PRIMOR
DNEVNIK
5LSY£Sr
Cena 35 lir
Leto XVII. - St. 219 (4993)
TRST, petek 15. septembra 1961
vromiko pripravljen začeti razgovore
z
ameriškim državnim tajnikom Ruskom
toee/ S° urac^no sPor°čili> da bo Rusk začel «poizvedovalne razgov^, e» z Gromikom eni Z^S(^anjem skupščine OZN in da obstaja «splošen sporazum» o začetku po-■ Včeraj prvi sestanek zahodnih zunanjih ministrov - Sukarno je poslal Subandria v Moskvo na razgovore s Hruščevom
MOSKVa 1,
>«ilo, d'a^ o —~ —j.	j.
rt r’5kim rjr Gr.omiko pripravljen začeti razgovore z 'Nemčije Jzaynim tajnikom Deanom Ruskom gle-<padevna i^a-fede drugih vprašanj.
redsednik ?e glasi:
i'- SePtemhr? ^ Je izJavil ^Pfavije«^3- da so ZDA
^ilo,V£ ^ Sovjetsko zunanje ministrstvo je
'hj^ 36eti resna -	,s..Sovjetsko
. 0 Nevy,ji'..^uvJ':l'SKO zve-n vPrašaniih 1 2 "ekate-
Snih.«e bi sovjet *- kazila glede te-
f ^Ijo i.;a?lla Se Pedy j.' Predsednik Ken-
SMŽnost tekih11’ da se b0 ?d"a ob ^\ razgovorov
u ?a zunan?n sovjet-
>k m^^istra v
retine r»xr6- za--danje liPoreign ofr' Istega dne 0 DreriP i odobril
k&SS«?.1'« 2DA.
ST
it "2“ Prerija113 v'a(la m
0 SlA Kannedy,
'evanju pozitivne-
, , »isča h -	_____
JavZela’br tga je §lede te-,"lta?ska vlada, je ♦kl^no	ministrstvo
Can aviti' da je so-%.* ki bo » *.1.nister Gro-
*na V<tfiU s°vjetsko °ZN zasedanju
tako T”’ Pripravljen non. ndtiavniS^fnjav0 P°Sle-C ?u*koi? ^ tajnikom Dea-POuhJtakor - Sovjetska vlada njen ■ Ze večkrat
l«9t^- “1StTSk' pred'
Ta^v> d® bodo ude-1 tazgovn resno stališče de -Šttpno :-?r°v in bodo za-
i. *>«] •
Utiigaitve 1Sk„adr,rešitev gle-
s
Eniške mirovne
vPt? ^ zaK P°dlagi te W**ia rp °dnoberlinskega
24% £
S T“k'š™%
J	? Poa^ii	s-	to lziavo
i	š	skovni	konferen-
j	“bstaja	splo-
'b	zato	da	se	zač-
->j^o^i7Sed Vzhodom ?!Ua'. da bo jDA, ]e dodal, ■ J- latern ■ 3. Pogajanja
S tu tazgovn “P°izve-!Na?aniim s sovjef-) ern .i,,.ministrom med
k »o , 1,1 &lcn»ixj£- um mea f je iseelo Slčl"e OZN. ki Pripomnn nii teden. V ra»i.mnd. d.a
da se želi ;kv» .fierir«?.®**. z Gromi-
ij kVa x erlin,, . z uromi-
I’ da N>°skve	'n Nemeiji.
bo r> » ki nanovpHn-
ttvp i, •
..'tv v n.i.’ -1 napoveduje jX°rk, °mi.ko odšel
' T»ag1-* Pri tem ,	bod0	..zarabi	dej-
Svm.^. bodo lahr^govori
samo
v* Vpv*k, 4« . o oasel v M ^ da ?°dal Predstav-
«n
'majo tudi So-
VgSrVoriti o istem
tl sfeitz u* V v 11 0 istem NSli i Yorku bo.
fcil	°	"Špioš-
w2J»ni xx.“ glede začet-
5\.sfeve ižjahv:tei i?iayi-
j IV- Vršenj Pni gIede začet.
f itvO kaPk°*emj0’ da ie
te* fedU- -^loma-t-
ViPii \možnisf aam°. da
S   *o bile Podprta z
""m
		
A	ll>iiiiilniiiiiiiii,l,|IIIIIII|||llinl|||)||||||l|||(liml|IIM|l,|l|ll|lllll,(llllullll„imi|iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiil||il||H
zadnjih
dneh podane v Moskvi. Državni tajnik Rusk je večkrat izjavil, da bi moral obstajati in da obstaja splošen sporazum za začetek pogajanj.
«New York Times« piše danes, da vlada na Zahodu nestrpnost zaradi nesoglasij med štirimi zavezniki in da prevladuje v ZDA odločenost iskati mirno rešitev spora s SZ tudi v skrajnem primeru, da bi de Gaulle odklonil sodelovanje pri diplomatskih stikih s Sovjetsko zvezo. List pravi, da je Kennedyjeva vlada prišla do prepričanja, da je mogoče diskutirati z Moskvo razumne kompromisne formule, «če je glavni smoter Hruščeva sporazum«. Tu pravijo, da bi s poizkusi pogajanj laže odkrili sovjetske namene kakor pa z odklanjanjem pogajanj in z vojaškimi grožnjami. Tako mnenje ie baje državni tajnik Dean Rusk obrazložil zahodnim zunanjim ministrom pred šestimi tedni v Parizu. Baje je to novo stališče ZDA presenetilo zaveznike, predvsem pa Francoze.
Danes so se zahodni zunanji ministri ponovno sestali v Wa-shingtonu. Prvi stiki so se začeli že davi z razgovorom Deana Ruska s von Brenta-nom. Pozneje se je Dean Rusk sestal z lordom Homejem in z de Murvillom. Ob 21. uri po srednjeevropskem času pa je bil prvi sestanek zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije in Francije. Po sestanku niso hoteli ministri podati nobene izjave.
Med današnjo sejo treh zahodnih zunanjih ministrov so Deana Ruska obvestili, da je prišel v državni departma sovjetski poslanik Menšikov in zaprosil za razgovor z njim. Dean Rusk je zapustil sejo in sprejel Menšikova.
Zvedelo se je, da se francoski zunanji minister de Mur-ville ne bo pridružil ameriškemu in angleškemu zunanjemu ministru pri pripravljalnih razgovorih z Gromikom.
Indonezijski predsednik Sukarno je prišel danes iz Wa-shingtona v New York, kjer se je razgovarjal z ameriškim predstavnikom v OZN Steven-sonom. Izjavil je, da bo indonezijski zunanji minister Su-bandrio odpotoval nocoj ali jutri zjutraj iz New Yorka v Moskvo, kjer se bo sestal s Hruščevom in znova poskušal doseči, da se začnejo odločni koraki v korist miru. Pripomnil je, di spada potovanje Subandria v okvir nadaljevanja njegovih naporov za ohranitev miru, in da se je za to odločil kot predsednik Indonezije in ne kot' odposlanec beograjske konference.
Nato je Sukarno izjavil, da ne more še povedati vsebine
ce. Kennedyjev odgovor so poslali sinoči komisiji beograjske konference in verjetno bo objavljena jutri.
50. konferenca medparlamentarne unije
BRUSELJ, 14. — Danes se je začela v Bruslju 50. konferenca medparlamentarne unije, ki se je udeležuje 530 delegatov iz 51 držav.
V otvoritvenem govoru je belgijski kralj zlasti poudari! razvoj zaostalih dežel in akcijo v korist miru. Po njegovem govoru je predsednik belgijskega senata Paul Stru-ye prav tako poudaril napore, ki jih je treba storiti, da bi
ohranili mir: za ohranitev miru pa da so potrebne vzajemne koncesije.
Voditelj francoske delegacije Moutet je pozval delegate, naj «v tem resnem tre-rutku, v katerem se pojavljajo tako težavna vprašanja, ohranijo duha razumevanja, da bi se izognili strašni katastrofi, ki grozi svetu«. Belgijski predsednik vlade Lefe-vre pa si je celo drznil zatrjevati (ko belgijski oficirji v Kongu streljajo na čete OZN), da se je Belgija »odpovedala brez oklevanja kakršnemu koli kolonialističnemu načrtu«.
V poslanici, ki jo je poslal tej konferenci, Hruščev zatrjuje, da je sovjetska vlada pripravljena vsak trenutek za. četi z razgovori o vprašanju
niroljubne rešitve nemškega vprašanja ped pogojem, da teh razgovorov ne bodo izkoristili za to, da bi zavlačevali sklenitev nemške mirovne pogodbe. V poslanici se hkrati 'atrjuje, da ZSSR ne bo varčevala z nanori. da bi končno rešili na miren način nemško vprašanje «upoštevajoč u. pravičene koristi vseh strank«. Ko Hruščev pripominja, da njegovi predlogi za rešitev nemškega vprašanja ne kršijo pravic In interesov drugih strank, dolži Zahod, da je stopil na pot «groženj in izzivanj«, kar da je prisililo Sovjetsko zvezo, da je sprejela «vrsto ukrepov za okrepitev svoje varnosti in da bi zaustavila pohod revanšistič-nih sil«.
Kolonialistična solidarnost Londona s kongoškim secesionistom Čombejem
Britanski poslanik v Leopoldvillu je protestiral pri Hammarskjoeldu, a tudi ta je bil ob prihodu v Leopoldville postavljen pred izvršeno dejstvo - Belgijski častniki še dalje vodijo napade Čom-bejevih vojakov na čete OZN - Čombe je baje še vedno v katanški prestolnici
LEOPOLDVILLE, 14. — Predstavnik OZN je izjavil, i Medtem nadaljuje Hammar-<■= n-si-ki-	nnrtoiiavni;	Tzn-nv-atv..,!11,,	skjoeld v Leopoldvillu razgo-
da so se preteklo noč nadaljevali v Elisabethvillu manjši spopadi med četami OZN in čombejevimi vojaki. Pripomnil pa je, da imajo čete OZN trdno v rokah vse strateške položaje v mestu.
Dalje je predstavnik izja-
vil, da so se boji omejili na posamezne kraje, kjer so belgijski oficirji zbrali majhne skupine čombeje-vih vojakov in civilnih prostih strelcev. Dejal je, da ni mogoče še vedeti, kdo je dal ukaz, naj se nadaljuje odpor proti četam OZN. Glavni štab švedske vojske ,ie sporočil, da je čombe j e-vo orožništvo izvršilo preteklo noč dva napada na poslopje glavne pošte, toda indijski vojaki so oba napada odbili.
Predstavnik OZN je dalje izjavil, da je Combejev finančni minister Kibve sprejel zaščito OZN in je sedaj v taborišču OZN v Elisabethvillu.
Dodal je, da nima vesti o dru-
■viiiiiiii* i iti im m iiiiiiiiiiiiiiiiim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiii i m iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii iiimi rum m iitiuiiiiiiii i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimimiiiniiiimiiiiiimtn,!,!
Predstavniki levice bodo izstopili iz vodstva PSI?
Vecchietti kritizira politiko vodstva in zahteva	sklicanje
Levi in desni struji PSDI se pripravljajo na diskusijo o poročilu Saragata pred centralnim odborom stranke - Segni sprejel Reinhardta - Poslanska zbornica bo zasedala 25. t. m.
