorni ansambel Piatnicki 18.-45 Na sedmi stezi — športna oddaja 19 15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Polet je 42 21.45 TV dnevnik 22.00 Jazz na ekranu: Kvartet I taru Oki. I. del 22.40 Poročila Oddajniki II. T V mreže: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Čudežno sedlo 18.45 Ali morda veste 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 . .. start 23.30 Poročila TV Zagreb — I. program: do 19.30 isto kot na odd. 11 TV mreže 19.30 TV dnev nik Pri Zarjim TEKSTILKl na tržnici na Jesenicah so del prodajalne namenili prodaji priložnostnih daril. Trenutno so dobro založeni z zanimivimi kitajskimi vazami, pletenimi košaricami, svečami, originalnimi gorenjskimi ru tami iz prave svile itd. No, s paloma papirjem so menda povsod dobro založeni. Tudi pri jeseniškem FUŽINA R JU. Morda pa je zanimivo, da smo ga tu našli nekaj dinarjev cene je kot drugod. Cena: toaletni papir v paketičih 1,65 din, na rolci 2.70 din Zanj našli ono prt PLAM KI močne sandale s polturetan podplati. Zgoraj so pa usnjene Ban, temno modra m temno rjava. V vseli Plantkmiii prodajalnah si- dube. Cena: 299 din Alpetour DOCiema TOZD Servis osebnih vo/.ii in mehanizacije Kranj Ljubljanska c. 22 Cenjene stranke obvešča mo. da servis osebnih \ o.zil Labore NE OLIKA H JE V PONEDELJEK, ;,. Ji LUA, za rad i beljenja delovnih p ros tort) v. ALPETOUR Stranke, ki dan. lahko rii\e takoj niku so naročene na ta koristijo naše stopi a i dan po praz- TOZD Servis osebnih vozil 18. stran Petek, 30Junija 1978 RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poaluaate na prvem programu vaak dan, razen nedelje, ob 4.30. 5.00, S.30, «.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 (Dane* dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00. 14.00. 15.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 10.00 (Radijski dnevnik), 33.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00. 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30. 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. 1. JUL. Prvi program 4.10 Dobro i ulic i' rt 08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.36 Mladina poje MPZ Bodra-smjana iz Sofije — Bolgari ja 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.90 Turistični napotki za naše goste iz tujine I 1.0,1 Češki plesi /a klavir (B. Smetana. H. Martinu) Izvajalca: pianista Pavel si vic in A« i Keltom-el j ii 20 Po republikah in pokrajinah 11 10 Mi pojem« 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — Vrt v juliju 12. 10 Veseli domari napevi I!..M) Danes do 1.3.00 II.K) Priporočajo vam .. . 14.06 Od arije do arije |.r)..f() Vedre melodije 15.45 S knjižnega trga 1 li.OO »Vrtiljak« 17 (K) Studio oh 17 (Mi (zunanjepolitični magazin) INO., Poletni diveiiimenl I9.3A I^thko noč. otroci! 19.1") Minute / ansamblom Jože Kampu" 20.00 Uganite, za vi t it ein se pogovorite 2 I 00 Za prijetno razvedrilo - 1.10 ().ldaja /.a naše iaaeljjMKt 29.05 Popularnih dvajset fK).0.r> Nočni program — glasba Drugi program RIM) Sobota na valu 202 13.00 Iz part it tir velikih zabavnih orkestrov II.33 Danes vam izlura 14.08 Tudi tako nam |e lepo I I 20 Klavir \ ritmu 14 KI Iz. naših sporedov I I 33 Srečanja republik !.'»..1(1 Z vami m za vas 16.00 Nafl podlistek 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16 KJ < llasbem casino I 7.10 Znalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev IS.OO Vročili sto kilovatov (radio Koper) IN.Ml Z ansamiiloin i )ečo Zgur IN..70 Svet in mi Tretji program 19.06 Za vas muziciraju . 20.0(1 Znam skladatelji - slovit i izvajalci . . . 2010 Poročila 20..ir> Zborovska glasba v prostoru in času 2I.IMI Kultura danes 21.1a Steieofonski uaerni koncert 21.oo Simfonični nokuu no 23.55 D slovenske p<>e/.i|e t. .hi. I Prvi program I..10 Dobro jutro! M.07 KadiJMKa igia za nI roke — rt 12 Skladbe /a mladino •i u.') še pomnite, iovariili! 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 111 II) Humoreska lega ledna |ll .ill Glasbena madlgta II I.') Naši poslušalci čestitajo m pozdravila |o I I III Obvestila in zabavna glasba |.| 20 Za kmetijske prtu z v h|ali e |l |5 Obisk pri orkestru Mamili Higa II IM Nedeljaku popoldne I li (HI Zabav na iadl|ska i)i .i Zai ko Petan Igral, l IftUlfi I Jthko noč, otroci! 19. l.r> (ilaabene la/glnlm. <■ 20.00 V nedeljo /.večer 22.20 Skupu1 program JUT — Hlodi« ... .lugoslci\ .mski umetniki pred niikrolonoin -.i.n.i Literarni nokturno 21 15 Plesna glasba za vas OfLOfl Nočni program glasba Drugi program too Nedelja na valu 202 I.I.oo ( ... ki.ni melodij \:).:\r> I/ rod« v rod II 10 Zvoki i/ sludia ll 14.00 Pel minul huini.i |.i 14.06 Mozaik Igaaov m rilmov li.OO Mladin.i sebi iii VHln i , i, Inat rumeni i v ritmu |8 I i Na i ki mi In l|ud|f p, ,K) t i| , , In« glasba h>.33 Mel(xltje po pošli lrt.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studi« 20,10 Poročila 20,15 Šaljiv« in hudomušno (v zborovskih pesmih) 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom ■Jane/. Stanovnik 21.15 Giusepi*- Verdi; Odlomki iz opere »Lumbardi« 2.1.00 Majhen koncert jugoslovanske ansamhelske glasbe 2-'t.55 lz slovenske poezije PONEDELJEK 3..JI I. Prvi 4,10 rt.os 9.05 9 20 9 40 10.15 10.40 11.0.) 12.10 12,10 12 40 13.00 13.30 14.05 14,(0 15,10 15.45 lt).(K) 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 13.06 13.15 program I )obro jut m! Glasbena matineja Počitniško popotovanje od s; rani do st ram Pesmic« na potepu Vedre melodije Kdaj. kam. kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz. tujine Za vsakogar nekaj Veliki revijski orkest n Kmetijski nasveti -ing. Vukadin .Šiš.ikovič: Varstvo proti ribez.ovi brslni prsni Pihalne godbe na koncertnem odru Danes do 13.00 Priporoča jo v am pojo amaterski /bon Naši poslušalci čestitajo in pozdravi ja jo Glasbeni intcrme/z.o Naš radio »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Izročila i isočlet i j Zvočni signali I ,abk. ■ noč. otroci' Minute s Triom Vitala Ahačiča Kultni m vodnik Operni koncert Popevke iz jugoslovanskih st udiev Literarni nokturno K. Spin: Jesenovac Za ljubitelje jaz za Prvi 1,(0 rt.i)7 Drugi program 1.00 Ponedeliek na valu 202 13.00 Iz pertHUf velikih zabavnih orkesir Mladinski piv ski zbor MaribiH ob I )nev ii 1» m S Pihalni oi keslei Ljudske milice ZH I )an borca I Ispehi slovenakih avtorjev lahki m zabavne clasl.« I Kdo pa so 11 mladi lant je« PKKNOS PAKTIZANSK l.< ■ A SLAVJA IZ PRBDH1 KI (.1. V Silil KRAJINI popularne opci nc melodi |e / našimi pevci . V Novak KKVOLl < 'IONA K NL IZKl'ŠN.JK IN NAS (AS Igra I lilavska piha Ina Kodha i/ Trbovelj Plll|llbl|cnc popevki pigoslov ailsklh skladateljem po rlomače Ittalodii. pesmi in liapev 11 . Ko i v el Ijo češn |e» laiilologn.i icv olucioiiai m- pesni) l V luno .1 Plcsnar OSVOBODILNI BO.) AFRIŠKIH narodov NA JUGI < KI.INK Pesnitvi U pinaslvii Lahko n-" utrta i! / ua-iuii urkejtlti 111115 10.40 I i (NI I I IH 15.20 16.41(1 17.05 17.(U IrtH.'i 19.35 19 15 in ansambli zabavne glasbe 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra FramVk Kudolt: Ognjem krst 21.06 Zvočne kaskade 22.20 Skupni |«r«gram JKT — studi« •lugoslov a nska glasba 23.05 Literarni n«kt urno • lugoslov ansKa revolucionarna lirika 23.15 Popevkeae vrstijo 00.06 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz part it ur velikih zabavnih orkestrov 13.33 1 )anes vam iz.hira M .00 Z vami in za vas 1 li.OO Pet minut humorja 1«.05 Moderni odmevi Ki.40 Diskomentalnost 17.35 Z ansamblom Silvo Št ingl 17.50. Ljudje meti seboj Irt.oo Lahka glasba na našem valu 18,1.5 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Kado Simonu i: (kllomki iz. opere i Pa ti zanka Ana« 20.00 »FRONTNO GLEDALK* K.. — posebna oddaja 20,10 Poročila 20.35 Triptih svobodi . . . (lz jugoslovanske solist ične literat ure) 21 20 Z Beethovnovega festivala 1977 22.50 Iz albuma tonskih z.arisov /.ivljcnin 23.55 Iz. slovenske poezije 5. .JI L Prvi program 4.30 Dobro jutro! sort Glasbena matineja 9.05 Pisan sv t pravljic in zgodo 9.20 Igra i t majhni /alv.vm ansambli 9.40 Zapojmo pesem Mladinski zbor RTV Ljubljana lO.sjO Turistični napotki za naše goste iz tujine I I u.) Po Tahimih poteh l2lo Veliki zabavni orkestri 12,10 Kmetijski nasveli France Guna. Odvzemanje medu 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.(X) i.),io Priporočajo vam ... I I 05 Ob izvirih ljudske glasbene kult ure I 1,10 Naši poslušalci čes(Ha|o in pozdravlja je 15,(0 Glasbeni inlermezzo 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 16.05 I/ dela (Ilaabene mladine Slovenije 18.30 Slovenska m SVBtOVmi /bnn.vska glasba 19.3.i Lahko noč. ..tron' I 'l l.i Minut c / ansamblom Kratici Puhat 2o.no Koncert i/, našega studia 22.20 S lest i\ ■ lo> |a//a 23.05 Literarni m«* urno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabav ni glasbe ooo5-i,io Nočni program — glasba Drugi program 6.00 Sreda na valu 202 I I.oo Iz. parnim velikih zabavnih orkest i ov It,I.) S solisti in ansambli • I RT 14.00 Z vami m za v as Ml.oo Tokovi m-uvršiinosii 16.10 Lahke note Kili) Iz slovenski produkcije zabav nc glasb.-I 7,10 Zr. alo dneva I 10 Tipke ll) godala IhiHi Progresivna glasba (radio Kop.-1 i 18 |0 Sle. .illl.l inelnihl 'tretji program 19.05 Glasbena ,o.o, i.i 2O.00 Slinkial 11 20.30 Poročil.i 'O i i Iz 111.-1111 /lian. operne literature 21 10 Sodobni hlerarm pol l rel Petel i rU'i U «1 Ka/clcb |... .hI..lini jlasbi Difiiii.il. sodobne alaahi Zagreli 7'. 23.25 Neka i slav nih ( hopiiiov ih i i nO • : .... I/ slovenj.' |..«-/l|.- 6, ji i. Prvi program 1,10 Dob,n jmro! rt 08 (ilasbcna mal m. |a ''1' • I 'očit lusko popotov aii|. i al st rani d<> si ram N NI I 'm H luski pozdt a v ') KI Nai.Hlne in ponaiodele (II 15 Kdaj, kani kako m po čem ' 10 II) TiiiisIhiii n.(polki za naše gosi. i/ i upne I I o.l ('ganite, i ta vam zaigram« pn telji 12.10 z v"Ki znanih melon i ' m K met i jak i nasveti ing Al.ksan.lci i li /n i si na v i liuiiah 12.40 Oil va i do vasi 1.1 IX) i ianc.s IHXi 13,(O Pripoloča|o vam 14.05 »Pisane pol|alic« I poje Komoi m /lun K TV l.|iibl|..i.al I I .'O Kom cil za mlade poslušal, e 14 40 15.30 16.00 i7.0O 18.05 19.35 19.45 20.00 2II Ml 21.40 22 20 23(15 •2,3.15 OBjOS Mehurčki Paleta ritmov z ansambli »Vrtiljak« Si udio ob 17.00 Glasbeni zapisi ruskih skladateljev s |x»ti |Hi svetu Lahko noč. otroci! Minute z Ljubljanskim jaz.z ansamblom Četrt k o v večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Ob 85-letnici rojstva dr. Miroslava Krle/c I-epe melodije Skladbe Samuela Barberja v domači izvedbi Literarni nokt urno VV. Goethe: Pesmi Paleta popevk in plesnih nImov Nočni program — glasba NAGRADNA Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz part K ur velikih zabavnih orkest rov 13,33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas Iti.