V deželni vladi na Siciliji ima levica vse ključne položaje
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — Po poletnih počitnicah bo poslanska zbornica začela z zasedanjem 25- t.m.; na dnevnem redu so razna vprašanja in razprava o proračunu zunanjega ministrstva ter interpelacija MSI o zunanji politiki.
V začetku prihodnjega tedna bo zunanji minister Segni odpotoval v New York na zasedanje generalne skupščine OZN, vrnil pa se bo pravočasno, da bi se udeležil razprave o zunanji politiki v poslanski zbornici. Italijansko delegacijo na
jesenskem zasedanju generalne skupščine OZN, ki se bo začelo prihodnji torek, bo vodil liberalni poslanec Gaetano Martino, njeni člani pa so isti kot na spomladanskem zasedanju (Medici, ROssi, Macrelli in veleposlanika Zoppi in Lanza D’Ajeta).
Danes je Segni sprejel ameriškega veleposlanika Reinhardta, s katerim sta v daljšem razgovoru podrobno proučila splošni mednarodni položaj tudi v zvezi z bližnjim potovanjem Segnija v New York.
Voditelj PSDI Saragat pri-
pravlja poročilo za zasedanje centralnega odbora stran-Kennedyjevega odgovora na [ ke. ki se bo vršilo 22. in 23. poslanico beograjske konferen-1 t. m. V poročilu se bo dotak-
pfiški tehniki delajo «dan in noč» a Pjipravo novih jedrskih poizkusov
e jedrska eksplozija v SZ • Tassovo poročilo o preizkušanju raket v Tihem oceanu - Poziv Kornejčuka Američanom
sepa*. * -
K*vtšit S1
da da-
X u? ie ^ia z’a	,Ame-	čaran	krog	jedrskih	poizku
V i-r*ili p°ročiia S sk° e’
Uit«:1 V Q* da SO Ha
zvezi
dan}ene komi-napes na tajni
V>rga paTLna tajni t za atnif ntarne-
V ju.1
bo««me
boa
Z^k' Poizkusi,
* h* s	j ’ "OKUŽIM V
jSSjfSSfc- tUd;0^121®0
»U
3». pode bodo N»l*5»vu fkuse v at-Vse Otti««.. • tudi Ho
$
IVjTe:
m0a>*nii,e tudi da odbo-
,	*ar	jo	u	odbo-
ta** o
dodal
delajo
a jad n,as' kar
ie daKesa °-er0 u “a. zaradi se,
1 iiil6nat;“"vnih o 10 analizira.
*	Pa
mnogo
,	•	M	...-.Ui0!>ue.tala	z	bi-
K	-x	IUPb-4.	..
obnoSuln n°o«. ^®<Uu*?tskih	pod‘
! b	v	U	adnf°pred:
z. arne-
^ i« n? japon-
da««
v»t , ‘Pričo
Zr'°va za*edej,tva
sov.
V zvezi s sovjetskimi jedrskimi poizkusi poročajo iz raznih krajev o povečanju radioaktivnosti v zraku. To so sporočili iz nekaterih krajev ZDA, iz Nizozemske, Danske, Švedske m Velike Britanije. Iz Novega Delhija pa poročajo, da je nekaj tisoč ljudi demonstriralo pred tamkajšnjim sovjetskim poslaništvom in zahtevalo konec jedrskih poizkusov. Demonstranti so izročili v poslaništvu tudi spomenico s to zahtevo.
Agencija Tass pa je sporočila, da so včeraj uspešno preizkusili novo močnejšo večstopenjsko nosilno raketo na srednjem Pacifiku. Raketa je preletela razdaljo nad 12.000 kilometrov in je padla v morje le kilometer vstran, kakor je bilo predvideno. Poizkusi se bodo nadaljevali.
Iz Moskve poročajo, da se je maršal Jeremenao razgovarjal s skupino zahodnih časnikarjev v letalu, s katerim se je z njimi vozil iz Stalingrada v Moskvo. Jeremenko je med drugim izjavil, da bi nova vojna med velikimi državami prav gotovo bila jedrska vojna in bi bila stra-hotnejša, kakor si je mogoče predstavljati. Jeremenko _ vrši funkcije generalnega inšpektorja sovjetske vojske. V zve-zi s sporom glede Berlina je izrekel prepričanje, da «da-našnji nemški generali mislijo, da bi lahko porazili Sovjetsko zVezO v novi vojni, 'ker so v svoji notranjosti pre
v za- j pričanj, da je bila zadnja
vojna zgubljena samo po krivdi Hitlerja«. «Toda, je dodal maršal, ni mogoče premagati nas. Ne bi bilo mogoče ubiti nas vseh, in če nas bo kdo napadel, bo videl, kaj ga bo to stalo.«
Večji del razgovora se je tikal spominov maršala Jere-menka na stalingrajsko bitko. Izjavil je, da sta nemška generala von Paulus in von Manstein napravila usodno napako, ko sta vztrajala pri bitki do konca februarja 1943, namesto da bi se vdala januarja. «Odgovorna sta, je dodal, za smrt dve sto tisoč Nemcev v Stalingradu.«
Maršal Malinovski objavlja v «Pravdi» članek, v katerem pravi med drugim, da bo prihodnja vojna, če si jo bodo imperialisti upali sprožiti, odločilen udarec med dvema socialnima sistemoma. (dZmaga-la bo tista od obeh armad, ki bo imela absolutno podporo svojega ljudstva in s tega stališča bo imela sovjetska vojska, ki je ljudska vojska, vso prednost.«
Predsednik vrhovnega sovjeta Ukrajine Kornejčuk pa je objavil danes v nPravdi« poziv na Američane: ((Odpravimo vsa postranska nesoglasja, piše Kornejčuk. in skušajmo s skupnimi napori odstraniti grozeče oblake jedrske vojne.« Kornejčuk pravi, da je izdal ta poziv, ker dobiva številna pisma ameriških privatnikov kot tajnik zveze sovjetskih pisateljev. Avtorji pisem izražajo zaskrbljenost zaradi stalne napetosti med ZDA in Sovjetsko zvezo.
nil vseh aktualnih političnih vprašanj tako iz notranjega ket iz mednarodnega življenja. S tem v zvezi se vrše sestanki med pristaši raznih notranjih struj. Prihodnjo soboto se bodo sestali v Milanu pristaši leve struje, ki jo vodita gospa Barnabei in po-sianec Ariosto, v nedeljo pa se bodo sestali v Bologni pristaši leve struje, ki jo vodi poslanec in bivši minister Preti. Desna struja, ki jo vodi poslanec Rossi, se bo sestala 22. septembra zjutraj, in ob tej priliki se bosta združili obe veji te struje, namreč ona prejšnja okrog Rossija in ona nova, ki jo sestavljajo bivši komunisti o-krog tednika »Corrispondenza socialista«. Večina teh bivših komunistov je okrepila večinske strujo Saragata, manjšina pa se zbrala okrog poslanca Eugenia Realeja. Na tem sestanku bo desnica odobrila programski dokument nove struje, ki bo verjetno tudi menjala dosedanji naziv »Socialistična demokracija«.
Okrog sto pristašev levice PSI, med člani vodstva stranke, centralnega odbora, parlamentarci ter sindikalnimi in perifernimi voditelji PSI, se je danes udeležilo sestanka, ki ga je levica sklicala, da bi proučili politični položaj po poletnih počitnicah, zlasti v zvezi z nekaterimi notranjimi in mednarodnimi dogodki in s stališčem, ki ga je do teh dogodkov zavzelo vodstvo PSI. Voditelj levice Vecchietti je ostro kritiziral nekatera nedavna stališča vodstva stranke in zatrjeval, da glede zunanje politike »drsi vodstvo v vedno večji meri v desno«. Kljub temu, da po mnenju Vecchiettija ni opaziti nobenega bistvenega napredka v zunanji politiki Italije, pa je večina PSI mnenja, da je v tej politiki mnogo več pozitivnih elementov, kot jih je v resnici; namesto da bi večina stopnjevala r.evtralizem stranke, je vodstvo nadaljevalo po poti postopnega popuščanja — pravi Vecchietti — kar utegne potisniti PSI v zahodni tabor. Pr: tem je Vecchietti navedel primer beograjske konference, glede katere je vodstvo PSI baje celo potvorilo njenega duha, ko jo je skušalo prikazati kot element preloma izvenblokovskih držav nasproti ZSSR, medtem ko je po mnenju Vecchiettija njena pretežna značilnost zlasti v kutikah imperializma.
Kar zadeva notranjo politiko pa je Vecchietti uperil ost svoje kritike v upravne odbore levega centra, za katere je dejal, da ne predstavljajo »resničnega političnega preobrata v smislu sklepov kongresa«, ampak le »delno u-speli poskus KD za pritegnite* PSI v področje neocen-tr:zma». V primeru Sicilije pa se je po mnenju Vecchiet-t:je šlo celo še dlje in da gre P J i tem za položaj, ki ga levica nikakor ne more potrditi. Nato je Vecchietti za-
hteval takojšnje razčiščenje kai zadeva zunanjo politiko stranke, politiko v upravnih oc borih levega centra, pa tudi kar zadeva položaj znotraj stranke, ker opozicija nima nobenega nadzorstva nad novimi člani in se pogosto znajde pred izvršenimi dejstvi, kakor to dokazuje sporazum, ki ga je deželni tajnik sklenil na Siciliji. Vecchietti je zaključil s trditvijo, da bo Je od tega razčiščenja odvisno ali bodo pristaši levice ostali še nadalje v vodstvu stranke, ali pa bodo izstopili.
V diskusijo o tem poročilu so posegli Gatto, Foa, Cera-velo, Libertini, Egoli in Co-rallo, ki so se vsi strinjali z Vecchiettijem, Gatto pa je zahteval, da pristaši levice izstopijo iz vodstva tudi ne glede na razčiščenje v centralnem odboru, hkrati pa da ta svoj korak obrazlože z »jasnim političnim stališčem«. V sporočilu, ki so ga objavili v večernih urah, pa je prevladalo stališče Vecchiettija, ' ki zahteva politično razčiščenje na vseh stopnjah strankine organizacije, kot prvi korak pa zahteva anticipirano sklicanje centralnega odbora; po diskusiji v tem forumu bo levica sklepala o tem ali še vedno obstajajo ali pa so prenehali veljati razlogi, zaradi katerih je levica pristala na enotno vodstvo stranke.
Jutri se bo sestalo vodstvo PSI, ki bi moralo razpravljati izključno o vprašanjih mednarodne politike in sicer o zaostritvi berlinske krize, o konferenci izvenblokovskih držav in o obnovitvi sovjetskih jedrskih poskusov. Verjetno pa je, da bodo pristaši levice
— po današnjem zborovanju
— postavili vprašanje notranjega razčiščenja in zahtevali sklicanje centralnega odbora.
Danes je bila v Palermu seja deželne vlade, na kateri je predsednik D’Angelo sporočil razdelitev resorjev med člane vlade. V vladi imajo socialisti in socialdemokrat Bino Napuli vse ključne resorje, in sicer Napoli resor za gospodarski razvoj, programsko koordinaci. jo, izdatke, načrt za gospodarski razvoj, koordinacijo odnosov z Blagajno za razvoj Juga, sklad solidarnosti in urbanistično načrtovanje; neodvisni levičar D’Antoni resor za finance in državno imovino; socialist Martinaz resor za industrijo, trgovino .ribolov in obrtništvo; socialist Lentini resor za javna dela in za ljudsko in subvencionirano gradbeništvo. Namestnik predsednika Sicilije pa je socialist Martjnez A. P.
 «»-------
Po pomirljivih izjavah Bur-gibe, so se stiki med Francijo in Tunizijo vršili prek francoskega konzula v Tunisu. Zadnji razgovor je bil včeraj med diplomatom Jeanom Royerom in glavnim tajnikom za zunanje zadeve Taiebom Sahbanijem. O vsebini tega razgovora ni bilo moč izvedeti ničesar uradnega, diplomatski viri pa vedo povedati, da je francoski piedstavnik predložil vrsto pobud v zvezi s kompromisom, ki ga je predložil de Gaulle 5. septembra in ki ga je Burgiba v načelu sprejel. Francoski predlog vsebuje baje naslednje točke: 1. postopen umik francoskih čet iz mesta in s področja Bizerte; 2. koncentracijo teh čet na področju vojaških naprav, kjer so bile pred 20. julijem s svobodo gibanja med temi napravami; 3. francosko kontrolo nad »grlom« in splavi za prevoz čez bizertski preliv, 4. svobodno gibanje francoskih obhodnic na sedaj zasedenem področju.
Žrtve Mont Blanca
CHAMONIX, 14. — V letošnji alpinistični sezoni je na Mont Blancu zgubilo življenje 26 oseb, deset jih je bilo hudo ranjenih, štirje pa so bili laže ranjeni. Če računamo tudi šest ljudi, ki je zgubilo življenje med nesrečo na žičnici na Mont Blancu, je od maja do 13. septembra zgubilo življenje na Mont Blancu 33 ljudi.
 ««--------
JERUZALEM, 14, — Dosedanji finančni minister v Ben
Gurionov; vladi Levi Eshkol je dobil od predsednika republike nalogo za sestavo nove izraelske vlade.
gih treh katanških ministrih, za katere je osrednja vlada zahtevala aretacijo. Dalje je predstavnik izjavil, da je Com-be verjetno še v Elisabethvillu, čeprav so zgubili za njim včeraj zjutraj vse sledove, ko je zavrnil zaščito OZN. V Leopoldvillu zatrjujejo, da se je bil Combe najprej zatekel v britanski konzulat, in da je sedaj spet v svoji rezidenci, ki so jo spremenili v trdnjavo. Davi je Combe odšel na britanski konzulat. Tudi finančni minister Kibve, ki je v rokah čet OZN, je skušal priti na angleški konzulat', da bi se s Combe-jem pogajal o ustavitvi sovražnosti. Combe je pozneje zapustil poslopje konzulata i« je večkrat menjal svoje skrivališče, ter se je končno vrnil v svojo rezidenco, ki jo stražijo njegovi žandarji. Zatrjujejo, da je Kibve obljubil voditeljem OZN, da bo nadaljeval prizadevanja, da pride do ustavitve sovražnosti.
Po vesteh, ki so jih dobili popoldne v Leopoldvillu, je padlo ali bilo ranjenih okoli sto petdeset Combejevih vojakov in okoli trideset vojakov OZN med tremi napadi, ki so jih izvršili preteklo noč Com-nejevi vojaki pod poveljstvom helgijskih častnikov na poslopje glavne pošte.
Minister za informacije v osrednji vladi Ileo je govoril danes po radiu in izjavil, da «o Combejevi vojaki poškodovali naprave radijske postaje, ker so streljali z možnarji proti poslopju, kjer je radijska postaja. Toda oddaje so bile kmalu vzposfavljene. Letališče v Elisabethvillu je vedno v rokah čet OZN.
Davi so Combejevi vojaki streljali s strojnicami na taborišče beguncev Baluba, kjer je zbranih 4Q tisoč moških, žensk in otrok. Bojijo se, da je bilo več žrtev. Tudi sinoči so Combejevi vojaki streljali na to taborišče in povzročili več žrtev, V Jadotvillu je poveljnik irskega odreda, ki so ga napadli Combejevi vojaki, sporočil, da je odred utrpel dva napada, toda prepričan je, da bo vzdržal do prihoda ojačenj.
Irski odred je vso noč med srditimi boji odbil vse napade Nove irske čete, ki so jih poslali na pomoč, so se morale ponoči ustaviti dvajset kilometrov pred mestom, ker so Combejevi vojaki razstrelili neki most.
Davi je Combejevo topništvo streljalo na letalo OZN, ki pa ni bilo zadeto. Oddelki OZN so napadli Combejevo topništvo in ga uničili, Coni-bejev. vojaki pa so zbežali.
Zvedelo se je, da so oddelki OZN postavili bloke na vseh poteh, ki vežejo Elisabethville s Severno Rodezijo. Na blokih preiskujejo vse avtomobile, ki zapuščajo Katango, ali pa ki prihajajo. Cestne bloke so postavili tudi med Elisabethvil-lom in vojaškim oporiščem Kamino.
Glavni krivci za zmedo, ki še vlada v Elisabethvillu, so belgijski prosti strelci, ki v veliki meri ovirajo čete OZN pri njih operacijah. Zvedelo se je, da je poveljstvo OZN pozvalo nocoj civilno osebje, ki ni nujno potrebno, naj bo pripravljeno na evakuacijo E-lisabethvilla. To bi utegnilo pomeniti, da se poveljstvo QZN pripravlja na odločilno akcijo proti Combejevim vojakom in belgijskim prostim strelcem.
Iz Johannesburga pa še vedno širijo po radiu alarmantne vesK in trdijo, da Combe osebno vodi operacije proti četam OKN.
vore. Danes se je sestal s Ka-savubujem, včeraj popoldne pa se je razgovarjal z Adulo. Sinoči je načelnik sil OZN v Kongu Linner priredil večerjo na čast Hammarskjoeldu, ki so se je udeležili tudi Adula, Gizenga, Sendve in Ileo.
Politični opazovalci ugotavljajo, da je imel Hammar-skjoeld namen posredovati med osrednjo vlado in Combe-jem. To pot pa je prišel prepozno in je moral vzeti na znanje izvršeno dejstvo. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da je indijska vlada mnenja, da je OZN imela vso pravico napraviti konec ločitve Katan-ge od ostalega Konga. Dodal je, da spada akcija OZN v okvir resolucije Varnostnega sveta, ki je bila izglasovana februarja in ki je pooblastila poveljstvo OZN v Kongu, da uporabi silo, če bi bilo to potrebno, zato da se prepreči državljanska vojna.
Vse pa kaže, da v Londonu niso s tem zadovoljni, ker so skupno s Francijo in Belgijo vedno podpirali Combeja. Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da je britanski poslanik v Leopoldvillu «jasno izrazil Hammarskjoeldu zaskrbljenost britanske vlade zaradi akcije OZN v Katangi«. Hammarskjoeld se je sestal sinoči z britanskim poslanikom in pričakuje podrobno poročilo iz Elisabeth-villa. Predstavnik je dodal, da britanska vlada medtem
skrbno proučuje ((komentarje in obrazložitev, ki jih je Ham« marskjoeld lahko podal poslaniku«.
Predstavnik je tudi izjavil, da britanska vlada še vedno pričakuje podrobnejše poročilo od britanskega konzula v Elisabethvillu ter da se bo zunanji minister lord Home posvetoval v Washingtonu z Deanom Ruskom in de Murvillom. Pri tem je predstavnik hitel zatrjevati, da posredovanje britanskega poslanika pri Hammarskjoeldu ne pomeni ((protest«.
V zvezi z dogodki v Katangi je ameriški državni depart. ma objavil naslednjo izjavo: ((ZDa so stalno podpirale koncepcijo enotnega in ustaljenega Konga. To je v skladu z vrsto resolucij Varnostnega sveta in glavne skupščine OKN, ki so jih ZDA podprle. Menimo, da je enotnost države bistvene važnosti za njen gospodarski napredek in za njeno stabilnost. ZDA so seveda vedno bile zaskrolje-ne zaradi nevarnosti državljanske vojne v Kongu, ki jo predstavljajo separatistična gibanja. Glavno poslanstvo Združenih narodov v Kongu je bilo preprečiti konkretizi-ranja te nevarnosti. Glede položaja, ki je pripeljal do izgube človeških življenj, ki jo sedaj obžalujemo, so poročila še protislovna. Upamo, da bo red naglo vzpostavljen in da bo pokrajina Katanga imela konstruktivno vlogo v okviru osrednje vlade republike Kon. ga.»
lillillllliilliilli Hlinil m n n illllliliiiiililil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiii im n m im im n hhiiiiiiii
Dve vojaški letali iz Zahodne Nemčije v zahodnem Berlinu
BERLIN, 14. — Danes popoldne sta v zahodnem Berlinu na letališču Tegl v francoskem sektorju pristali dve zehodnonemški vojaški lovski letali »F-64«. V zahodnih krogih se sprašujejo, kako je mogoče, da sta mogli letali preleteti do zahodnega Berlina, ne da bi ju sovjetski ali vzhodnonemški lovci opazili Obe letali sta morali namreč leteti 150 kilometrov nad vzhodnonemškim ozemljem
Francosko vojaško poveljstvo v zahodnem Berlinu je sporočilo, da sta letali zgu bili orientacijo zaradi slabega vremena in sta zaprosili dovoljenje za pristanek v zahodnem Berlinu.
Zahodnonemšlco zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je bonnska vlada opravičila zaradi tega dogodka pri a-meriškem, francoskem, britanskem in sovjetskem poslaništvu.
V zahodnih pooblaščenih krogih pojasnjujejo, da letali nista leteli po letalskih hodnikih, ki vodijo iz Zahodne Nemčije v Berlin. Ni znano, od kod sta nemški letali prišli. Zahodni predstavnik je časnikarjem izjavil, da bodo morali predstavniki štirih velesil (ZDA, Velike Britanije, Francije, SZ) odločiti, ali se bosta vojaški letali lahko vrnili na zahodnonemško ozemlje. Glede zasliševanja dveh pilotov so zelo rezervirani in ne dajejo nobenih pojasnil. Pristanek dveh zahodnonem-ških letal je ustvaril precejšnje preglavice zahodnim oblastem v Berlinu, to še posebno, ker po koncu vojne ni bilo nobeno zahodnonemško letalo pooblaščeno, da pristane v zahodnem Berlinu. Zadeva je še resnejša, ker gre za vojaški letali. Skoraj ne-
iiiniiiiiniiiniuiiinii»|iniiiiiiiniinniiiniiiiiimiiiininiiiiniiiiiniiiiiniiniiiininiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiniiiiiininniininiiiinnnninin
Nadaljuje se «mala vojna» med parlamentom in de Gaullom
De Gaulle bo te dni obiskal tri departmaje in govoril o kmetijskih vprašanjih
Pogajanja o Bizerti
FARIZ, 14. V pariških političnih krogih zatrjujejo, c:a bi se pogajanja med Francijo in Tunizijo glede Bizerte utegnila začeti že prihodnji teden, pQ vrnitvi zunanjega ministra Couve de Murvilla iz Washingtona. S tem v zvezi se namreč pripominja, da bo Couve de Mur-ville, poleg razgovorov s svojimi zahodnimi kolegi izmenjal misli o vprašanju Bizerte tudi s predstavniki a-nieriške uprave, ker ni nobena tajnost, da Washington želi, da bi se čimprej rešil spor med Francijo in Tunizijo, pa tudi alžirsko vprašanje.