(K) Oglašam se vam z dopusta 16.16 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po .Jugoslaviji 1. del 17.00 Kn mikrofon za dve izkušnji 17 10 s popevkami po Jugoslaviji 11. del I 7,30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom KTV Ljubljana 18.00 Popevke i/. Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19 0.) Jugoslovanska vokalna glasbena tisi vai |a i n os i in poust varjalnosl JO. sto!. I l.i HklO Zunan jepoht ični feljton 19 15 Večerrrl. tmcertUKi 20,30 Poročila 20,35 9. festival baročne glasbe v Mariboru 22.(M) (llasbem klub 23.40 Andrea Gabrieli Ana della hatlagha za zbor pihal in t robU 23.55 Iz. slovenske poezije 7. jul. Prvi program 4,30 Dobro jutro! rt.08 Glasbena malineja 9.05 počitniško popotov anje od st rani do st ram 9.20 Zabaval vas ho orkestei Metropol t) 15 Iz giasbcne liaduii« jugoslov ansklb narodov in narodnost i 10 15 Kdaj, kam. kak. in po čem.' |o |0 rurističm napotki za naše goste ■ z tujine 1 1.0.1 Znano m pi iljut>!|ciio 12.10 Z oi kesln in solisti 12 to Kmetijski nasveti ing -Jože Sil. I z boi si rnišcnib dosev kov 12. lo Pihalne godbe 13 (NI Danes l nIiiic\ i z •;oi , I . .' • I 'i i|el m z v ok i |mm' >iciei. |iizz l> m i .kislin z.i v*mkoaiii progi um i XI picmieic .1" oielinelc I ni koli, , il.i || vsak.>g.u n. k.u i/ nas,.g,i -iu.h.i /. |iigos|o\aii.skih konici i mh ...hov V nočnih m..ti Medtuu talna ia.h|sk.i turne, z.i s |mv i i i«l toi.n oidanes i / slov enake ihmzi i Rešitve po6liite do 5. julija na naslov: Glas Kranj, M ose Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. KRIŽANKA VODORAVNO: l. nauk o svetlobi, 7, zelo okusna in ekonomsko pomoinLna sladkovodna tiha, LL nemški inženir, eden <>d utemeljiteljev elektrotehniko, izumitelj dinama, l » sihež. 17 tempelj na atenski Akropoli, v ati sko-jonskem slonu. 19. prvak v športu. _'(>. mV, 22. Zgodba, izmišljena povest. 1-1 prostor z;i mejno rito i^rišeo. I kitu. element, radio aktivni žlahtni plin. 2'i^t ov arna alkoholnih m hrez.alkoholnih pija«'- v Mirni n.t Dolenjskem, 27. viteška igra v Sinju v Dalmaciji, _'o. dojeni, zaznava. It), šara. ropotija, •{_'. ameriški filmski igralec 1 Ani htm v, eFs.vcho*), 14 ime lin akega ;nhitekt;i Saannemi. !.">. ljubkovalni naziv z;i moškega potomea. M. kratek moški suknjič, jopk. ;is. oblikovanje liesed, »tavku* z. govorilnimi organi. -II egipt. hog meseca, pisanja in znanosti, predstavljen z ihisovo ^la VO, -12. otiosin*'. k;ii si- otrese. 14. vulkan n;( otoku Mmdanao. najvišji vrh Filipinov. Id. eden, 16. znaeilnost. lastnost enovitega, is preilliig. 1!» kratki), lahko rot no orožje, samo kres. 51. prebivalci našega največjega poloi«' ka. "i:!, roman pisatelja i»<>*! U. navpično, h ime sovjetskega Šahovskega velemojsira f*e t rosjana. NAVPIČNO: i /lati kipet, ki ga ameriška akadeinna |)odi'ljuje /a najboljše umetniške «t varit ve na podroeju filma tongimilnoi. Hešitev nagradne križanke /. dne 23. junija: 1 proga za vzlet in pristanek letala. kemkni znak z.i telur, I naziv. .">. slov. pisatelj (Janko. • l.ii.i gospoda«), U. francoski romanopisec t prav o ime han Sehopter, 1868—19.31), 7. pri-glasiive, s. vrsta lesenega instrumenta iz dru-/me pihal. !J. sanje, 1(1. avtomoh. oznaka Tunt-z.ije. II. naziv z.a žival rjave barve, 12. staro-iialska boginja ognja in deviške čistosti, vam lun bi domaćega ognjišča, 14. miting, zbor, n k;i, ki i ere skozi Pariz (naša oblika pisave, is »samoupravni« rezervat /a domačine, i i Bantustan v Kaplandiji, JAR, 21. štirje trdni pred božičem, 2:>. večja vdolbina v steni -nI'., navadno z ležiščem, 25. zadnje predivo, tulit. 27. tovarna pisarniškega materiala v Celin. 2!>. ritmično krčenje siva, .11. nekdanji strokovnjaki /a rivilno pravo, .52. vzdevek prvih priseljencev v se v . Ameriki, ;}:{. pristaniško mestu na istoimenski reki v Estonski SSK širna, suha ravnina, porasla s travo, 37. konici', osi nir. !!» veriga za merjenje drevesne drbchnr. Bi. francoski kipar (Auguste »Misli. ■ i. 12 !»35 km dolga trka v severni Mongol Itn. l.i sestavin * Iti skeleta. Bi. tovarna živil-ske industrije \ Kamniku, 17. oblika naselja nastali na osnovi srednjeveškega trgovanj*. >n začetnici priimka in imena slovenskega slikana, gralika in ilustratorja,, 52. povišniska mera. 11K i k vadi a l nih metrov. I. prstan, srobot, 13. otavnik, 15. oporoka lo. I'iit l. 17 rks. 19. Volta, 20. Ana. 21. aerolit. 21. ga I. 25. aha. 27. tiran. 28. Man, 29. arzen, 31. dozei ; ; K mu. .i LI, 35. Osip, 37. vodja, 18 11 »'A. 10. Bojan. 12. sla. -13. nenadno, 46. ale, 47. KK -Ls" polk. 19. ardi. •> 1. 1 M. 52. odlcski. VI mre nit n. 56. karale. 57. v ratar. Prejeli smo lOM rešitve. Izžrebani so bili: I nagrado (70 din) dobi Suchy Jelka, Titov ti 5/1. 64000 Kranj. 2 nagrado (60 din ) d obi Pečnik Ivana, Maistrov trg H, (>4(H)0 Kranj, ;\ nagrado (50 din t dobi Le bar Milka, Sp. Hud je 15. 6 1209 zCahnica Nagrade bomo poslali po pošti. ■I kom Ki kom uri. DIV Ih. n I »IV I )l\ am. i Kranj CENTER 30. junija araer. barv west. 1'lio FESIONALCl ob ml is. m 20, uri I 111111. i ainer barv, vvesl PIO) KESIONAIjI 1 "b Ili. 18, m 20, uri. prem Iran. barv. kom. DIVJAK i/ PARIZA ob 22, uri 2.julija nem. barv. pust \\ iN nkidl IN .vanaci ob ll) uri. .min ban «esl pkoklsk) N/M.l i ob |."> . • 7 ni i H. on. prem migi barv, kom PINK PANTKH V NOVI AKCIJI ob _>l uri 3 [ulija lian. baiv J\K i/. pakiza ..b _'(> uri I julija lian. bil l\ JAK i/. pali/.a ..b JO m i .'» 111111: t tram baiv •JAK I/. PARIZA ob Iti ,.aiv pusi smok Ki- in handii ob IS. m 20, ui i (i jiillia ailgl, baiv kotu DIN K PANTER V NOVI AKCIJI oH lik on. anici barv polun I rib ler na Ml iii OSI ItOSI Kl i < \ ob |H, m _'<•. uri K ranj S iok/k 3(1. junija angl. baiv pu-i zla TI» uh n;. i^ m -'o uri I 111 li ni ain.■! baiv kriiu M t) LINI)a ob Hi . IS m jo no J mina Hal baiv (MHfl ' )KO/.JL SMRTI "b l l m Is on iniei liarv kom ŠK1111 n v Dl\ I KM /.Allnhr oh Ml m >tl on i julija ouei l.ai i ro.lii S I, Kil NA DIVJEM /. MIODI ..b |s m 'o IM i i julija .loma. i bai v v njni I \ (i D< »V i M 1'uaii ..b i...... angl baiv vojni speki BITKA ZA \NCLI.ID ob I h m 'li i . > julija anici barv kum VII! 1.1 Ni)A >>b Is mi. .mul baiv v..|iii s|N'ki iii i K \ za AM.LI h > "b jo un i. pilita .mu i b.u\ lani Zli i NI i S« )N< K nh |M m ......i Intl. is II pllsl llllb i.. 17 Z \ Trfie I |iili i; i slov ban mla.I KO /.ORMO lAooiil ,.b JO liti. puni 11 .i I baiv oko/, n: SMH l i nit ! ! un 2. jtihia ihn bat i inl.nl KO /OKllo l\(,oi>l .b i i in Ml m i 3 junja ainei baiv mM KON S((\ K ASI \ \ ..b is un. anici hm v lam /.KLENI i sj »N ( K ob JO tiri I julija Hi|:l bai , pu-.1 ZLA l'( » ..b ll. ari Iran. baiv z V KN I \ ZKNNK A ..I. is m jti m i '> mh ja 11 .m. b.nv /Al. H I X ZKNNK A ob |N m Jo m i ii julija angl ban vojni Hl I K \ /A VM.I.I Ii i ob i , Hi u, JO lili Kamnik DOM t pilita ..in. t barv k..... M \ >< I A \n II. IOM \ III n ILKIA ob is m Ji) m i 2. julija anici barv lant. ZELENO 80NCE ob iS. uri, amer barv klim mančkvanjk toma III n i kima ob 17. m 18 un I juhja amer barv krmi. ME« LINDA ob Iti. uri ... julija angl pust. barv. /.LATO oh IS. m 20. (lil 1». juh|a amer barv. kom. ŠERIF \ \ DIVJEM zahodi ->!> is m 20 uri Duplica i. talija it i« t angl. barv, atoalj. NEKAJ SK PREMIKA V MRAKU ob jo. uri J [ulija nem Ihov pust \V IN NBTOU II tlel ob br> Uri. amer baiv krmi m klin DA ob 17. m 19 un a julija slov baiv mlad ljub KO KOR I JO JAGODE ob jo. uri Radovljica 30 piinia zapk IO' I. julija amer /abav s I AN IN ouo v TUJSKI LEGIJI oh IS uri, amer barv Vojni FANTJE l/ i PETE oh Ju uri ' julija am. i barv v..| FAN" JE IZ I ĆETE oh is uri. amer barv ZADNJI MAGNAT oh jo uri 3. julija am.i hal v /Al )NJ1 \l \( i NA T ob JO Ui I 1 julija ainei baiv ZADNJI MAGNAT ob IS uri. angl barv. I'OSI LSI A O ob JO un . mlin.....gl ban posilstvo ob JO II) 1 t. julija ilal barv ni'nnka i/-i, V \ n k a ob JO uri Itletl 10 puma ing ban NOHI DNE-\ I ob JI I lil) i juhja iiiii ban maH sv K i MM IN diamanti uh I* "" angl barv 1'OSILSIAO nh .'<> un • julija slov ban KO zokiio i \i a im'. ..i. is uri, klal. I'■''v ,„,., s\ i; in i K i in DIAMANTI ',',,'h'i!. angl ban 1'OSll.SIA'o "'' "" l'awi' i julija .um') ban v..i ^ain i 11 IZ i (KIT. ob IN m JO m , julija amci barv. /ADN-n M M.N NT ob Iti un i. 11111 |i* ainei bai \ v..| r AN I IK I/. I ( K I K ob JO un SkoOii l.ikaSOHA • m juniji 'i'1 krini (.(»kila uh is m 'o uri ./.l-v v i iiiliamci ak. n MAM r.v .v |/ liKI .KASTA ob IN m Železniki OBZORJE 30. junija amer. akcij. MASČK VALEČ IZ BELKASTA ob 20. un 1. julija nem. drama IZGUBLJENA ČAST KATARINE HLUM ob 20. uri 2. julija ital. krim. GORILA ob 17. in 20 uri 5. julija amer. akcij. PRGIŠČ K DIAMANTOV oh 20. uri barv. ljub. ob 17. in krmi PAST 17. in 19 uri krim. PAST 17. in 19. uri ljubeč 2ILJ ljube/. ŽILI kavboj. ZA-ob 17. in Jesenice KADIO 30. junija Franc. PHVA LJUBEZEN h), uri 1. julija amer. barv. ZA NEVIDNEGA ob 2. julija amer. barv. ZA NEVIDNEGA ob 3. julija 1'ranc. Iiarv. ob 17. in I!), uri 4. julija 1'rani'. barv. ob 17 in 19. uri .">. juli ja amer. barv. GRIZI V KROGLO i<) uri Jesenice PLAVŽ (t) junija amer, barv METULJ uh 1730 in 20. uri 1 julija liane, barv ŽILI ob IN. m 20. uri 2.julija liani baiv ŽILI oh l> m 20. uri 3 julija amer. barv. PASI' ZA NEVIDNEGA ob IN. m Ji), uri I. julija amer. barv. PAST ZA NEVIDNEGA oh IN. in20. uri (i. julija tranc barv PRVA l.-H UKZKN ob IN. in 20. uri Dovje - Mojstrana I julija amer. barv. PREPO-KODV DIVJINI ob 10 30 ■ julija »ran. barv. DRAKULA l .t l IN SIN oh i;i.jo K ra njaka gora julija liane barv DRAKULA I IN SIN ob 20. uri _. julija ital. barv KARIERA St IRARICE ob2tt uri , pili |ii Iran. barv. /11,1 ob JO lili 1. t K I i.K( •o iii i KI ......a amci ak. ii M.NSCKN A iz KEI.FAHTA i*i is m tki Z1,',',,,,, k.im DIAMANTI SI NKKO \ (iANGSTKIMA "'• '(' uri ..... ,|.|.| M \KK(iA (i ANI iSTKKTN t* IN m 2(1 uri ......... .t > « „ |ja ||a| konusi sKOrON ,N SPAI.NK A <»b JO uri >6jaMJi TTTCN^ straiiGLAS Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice skladno x določili Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje graditve stanovanj ter Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve objavlja po sklepu 1. seje skupščine skupnosti z dne 20. 6. 1978 RAZPIS 1. za dodelitev posojil organizacijam združenega dela za nakup ali graditev standardnih stanovanj 2. za dodelitev posojil delavcem, ki gradijo oziroma adaptirajo stanovanjske hiše ali kupujejo družinska stanovanja I RAZPISNA VREDNOST POSOJIL Posojila so razpisana iz dela sredstev za stanovanjsko gradnjo, ki jih temeljne in clruge organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, skupnosti, društva in državni organi (v nadaljnem besedilu: organizacije) združujejo pri Ljubljanski banki, temeljna banka Kranj, poslovna enota Jesenice do skupne višine 25,000.000. - din in se dodeljujejo: - organizacijam za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj do 21,000.000.