PARIZ, 14. — Danes so uradno sporočili, da bo de Gaulle obiskal od 21. do 24. septembra departmaje Aveyron, Lo-zere in Ardeche. Ob tej priložnosti bo imel dvanajst govorov; govoril bo predvsem o kmetijsKih vprašanjih.
Medtem se nadaljuje «mala vojna« med zakonodajno in izvršilno oblastjo« Predvidevajo, da bo ustavni svet jutri objavil svoje mnenje, ali skupščina lahko razpravlja o resoluciji SFIO, ki izreka nezaupnico vladi, v razdobju, ko se uveljavlja člen 16 ustave. Predvideva se, da bo ustavni svet sprejel stališče de Gaulla in vlade, kakor se to običajno dogaja pri vseh sporih med zakonodajno in izvršilno oblastjo.
Tudi današnji tisk obširno piše o sporu. Glasilo SFIO «Le Populaire« piše, da se prva e-pizoda «male vojne« zaključuje vsaj začasno s porazom parlamenta. Vendar pa nameravajo socialisti nadaljevati bitko
in izkristalizirati okrog svoje j pogostoma menjavajo, toda vla. stranke nezadovoljstvo parla- da ostane.« Po mnenju lista se mentarcev, ki je jasno prišlo I je položaj Debreja okrepil. Lis
do izraza na izredni seji skupščine, ki se je zaključila včeraj.
Današnji «Aurore» trdi, da so socialisti že začeli prve razgovore z neodvisnimi in radikali ter da se bodo razgovori nadaljevali s skupino MRP in s skupino ((enotnost republike«. Ce se bodo sporazumeli, bodo skušali napraviti skupen korak pri de Gaullu in ga pozvati, naj se odpove izvajanju člena 16 in naj sestavi aprehodno vlado narodne enotnosti«, ki je ne bi več vodil Debre. Toda parlamentarna skupina SFIO je te trditve zanikala.
Današnji «Le Monde« objavlja članek, v katerem daje pregled vladnih sprememb od začetka sedanjega režima do danes in ugotavlja: «Pod četrto republiko so se vlade menjavale vsakih šest mesecev, toda ministri so ostali v ospredju. Pod peto republiko se ministri
pravi, da praktično odloča o vsem on in pogostoma sprejema sklepe, ki so v nasprotju z mnenjem prizadetih ministrov in o katerih jim pogostoma niti ne poroča.
V zvezi s poizkusom atentata na de Gaulla se nadaljujejo o-peracije proti OAS tako v Franciji kakor v Alžiriji. V Al. žiriji so aretirali 225 oseb. Oi-ganizacija OAS še vedno pošilja pisma raznim poročevalskim agencijam. ANSA poroča, da je njen pariški urad dobil danes novo pismo, v katerem je rečeno, da je «bivši general de Gaulle izdajalec in zato zasluži smrt: sojen bo, obsojen in usmrčen. Lažni atentat ni naše delo. Mi imamo drugačen material in drugo osebje, da lahko udarimo«. Na koncu je rečeno, da OAS, v nasprotju s trditvami, še ni obglavljena in da lahko še vedno u-dari, kjer hoče in kadar hoče.
razumljivo pa je, kako sta mogli letali prileteti v Berlin, ne da bi ju sovjetska ali pa vzhodnonemška lovska letala prestregla.
Predstavnik zahodnonemške-ga obrarrjjmega ministrstva je danes trdil, da je treba pomoto dveh letal pripisati slabemu delovanju aparatov. Dodal Je, da sta oba pilota podčastnika. Zahodnoberlinski župan Brandt je izjavil, da je pristanek dveh nemških letal ((alarmanten«. Poslal je brzojavko ministru Straussu, v kateri pravi, da je treba" spričo napetega političnega položaja preprečiti vse, kar lahko prisili pilote, da prekršijo mednarodne sporazume.
Tiskovni urad vzhodnonemške vlade pa je objavil izjavo, s katero označuje polef dveh nemških letal za izzivanje in zahteva skrbno preiskavo. Izjava dodaja, da sta imeli dve letali nalogo zbirati vohunske podatke.
Anglija bo poslala vojaška ojačenja v Zahodno Nemčijo
LONDON, 14. — Britansko vojno ministrstvo javlja, da so sklenili premestiti v Zahodno Nemčijo nekatere oddelke protiletalskega topništva. Poročilo dodaja, da bo tretji oklepni regiment, ki bi ga morali re-patriirati prve dni prihodnjega leta, ostal do novega ukaza v Zahodni Nemčiji.
Alfio Russo novi direktor «Corricrc dclla Scra»
MILAN, 14. — Kakor poroča socialistično glasilo «Avanti», bo sedanjega glavnega urednika lista «Corriere della Sera« Missirollija, zamenjal Alfio Russo, sedanji glavni urednik liberalnega lista aNazione« iz Florence. «Avanti» pripominja s tem v zvezi, da se z imenovanjem Alfia Russa zaključuje dolgotrajna bitka, v kateri je prevladala skupina poslanca Scelbe in njegovih političnih prijateljev. S tem bo aCorrie-re della Sera« postalo glasilo konservativnih klerikalno-zmernili krogov Lombardije.
Nemške volitve
BONN, 14. — Voditelj nemške liberalno - demokratske stranke Erich Mende je izjavil danes na tiskovni konfeienci, da po njegovem mnenju Adenauer ni primerna oseba za zveznega kanclerja. Liberalnodemokratska stranka je po svoji moči na tretjem mest.i in po volitvah upa, da bo stopila v vladno koalicijo s Krščansko demokracijo. V primeru take koalicije, je dejal Mende, bodo oni podprli Erharda, ker uživa njihovo ((popolno zaupanje«. Mende je hkrati dodal, da je njegova stranka prinrav-Ler.a stopiti v koalicijo i demokristjani, ne pa s socialdemokrati.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.8, najnižja 17.9, ob 19. uri 22.; zračni tlak 1019.5 pada, veter severozahodnik 2 km, vlage 79 odst., nebo 9/10 pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 22.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 15. septeO10
Nikodem	^
Sonce vziac ob 5 43 ‘n z?j0 w:u 18.17 Dolžina dneva U-«-vzide' ob 10.50 in zatone o Jutri, SOBOTA, 16. septe"" Ljudmila
Razbila so se pogajanja na Združenju industrijcev
Stavka
v miljski
za nedoločen
ladjedelnici Felszegy
Podjetje vztraja na odpustih in vseh zahtevah o poslabšanju položaja delavcev ■ Celotno vprašanje ima širši okvir in pomen
Po dobri dve uri trajajočih pogajanjih na združenju industrijcev so se razbila pogajanja za ureditev spora v ladjedelnici Felszegy, nakar sta obe Sindikalni organizaciji takoj proglasili stavko za nedoločen čas, ki se bo začela danes zjutraj ob 7, uri. Ob 8.30 pa bo v Miljah enotna skupščina vseh delavcev ladjedelnice.
Na pogajanjih so predstavniki obeh sindikalnih organizacij in člani notranje komisije odločno zahtevali, da se ne odpusti niti enega delavca, ker gospodarski položaj podjetja tega ne zahteva. Dopustili so edino možnost, da se trenutno, v kolikor bi se pokazala potreba, zniža delovni urnik za vse, vendar pa da ostane število redno zaposlenih neizpremenjeno.
Predstavniki podjetja _ so vztrajali na svojem stališču, da je treba odpustiti 136 delavcev, da bi lahko bila ladjedelnica konkurenčno sposobna. Vztrajali so tudi na vseh zahtevah, ki se nanašajo na poslabšanje položaja delavcev. Kot smo že poročali, gre' za zahtevo, da se ukine sporazum o znižanem delovnem urniku (44 ur na teden, namesto 48) in da se uvedejo dogovorjeni akordi. Poleg tega namerava podjetje ukiniti menzo, prenehati z izdajanjem delovnih oblek in poslabšati prejemke elektrova-rilcev.
Sindikalni predstavniki niso mogli sprejeti takega stališča podjetja in so na osnovi pooblastila, ki so ga prejeli v ponedeljek od delavcev na skupščini, sklenili, da se pogajanja razbijejo in da se takoj proglasi stavka za nedoločen čas.
S tem je vprašanje odpustov ladjedelnice nekoliko nepričakovano naglo stopilo v razdobje izredno ostre borbe
na. Vendar pa se lahko delavci tega podjetja zavedajo, da jih podpirajo vse druge kategorije in ne samo prebivalci Milj, temveč celotnega tržaškega področja, saj ne gre za vprašanje, ki ozko zanima samo eno podjetje, temveč za napad na celotno tržaško lad-jedelniško industrijo in na celotne pridobitve vseh delavcev.
V Miljah so se takoj sestali načelniki vseh skupin, ki so zastopane v občinskem svetu in so sklenili, da o položaju v Felszegy govore z vladnim generalnim komisarjem, ki jim je sporočil, da jih bo sprejel danes dopoldne.
Včeraj pa se je sestal aktiv Nove delavske zbornice-CGIL, ki je razpravljal o sklepih in o stališču glede položaja v Felszegy, ki jih je v sredo sprejel izvršni odbor omenjene organizacije. Qb zaključku sestanka so predstavniki sindikata kovinarjev obvestili navzoče o razbitju pogajanj in
0 proglasitvi stavke za nedoločen čas. Člani izvršnega odbora in aktivisti CGIL so takoj sklenili, da bodo nudili delavcem ladjedelnice Felsze-gy vso pomoč.
V sredo pa se je sestal izvršni odbor nove delavske zbornice CGIL. Na obeh sestankih so podrobno proučili ukrepe, ki jih je sporočil upravni svet ladjedelnice
1 eiszegy in s katerimi naj bi ladjedelnica «bila dokončno urejena v zvezi z novim položajem ladjedelniške industrije, ki je v krizi že pet let m v predvidevanju, da se doseže 1964. leta možnost konkurenčne sposobnosti v okviru Skupnega evropskega tržišča*.
Upravni svet Felszegy namerava torej iti na pot zniževanja delovne sile in dejavnosti ladjedelnice, napada
ki verjetno ne bo kratkotraj- na življenjske pogoje delav-
imiminimliiiiliiliiilllliiiiiliillliiHlllimiiiniiliiillllllilliililiMlllliliminiililimiliiliimillill
Včeraj na tržaškem vseučilišču
Slovesna otvoritev Zdravniškili dni
Včeraj zjutraj so v vseuči- teh izkaznic. Takso bo moral
liški palači slovesno otvorili ♦ Tržaške zdravniške dneve*. Znanstvenemu zasedanju, na katerem bodo razpravljali o vprašanjih hematologije, prisostvuje večje število italijanskih in inozemskih zdravnikov.
Na otvoritveni slovesnosti so bili navzoči tudi predstavniki mestnih oblasti. Občino je zastopal odbornik za zdravstvo dr. Fantasia, a prefekturo podprefekt dr. Capon.
Tudi to zborovanje zdravnikov je priredila zdravniška bolničarska šola v Trstu pod pokroviteljstvom vseučilišča. Na včerajšnjem zasedanju so govorili predsednik pripravljalnega odbora prof. Tezila-zich, dr. Adovasio in dr. Capon. Takoj nato je prof In-trozzi s padovanskega vseučilišča podal svoje poročilo o vprašanju «kako črevo absorbira železo*. Na jutranjem zasedanju je podal svoje poročilo še neki drug. strokovnjak.