- din, - delavcem za graditev oz. adaptacijo stanovanjske hiše ali nakup družinskega stanovanja do 4,(KK).(KH). - din. II. PRAVICA DO NAJETJA POSOJILA Posojila po tem razpisu lahko najamejo: - organizacije, ki združujejo del svojih stanovanjskih sredstev pri Ljubljanski banki, temeljni banki Kranj, poslovna enota Jesenice po 13. členu Zakona o- programiranju in financiranju stanovanjske graditve, - delavci, ki združujejo svoje delo in sredstva v organizacijah iz prejšnje alinee. III. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA Organizacija dobi pravico do posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za svoje delavce, če izpolnjujejo naslednje pogoje: da kupuje ali gradi stanovanja v okviru 6bčinskega programa stanovanjske graditve v skladu z odlokom občinske skupščine Jesenice o določitvi stanovanjskega standarda (Ur. vestnik Gorenjske št. 22/73), - da ima sprejet srednjeročni in letni program reševanja stanovanjskih zadev svojih delavcev. janizacije, katerih TOZD ali obrati so na območju drugih občin, sredstva pa Ce znaša poprečni sečni OI) na člana zine v primerjavi s preč. mes. OD v o za obdobje od I.-1978 do 50 * od 51- 75 ? od 76-100', od 101 - 120? nad 120 ? Znaša lastna udeležba v ? od vrednosti standard, družinske stanovanjske hiše najmanj P o z 2 — d. -r. /. 40'r 50 ? 55? 60? Za lastno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevani denar in po banki: 83 " "a P°dIagi nai"en«k<*» varčevanja , Organizacije, »aicnu »"^" »»■ —; ~- sredstva pa združujejo pri Ljubljanski banki, temeljna banka Kranj, poslovna enota Jesenice, lahko dobijo posojilo po določilih tega razpisa tudi za nakup stanovanj na območju kjer je sedež TOZD ali ob- rata. Delavci navedeni v 2. alinei II. točke tega razpisa, ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobijo za n.lr..n snovanja ali zgraditev oz. adaptacijo stanovanjske hiše poso- bodo funk- ujm au iiiioju---------- nakup stanovanja ali zgraditev oz. jiio, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da kupujejo stanovanje, gradijo oz. adaptirajo stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda, - da so kreditno sposobni. Prosilci za posojilo, ki bo uporabljeno za gradnjo stanovanjske hiše pa morajo izpolnjevati Se naslednje pogoje: - stanovanjska hiša mora biti že zgrajena do III. gradbene laze oziroma do I. gradbene faze, če gradijo montažno stanovanjsko hišo \ - stanovanjsko hišo morajo usposobiti za vselitev najkasneje v roku j 14 mesecev po dodelitvi kredita, če zasedajo družbeno stano /^»ojila za adaptacijo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj / 'odobrena le tistim prosilcem, ki bodo z adaptacijo dosegli boljšo Jonalno razporeditev in povečanje števila stanovanjskih prostorov ali zboljsali stanovanjske razmere z uvedbo ali modernizacijo sanitarij in ■ogrevalne opreme. Posojilo za gradnjo oz. adaptacijo stanovanjske hiše se lahko odobri tudi tistim delavcem, ki gradijo ali adaptirajo svoje stanovanjske hiše »zven občine Jesenice in to v kraju z urejenimi pogoji dnevnega prevo-a na delo in z dela, vendar se morajo v tem primeru zavezati, da bodo takoj v celoti vrnili preostali del neodplačanega posojila, če pridobijo lastnost delavca v drugi organizaciji izven občine.Jesenice IV. LASTNA UDELEŽBA Pri nakupu ali gradnji najemnih stanovanj, gradnji ali adaptaciji stanovanjske hiše ali stanovanja mora posojilojemalec sodelovati z lastno udeležbo. L Organizacija, katere poprečni osebni dohodek na zaposlenega za redni delovni čas je enak ali nižji poprečnemu osebnemu dohodku v občini za obdobje I.-IV. 1978, mora sodelovati z lastno udeležbo 50 % zneska potrebnega za investicijo. Vse ostale organizacije, katerih poprečni osebni dohodek na zaposlenega za redni delovni čas znaša več kot poprečni dohodek v občini za obdobje I.-IV. 1978, morajo sodelovati z lastno udeležbo Ce poprečni OD organizacije za redni del. čas presega poprečni OD za redni del. čas v občini za Znaša lastna udeležba organizacije do 10? od 11 - 20 od 21 -30? nad 30 '* 60 65 70 Za lastno udeležbo se šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija v banki na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, s katerimi organi zacija samostojno razpolaga. Znesek posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup lastniškega sta-nnvania m potrebna lastna udeležba, izražena v odstotku od cene standardnega stanovanja, sta razvidna iz. naslednje tabele: poprečni mena člana dni primerjavi s po - irT, OD v občini SoS"Wl-lVT» Ce znaša sečni OD zine v P i x t S =' x -e — -c-c S - _x 7. »C* aj ...v,.._-»»?, Znaša lastna 2- Bo udeležba v '< od cene stand. stan. najmanj 0 "E "S ~ ~ * -i-11 2'« do 50 ? od 51 -75 f od 76-1 <*>'', od 101-!*>'* nad 120 1 m ;« 40 45 ' 50 ' 38 '« 25 ? 20 'r ir,', Ki? V POSOJILNI POGOJI a) Odplačilna doba Najdaljša odplačilna doba za posojilo znaša 20 let. 1. Odplačilna doba za posojila, katera najamejo organizacije za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, je diferencirana in odvisna od ekonomskih možnosti in znaša za organizacije, katerih poprečni osebni dohodek na zaposlenega za obdobje 1. —IV. 1978 - je enak ali manjši od poprečnega OD v občini 20 let - do 10 ? večji od poprečnega OD v občini 18 let - do 20 % večji od poprečnega OD v občini 16 let - do 30? večji od poprečnega OD v občini 14 let - nad 30 ? večji od poprečnega OD v občini 12 let. 2. Odplačilna doba za posojilo, katerega najame delavec za nakup lastniškega stanovanja ali gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše znaša 20 let, če ima delavec poprečni ali nižji osebni dohodek na zaposlenega v občini za obdobje I. —I V./1978. Odplačilna doba se skrajšuje, če presega delavčev poprečni OD poprečje OD na zaposlenega v občini po naslednji tabeli: - do 10 ? 19 let - od 11-20? 18 let - od 21-30? 17 let - od 31-40? 16 let - od 41-50? 15 let - nad 50? 14 let Mesečna anuiteta od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarinah. Skupna obremenitev posojilojemalca po zaprošenem posojilu in po že odobrenih posojilih ne sme presegati 1/3 mesečnega dohodka prosilca. b) Obrestna mera Obrestna mera za odobrena posojila organizacijam in delavcem znaša 4 ?. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja posojila se poveča obrestna mera za neodplačani del posojila za 2 ?. VII DOKUMENTACIJA Udeleženci razpisa morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih, ki jih prosilci dobijo v Ljubljanski banki, temeljna banka Kranj, enota Jesenice, predložiti še: a) Organizacije združenega dela - predpogodbo ali dokončno rezervacijo o nakupu najemnih stanovanj pri proizvajalcu, z navedbo števila stanovanj, ki jih kupuje, neto stanovanjsko površino in skupno predračunsko vrednost za kupljena stanovanja. Predpogodba ali rezervacija morata obvezno vsebovati dokončni rok za sklenitev kupoprodajne pogodbe, najkasneje pa v roku 30 dni po prejemu sklepa Samoupravne stanovanjske skupnosti Jesenice o odobritvi posojila. - sklep s katerim pristojni organ samoupravljanja organizacije dovoljuje najem posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (z opisom stanovanj) zagotovljena sredstva za plačilo lastne udeležbe in sredstva za odplačevanje posojila. - srednjeročni program za reševanje stanovanjskih zadev svojih delavcev za obdobje 1976— 1980, - izračun poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za redni delovni čas za obdobje L—IV./197«. - načrt sredstev sklada skupne porabe za leto 1978 h) Delavci v Za nakup stanovanja v etažni lastnini - Izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o njegovem poprečnem mesečnem OI) za obdobje L—IV./ 1978 in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnega dohodka iz navedbo stanja posojil) in enako potrdilo organizacije pri kateri je zaposlen prosilcev zakonec. - potrdilo prijavnega urada o številu njegove družine in izjavo delavca, koliko članov družine bo vseljeno v kupljeno stanovanje, - kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup stanovanja v etažni lastnini z navedbo objekta v katerem kupuje stanovanje in podatki o stanovanju, - fotokopije varčevalnih pogodb, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in na varčevanje še niso dobili stanovanjskega posojila. - fotokopije posojilnih pogodb za posojila za katera delavec ali člani njegove družine še nimajo upravno izplačanih prepovedi na osebne dohodke. Za graditev ali adaptacijo stanovanjske hiše Delavci, ki gradijo ali adaptirajo individualno stanovanjsko hišo pa morajo poleg dokazil iz L, 4. in 5. alinee, ki velja za delavce, ki L-"pojejo stanovanja v etažni lastnini, predložiti še: potrdilo prijavnega urada o številu njegove družine in izjavo 4 koliko članov družine bo vseljeno v zgrajeno ali adaptirano individualno stanovanjsko hišo, fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše in zemljiškoknjižni izpisek. predračun stroškov po zaključeni III. gradbeni lazi. oz. I. gradbeni lazi za montažne hiše in vire sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše ter opis še nedokončanih del. za adaptacijo stanovanjske hiše pa predračun in vire sredstev ter opis morebitnih že izvedenih adaptacijskih del, izjavo, da bodo v roku 24 mesecev po dodelitvi posojila izpraznili družbeno stanovanje v kolikor zasedajo tako stanovanje, - mnenje organizacije v kateri ima prosilec lastnost delavca, če gradi stanovanjsko hišo izven otrfine Jesenice. Pri vseh prosilcih bo preverjeno dejansko slanje na terenu. Za lastno |ilo, ki ga VI. OSTALE DOLOČBE Vloga za dodelitev posojila je potrebno vložiti v .10 dneh od dneva objave na predpisanem obrazcu s celotno dokumentacijo pri Ljubljanski banki, temeljni banki Kranj, poslovna enota Jesenic«-. Titova 8 I. kjer ude toženci razpisa dobijo podrobnejša pojasnita. Piepozuo prispe ____le vloge se ne bodo obravnavale. " Končni sklep o odobritvi oz. zavrnitvi posojila bo sprejel pristojni or- el ^ Utejeta tudi namensko privarčevani denar 111 po so- ^all stanovanjske skupnosti Jesenice, o izidu razpisa pa bodo obvešče-udelez *> ^ podlagi namenskega varčevanja v banki. m vsi prosilci v roku 30dni po preteku razpisnega roka. Znesek poao}iim, »ko »tanovanjsk. družinsko stanov ki pripada delavcu kadar gradi oz. adaptira družili-i hišo izražen v odstotku ud vrednosti standardne anjske hiš«' I«' razviden iz naslednje tabele Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice SAMOUPRAVNA STANOV AN-iS K A SKUPNOST IKSENICE Na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, objavlja zbor uporabnikov po sklepu 1. seje z dne 20. 6. 1978 naslednji HA Z P 1 S za zbiranje vlog prosilcev za pridobitev stanovanjske pravice v najemnih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, ki bodo dograjena v letu 1979 1. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE SO: a) družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki b) starejši občani in delovno nesposobni občani (invalidi I. kategorije) c) mlade družine d) samohranilci. 2. POGOJI, KATERE MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI, SO: — da prosilec nima stanovanja, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, da prosilec, njegov zakonec ali njuni starši niso lastniki ustreznega stanovanja oz. stanovanjske hiše s praznimi stanovanjskimi prostori primernimi za vselitev, — da ima prosilec stalno prebivališče na območju oličine Jesenice: začasno prijavljeni prosilec pa samo v primeru, če iz objektivnih razlogov ni mogel prijaviti stalnega prebivališča in pod pogojem, da v kraju sedanjega stalnega prebivališča ali v drugem kraju izven občine Jesenice ne gradi stanovanjske hiše, — da prosilec ne stanuje v stanovanju iz katerega se je predhodno izselil upravičenec, reševan po prednostni listi za družbeno pomoč, razen v primerih, če živi v stanovanju iz katerega se je predhodno izselil upravičenec zaradi premajhne površine glede na število družinskih članov, — da prosilec ali njegov družinski član ni neupravičeno nezaposlen. a) Družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki morajo izpolnjevati še pogoj: - da skupni dohodek upravičenca in članov njegovega gospodinjstva ne presega na člana gospodinjstva mesečno 40 ? poprečnega neto OD na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, t.j. 1.937,60 din. Za družinske člane upravičenca z nizkimi osebnimi dohodki štejejo: zakonec, otroci, starši upravičenca in starši zakonca ter osebe, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu, pa skupaj z njim stanujejo. b) Starejši občani morajo izpolnjevati se naslednje pogoje: - da ni nobeden od zakoncev mlajši od 55 let, razen aktivnih udeležencev NOV (priznana dvojna delovna doba). Za družinskega člana starejših občanov šteje zakonec upravičenca ter tisti otroci, ki se zaradi bolezni, invalidnosti ali drugih utemeljenih vzrokov ne morejo usposobita za samostojno ^življenje in delo. Delovno nesposobni občani (invalidi I. kategorije) Za družinske člane delovno nesposobnih občanov štejejo: zakonec, otroci, starši upravičenca in starši zakonca ter osebe, ki jih je upravičenec dolžan vzdrževati po zakonu, pa skupaj z njim stanujejo. c) Mlade družine morajo izpolnjevati se naslednje pogoje: - da nihče od zakoncev ni starejši od 30 let - da nihče od zakoncev nima več kot 14 let delovne dobe - da od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot sedem let. Za družinske člane upravičenca mlade družine štejejo samo zakonec in njuni otroci. Mlada družina se ne more prijaviti v kategorijo družin in občanov z nizkimi osebnimi dohodki, razen v izjemnih primerih (trajna bolezen in invalidnost, večje število družinskih čla-» nov in podobno). d) Samohranilci morajo izpolnjevati se naslednji pogoj: - da so edini hranilci otrok upravičeni do posebnega dodatka k otroškemu dodatku, Za družinske člane samohranilca štejejo le otroci, katerih edini hranilec je prosilec stanovanja. DOKAZILA, KI JIH MORAJO DOSTAVITI PROSILCI: — potrdilo o številu članov družine — gospodinjstva in od kdaj je prosilec stalno prijavljen na območju občine Jesenice (prijavni urad), — potrdila o dohodkih vseh družinskih članov za prvo četrtletje leta 1978 (izplačevalci dohodka: OZD. >druge organizacije in skupnosti, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja), — potrdilo o premoženjskem stanju družine oz. o dohodku od tega premoženja (davčna uprava), ,— zemljiško knjižni izpisek v tistih primerih prosilcev, katerih starši so lastniki stanovanjske hiše. Družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki dostavijo se: — pismeno pojasnilo o vzroku nezaposlenosti odraslih družinskih članov v primerih tistih prosilcev, pri katerih zakonec ali drug družinski član ni zaposlen. Delovno nespesobni občani dostavijo se: — odločbo o invalidnosti I. kategorije. Mlade družine dostavijo se: — overjen prepis ali fotokopijo poročnega lista — dokazilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki za gradnjo lastne stanovanjske hiše vseljive v roku petih let ter gradbeno dovoljenje ali — garancijsko izjavo OZD ali druge organizacije, da bo skupno z upravičencem ali sama rešila njegovo stanovanjsko vprašanje v roku S let. Upravičenci — štipendisti: — predložijo potrdilo štipendit o rja, s katerim se le-ta zavezuje, da bo najkasneje v petih letih rešil stanovanjski problem prosilca. Samohranilci dostavijo Ae: — dokazilo o upravičenosti do posebnega dodatka k otroškemu dodatku. POSTOPEK ZA VLOŽITEV VLOGE ZA PRIDOBITEV STANOVANJ8KE PRAVICE: Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico do stanovanja zgrajenega ■ sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, vloži vlogo na posebnem obrazcu, ki ga dobi pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jev»nice na Jesenicah. C. maršala Tita 65. Izpolnjen obrazec z vsemi zahtevanimi dokazili o upravičenosti, mora dostaviti v razpisnem roku na omenjeni naslov, kjer dobi tudi vsa dodatna pojasnila. Prijave z vso potrebno dokumentacijo lahko vložijo tudi OZD in druge organizacije ter skupnosti za svoje delavce. Obrazec garancijske izjave za rešitev stanovanjskega vprašanja v roku petih let (mlade družine, štipendisti) vsebuje enotno besedilo in ga interesenti dvignejo na omenjenem naslovu. Prosilci, ki so vloge vložili pred objavo tega razpisa, morajo dvigniti predpisane obrazce in jih izpolnjene skupaj z zahtevanimi dokazili dostaviti v določenem roku na omenjeni naslov. Prosilci, ki so bili v letu 1977 že uvrščeni na prednostno listo, njihovo stanovanjsko vprašanje pa še ni bilo ustrezno rešeno, dostavijo samo nova potrdila u dohodku vseh družinskih članov za prvo četrtletje leta 1JI7M. Ze uvrščeni prosilci v prednostno listo za leto 1977 in vsi tisti, ki bodo svoje dokumentirane prijave vložili v razpisnem roku so dolžin samoupravni stanovanjski skupnosti javiti vsako spremembo, ki vpliva na pravico uvrstitve v prednostno listo do trenutka, ko bo njihovo stanovanjsko vprašanje rešeno. RAZPISNI ROK: Ta razpis velja 30 dni od dneva objave Vloge, ki bodo prispele izven omenjenega roka ne bodo upoštevane pri sestavi prednostne liste za leto 1978- 1979 temveč šele pri naslednjem razpisu. 3. O LAS 20. stran / - Zlata lenta WW v Brnu za Almiro Na nedavno končanem Brnskem sejmu je prejela radovljiška Al mira Zlato lento, priznanje za najboljši razstavljen model. S tem priznanje n se ponaša tridelni komplet iz fine mehke volnene preje, sestavljen iz karirastega krila, enobarvne srajce in šala ob-š i tega z usnjem Brnski sejem je bil prvič organiziran v letu 1970 z namenom, da omogoči razvoj čehoslo-vaški modi m se poveže tudi z modnimi ustvarjalci iz ostalih socialističnih dežel Na letošnjem sejmu so sodelovale poleg Jugoslavije še Poljska, Čehoslova-ška, Madžarska, DR Nemčija in Sovjetska zveza Alminno trikotažo poznajo na Čehos/ova-škem že od leta 1960, zadnja leta pa se izvoz v to deželo še povečuje Viator TOZD Tovorni promet Jesenice objavlja prosta dela in naloge finančnega knjigovodje pod naslednjimi pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri / 2 letnima oziroma l letu delovnih i/kiiM'ii| na podobnih delih Kot posebni pogoj se dolot i 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo ponudbo z dokazili o izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah v 8 dneh od dneva objave na naslov: Viator TOZD Tovorni promet »Jesenice, Titova 67. i— zavarovalna v$s/ skupnost triglav CORFNJSKA OBMOČNA SKUPNOST Krant Posredujemo prodajo k a ram bol i ranega osebnega avtomobila VW PASSAT - L leto izdelave 1974, s 63.000 prevoženimi km. Začetna cena 35.000 din. Ogled poškodovanega vozila je možen na dan prodaje 5. julija 1978 od 8. do 12. ure pri Zavarovalni skupnosti Triglav, območna Oorenjska skupnost Kranj. Pismene ponudbe /. 10-odstot nim pologom od začetne cene sprejemamo do srede, ."». julija 1978. do 12. ure. Zavarovalna skupnost Triglav GOS Kranj Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Skupščine občine Jesenice razpisuje prosta dela in opravila direktorja Vzgojno-izobraževalnega zavoda Jesenice Razpisni pogoji: Poleg splošnih pogojev za sprejem na prosta dela in opravila morajo kandidati izpolnjevati: - pogoje z;i ravnatelja osnovne šole oziroma pogoje za ravnatelja ene od združenih vzgojno-izobraževalnih organizacij, združenih v Vzgojno-izobraževalni zavod Jesenice, po določilih zakona in - imeti moralnopolitične kvalitete ter organizacijske sposobnosti za vodenje m usmerjanje pedagoškega dela. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Skupščine občine Jesenice v 15 dneh po objavi razpisa. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kranju vabi k sodelovanju sodelavca za opravljanje del in opravil vodje pisarne — blagajnika Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — dobro obvladanje splošno pisarniškega in blagajniškega poslovanja. — dobro obvladanje dela s pisalnim strojem in drugimi tehničnimi pripomočki. — popolna srednješolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri z najmanj 2 leti opisanih delovnih izkušenj ali — administrativna šola s 5 letnimi opisanimi delovnimi izkušnjami — moralnopolitična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju formalnih pogojev v 8. dneh od objave razglasa na naslov: Družbeni pravobranilec samoupravljanja Kranj, Moda Pijade 2. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Nastop dela takoj. TROJI (/) (J < v- O cc ui > < cc o. < z Ui z _J s UJ O > 1 UJ r- •co ž O 1 u. UJ -J UJ r- ui _i 2 CC p z uJ u UJ C/) z o u. UJ _J n Dan Iskre OBISCN r < >l>is< it« i a/stav • t \ njih l<>\ itt*lš<'\ ' Ha/sta\ ii i« |niv|;i \ I laKega Kradu! KA/S I AVC7! rffl lik.»v I K i sk 1*4' bol |rl( PRED DESETIMI l Kil . Mat ni prct udov n občutek, da mi »inn se pivu .k m novi iIcm! I« l i.dk.n srečali' Ali iii i \ sakelli I -k i .1-11 žlahten puno*, ki si razcveti prav ob l.lkMIlIl to\.ltl«-klll -M(,lll|ll>. ko -m' \ prijetni družin in dobn volji ozremo na |)iehojeno pni In i.i preboieiii piti |l' ll-IIUIIO lllllglll II.I Dragi Hodjplitvci! Zaceli sum \ Meh krajine, v prtjaztieni Settarti, \ sem i hr«-/ovega gaia in - lemi našimi sre«'aii|i prekii. anh pi n«-kos naš«- drage Slovenije Naša srečanju smo na predUlg Ukinit mganiz.n jji Zvezi biuicv združili s prnznov.i njem I julija dnevu bonu. kajti leniilji nas«- ilck I kmikIo-i 11 ie -o pn ložili \ pari izaiisk ih i .nIi«mtt-l.i v m cnh \ \saki-ui kram smo začutili |)ob-g prijaznega s|irc|eiiia in pripnd nosii Iskri tudi vse U-poh- m /na« il nosu listi-gii kralju Skromni začetki naftih i o v i b srečanj so prerasli \ mogočne lovanske ni kulturne iiilesta« i|e m prav je, da si oh priliki prikličemo v spomin \s« scdani« pnndiii-lie m kraje m << Minu leioMni«mu oi^ani/.itoi pi. '»no novemu m vzkliknemo ♦S'* Um Uilluga leta'.. INDUSTRIJA SIROKOPOTROSNIH IZDELKOV V starodavni Škofji Loki je Medel sodobne delovne organizacije - Industrije sirokopotrasnih izdelkov, Sestavljena je iz Sedmih temeljnih organizacij »druženega delu. razpo-n lenih večinoma pw zahodni Sloveniji Seal izmed njih je proi/vod-nih in ena prodajna organizacija, tirno delavcev. ki s«i v preteklem letu ustvarili I.I milijarde dohodka, je ««poštenih » naslednjih lemtljnUl in-ganizai ijah Klcktromotorji Železniki. Radijski sprejemniki Se/nnu, Antene Vrhnika. GOSDO-d.niski aparati Keleče.TV Pržanj. Montaža rh-k t romotorje v Idrija i m Prodaja Ljubljana. Proizvodni Sh«ma okolic« SkolJ« Loko • parkirnimi prostori program obsega vrsto izdelkov šire-ke potrošnje - od elektromotorje*, električnih gospodinjskih aparata (štedilniki, električni in plinsk/ halniki, kaloriferji, ventilatorji. salniki, kavni mlinčki itn.), plinskih oljnih in električnih peči, brivnikov pa do televizijskih in radijskih sprejemnikov, anten, transformatorjev stabilizatorjev, gramofonov in ojačevalnikov. Čeprav je večina tek izdelkov namenjena domačemu trgu. so nekatere temeljne organizacij pomembni izvozniki ter uspešne a delujejo s tujimi partnerji. Prikaz uporabnosti Iskrinega proizvodnega programa v Škotji Loki bo naslednje dni: V petek, JO. junija, od Ih tfai 19. ure v soboto. I. julija, od 7. do IL aat ročnih orodij, v prodajalni Merkur — Kašinan . malih gospodinjskih aparatov, v prodajalni Nama brivnikov, v prodajali}i Merkur - a v tobusna postaja m.i tel lo • L ta Dan Iskre 21. stran O L, A 8 egp Delavski svet Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka ponovno objavlja javni razpis za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. individualnega poslovodnega organa — direktorja delovne organizacije ki mora imeti: visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali grafične smeri, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 2. vodje tehničnega sektorja ki mora imeti: visoko ali višjo izobrazbo grafične ali strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ter da so moralno.in politično neoporečni. Pismene prijave, opremljene z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Embalažno grafično podjetje Kidričeva c. 82, Škofja Loka, v zaprti kuverti s pripisom: »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo izbrani za 4 leta. O izbiri kandidata bodo udeleženci razpisa obveščeni v H dneh po izbiri kandidata. Kmetijsko živilski kombinat Kran j v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge: TOZD Klavnica Kranj 1. poslovodje v poslovalnici v Mengšu 2. sekača — prodajalca (3 delavci) TOZD Oljarica Britof 3. vzdrževalna dela elektronapra v in inštalacij 4. opravljanje kemičnih analiz 5. opravljanje del v rafinaciji 6. točenje ročk (2 delavca) 7. opravljanje del na transportu TOZD Komercialni servis Kranj 8. prevzem, vzdrževanje in izdaja blaga v DE Konsignacija (nadomeščanje delavca, ki je na odsluženju vojaškega roka, približno 15 mesecev) Poleg splošnih se zahtevajo za opravljanje navedenih del in nalog tudi naslednji posebni pogoji: pod 1.: VK mesar ali poslovodja, prodajalec mesa nh K\ mesar. I roma 2 leti delovnih izkušenj pri podobnem delu pod 2.: K V mesar splošnega tipaoziroma mesar - prodajalec pod 3.*: KV električar z znanjem avtomatike, delovne izkušnji enakem ali podobnem delu zaželene pod 4 * kemijski tehnik, delovne izkušnje na enakem " c|e|u /aželene. delo poteka v dveh izmenah pod 5.: dokončana osemletka, odslužen vojaški rok. treh izmenah pod 6.: dokončana osemletka, delo poteka v dveh izmenah pod 7.*: priučen transportni delaven- ali iiepriučeii delavec / odsluže nim vojaškim rokom pod 8.: K V mehanik kmetijskih strojev. I leto delov nih izkušenj Vsa dela in naloge, razen |>od H. se objavljajo za nedoločen ras s po ukusnim delom 1 do :i mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in oDisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju K2K Kranj, Cesta JLA 2, v 16 dneh od objave. ožina ah podobnem delu poteka v OBČINSKA SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTKKKSN A SK l PN<)ST (OSKLS) Škofja Loka objavlja dela in naloge strokovnega sodelavca Pogoji: — visoka, višja ali srednja izobrazba upravne, gradbene ali ekonomske smeri — prednost ima kandidat, ki je družbenopolitično aktiven — nastop dela I. septembra 1978. Stanovanja ni. Nagrajevanje po delu. Pismene ponudbe sprejema OSKIS Škofja Loka 30 dni po objavi. Informacije se dobe po telefonu 60-473. Podjetje Loka — Škofja Loka TOZD Jelen -gostinstvo Kranj, vabi k sodelovanju natakarje za strežbo na »dnevu Planike«, ki bo v soboto, 29. julija 1978, na Gorenjskem sejmu v Kranju. Prijave sprejema uprava TOZD -Jelen — gostinstvo Kranj do J"), julija 1978. Galerija Bled prireja v petek, 30. junija, ob 20. uri v Grand hotelu Toplice na Bledu razstavo olj in risb akademskega slikarja Barda I ucundusa Surovina Maribor TOZD Ljubljana — Ljubljana — Cesta dveh cesarjev 370 razpisuje prosta delovna mesta /a opravljanje tlel in nah »u 1. pomočnika poslovodje poslovne enote Kranj Pogoj: kvalificirati delavec litovske stroke. kovinsko tehnične smeri 2. administratorja poslovne enote Kranj Pogoj: administrativna š< it,I Pismene prij«."«* sprejema 15 dni od objave - kadrovska služba Surovine TOZD Ljubljana. Ljubljana. Cesta dveh cesarjev 370. KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA PRI SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ RAZPISUJE prosta opravila in naloge L VODJE SLUŽBE ZA SPLOŠNE AKTE v oddelku za upravnopravne zadeve Pogoji: — visoka strokovna izobrazba pravne smeri — 4 leta delovnih izkušenj — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE I v oddelku za upravnopravne zadeve Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj — moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost J ŠEFA KRAJEVNEGA URADA GORICE v oddelku za skupne službe Pogoji: — srednja strokovna izobrazba upravno-administra-tivne ali ekonomske smeri ali gimnazijski maturant — 1 leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — moralnopolitična neoporečnost 4. PISARNIŠKE MOCl - STROJEPISCA v oddelku za ljudsko obrambo Pogoji: — nepopolna srednja strokovna izobrazba uporavno-administrativne smeri — najmanj šest mesecev delovnih izkušenj — izpolnjevanje posebnih pogojev za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe (odlok IS, Ur. list SRSšt. H/70) — 2 meseca poskusnega dela 5. PRIPRAVNIKA — z višjo izobrazbo organizacijske, upravne ali pravne smeri — moralnopolitična neoporečnost H. PRIPRAVNIKA — z visoko izobrazbo pravne smeri — moralnopolitična neoporečnost Za vsa razpisana opravila in naloge je delovno razmerje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo, le pod 5. in H. točko je delovno razmerje za določen čas — za čas trajanja pripravniške dobe. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. DO ELIM Jesenice Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. štirih monterjev ogrevalnih naprav Pogoj: poklicna šola za monterje ogrevalnih naprav in eno do tri leta delovnih izkušenj 2. dveh ključavničarjev Pogoj: poklicna šola kovinarske stroke in eno do tri leta delovnih izkušenj 3. dveh pomožnih delavcev za opravljanje nezahtevnih ključavničarskih del v urejenih prostorih Pogoj: osemletka in 4 mesece delovnih izkušenj 4. ene delavke v kantini za razdeljevanje toplega in hladnega obroka Pogoj: osemletka in 4 mestne delovnih izkušenj Za vsa dela je določeno poskusno delo. ki traja J mesece. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom razen peni toč. 4, kjer se delo združuje s polovičnim delovnim rasom. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Klim Jesenice, Hrušica 72 c, Jesenice v 15 dneh od objave. Dijaški dom Kranj tn dela in m razpisuje prosta dela in naloge: vzgojitelja za določen čas (porodniški dopust) Pogoj: višja ali visoka izobrazba pedagoške si ueri; kuharia — vodjo izmene za nedoločen čas Pogoj: kvalificiran kuhar, 1 len d.-lovmh izkušenj: nudimo samsko sobo pomočnika kuharju za nedoločen čas Pogoj: po/kvalifikacija, I lelo delovnih izkušeni; čistilke za nedoločen čas Nastop delu za vse delavce je L september 1978. Pismene fuiJHvv sprejemamo II dni od objave. Cesta JLA 6 * I nebotičnik PROJEKTIVNO P 0 D J E T J KRAJ Izdeluje* načrt« /a vse vrste visokih in ni/kih gradenj. Razpolaga / načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure /a stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 1 "». do 17. ure. Iskra Industrija širokopotrosnih izdelkov Škofja Loka, Titov trg 3 a Izvršni odbor delavskega sveta Delovne skupnosti skupnih služb Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: tajnice direktorja finančno-računovodskega področja pogoji, sretnija ekonomska <>*ooma. sredn/a oprav no-administrativna sol« poznavanji administrativno-tehničnih opravil in ,i leta ()79 Prodam športno KOLO na 5 prestav. Uršič, Brade 15, Škofja Loka 5080 Ugodno prodam nov KMEČKI MLIN na kamne. Zabret Angela, Topole 31, Mengeš 508I Prodam novo litoželezno BANJO in nov ŠTEDILNIK - elektrika, plin. Ručigajeva 17, Kranj 5082 Prodam KRAVO tik pred teht-vijo. Strahinj 63 5083 Prodam H tednov stare PRAŠIČKE in 2 PRAŠIČA, težka do 80 kg. Glinje št. 7, Balantič 5084 Prodam mlado KRAVO s teletom. Zg. Bela 57, Preddvor 5085 Prodam BARVNI TELEVIZOR Schauh Lorenz, ekran 51, v garan ciji, star S mesecev. Kranj, UI. Gorenjskega odreda 14, stanovanje 10 Prodam TELICO simentalko. brejo v 9. mesecu. Tenetiše 52 5087 Prodam KRAVO s teletom. Tupa-ličešt. 1, Preddvor 5088 800 kg 7 let starega GAŠENEGA OBLETNICA V nepopisni bolečini je 28. junija minilo žalostno leto od kar nam je kruta usoda za vedno iztrgala našega nadvse ljubega in nikoli pozabljenega moža in očeta Janeza Pintarja Ugasnila je luč življenja ter z njo bodočnost in načrti. Zares boleča je misel na to, da te ne bo nikoli več med nami. Oh kako prazen je zdaj naš dom, vse hrepeni in žaluje po tebi, a tebe rti. Vedno nam boš ostal v spominu in tista skupna leta, ki so bila tako kratka. Iskrena hvala vsem, ki kadarkoli obiščete njegov mnogo prerani grob, mu prinesete cvetje, in prižgete svečko ter vsem, ki ste ohranili spomin nanj v svojih srcih. Neutolažljiva v globoki žalosti žena z otroki Martin j vrh, 28. junija 1978 Za vedno smo izgubili, kar srčno smo ljubili! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. babice, prababice, sestre in tete Cecilije Raztresen vdove VVeisseisen se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno smo hvaležni dr. Miranu Žgajnarju, sosedom, ZB Bela. kolektivom Kokre Kranj. Industrije bombažnih izdelkov Kranj in Gorenjskih oblačil Kranj. Hvala duhovščini za spremstvo in pogrebni obred. Vsi njeni' Zg. Bela, Sp. Bela. Trstenik. Tupaliče, Preddvor, Mesnica. < rorenja Sava ZAHVALA Ob nenadni in prerani izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata, tasta in strica Lojzeta Rozmana se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Janezu Hajžlju, zdravstvenemu osebju intenziv. odd. bolnice Golnik, gasilskim društvom, zvezi borcev, SZDL, obema govornikoma za poslovilne besede, vsem sosedom in stanovalcem Galetovc ttl ter pevcem in pihalnemu orkestru. Vsi njegov 1' Sr. Bit n je, Kokrica ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre /late mame, tele, babico in prababic« Frančiške Uranič roj. Grošelj se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem 111 znancem, ki so /. nami sočustvovali v teh težkih dneh, pomagali m jo spremili na njeno zadnjo pot Iskrena hvala vaem za »redno mnogo*podarj>nega cvetja. Posebno hvala Pavli Lisilnik, sosedi Mariji Vrhar, društvu Upokojencev In č. g. župniku 1/. Šenčur,., /;, lep pogrebni obred Žalujoče hčerke Tončka, Kcgina. Francka in vsi njeni. Sr. vas, Šenčur, Kranj-Sirazišče. St Polet pri Novi Gorici, London, Jesenke APNA in 300kom. BETONSKIH ZIDAKOV prodam. Nečimer Hinko, Preddvor 145, Francariia 5089 Prodam CEMENTNE VEREJE za vrtno ograjo. Voglje 95 5090 Prodam 4 KRAVE; 2 simentalki, 2 frizijki. Kalan, Zapoge 11, Vodice 5091 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK Ogled v popoldanskem času. Sluga Jana, Partizanska 0, Škofja Loka 5092 Prodam nekaj GNOJA. Tupaliče 11, Preddvor " 5093 Prodam TRAKTORSKI OBRAČALNIK. Klinar Franc. Zabrezni-ca 39, Žirovnica 5094 Prodam zelo dobro ohranjeno KOSILNICO Bertolini. Gole, Višel-nica 15, Zg. ( rOfje 5095 Prodam novo PRIKOLICO nosilnost. 800 kg in ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika, /a >">(K) din. Biček, Mošnje 26 5096 Dobro ohranjeno SPALNICO poceni prodam. Dragan, Nova vas 23 a, Radovljica 5097 Prodam PUJSKE. 25 kg težke. So-klič. Selo 22, Bled 5098 Prodam nove kasete ANGLEŠČINA 2000 S. Janez Rozman, Triglavska 20, Bled 5099 Prodam mlado KRAVO s teletom ali zamenjam za BIKA. Sp. Bela 12 Preddvor Prodam KRAVO s teličkom ali brez. Habjan, Breznica 11, Škofja Loka 5150 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE domače izdelave in črnobel TELEVIZOR RR Niš. Hlebce l/a 5151 Prodam mlado KRAVO z mlekom in 6 tednov starega BIKCA za rejo. Ljubljanska 22, Radovljica 5152 Prodam mlado težko KRAVO, čistokrvno simentalko. brejo v 6. mesecu, še 12 1 mleka na dan. Močnik, Medvode 83, pri elektrarni 5153 Prodam BANKINE. PUNTE in PLOHE. Naklo 54 5154 Ugodno prodam KUHINJO Mar Učencem 8. razredov Osnovne šole Staneta Žagarja Upnica se zahvaljujemo za obiske in podarjeno cvetje na grobu pokojnega Klemena Škvorca ()('•(•. mama, sestra in brat les in črnobel TELFVIZOR Panorama. Žonta Martin, Moša Pijade 6 Kranj 5^ Prodam dobro KOZO. Loka 88. Tržič 5156 Prodam 20 kg težke PUJSKE Tavčar, Vrba 31, Žirovnica 5157 Prodam termoakumulaciisko PEC 3 KVV. Teran Jože, Cešnjevek 34 5158 Prodam novo PUŠKO hamerles, znamke Zastava, kal. 12,12 Cena 400.000 S din. Perat Oton, Radovljica, Gradnikova 123, tel. 75-268 popoldan 5159 Prodam 6 tedov stare PRAŠIČKE. Podreča 4 sigo Prodam 2ETNO NAPRAVO za BCS. Poženk 3, Cerklje 5161 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Likozar, Cerklje 51 5ifr? Prodam KOSILNICO BCS z vo^ zičkom, dobro ohranjeno. Maček. Adergas 28, Cerklje 5153 Prodam 2 PRAŠIČA, po 70 kz težka. Cerklje 33 5154 Prodam KRAVO za zakol, ima še 5 1 mleka dnevno. Cerklje 52 5165 Prodam dobro ohranjen MARATON za BCS. Cerklje 26 5166 Prodam KRAVO teletom. Voglje 56, p: Šenčur 5157 ŠOTOR nemški, za 4 do 5 oseb in MOTORNO KOLO T 12, oboje v odličnem stanju, poceni prodam Zi Brnik 118 52o; Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Tasič, Kidričeva 32. Kranj 520* Prodam čistokrvnega NEMŠKEGA OVČARJA brez rodovnika, sta rega 5 mesecev. Sr. vas 79, Šenčur 5209 ^i?ir^aAmv/2!X)0kg BETONSKEGA ŽELEZA. Vrbnje 10, Radovljica Ugodno prodam rabljena VRATA in OKNA. Naslov v oglasnem oddelku ^ijg Ugodno prodam BETONSKO ZELENO 8 in 10 mm. Šifrer. Zabnica I Ugodno prodam ŠOTOR za 4 ose be. Bohinc Janez, Partizanska 44. Škofja Loka, tel. 61-558 Prodam PŠENICO. Praproti« po- lica 22, Cerklje Prodam BETONSKO ŽELEZO 0 8 10 in 12 mm. Cena kg 7,50 din. Tel -2pba L- Prodam skoraj novo HLADU NO SKRINJO LTH 300 1. Tel. 22-364 Prodam .MLADICE, krasil: istrski gonjič odličnega legla, stare -tednov. Gašperšič, Mišače 4 Kamn gorica " ™ Prodani mlado KRAVO bohinjke dobro mlekarico. Benedik P Koprivnik 19, Bohinjska Bistrica MLADE PSE - necistokrv™^ vofundlance ugodno prodam. Bene dičič Jože, Globoko 7, Radovljica 5144 Prodam CEMENT. Erzar Panična polica 4, Cerklje 5145 Prodam ŠOTOR za 3 osebe Frece. Telefon 26-823 514č Sporočamo žalostno vest. da nas je po kratki in mučni bolezni zapustila naša draga mama. stara mama. sestra in teta Nežke Humer roj. Zupan Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 30. junija 1978. ob 17. uri i/pred hiše žalosti na pokopališče v Podbrezje. Žalujoči hčerka Maric« t možem Milanom, sin Dušan z Ančko, vnuka Barbara m Aleš, sestra Krama, bratje Janez, Tone, Jože' ter ostalo sorodstvo Podbrezje, Vižmarje, Tržič. Radovljica, Jesenice, 29. junija 1978 ZAHVALA Ob smrti naše drage imune Cecilije Čimžar „. iskreno zahvaljujemo vsem so rod m Um, sosedom. pnjateljem 111 znancem k. so nam v Ježkih trenutkih kakorkoli pomagal, m Zn iiek i sožalje Najlepša hvala vsem za pok onjeno cvetJe i„ vence lei za spremstvo na njen. zadnji poti. Posebno /»hvalo smo dolžni sodelavcem Iskre TOZD Merilne ............m Triglava in duhovnikom zadremat«, Vsem najlepša hvala* Žalujoči sin Tone z družino. Mali oglas lahko oddaste v naši malooglasni službi v Kranju, Moše Pijadeja 1, sprejemajo jih pa tudi vse poŠte na Gorenjskem. Cena: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 odstotkov popusta Prodam PRALNI STROJ Ignis fo delih. Eržen, Na Plavžu 3, Železniki 5147 Ugodno prodam komplet SPAL-•VICO. Lapanja Jure, Partizanska j fl,Škofja Loka, telefon 60-386 5148 f Prodam hotaveljski venecjanski \TLAK 47 kv. m. Šolar, C. JLA 48, *L 23-668 5149 Prodam karamboliran VVV 1200 starejši letnik, celega ali po delih. Visoko 71 5168 Prodam FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do januarja 1979. Cerklje št. 77 5169 SIMCO 1000, v voznem stanju, prodam, letnik 67, lahko za rezervne dele. Debevc, Zg. Brnik 55 5170 Prodam ZASTAVO 750 po generalni, letnik 69. Perko Albert, Pod-Ijubelj 95 (gasilski dom) 64290 Tržič 5171 ger, Mandeljčeva 8, Kranj, telefon 22-181 5129 23. stran G PRIREDITVE DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE vam zaščiti kožo pred sončnimi ope-klinann - koza pa postane enakomerno zagorela. Kozm. P. Šinkovec Kranj, Prešernova 19 Bogata izbira bombažnih tkanin za vso poletno garderobo — tudi za naj za h teunejše okuse Informativno prodajni center TEKSTILINDUS v hotelu CREINA ■ KUPIM dobro ohranjeno Kupim dobro ohranjeno ŽENSKO KOLO Ponv. Naslov v oblas- «m oddelku ^,')10° ŠPORTNI VOZIČEK in A(§ŠKO 'POSTELJICO. Telel ^**) popoldne iupim Chicco STOLČEK STAJICO. Ponudbe s ceno na na dov Caviović Metka, 31 divizije 48 Kranj 101 m 5210 VOZILA Prodam dobro ohrmnjen BMVV «02, letnik 1972. Informacije na tel. •»4 22-742 4720 Prodam spredaj karamboliranega ftCKA. Šubic, Hrastje 112. Kranj 5102 Prodam NSU 1200 C. Stevanovič •Vikola, Sorlijeva 9, Kranj 5103 • Prodam NSU 1200 C po delih, motor v dobrem stanju. Logar Marko, PuStal 73, Škofja Loka 5104 Prodam TOMOS 90 elektronik. '"dnik, Brode 14, Škofja Loka 5105 Prodam ZA TAVO 750, letnik 1970, zelo dobro ohranjeno. Ogled vsak 4an v popoldanskem času. Boškovič Blažo, Zg. Bitnje 103, Zabnica 5106 L'godno prodam FIAT 125. Ogled ak dan. Jenko, Sp. Otok 15, Ra- 5107 Opel Prodam ZASTAVO 750 letnik 72, registrirano do maja 79. Aljančič Jožica, Hudo 2, Tržič 5172 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Orehovlje 13, Kranj 5173 Kupim avto ZASTAVA 101, letnik 1977/78, ali GOLF, letnik 1975/76. Kokalj Janez, Srednja vas 4, Golnik 5174 Prodam FIAT 750, letnik 77,, Pel-han Jože, Breznica 37, Žirovnica 5175 Prodam avto R 8, letnik 70, po zelo ugodni ceni. Kropinšek Julka, Strahinj 101 5176 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1972. Žiganja vas 27, Tržič 5177 Prodam karamboliran SEAT 850. Trepše Matija, Spodnji trg 12, Škofja Loka 5178 Prodam BMW 1602, letnik 1972, ohranjen. Šolar Marko, Dražgoše 19, Železniki 5179 Prodam DKVV F 12, registriran do decembra. Bečaj, Novi svet 15, Škofja Loka 5180 Prodam osebni avto SIMCO MA-TRO, letnik 1970. Tušek. Davča 66, Železniki 5181 Prodam zelo dobro ohranjen avto R 4 special. Informacije: sobota od 8. do 18. ure, telefon 75-168, Radovljica 5182 Kupim AVTO na kredit. Telefon 21-101 5183 R 12 november 74, lepo ohranjen, prodam. Informacije vsak dan po 19. uri na tel. 88-464 5184 ŠKODO 1000 MB, vozno, registrirano, z radioaparatom in rezervnimi deli, ugodno prodam. Moše Pijade 3, Kranj, stan. 2, telefon 25-659 5185 Prodam odlično ohranjen R 16. Kranj, C. Kokrškega odreda 42 5186 Prodam Z 101, letnik 1975. Ogled sobota od 15. do 18. ure. Križe 76 — Snakovo 5187 Prodam tovornega SPAČKA, letnik 1967. Kuhar, Sp. Besnita 2 5188 Po zelo ugodni ceni prodam VVV 1200. Telefon 25-334 5189 AMD Cerklje proda FIAT 750. Ogled v nedeljo. 2. 7. 78, od 7. do 9. ure pred društvenim domom. 5190 Konjeniški klub KOMENDA prireja v nedeljo, 2. 7. 1978, ob 14. uri KONJSKE DIRKE na hipodromu v Komendi z izredno pestim sporedom s programom osmih točk. Nastopalo bo ca. 70 tekmovalnih konj, predvsem kasačev. Posebno zanimiva točka bo dvovprega 12 parov kasačev, kar bo nekaj posebnega za ljubitelje konjskega športa. Po dirkah bo prosta ZABAVA s PLESOM. Vabljeni v Komendo! 4631 GASILSKO DRUŠTVO PREDDVOR priredi v soboto PLES »NOC POD STROZlCEM«. v nedeljo pa bodo pionirji društva razvili svoj prapor in prevzeli motorno črpalko, potem pa bo VELIKA VRTNA VESELICA z bogatim SRECOLOVOM in kegljanjem za JARCA. V soboto vas bo zabaval ansambel TRGOVCI, v nedeljo pa SELEKCIJA 5130 GASILSKO DRUŠTVO BESNI-CA bo v nedeljo, 2. julija 1978, ob 15. uri pod pokroviteljstvom KS Besni-ca prevzelo novo motorno brizgalno. Po mimohodu gasilcev, tržiške godbe, nastopu folklore iz Nemilj in recitacijah bo mokra vaja z novim orodjem, nato pa VRTNA VESELICA s SRECOLOVOM in NAGRADNIM KEGLJANJEM. Igral bo ansambel FANTJE SELŠKE DOLINE. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Vabijo gasilci! 