Na popoldanskem zasedanju je govorilo šest zdravnikov, a med njimi tudi Tržačan dr. Ttnze. Na današnjem zborovanju pa bodo podali 6 poročil ter 5 obvestil.
plačati lastnik izkaznice in sicer tako, da bo nalepil kolek v odgovarjajoči vrednosti, ki ga bodo uničili na registrskem ali poštnem uradu.
Tudi na brezplačne vstopnice za kinematografske ali športne prireditve bo treba plačati takso v višini 30 lir, poleg državne takse, ki že obstaja. V vseh kinematografskih dvoranah bodo razobesili lepake, ki obveščajo občinstvo o teh novih davčnih u-krepih v zvezi z zakonom št. 835, ki začne veljati danes.
cev ter na njih že zagotovljene pravice v okviru splošnih pogodb kot sporazumov v okviru podjetja. Z drugimi besedami bi morali delavci Felszegy plačati ceno slabe mednarodne konjunkture, ki do sedaj sploh še ni prizadela ladjedelnice, v katej-i so zaposleni.
Izvršni odbor Nove delavske zbornice je zato pozdravi] odločno stališče, ki so ga enotno sprejeli vsi prizadeti delavci, ki so se uprli zahtevam upravnega sveta. Odbor zagotavlja, da bo napravil vse mogoče, da bodo njih a-pravičeno borbo podprli vsi tržaški delavci.
Pripomba glede »konkurenčne sposobnosti v okviru Skupnega evropskega tržišča* pa govori, da skušajo s pomočjo privatne ladjedelnice pričeti reševati vsa ostala ladje-aeiniška vprašanja po poti zniževanja iaajedelniške dejavnosti. Znano je, da se je italijanska vlada obvezala v okviru Evropske gospodarske skupnosti, da bo do 1964. leta znižala proizvodno sposobnost italijanskih ladjedelnic za ene tretjino in da bodo zmanjšali število zaposlenih za 12.400 oseb, za katere pravijo. da so odveč.
Neki gospodarski list je a-prila v tej zvezi poročal o načrtih, ki so jih pripravili v ta namen in ki se jih lahko na kratko oriše v naslednjih točkah:
1. Obnova in modernizacija naprav predvsem treh največjih ladjedelnic (Sestri, Tržič in Casteilamare), za kar bodo znašale skupne investicije 40 milijard lir.
2. Znižanje skupne proizvodne sposobnosti ladjedelnic IRI.
3. Odstranitev odvečne delovne sile.
Upoštevati je treba, da je med ladjedelnicami IRI v Trstu prva — ladjedelnica Sv. Roka — že prenehala vsako gradnjo ladij in da so drugo — ladjedelnico Sv. Marka — že izključili od načrtov investicij za obnovitev in modernizacijo naprav. V tem o-kviru ni težko ugotoviti, kakšne so namere vlade glede tržaške industrije in kaka nevarnost grozi deladcem ter celotnemu tržaškemu gospodarstvu.
Zato Nova delavska zbornica — CGIL ugotavlja, da vprašanje ladjedelnice Fel-szegy še zdaleka nima samo ozek notranji pomen, temveč je povezano s splošno ladje-delniško in pomorsko politiko in s splošnim tržaškim gospodarskim položajem.
Sindikalne organizacije so večkrat podrobno proučile stanje ladjedeiniške in jeklarske industrije ter pomorstva in ugotovile ter dokazale, da je treba okrepiti italijansko trgovinsko mornarico ter zla-
sti obnoviti ladjevje državnih pomorskih družb (FIN-MARE), katerih tonaža mora deseči predvojno raven. Taka politika bi omogočila izko-r.ščanje vseh proizvodnih zmožnosti italijanskih ladjedelnic in jim zagotovila delo za večje število let.
Taka politika pa ni v skladu s politiko Skupnega evropskega tržišča, katero lahko sprejmejo zasebni brodarji in pedjetniki, ki pa je v nasprotju z interesi skupnosti. Zato Nova delavska zbornica CGIL poziva vse tržaške delavce, da bodo budni in pripravljeni na odločno borbo.
Izvršni odbor PSI je skupno z izvršnim odborom sekcije v Miljah razpravljal o kritičnem položaju v ladjedelnici Felszegy in izrazil svojo solidarnost s prizadetimi delavci. Odbor je pooblastil tajništvo, da podvzame tako v lckalnem kot v vsedržavnem okviru vse korake, ki so primerni, da se delavce podpre v njih pravični borbi.
Poziv Zveze demokratičnih žena za obrambo miru
Glavni odbor Zveze demokratičnih žena v Trstu je naslovil na vse tržaške žene poziv naj podvojijo .svoje napore za obrambo miru.
Težki in nevarni mednarodni položaj narekuje ženam — je rečeno v pozivu — da še bolj zavestno sodelujejo v borbi za obrambo miru. Gre za bodočnost vsega človeštva m v tem trenutku se ne sme zavreči nobena pot, ki bi lahko pripeljala do prenehanja jedrskih poskusov ter do takojšnjih pogajanj za rešitev važnih mednarodnih vprašanj.
Zveza demokratičnih žena poziva vse žene, vsa ženska gibanja in ženske skupine naj se vztrajno borijo za popuščanje mednarodne napetosti ter za dosego trajnega miru. Zveza demokratičnih žena je prepričana, da bo vztrajna akcija žena zagotovila mir na svetu*.
Kongres podrejenih uslužbencev vseučilišč
Včeraj so se nadaljevala v vseučiliški palači dela 9. meddržavnega kongresa podrejenih vseučiliških uslužbencev. Delegati so sklenili med drugim, naj sindikat ohrani dosedanjo avtonomno obliko, ki jo ima od ustanovitve.
Tudi	«Kraljica
jim je bila napoti
Na Katinari je pri križišču, kjer se odcepi pot v Rovte, čedna kapelica, na križišču pa je bila že od leta 1945 tabla z dvojezičnim napisom. Zdaj je dvojezični napis izginil in je občina postavila le italijanski napis, ki ga vidite na sliki.
Stari napis so odstranili predvčerajšnjim in ga nadomestili z novim. To so domačini in meščani, ki pogostoma
zapazili in nam sporočili.
Domačine je zadeva spravila v slabo voljo, ker ni več slovenskega napisa «Kraljica miru». Kdor je odstranil slovenski napis, naj ga tudi spet postavi. Nobeno opravičilo ne more biti utemeljeno. Vsekakor pa je dokaj žalostna ugotovitev, da v državi, kjer imajo oblast demokristjani, tudi slovenski napis ob kapelici ni pogodu tistim, ki pravijo, da so demokrati in kristjani.
( ŠOLSKE VESTI ) { KONCEgf!.
Na Državnem trgovinskem teh. ničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. do 12. ure v taj-ništvu zavoda v til Caravaggio 4. neprekinjeno do vključno 25. septembra 1961.
* * *
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I., II. in III. razred do vključno 2-5. septembra t. 1.
prihajajo na Katinaro, takoj  .........................................................................      mn.........
Dve važni skupščini delavcev CRDA
Za zaposlitev suspendiranih delavcev in za izboljšanje akordnega dela
Delavci ladjedelnice Sv. Marka zahtevajo svojega predstavnika v komisiji za preprečevanje nesreč
Včeraj sta bili dve važni skupščini delavcev CRDA. Dopoldne so se sestali suspendirani delavci CRDA, katerih je še vedno okoli štiri sto. Med temi delavci so številni, ki so suspendirani že dalj časa in ki so zato v resnih težavah, saj morajo preživljati družine.
Obsežno so razpravljali o splošnem položaju ladjedelniške industrije in o zadnjih temnih oblakih, ki so prišli do izraza tudi z napovedanimi odpusti v ladjedelnici Fel-szegy. Obsodili so stalno zavlačevanje gradnje in zlasti izredno počasno gradnjo velike potniške ladje-,, pri čemer bi lahko bilo zaposlenih mnogo delavcev.
Ob zaključku skupščine so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se čimprej zaposli v proizvodnji vse suspendirane delavce. Sindikalne organizacije pa so pooblastili, da čimprej prično s pogajanji o tem vprašanju z ravnateljstvom CRDA, pri čemer jih bodo spremljali tudi predstavniki suspendiranih delavcev, ki so jih izvolili na skupščini.
Popoldne pa je bila skupščina vseh delavcev ladjedelnice Sv. Marka, na kateri je
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHimmiiiuimuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimimiiiimmiiimiiiiiiiiiiit
Iz sodnih dvoran
Žalostna zgodba potapljača Potrditev obsodbe nasilnežu
30 lir takse na izkaznice in brezplačne vstopnice
Z današnjim dnem bo treba plačati na vse izkaznice, ki omogočajo prost vstop v kinodvorane, na športne prireditve ter v toplice posebno državno takso 30 lir, in sicer za vsake tri mesece, ali manj ko:	tri mesece veljavnosti
r
RIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej; četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 di«, polletno 960 om, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo trža-
škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub-
ljana, Stritarieva	ulica 3-1,
tel 21-982, tekoči račun prt Komunalni’ banki v Ljubljani 600-14/3-375
OGLASI Cefte oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT, Trst
J
Zaradi hude bolezni se je revež predal alkoholu - Za vožnjo avtomobila je treba imeti šofersko izkaznico
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, se je zagovarjal včeraj 57-letni Ferdinando Reggente brez stalnega bivališča, ki je bil obtožen, da je 9. maja 1959 ukradel motorno kolo znamke Bianchi (ki je bilo vredno 300.000 lir) 32-letnemu Giovanniju Bozzoii iz Ul. Ma-donnina 40. Lastnik je bil parkiral vozilo že prejšnjega večera v bližini pomorske postaje, in sicer pred zgradbo konzorcija delavcev, ki so uslužbeni na vlačilcih. Ko je v jutranjih urah Bozzola končal službo in se je hotel odpraviti domov, je opazil, da je motor izginil. Takoj je obvestil o tatvini policijske organe, ki so okoli 10. ure našli motor v bližini Ul. del Teatro romano. II dni pozneje so policijski agenti prišli na sled osebi, ki se je polastila motorja. Slo je za Reggenteja, ki so ga našli nekega jutra, ko je postopal okoli pomorske postaje. Začeli so ga zasliševati in možakar je priznal, da je tudi inkriminirano noč prebil v bližini postaje. Proti jutru je našel motor ter ga baje hotel odpeljati na policijo.
To so suhoparna dejstva. Za njimi pa se skriva pravcata tragedija delavca, ki so ga hude življenjske prilike spravile tako rekoč ob razum. Kajti Reggente ni danes zmožen mišljenja in hotenja kot vsak normalen človek. To njegovo stanje pa je povzročila huda bolezen, na kateri je obolel pri opravljanju svojega poklica. Reggente je bil po poklicu potapljač, ki je več let opravljal s požrtvovalnostjo svoje naporno delo. Pred mnogimi leti se je tudi odlikoval pri opravljanju svoje dolžnosti, tako da so mu podelili v znak priznanja zlato medaljo. Leta 1947 pa je zbolel na pljučih, kar se pač zgodi skoraj vsem potapljačem. In od tislega dne si ni več nadel potapljaške oprave, ni več opravljal svojega dela, temveč se je moral začeti zdraviti. Zdravljenje pa je bi-ily prjjsiijno nemogoče, ger je
postal kronični alkoholik. Tako se je začelo njegovo življenje sukati med cesto, sodnimi dvoranami in zapori. Do danes je bil obsojen že več kot 60-krat, v večini primerov zaradi vinjenosti.