5199 GASILSKO DRUŠTVO ZABNICA prireja v nedeljo, 2. julija, VELIKO GASILSKO PRIREDITEV. Ob 14. uri bo zbor gasilskih enot in narodnih noš na vaški cesti pred osnovno šolo v Zabnici. Od tu krene gasilska PARADA, ki jo bo spremljala godba iz Škofje Loke do slavnostnega prostora, ki bo v Zgornji Zabnici pri Miklavžu št. 5. Slovesno bomo izročili namenu: motorno črpalko Rosenbauer, pionirski prapor in vodni rezervoar. Po slovesnosti in kulturnem programu bo VELIKA VRTNA VESELICA z BOGATIM SRECOLOVOM. Igral bo ansambel IVANA RUPARJA in PUŠTALSKI FANTJE. Prireditev je posvečena dnevu borca. Vabijo gasilci! 5200 ŠD GRINTAVEC OLŠEVEK prireja na športnem igrišču v Olšev-ku VRTNO VESELICO v soboto, 1. 7., s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel SELEKCIJA. Bogat SRE-COLOV, KEGLJANJE. Vabljeni! 5201 TVD PARTIZAN LJUBNO vas vabi v nedeljo, 2. julija W78, ob 15. uri na VELIKO VESELICO, ki bo pred društvenim domom. Zabaval vas bo ansambel MURKA s pevci. BOGAT SRECOLOV. kegljanje za 1 t CEMENTA! Vabljeni! 5202 Gostilna NA JAMI v ŠENČURJU pri Zupan Darkotu prireja vsako nedeljo PLES ob 16. uri. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 5203 Ugodno prodam RENAULT 10, GASILSKO"DRUŠTVO MAVCi tnik 68. Šprunk. Komenda 52 5191 CE praznuje v nedeljo, 2. 7 1978, ie Ugodno prodani avto AUSTlN 1300, letnik 1970, in popolnoma novo PRIKOLICO. Lozinšek. Moste 40/e, p. Komenda 5192 Prodam HANOMAG 2 8 t in TRAKTOR Pasuuali s priključki in GUMI VOZ. Tel. 26-154 51fcj IM V. »110 letnik Betonova 52, ::v»ak Prodam BLATNIKE za 'tadet, letnike 1965-J974. Vrtač Mirko, Visoko 114 5108 Prodam karamboliran«) SIMCO jfJ00 LS celo ali po delih. Prodam še «*kai delov od NSU 1200 C in ZASTAVE 750. Ogled popoldni- Sa-Jovic, PredosIje 67 •'1 •" Prodam KOMHl '■'*&, tudi po delih Kokrica tel. 25-543 v popoldanskem asu 5111 Ugodno prodam NSU 1200 C, ie pstriran do marca 1979. Zižmond 'rane, Britof 115, 64000 Kranj 5112 Prodam AMI 8 break, december delil. \etnik 7' r.,o 55 Prodam MOTOR za PEUGEOT 4*4, letnik 69, lahko tudi ostale dele. Ggied pri avtokleparju Pirihu v Pod-Jrezjah. Sakič Anton, 64243 Brezje H. 18 5115 Prodam dobro ohranjeno ZA-AVO 101, letnik 74. Ješetova 37, -ranj, tel. 24-722 5116 AMI « letnik 'godno prodam. - " '*„.,„ o Krunt 5117 tudi na ček. Zg. Brnik 126 Uodno prodam NSU 1200 po de-, &7LFrelih Milan, Brezje ,5 -i. STANOVANJA ■ Iščem STANOVANJE: dvosobno, garsonjero, v radovljiškem okolišu od Brezij do Bleda. Jože Pogačnik, Podna rt 72, tel. dop. 70-131 Otoče 512.1 Katera ženska bi vzela na stanovanje solidnega moškega srednjih let v Kranju ali bližnji okolici. Zaupajte mi in oddajte ponudbe pod šifro Mir 5124 Iščem SOBO, GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Pre zel j. Partizanska 10/e, Kranj 5196 POSESTI ■■■ Prodani PARCELO na Bledu -I )obe, 980 kv. m. Tel. 22-364 5194 Prodam zazidljivo PARCELO na Golniku najboljšemu ponudniku. Tel. 26-154 5105 Prodam GOZDNO PARCELO 0,70 ha v k. o. Smlednik. Nekole Anton. Trboje 24 5121 Prodam 0,50 ha GOZDA na relaciji K ranj — Medvode. Naslov v oglasnem oddelku 5122 ----—j„, «, .. u/o, 70-letnico obstoja. Ob tej priliki bo tudi razvilo pionirski gasilski prapor. Sodeluje godba Veriga iz Lesc, po slavnosti bo VRTNA VESELICA s PLESOM, KEGLJANJEM za OSLIČKA in bogat SRECOLOV. Igra ansambel TRIGLAVSKI KVINTET. Vabljeni! 5204 OBVESTILA LKSPRES čiščenje lapisomov, itisonov. foteljev, kavčev z najnovejšo, v svetu priznano metodu GO-GALA Marko, Kidričeva 38, Kranj. (tei. Senjak 22-059) 5205 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapi-soma. itisona. preprog. Čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVE-NIUM Schaumreiniger v vašem stanovanju hitro in poceni, po vsej Gorenjski — tudi družbeni sektor. Pokličite na telefon 22-043 52t)6 Steklarstvo Hlebš Rudolf vljudno sporoča cenjenim strankam, da bo delavnica od četrtka, 2f». <>.. do 20. 7. zapita zaradi letnega dopusta 5133 i IZGUBLJENU F a^ce^nU'nt^o). Ambr 1971, registriran. Ogled od 18. ure. IlLTLCr*« ">------J . . ■ v,arn avto FIAT 1300, registri Pr^3STRESN0 OPEKO, novo, °_!il7™> Ambrožič Božo, 5118 ) 9 Gorje 42 Hjif()f H Prodam ZASlAvu r]jj Prodam karambolirano ZASTA VCnt &rič Franc. Stefanjs gora 4. 4207 Cerklje Ugodno prodam december 1976' l prevoženih 12.000 ob sobotah po- ZAPOSLITVE MM Za KERAMIČNO OBRT za pošlim DELAVCA za vsa dela z glino. Javite se na naslov: Konjedič Viktor, Šiškovo naselje 11, Kranj 5125 Delo na domu. Raziglanje plastičnih izdelkov, primerno delo tudi /a lažjega invalida. Šifra Raziglanje 5126 Za stalno zaposlim DELAVCA v KOVINSKI stroki v Cirčah. Naslov v oglasnem oddelku 5127 Enkrat tednesko iščem POMOČ v gospodinjstvu. Tel. 23-341 od o. do 14. ure 5128 Potrebujem pomoč človeka s srčno kulturo pri noporetnem invalidu za razgibavanjem hojo dopoldne 2 uri. Vse \ dogovoru Prehber- Izgubila se je dolgodlaka NEMŠKA OVCARKA. Sliši ne ime ŽILA. Najditelja PROSIMO, naj javi tel. 21-565. Križ nar. Valjavceva 31. Kranj 5132 Izgubil sem ŠOP KLJUČEV od Plavža do Alplesa v Železnikih. Najditelja naprošam, da jih odda V vratarnico Alplesa 5197 Izgubil se je PES, resasti JAZBEČAR, pri Puškami v Stražišču. Po- Izdaja ĆP Glaa, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredniitva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči rečun pri SDK v Kranju ttevilka 51600-603-31999 - Telefoni: (lavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju * * A «, ^411-1772. štenega najditelja prosim, naj proti nagradi sporoči Berčič Janezu, Gasilska ul. 18, Stražišče ali tel. 22-339 5198 aaaaaaaaaaatmaaaaaai NAJDENO BOB Lastnik izgubljene brak JAZBE-CARKE naj se oglasi na tel. 41-092 5131 •OSTALO Iščem manjši LOKAL za mirno uslužnostno obrt v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku ali v večernih urah na tel. 61-814 5077 V najem dam zidan PROSTOR, primeren za vsako obrt ali skladišče Naslov v oglasnem oddelku 5134 Obvestilo Obveščamo občane Primskovega, da je ta teden pričel Geodetski zavod SRS po pooblastilu skupščine občine Kranj izvajati mejni ugotovitveni postopek, ugotovitev posestnih mej v naselju Primskovo. Ugotovitev posestne meje je potrebna zato, ker se bo izvršila nova izmera dela k.o. Primskovo z izdelavo novih načrtov v merilu 1:1000. Da bi postopek izvajalcu olajšali, prosimo občane, da že pred prihodom delavcev Geodetskega zavoda zaraščene posestne meje očistijo in jih označijo z lesenimi količki, seveda sporazumno s sosedom. Geodetska uprava Kranj ZIVIL.A Cenjene občane in obiskovalce Bleda obveščamo, da so prodajalne r Center 1 — Ljubljanska 13 Center 2 — Grajska 4 in Delikatesa — Ljubljanska 4 odprte v času sezone v sobotah do 19. ure ter v nedeljah od 8. do 11. ure Priporočamo se za obisk in nakup Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12 objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta prosto delo in naloge računovodje Poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: — ekonomska srednja šola z 2-letnimi delovnimi izkušnjami v finančni stroki — ustrezne moralnopolitične kvalitete Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili ali se osebno zglase na naslov Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg št. 12. Razpis velja 15 dni po objavi. Nastop možen takoj po opravljenem postopku. Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o. TOZD gozdarstvo Bohinj, n.sub.o. Bohinjska Bistrica, Grajska c. 10 TOZD gozdarstvo Bohinj objavlja potrebo za zaposlitev 5 gozdnih delavcev za delo pri gojenju in varstvu gozdov ter poseku in izdelavi drevja za nedoločen čas. i^^J^^£^^S^ ? eno leto delovnih veliko ,!.re£r t k2r,r0ma 1" dreVJa" Gtede "a sprejet, na delo k^U^^^^^TS^ P^'»-m, bodo primeru bodo sprejeti kandidati!? <- . . delovne izkušnje. V tem 20 dni. Kandidat, do 35 let starosti. Poskusno delo traja Posebej obveščamo vse zainteresirane, zlasti na območju Bohinja, da je dnevno organiziran prevoz na delovišča in nazaj z avtobusom in da je delovni čas razporejen na 5 delovnih dni v tednu z 8-urnim delovnikom skozi vse leto. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave v 8 dneh od dneva objave tega oglasa, in sicer na naslov: TOZD gozdarstvo Bohinj, 64264 Bohinjska Bistrica, Grajska c. 10. TURIST OFFICE DA SE REČE! Žirovnica — Bil sem oni dan na križišču v Žirovnici in bil priča prelepemu dogodku. Ustavil se je na križišču velik, lep avto, ven pa je p<»molela glava in si radovedno ogledovala žirovniški turist office, ki je ob železniški progi viden že na kilometre. Ves poslikan, popisan, še na drog so nalepili lepo tablo, da je turisti ja ne bi zgrešili. No, in je izstopil iz avtomobila visok moški sivih las, ob njem je drobila proti žirov-niškemu čudu še ženička. Ker je pot do vhoda biroja ali offica kaj ozka, sta se po turistično zagnala kar v travo in se oprijemajoč vzpenjala, da je bilo veselje. Nato sta najprej dvakrat vdihnila od vsega lepega, kajti zunanjost biroja ni kar tako: vsa poslikana je, ^ličke, krožniki pa turistični in gostinski pribor vseh vrst, vaba, da se šika. Nato sta potrkala, najprej lahno, nato glasneje, vrata so ostala trdo zaklenjena. Poletela sta k meni, kot najbližjemu firbcu: »Well, mister, when open, open?« in kazala na zaprta vrata. »Kaj pa jaz vem, kdaj je ofnano,« sem skomignil z rameni, ker še svoj živčan nisem videl niko gar vstopiti in ne izstopiti. »Niče office! Open, open?« sta silila vame, da sem bil že živčen. »Kva pa jest vem, kva je s tem oficam,« je zamahnil še domačin, ki bi se na smisel te slikarije pred Žirovnico te moral spoznati, »prašte v oštariji, če hočete sobo'« »Dnve hundred meter vajtr und ask in gostilna,« je bil ustrežljiv naslednji domačin in turist je res od raj val naprej. Ko se je vračat, je spet slone/ skoz okno, strmeč v pofarbano čudo ofica, ženička pa je mrmrala-»hou strange«. Se ko sta zavijala dol proti Ljubi/u ni, mo se jima oči lepile na okrašeno krasoto, kije tudi po mojem mnenju super z eno samo hibo: stalno je zaprta. POZOR, PRIHAJA MISS! Zadnjič sem v časopisih spet zasledil, da prihaja v modo sila zabavna družabna igra. izbira miss, recimo miss nor cis ali miss srčkov. Miss narcis so na mojo ivliko žalost opu stili, ponekod pa ohranjajo miss srčkov, kjer so pravila in potek igre podobna, če nc že bolj zabavna. Se dobro se spominjam, kako to gre in pri tem se silno zabavam. Na prireditvi, zabavni, ho čejo ivseli udeleženci no vak način izbrati najlepšo ple salko ali obiskovalko. Nato moški kupujejo srčke in jih podarjajo izbranki, tista, ki jih ima največ, je jasno, najlepša. Skratka: čimveč žlahte in čimveč prejšnje popularnosti, pa imamo miss, kajti žlahta kupuje srčke kot nora, znanci in prijatelji pa tudi. Nato je okronana, vsa srečna, tako rekoč v nebesih in na ogled vsem, ki (lajajo potem takšne ali drugačne pripombe. Se največ jih prispeva žlahta neposredne konkurentke. ki je tudi upala, a je mora/o obupati. mjsh se nato vzrav nano in ponosno sprehaja, slava pa jo še dolgo dolgi> spremlja. Ce sem in tja se naj de kdo, ki zaničljit <> pihne, da je babja pamet kurja pamet, a se mu miss le zmagoslavna nasmehne m pade r naročje oboževalca. Kako ptesun Ijivo, saj bi se od vse lepote in smotra takih tekmovanj kar z toka l! »UMETNIŠKI« LEPAKI Na desetinah vsako leto en krat gostuje cirkus, ki navadno (z rahlo zasoljenimi cenami) razve dn staro in mlado. Reklamni agenti za cirkuške predstave se seveda na vso moč trudijo, da občane obvestijo u gostovanju. Pri tem /epak<- tzobešojo na vseh mogočih in nemogočih mestih Vidimo Jih ob cestnih svefi/ko/i i mestu, no . idolih, avtobusnih po stapdiščih, pred leti pa ho enega oheselt celo na prometni znak Ko cirkus odide, lepaki sc nekaj mesecev »krasijo« jeseniško ob čino od Rateč do Žirovnice, S tem seveda raztrgani in razcepom lepaki kažejo tujim turistom, ki prihajajo k nam na dopust, nas odnos do okol/a J. Rahič Novi hidrobus ne moti idilične podobe Bleda in njegovega jezera. - Foto: -I. Zaplotnik i Tretji hidrobus na Blejskem jezeru Bled — Zavod za pospeševanje in razvoj turizma na Bledu je v sredo, 28. junija, dopolnil bogato turistično ponudbo Bleda z novim sodobnim hidrobusom. Dvema starejšima tipoma, eden bo najverjetneje preživel le še to sezono, se je tako pridružil moderen čoln, ki neslišno drsi po jezerski gladini. Napravil ga je domačin Janez Polak, katerega podobni izdelki plovejo tudi v Plitvicah. Dolg je 7,40 metra in sprejme do trideset potnikov. 1450 metrov dolga pot do Blejskega otoka traja z njim vsega skupaj dvanajst minut. Plexi stekla varujejo pred dežjem in vetrom, medtem ko lesena streha zadržuje poleg tega še vroče sonce. Za udobnost potnikov je torej vsestransko poskrbljeno. Hidrobus poganja elektromotor, ki se čez noč napolni, tako da vozilo ne povzroča niti hrupa niti ne onesnažuje vode, povrhu vsega pa se lepo vključuje v idilično okolje Blejskega jezera. Celotna investicija je Zavod stala približno 30 starih milijonov. Na »otvoritveni« vožnji je bil novi hidrobus že večer prej, ko je na otok popeljal pevce okteta Gallus, v sredo dopoldne pa so ga že lahko preskusili prvi domači in tuji gostje. H. J. Drevi otvoritev razstave cvetja in lovstva v Cerkljah Letošnja 12. razstava cvetja in 9. razstava lovstva bo v Cerkljah od 1. do 5. julija — Veliko novosti — Blizu 300 razstavljavcev — Bogat kulturni program Cerklje - Drevi ob 19. uri bodo odprli 12. razstavo cvetja in deveto lovsko razstavo pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine občine Kranj, ki jo ob 4. juliju — dnevu borca vsako leto organizira turistično društvo Cerklje. Letošnja razstava bo odprta od 1. do 5. julija. Na otvoritveni slovesnosti bo s kulturnim programom sodeloval moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika in re-citatorji. Na razstavi bo sodelovalo blizu 300 razstavljavcev iz vse Slovenije, Za letošnjo razstavo pa lahko rečemo, da bo še pestrejša, bogatejša, z mnogimi novostmi ter ena od najlepših do sedaj. Razstavni prostor bo zajemal vse prostore osnovne šole Davorina Jenka, prostor med šolo in vzgojno varstvenim zavodom kuriifek Robi in novo otroško igrišče. Tako bodo obiskovalci razstave lahko uživali tudi v lepo urejeni okolici pred šolo in ob šoli. Na letošnji razstavi se bodo ponovno pojavila Turistična društva Šenčur. Kokrica, Naklo in Jezersko; 1'redire z Jezerskega bodo prikazale star običaj, kako so na kolovratih predle domačo volno, svoj prostor na razstavi pa bodo tudi letos imele domače gospodinje. Razstavljale bodo posamezne vrst« rež m rezano cvetje; Ze nekaj let pa je težnja organizatorjev, da bi razstav Ijeno cvetje, ki nc prenese preža prtosti, prenesli no zunanji prostor ob šoli. Tudi letos pa bodo obisko valei razstav« lahko kupih številne rasi Ime, cvetlice, kot novost pa tudi gobeline, namizne prte in podobno, I • I 1 I I' I I » II .I - Ni| |)| S I skll|)S, HM skllpllOs| I pokra|inskih lisln\ m Inkiilmli i.i. svoj polu/ai i/I>i>I|šii|i. Itlcd Kri |r /araili slahega v umru.i proslava oh inlriimi l.ip Hl<-v /arele poeltmec. pi leaktl|c|o v soh.ilo m v nedeljo gnečo na itteji: Vreme - Za kotle«1 ledna se nam oheia lepo vreme, kaili narav oslov ei poroea|o. da le nad Balkanom in zahodno Kviopo 41'cImmi visokega /rai nega pritiska, nad nase graje pa prileka|o tudi lople|še /raene Umole I, M Prispevek k razstavi pa bo dala med drugimi tudi lovska družina Cerklje, ki bo med drugim razstav ljala trofeje iz revirja, svoj razstavni prostor pa bo imela v spodnjih pio štorih osnovne šole. Za šolskim vrtom pa bodo lovci pripravili obiskovalcem razstave na ogled Številne žive živali kot na primer fazane, sove, srnice, razne ptice pevke itd. Ob tem naj omenimo, da si je lansko razstavo ogledalo blizu 17.000 obiskovalcev iz vse Slovenije, drugih republik in celo iz zamejstva Že zdaj pa je veliko zanimanje za letošnjo razstavo širom Slovenije, za katero so prizadevni cerkljanski organizatorji vložili precej truda, vodi pa jih Janez Por. V bogatem kulturnem programu razstave si velja še ogledati oziroma oh 20.30 zaplesati ob glasbi ansambla Trgovci (30. 0), jutri ob 17. uri bo protnenadni koncert godbe na pihala iz Zagorja ob Savi, ob 19.30 pa bo za ples igral ansambel Revirčani, V nedeljo, 2. julija, bo od 16. ure dalje ples, igral bo ansambel Da vorin, ob 19. uri pa koncert moškega pevskega zbora Davorina Jenka pod vodstvom Jožela Močnika V ponedeljek bo ob Iti. uri podeli tev priznanj sodelujočim, od I H. ure dalje ples, vmes ob 20. uri igra Zupanova Micka ter nato spel ples. V torek, 4. julija bo ob 16. uri proslava ob dnevu bon a, kjer bo s kulturnim programom nastopil šol ski orkester, od I H. ure dalje pa bo ples, igral pa bo ansambel Trgovci Srečanje gorenjskih planincev Planinski) društvo Sovodenj v sb delovanju s predsedstvom gorenj skib planinskih društev prireja v m deljo, 2. julija, na Ermanovcu nad Sovodnjein srečanje gorenjskih pla nincev. Priredite\ bo v počastitev 200 letnice prvega vzpona n;i | j i glav. Praznovanja we Ini začelo oh h. un startom avto ral|yja, ob "J I uri bu kulturni program, v katerem bodo nastopih godba na pihala Alpina. Corenjevaški oktet, lolklorna skupi n.t /sms Škofja boka m recitatori i JLA m KUD Sovodenj Oh tej pri ložnosli bo tudi razvil je prapora planinskega društva Sovodcni Ob 12. uri bo prihod tekmovalcev rallvja, ob 1.1 uri pu se bo /ačelo planinsko rajanje s srečelovom /a ples bo igral ansambel JLA |, |{ Pogovor s planinci Pretesni planinski domovi1 Vrata — Nedeljska otvoritev prenovljenega Aljaževega doma v Vratih, do katerega utegne kmalu pripeljati tudi boljša cesta, saj ima republiška skupnost za ceste v planu izravnavo njhujših klancev in ovinkov, je bila praznik za slovensko planinstvo. Kljub slabemu vremenu so Vrata V nedeljo pozdravila številne naše gornike. Nekatere med njimi so poprašali za mnenje o prenovljenem Aljaževem domu in o problematiki postojank v triglavskem pogorju nasploh. Tadej Gantar, dijak iz Kranja: »Veliko P sem v gorah in . sem 4. rojstni dan dočakal na Stor-žiču. V Vratih sem bil že nekajkrat in sem vesel, da je končno tudi Aljažev dom dobil lepšo in primernejšo opremo. Takih popravil in povečav bi morale biti deležne tudi druge postojanke v triglavskem pogorju, za katerega so Vrata pomembno izhodišče in kjer je vsako leto največ obiska.« Franc Skumavc iz Dovjega, upokojenec. »Star sem 70 let in do leta 1964 sem bil poklicni lovec v Vratih in okolici. Veliko obiskovalcev Vrat sem popeljal v to dolino. Skrajni čas je bil za popravilo Aljaževega doma, saj po opremi in velikosti prostorov ni bil več sposoben sprejeti vseh obiskovalcev. Prav tako pa bi bilo potrebno čimprej vsaj izravnati ovinke in ublažiti klance na cesti do Vrat, k,i so s Triglavom znana daleč po svetu. Posebno sem vesel, da vedno več mladih zahaja v gore.« Dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije: »Modernizacija Aljaževega doma je bila že dolgoletna potreba, saj postojanka zaradi naraščajočega obiska planincev in izletnikov ni mogla nuditi sodobne postrežebe in ugoditi vsem željam. Povečevanje in modernizacija planinskih postojank pa je nasploh ena temeljnih usmeritev slovenske planinske organizacije v zadnjih desetih oziroma' petnajstih letih. V triglavskem pogorju imajo Vrata pomembno mesto, saj ležijo v podnožju Triglava m drugih vrhov, razen tega pa se v Vratih začenja /nana slovenska planinska pot prek Velega polja in Sedmerih lezer do Bohinja. Zato kaže razmišljali o povečavi in popravilu tudi drugih postojank. Planinsko društvo Dvoje*Mojstrana je pri popravilu Aljaževega doma opravilo veliko delo ni pokazalo izredno organiziranost.« Marija Trošt z Jesenic: »Kot navdušena planinka sem vesela lepšega in modernejšega Aljaževega doma. Z možem Karlom sva se nameravala povzpeli na Stol. a sva raje prišla v Vrata, saj je to za planinstvo pomemben dan. Sedaj bo treba razmišljati o povečavi Erjavčeve koče na Vršiču in drugih postojank na območju Triglava. Preveč obiskovalcev je za tolikšne zmoljivosti postojank. Midva greva v gore najraje v sredo, četrtek ali petek ko je še mogoče dobiti prenočišče. Avgusta se bomo povzpeli na Triglav.« Vinko Okorn iz Ljubljane: »Leta 1953 sem bil oskrbnik Aljaževega doma v Vratih, zato sem vesel, da je Aljažev dom končno popravljen, saj je bil že dotrajan. To delo je bilo potrebno. Spominjam se, da so že leta 1953 načrtovali v Vratih gradnjo hotela ali sodobnejšega planinskega objekta.« J. Košnjek Slike: J. Zaplotnik Poletna smuka na ledeniku Po zaslugi članov kranjskega planinskega društva sc bodo ljubitelji poletnega smučanja spuščali po ledeniku pod Skuto V soboto, 2. julija, bo pričela obratovati vlečnica na ledeniku pod Skuto, ki je nase edino visokogorsko smučišče Smučišče je izredno lepo. / dobrim snegom m brez kamenja ('e bo vreme ugodno, bo žičnica obrato-v ala do konca oktobra Vlečnici je dolga 000. smučarsko društvu Kranj pa je za uporabo določilo zelo sprejemljive cene. Dnevna karta za odraslega bo velja la le 50 m /a osnovnošolsko mladino in otroke 10 dinarjev. Menijo namreč, da je treba upoštevati, da je bil dom na Ledinah Zgrajen iz druSbettih sredstev in je zalo po Nebno ljubiteljem smučanja zagotoviti čimbolj sprejemljive pogoje. 7. m 8. julija bo tudi uradna otvoritev lega visokogorskega smučišča m smučarske se/one na Ledi nali V nedeljo. 9. julija, pa bo dopoldne spominska svečanost plošči ponesrečenim gorskim valcetn na I ,edinah. Gostinske storitve bodo »planinske«, se pravi skromne, vendar pe sprejemljivih cenah, saj je na smučišču največ mladine. Lani je bilo prek poletja na ledeniku pod Skuto več kot 12.000 smučarjev. L. B. ob rese- t— -----> Naslednja bo zaradi številka praznika Glasa j izšla v petek, 7. julija. ^ V soboto, 2. julija, bo stekla vlečnice na ledeniku pod Skuto. - F< F K kar