Na včerajšnji razpravi so prečitali poročilo zdravniškega izvedenca, ki je pred nekaj meseci pregledal Reggenteja, V svojem poročilu ta meni, da Reggente ni zmožen pravilnega mišljenja in hotenja ter da je kronično zastrupljen z alkoholom. Zato so ga sodniki oprostili. Sklenili pa so, da ga bodo poslali v umobolnico za najmanj dve leti.
* # *
Pred istim sodiščem, ki je razsojalo v svojstvu prizivnega sodišča, se je moral zagovarjati tudi 36-letni Ruggero Bracco iz Ul. Machlig 8, ki je bil obtožen, da je prekršil cestni zakon, ker je upravljal osebni avtomobil brez vozniškega dovoljenja.
Prvič se je moral Bracco zagovarjati na preturi 8. marca letos. Tedaj ga je sodnik spoznal za krivega ter ga obsodil na 4 mesece pripora ter na 10.000 lir denarne kazni. Prizivni sodniki so včeraj znižali kazen na 2 meseca in 20 dni pripora. Denarna kazen pa je ostala nespremenjena.
Dogodek, ki je pripeljal Bracca pred sodišče, se je odigral 11. oktobra lani ob 1.30 ponoči na cesti, ki pelje iz Bazovice v Trst. Bracco se je peljal po tej cesti z osebnim avtom, ki je bil last nekega Domenica Fiorinija iz Ulice Diaz 10. Nenadoma pa je Brač-ca ustavila karabinjerska patrulja ter ga pobarala za vozniško dovoljenje. Bracco je izjavil, da je dovoljenje pozabil doma ter je obljubil, da ga bo naslednjega dne prinesel na karabinjersko postajo. Karabinjerji pa so zaman čakali Zato so uvedli preiskavo ter dognali, da Bracco sploh ni imel vozniškega dovoljenja, temveč je razpolagal samo z dovoljenjem za vožnjo v spremstvu vozača, ki mu ga je izdal inšpektorat za civilno motorizacijo. Prijeli so ga ter
ga zaslišali. Tedaj je izjavil, da se je tiste noči peljal z Opčin v Bazovico z nekim prijateljem, ki je imel vozniško dovoljenje. Zal pa je ta ostal v Bazovici, ker je tam doma.
* * H«
Na prizivnem sodišču, ki mu predseduje dr. Nardi, se je moral zagovarjati 39-letni Umberto Domini iz Saurisa pri Vidmu, ki je bil obtožen, da je v oktobru lani zagrešil razna spolzka dejanja na javnem mestu ter da je ugrabil tri deklice, ki še niso dopolnile 13 let.
Devetega maja letos je kazensko sodišče v Tolmeču obsodilo Dominija na 5 let, 6 mesecev in 20 dni zapora. Prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo.
Isto sodišče je sodilo tudi 37-letnemu Guelfu De Santiju iz Ul. Coroneo 1 (sedaj se menda nahaja v Franciji), ki je bil obtožen, da je prizadejal hude telesne poškodbe 47-letnemu Fulviu Zorzettu od Spodnje Magdalene 1522. Goriško kazensko sodišče je 28 oktobra lani obsodilo De San-tija na 2 leti zapora ter na plačanje odškodnine Zorzeltu v znesku 440.000 lir. Poleg tega bi moral De Santi plačati 67.000 lir za stroške zastopnika zasebne stranke. Prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo. De Santi bo moral plačati sedaj še stroške procesa druge stopnje ter 39.000 lir zastopniku zasebne stranke
De Santi je poškodoval Zor-zetta 16. januarja 1956, m sicer v bližini Devina, kjer je tvrdka Brussi gradila odsek avtne ceste. V notranjosti barake, ki je služila za shrambo obleke in orodja, je prišlo do ostrega prepira med De San tijem in Zorzettom. Potem je prepir ponehal in Zorzetto je odšel iz barake. De Santi pa je stopil za njim, ga zgrabil za vrat, ga obrnil proti sebi ter ga začel biti s pestjo. Nato ga je še močno brcnil v desno nogo. na kateri je povzroči' hud zlom. Zorzetto se je moral zdraviti 150 dni.
bilo govora predvsem o sedanjem sistemu akordnega dela, ki je za delavce zelo težaven in ki je tudi povzročil številne nesreče na delu in med drugimi tudi pred kratkim dve smrtni žrtvi.
Člani notranje komisije ladjedelnice so v okviru obeh sindikalnih organizacij sestavili vrsto konkretnih predlogov, da se vse te nepravilnosti odstranijo .in da se uredi tak sistem akordnega dela, ki bo delavcem ustrezal. Formalno gre torej za dva predloga, ki sta pa v osnovnih potezah enaka ter jih bodo sedaj med seboj samo še vskla-dilt Takoj nato Jih bodo predložili ravnateljstvu z zahtevo,’ da se o njih takoj prične razpravljati. Istočasno so tudi sklenili, da se bo delo v ladjedelnici od jutri dalje odvijalo normalno z uporabo ur za merjenje akordnega dela.
Zahteve delavcev temeljijo predvsem na členu 16 delovne pogodbe, ki predvideva, da mora biti akordno delo točno določeno in zlasti zahtevajo, da mora biti akord predhodno sprejet na pogajanjih, medtem ko ga sedaj nekako mehanično izvajajo na njih škodo. Ugotovili so tudi, da je čas prepogosto izredno kratko odmerjen, tako da določena dela v predvidenem času sploh ni mogoče opraviti. Istočasno obstajajo določene pomanjkljivosti pri organizaciji dela, odnosno se na primer izbira materiala sploh ne upošteva, čeprav se pri tem pogosto izgubi mnogo časa. Prav pri takem delu je tudi prišlo pretekli teden do znane hude nesreče.
Poleg tega so tudi zahtevali, da se vključi predstavnika delavcev v komisijo, ki skrbi za preprečevanje nesreč, saj so sedaj v tej komisiji samo predstavniki uprave, ki na to vprašanje gledajo seveda samo s svojega stališča.
tramvajski voz,, ki je vozil pred njim. Ko je krenil na levo stran ceste, da bi prehitel tramvaj, je trčil ob tramvajski voz, ki ga je privozil z nasprotne smeri 56-letni A-medeo Bruni iz Ul. Petronio 11. Buranello je seveda zletel na tla in se nekoliko pobil po levi roki ter desni ndgi. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dober teden. ,
Hotel je prehiteti trolejbus pa je trčil v avtomobil
Po Drevoredu D’Annunzio se je včeraj dopoldne peljal z vespo proti Senenemu trgu 19-letni Giorgio Caputo iz Ul. Campanelle 38; na zadnjem sedežu pa je sedela 25-letna Renata Ravasi od Spodnje Magdalene 1295. Caputo je hotel prehiteti trolejbus? pa je trčil ob avto, ki ga ie vozil 50-letni Basilio Battistin iz Drevoreda D’Annunzio 4 in je hotel kreniti na levo, da bi se odpeljal proti središču mesta.
Caputo in njegova spremljevalka sta seveda zletela na tia in se nekoliko poškodovala. Vespist se je pobil in ranil po obrazu in desni rami ter bo okreval v osmih dneh, njegova spremljevalka pa se je nekoliko pobila po desni r ogi in se bo morala zdraviti nekaj dni.
Avto v žensko ko je prečkala cesto
Ko je včeraj popoldne 56-letna Marija Bubnič por. Pirnat iz Ul. Ronchetto 15 prečkala Ulico Baiamonti, jo je z avtom povozil 41-letni Lu gi Delle Piane iz Lonjerske ceste 48, ki je bil namenjen v Istrsko ulico. Zenska se je pobila in opraskala po desni roki in po prsnem košu. So fer jo je odpeljal v bolnišnico. kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo morala 10 dni.
Nevarno prehitevanje skuterista
Včeraj dopoldne se je 25-letni Giorgio Buranello iz Ul SiinfEufernia št. 2 peljal < skuterjem pr, Korzu proti Trgu Unita. Precej se mu jel mudilo, pa je hotel prehiteti1
Tudi na tržnici človek ni varen
Nekoliko pred 8 uro je včeraj 42-letni Francesco Dipinto oc Spodnje Magdalene 318 hodil vzdolž skladišč osrednjega zelejijadnega trga, pa je privozil za njim z avtom 52-letni Dušan Gregori iz Bazovice št. 156, ki ga je zadel s sprednjim desnim blatnikom. Dipinto je zletel na tla in se je nekoliko pobil ter opraskal po obrazu. Padel je tudi v nezavest in so ga nemudoma odpeljali, z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Okreval bo v dobrem tednu.
Nezgoda na delu
Na delu v deškem zavodu pri Banih, kjer je zaposlena, se je včeraj popoldne ponesrečila 47-letna Luciana Pe-trcnio, ki biva v begunskem taborišču v Padričah. Spodrsnilo se ji je in je nerodno padla etr si zlomila zapestje desne roke. 7, rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico in se bo morala zdraviti 40 dni.
Vozni red avtobusa za izlet v Brda na Partizanski tabor
Tajništvo Združenja partizanov Tržaškega ozemlja sporoča, da bo avtobus za izlet na Partizanski tabor v Brdih vozil po naslednjem voznem redu:'
Iz Trsta, Trg Garibaldi ob 5.30; iz Doline (pri Križcu) ob 5.50; iz Bazovice ob 6.20; iz Padrič ob 6.25; z Opčin ob 6.40; s Proseka (avtna cesta) ob 6.50; iz Križa ob 7.
Udeleženci izleta naj bodo točni.
S kirurškega na ortopedski oddelek
Skoraj dober mesec se bo morala zdraviti 39-letna Ada Masten por. Cucinotta iz Ul. Pieta 5, ki se je včeraj dopoldne ponesrečila v glavni bolnišnici na prvem kirurškem oddelku, kjer je zaposlena. Spravljala je led v posebno posodo, pa so se vrata renadoma zaprla in ji poškodovala vse prste na levi roki, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedski oddelek.
Ravnateljstvo Drž. znanstv. liceja sporoca:
Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960-1961 se prično danes ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
* # *
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikov v Ttstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-1962 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio št. 9 neprekinjeno do 25. septembra 1961.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
* # *
Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v drugi in tretji razr. je čas še danes. Ob vpisu mora učenec predložni zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. septembra.
Učenci, ki Imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj Po opravljenih izpitih. * « *
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v I., II. in tretji razred nadaljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10 do 12. ure.
Za vpis so potrebni naslednji dokumenti:
1. Rojstni list od anagrafskega urada;
2. potrdilo o precepljenju;
3. potrdilo o zdravih očeh;
4. zadnje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo
na šolskem tajništvu.
* * *
Ravnateljstvo državnega Industrijskega tečaja v Nabrežini z
oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev in učenk za prihodnje šolsko leto 1961-1962 za I., II. in III. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan ob 10. do 12 u.e.
* * *
Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Tistu se je začelo. Zaključilo se bo 25. septembra. U-radne ure so vsak dan od 10 do 13.
Gostilne, tarča nočnih nezaželenih gostov
Zadnje čase so na vrsti razne gostilne, ki jih obiskujejo nočni nepovabljeni gostje. Tokrat so obiskali gostilno, ki jo upravlja 58-letni Felice Ciacchi v Ul. Flavia. Neznanci so prišli v lokal skozi okence stranišča. Odnesli so dva tisoč lir v gotovini, mikrofon in šop ključev. Ciacchi je zapazil tatvino, ko je zjutraj prišel v gostilno in je nemudoma zadevo prijavil policiji.
Neznanci pa so tudi ukradli avto, ki ga je 34-letni En-nio Settimo parkiral blizu svojega doma v Ul. Catraro štev. 1.
IIIIIHIIIIIIIIIIUMIlimilUlllllillllllllUlMIHMilllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIllllMIlItlllllllllllllll
OD VČERAJ DO DANES
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-
visje, v pomaranče . • limone . . . . smokve .... jabolka I . . . jabolka II . . hruške 1 ... hruške II . , , breskve I . . breskve II . .
slive .........
grozdje . . .
pesa ..........
kumarice , . . čebula . . . ! . svež fižol . . . stročje
razna solata . jajčevci . . . . krompir . . . . paprika . . . '. paradižnik . • zeleni radič I zeleni radič II bučice.........
I
3. prevladajoče)
. . 447 470 447 . .	94	141	129
. .	53	83	71
. .	94	141	106
. .	24	94	59
. . 106 212 112 ...	.71	94	83
.	94	140	106
. !	24	71	53
. .	25	53	47
59	141	100
30	80	60
71	94	83
47	55	47
71	118	94
80	141	112
70	180	120
59	94	83
25	49	41
24	65	36
20	94	36
200 400 300 50	150	100
70	150	118
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
!
1
t
Večina blaga se prodaja po prevlad, cenj (3. stolpec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Glnnastlca 6; Al-la Maddaiena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26.
Valute
Trst	
dolar	621,—
švicarski frank	144.15
lunt šterluig	1746.50
francoski frank	125.30
marka	155.65
šiling	24 04
pezeta	10.37
dinar	— 70
inarrngo	4900 -
ztaui	708,—
Dne 14. septembra 1961 se je v Trstu rodlo pet otrok, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 62-letni Pietro Fir-miani, 69-let.na Valeria Carbona-io por Luppieri, 67-letni Andrea Popeo, 69-ietnj Rodolto Fabiani, 13 dni stari Fabio Lupieri, 1 mesec stari Alessandro Morosini.
IZLETI
Izlet na Blegaš to v bolnico •Franja*. V nedeljo 24 t.m. priredi Slovensko planinsko društvo v Trstu planinski izlet na Blegaš, ki gospoduje nad svetom Ivana Tavčarja. Pot gre preko Cerkljanskega, kjer bodo izstopili oni. ki si žele ogledati partizansko bolnico «Franja». Vpisovanje kot običajno v Ul. Gep Pa 9-II. v uradnih urah.
* * *
Izletniku Društvene prodajalne na Opčinah obveščamo, da bo odhod na izlet v Crikvenico in Opatijo v nedeljo 17. t.m. točno ob 5. urt zjutraj z Brdine,
MALI OGLASI
VESPAGENZIA — tel. 28-940 — na obroke od 6090 lir za «gran sport».
VESPAGENZIA — obroki od 5160 lir za 150 kub. vozila s štirimi presta ainl.
VESPAGENZIA —	obroki od
4500 lir za 125 kub.	vozila. Veli-
ka izbira vesp, motociklov in rabljenih motornih	tovornikov
Poskrbimo tudi za	vse listine
za izvoz.
PODI IZ FURNIRJA po 330 lir
kv. m — Les. v e za domačo uporabo Iz mehkega in trdega lesa, vseh velikosti, močrie izdelave — se orodajo v Ulici Gam timi SL. J,
"1 rž as k a filharmonij ji: di danes ob 21.11 ^ toriju drugi ljddsžt WJ»
ni koncert. Dirigira' j Jochem Reeps. Jz tfjf
skladbe Musorgskega’ skega in Sibehusa. , Danes začetek Pr0 ^ nic.
,, ,7 so in Naziocale 14.00 *'• t
«Sparta::us», technicol Douglas,	Laurenett ^
Jean Simrnons,
noči. Prepovedano &
Fenice lo.30 «1>ot“v
morja» Barve De „ fopJ’ ter Pidgeon, J°an FranKie Avalon. »pji Excelsior 16.00 19.09 g. madiii, technicolor. Jchns, Robert M11 Ustinov.	ijj
P
Grattacielo 16.00
ljubiš«. Evropa
noči. Prepovedano
ry Levvis, Judith technicolor.	,	g»K
Supercinema l6-0QT.el
za 100 deklet«,
Alabarda 16.30 «'
pad na Evropo«.
pretekle vojne. Aurora 16.30 19 00
pod soncem«
Cristallo 16.30 <<Izg“laSs)t'-' Jean Sorel. Lea povedano mlad'n‘aVicJ Garibaldi 16.30 git« šega«, technicolor, t Capitol 16.30 .(Slavi*0 technicolor.	.	j it*
Impero 16.30 ..Pete1 'j chio in družba«-technicolorju. , Ijtf,
Itaiia 16.30 «PoletJezadiif
Fnm I Bergmana. Drugi teden. . , ,-j Massimo 16.30	“
Joachim dan.
pucsbe
rgef.
cofi1
Moderno 16.00	,
Renato Rascel, L Astoria 17.00 «R°d0;r V no«, Eleonor ParR
Dexter. techni
color.
{<’
Astra 16.30 ..Kakor kot Eva«.	-30	v
Vittorio- Veneto i:anief j je pri vratih«, »	„4
Ideale 16.30 «K°mlLsi'11, Marconj 16.30 na P M «Atiia», teohnicoW' Quinn, Sophia L“ .j f Abbazia 16.00 «S jn strelke«, Jean ,„,-511 Odeon 16 00 «Magd deo Nazzari. Ma«a
Tržaški filatel'
.
V nedeljo l7., J,enl fr
vTrostorih K^/i' tecchi 6-1II., se^a"f
12. ure. Tisti prevzeli vseh za c* naj to store na te
. t. m. 2 začetkom ob 18
predvaja danes 15
(L1NCHIESTA DELLTSPETTORE
DANES V«.
ARCOBAl^t
cJERRV
LEMS
ED JUDITH /HENRŽ SILVA'*®
WYNN • ANDERSON/couni sasie i
ANNA MARIA t jn nieUOV Jv
ALBERGHETTI /
Brez povišanja cen ^
Prepovedane izkaznice in brezplačne
p
Cez dva dni v Zahodni Nemčiji parlamentarne volitve
Le dva dejanska tekmeca: Willy Brandt in Adenauer
Kratka analiza dosedanjih volitev: Socialni demokrati gredo številčno naprej, toda ° neko* resna stranka je svoj program tako razvodenila, da si ni več niti podobna
„5e dni
ln 37 milijonov
^Bcev
Šlo na ,.	-------.j.- uu
Pa.ri«ttenta°ri-Ie-._ ?d zadnjih
Zahodne Nemčtj
e bo
r.il0
farnih volitev'
lsi*foQso vSvrl leta' " ka7tl
je mr
? ia'eliS°v7r(Zahodni Nemči-
195 J0lltve 16,
septem-
18 1957	.	lb'
d tudi v t v|dimo, so Nem-tipično Nemci,
tecizni
ost
Preden”1 -D& Višku-
“»nji 'inožnnr.eSOVOrimo 0 se' tatov °2n,ostl volilnih
ov se V""* vuiiimn rezul-“»tavilj , 0 za trenutek
?‘h ali nencQ°!edanjih usPe’ Sl\ sttank p lk najvažnej-
Na-
ae NeaS!iša stranka Zahod-
t bi
“aiieri
»mčij
'Jeva
1®_ vsekakor Ade-
8o‘ja. ki Kršaa.nsl5a demo,
h leta iq!oPri prvih voli-4fsko	skupno	z	ba-
KO tf*,- •
*rscansk0
. dobila
n »dstotko.380^ kar le bilo
socialno 7 milijonov
tisoč Slaso
°v vseh veljavnih
fc Pri
?*ueri “frJf 1953
drugih volitvah se Ade-
« »J!!1, demokristjani zlez-
k»i eul4 °dstotka z 10 mili-
t°krat ločeA Pa Čeprav ■
!8 hvarski °tna volitve, „„ Sami krščanski social-
dv, doblli
tot
so šli ker
Va dilijona
malo manj pri	in	P°1 §la-
k2iŠtirimi leUlh V°UtVah
li :St^ani Dril«'?-1 Pa so demo t,0»ov fiRPril,ezh že na 11 mi-
f »omeniltlS°Č Slasov, ka
s«6*1 oddanih	odstotka
bavarski i, -?las°v, dočim
že n. !scanski socialci
»to glas°v k1 mili'i°ne 133
č ka glaso 36 bil° 105 c»mu Slas°v.
m8r|ki s>tev»mo ti dve
it^odnon^7-Adenauer Je !ts ta«je emake krščanske bavarska
S<S0ci4>
na stranka
kr-
tu “!s<>va V sm *>8 ob * ranka,
pa je
1»,
?“« in flranki le dva dle-
tu - °be t7'"1Ka’ praktično »de in -sf-
ki iJn, ’s .	....
toliko let na ob-
H Je
's*e Politične stru-
drugo za-f-aSen,;.,. ranko- Gre za
l^'?te,e^ike socialne de-
v avgustu
'<8i "''»tov	P13'0	manj	kot
C;!,	glaSOV
in s tem
m ,a . volivcev. Pri
/
^>Volitvah 'Vaj; '"ati
so social-
ni
ta
svoje glasove
»o , !n milijon, ven-
J
^V*CsimeU le 288
tijc ?8dea SaI verjetno na ra-'flitv>eije °9iUnistične pai-8a im.! Kl 3
£lasov. Ta
tivna in močna opora Ade-
0 pri prvih
, Sasoven mi'iion 360
‘lis tr,
Pri drugih
..tiso
Č* l»ti . volitvah, pred <PFi' ’ ’ '
(S ln
glasov.
l5royPrišli aocialni demo-
na devet miii-
8uS’asovs‘lSov m 31,8 od-
“f . e»oVe,rt na račun
‘ to^edan' lauun tokrat Ct 9'ie. e Komunistič-
,81k8' v^ialnodemokratska
8atltj0r V „]Pot šla krepko
SS^*ni šia z
» *a v !-ojem Pred-lJ v	ar^amentu
^C^^mabina-
'•V” Pa -7 ,Zakonu. Toda
»!s tl-S3l,anka le socialdemo-st- ttočn^;- ah°dne
Nem-
StrarikaCtl9iSa opozicional-
k. °t t‘“ta' raii tj0
kp^dn^^iti9?0 _stranko bi
50 demov!.FDP. to je
k^a>
V°nemška zai
‘ko	—«
vedno ^ Predna, po
i«'‘'»r .1 Žan«.,” litmralna !1» °liko ^ u ie bila
nauerju v koaliciji, dokler j je potreboval. Morda pa vprav zaradi svojega prelevljanja desno, je šla ta stranka navzdol od prvotnih dva milijona 800 tisoč glasov na dva milijona 300 tisoč pri zadnjih volitvah.
Ker je v celoti nad deset strank, ne bomo vseh razčlenjevali, omenili bomo na koncu le novo DFU ali tako imenovano Nemško zvezo za mir, katero danes napadajo tako demokristjani kot socialni demokrati, češ da je pobrala za seboj vse nezadovoljneže od bivših nacistov do bivših komunistov. Dejstvo pa je. da je ta edina stranka, ki ima izrazito anti-militaristični program in ki se ne ozira na «notranjo ko-r.junkturo», kateri so podlegli socialni demokrati.
Vrnimo se k socialnim demokratom. To je stara stranka in je bila v prvih povojnih letih kaj krepka opozi-cionalna stranka, dokler jo je vodil pokojni Schumacher, Tudi nekaj časa pozneje dobro vozila pod vodstvom GTlenhauerja, ko je imela iz-azito marksistični pa čeprav ne ekstremni program. Nekaj zaradi marksistične tradicije, nekaj pa zaradi strahotnih posledic vojne, toda iz te stranke je tedaj vela dejanska moč in volja proletariata lepimi perspektivami. Toda le nekaj let. Nato je začeia stranka lesti navzdol. Po glasovih sicer še vedno napreduje, ne pa tako po svojem programu. Na zadnjih dveh kongresih v Bad Godesber-gu in, lani, v Hannovru so svoj program tako razvode-lili, da so se lansko leto celo formalno odpovedan marksizmu. Pravzaprav ni za to tcliko krivda na popustljivem Oilenhauerju, pač pa na dr. Viktoru Argatzu in onih levih voditeljih, ki so vrgli puško v koruzo in prepustili stranke desničarskim kapitu-lantom, ki jih vodi sedanja župan zahodnega Berlina Wii-ly Brandt.. Sicer skušajo nekateri zahodnonemške socialne demokrate »opravičili«, češ da so bili k temu pnši-jeni zaradi toliko opevanega ahodnonemškega gospodarskega «čudeža». To pa je povsem oportunistična razlaga, kajti če so se socialni aem.,-krati v začasnem blagostanju «utopili», pomeni1 da niso ime-1. konkretnega programa, še roanj pa perspektive. Pomeni, da so se že zdavnaj prej odpovedali marksizmu in ne le na kongresu v Hannovru, Da si zahodnonemški socialni demokrati perspektive niso znali ali bolje niso hoten ustvariti, se še najbolje virii iz njihovega stališča glede zunanje politike. Dočim so bili nekoč trdno proti oboroževanju, proti angažiranju Nemčije v Atlantsko zvezo in proti atomskemu orožju in so vprav s tem pritegnili na svojo stran tudi izredno veliko, rekli bi plebiscitarno število visoko kvalificiranih nemških razumnikov, so se v adnjem razdobju prelevili v
Sicer pa ie razvodenelost
socialnih demokratov razvidna tudi iz sedanjega volilnega programa, ko zahodaio-nemški socialdemokrati obljubljajo volivcem povečanje pokojnin, okrepitev socialnih i.stanov, razvoj transporta, gradnjo novih cest in... »odstranitev dima iz Porurja*, da bi tudi to nemško področje imelo »svoje plavo nebo*. O podržavljanju industrije, o problemu trustov tn koncernov, o kartelih in monopolih — niti besede. Isto je razvidno tudi iz zunanjepolitičnega pograma stranke.
O krščanskih aemokratih ne bomo govorili. Adenauer, Strauss, Erhart in von Bren-tano so na dnevnem redu političnih dogodkov in njihova linija je razvidna tudi iz za-
ostritve razmer
svetu v
zvezi z berlinskim vprašanjem. Komentiranje bi zato bilo odveč.
In kdo bo prihodnjo nedeljo zmagal?
Analiza dosedanjih uspehov krščanske demokracije dovolj zgovorno govori. Toda tudi če bi Brandt zmagal, bi do večjih sprememb ne prišlo. Morda bo mladi Brandt pritegnil nekaj glasov na račun svoje dinamičnosti, na račun svoje mladosti, toda Nemci imajo zelo radi »krepko roko», in Adenauer pri vseh svojih 86 letih predstavlja še vedno »krepko roko», pri čemer mu pomagajo, seveda, tako Strauss in von Erhart, toda tudi določeni krogi z onstran oceana.
*****
-'--J**** ** č- f
mm
Da gre pri sedanjih parlamentarnih volitvah v Zahodni Nemčiji dejansko le za to, ali zmaga dosedanji kancler Adenauer, ali župan zahodnega Berlina Wil!y Brandt, je razvidno tudi iz uslikoviteii volilne kampanje, na kateri drugi kandidati obeh glavnih strank ne pridejo v poštev. Na sliki vidimo Koblenzer Strase v Bonnu, kjer si ((glavna* kandidata delita sleherni meter prostora
S popotovanja po Štajerski
Prijetna Dobrna kot zdravilišče in tudi letovišče
Slovenija je splošno znana, doma in na tujem, kot izredne zanimiva turistična dežela. V prirodnih lepotah tekmujejo med seboj Gorenjska, Primorska, Štajerska, Dolenjska in Notranjska. Težko bi bilo odločiti se, kateri izmed njih pripada prednost, kajti vsaka ima svoje posebne pri-rodne lepote, ki ji dajejo prednost pred ostalimi. Tako se lahko Štajerska pohvali s svojimi številnimi zdravilišči: Rogaška Slatina, Laško, Rimske Toplice, Dobrna so imena, ki so znana ne le slehernemu Jugoslovanu, temveč tudi mnogim inozemcem. Vsi ti kraji slove ne le po svojih zdravilnih toplicah, temveč po izrednih prirodnih krasotah. Med omenjenimi
kraji je Dobrna, zaradi svoje
1111111................................................................................................................................................      milimi....	,	lege (20 km od železniške
proge in 9 km od glavne avto
Intervju z voditeljem Narodnega gibanja za osvoboditev Angole
«s
Ljudstvo	vedno	zma
je pot do zmage zelo, zelo dolga»
Najprej zbiranje sil - Orožje, ki ga uporabljajo Portugalci, prihaja od NATO Stab za sedaj v Kongu, toda v kratkem bo na domačih tleh - Kako je z deževjem?
Beograjske konference r.e-blokovskih držav se je kot opazovalec udeležil tudi eden izmed voditeljev angolskega odporniškega gibanja in sicer Mario de Andrade. Ze pred meseci smo ga omenjali, ko le bilo govora o začetku oboroženega odpora angolskega ljudstva proti portugalski sol-dateski. Sedaj, ko je bil v Beogradu, je novinarju zagrebškega dnevnika «Vjes-nik» Mario de Andrade dal intervju, iz katerega povze-i mamo nenaj znacilnejših odstavkov:
Najprej ga predstavimo: Leta 1848 se je Mario de Andraae vpisal na vseučilišče v Lizboni. Istega leta so napredni mladinci iz Angole začeli akcijo, ki je pomenila novo obdobje v angolskem osvobodilnem gibanju. Angolski intelektualci, organizirani v majhne skupine, ki so bile še legalne, so začeli politično borbo za odstranitev diskriminacije med «civilizi-ranimi» in ostalimi domačini v Angoli. In tedaj je začel de Andrade zbirati okoli sebe napredne študente. 1954 se je de Andrade prepisal na Sorbono, kjer je študiral sociološke probleme, vendar tudi tu nadaljeval s svojim delom med študenti afriških dežel. Bil je tudi med pobudniki literarno-kulturne revije «Presence Africaine«. Med voditelje gibanja za osvoboditev Angole je prišel leta 1960,
ko je bil izvoljen za člana po-kiepke zagovornike atlantiz-j litičnega vodstva gibanja, ki ma, tako da danes v tem kar'je imelo tedaj svoj sedež v tekmujejo z Adenauerjevimi, Konakriju v Gvineji. In od Eihardovimi in Straussovimi tega dne se je de Andrade krščanskimi demokrati.	posvetil izključno borbi an-
“ull konserva-
golskega ljudstva izpod portugalskega jarma.
— Nedavno je bilo objavljeno, da je bil dosežen sporazum o skupnih akcijah vašega Narodnega gibanja za osvoboditev Angole in Holde-nove Narodne unije Angole. Kako to sodelovanje funkcionira in kako so razlike v glediščih in staliččih odstranjene — se je glasilo prvo vprašanje.
— Skupina funkcionarjev Narodnega gibanja je- vprav sedaj odpotovala v Kongo,.da bi s Holdenom Robertom ob novila naš predlog o določitvi načrta, ki smo mu dali ime «minimalni program«.
— Ali je točno, da Portugalci, v borbah v Angoli, u-porabljajo orožje, ki so ga dobili od Atlantske zveze?
— To je točno in znano Orožje Portugalcev, ne le bombe, pač pa tudi težko o-rožje, prihaja od NATO. Tega m težko ugotoviti po oznakah držav, oziroma tovarn. Toda kljub temu so Portugalci slabi vojaki.
— V Angoli se vprav sedaj začenja deževna doba, ki močne ovira kolonialno voj sko v njenih akcijah, sil vašega gibanja pa zaradi gverilskega načina bojevanja dež ne moti toliko. Kako namora vate to izkoristiti?
— Točno je, da dolgotrajno in močno deževje nepovoljno vpliva na Portugalce, ker postani jo poti povsem neprehodne, komunikacije so prekinjene, bombe ne eksplodirajo, pač pa se zaduše v mokrih tleh, visoka trava vzbuja Portugalcem strah; boje se presenečenj, ki prežijo na njih povsod po nepreglednem
»ooN/o
V; k,
trst A
N
ul Vk
Petek, 1*1. septembra 1901
Nacionalni program
45; Vrtu ■ s'0venskih žtti-.^kal. Iakl 12.30:
■C*	ix>13'?0:	oia^
N * r® Pac“:iorIgra17aa-
f8-30- k,lji?„Wes; 7‘U°ri; 17.25: V Sin n°st in Umet-s”? Mar “ Drleeditve; t}0\l9.30Su>U. is z*:	Sicb
iSfe. i„ r°ne po' KorI'orni
ln-k0:
&k.Sa'S 2n^u,cke
Šport;
l'i:^Crn» 'giadIl0‘ 31.15: Vvi <3l»llo Sera-
2 Bro;,,, rnUI»i
DroadWaya>
6 30: Vreme na ital. morjih; 9.00- GlasDem sejem; 9.30: Jutranji koncert; 10.30:	Otvori-
tev XIV. sejma v Bocnu; 11.00: VirtuOsi in pevci; 11.30: Marteho de Martino, Luciano Taioli in Nella Colombo; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Pevski program; 15.1.: Z glasbo na počitnicah; 15.55:	Vreme na
ital. morjih; 16 00: Program za najmlaiše; 17.45: Klavir v jazzu; 18.30:	Sinje potovanje;
19.00: Oddaja za delavce; 19.30: F.lmske novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00:	Simfonični
koncert; 22 15:	Dokumentarij.
<5'°* VI
Trst
14.20:
agnerje
pred
va de-
P*T5; Ko
s!ltar>ie
v1-. v«ti
7.00:
;Miv 7-15-	r.,
8'°°; - ba za
II. program
9.00:	Jutra ije vesti; 10.00:
Popevke; 11.00: Glasba za vas, ki delati; 14.00: Naši pevci; u.OO: Veliki pevci in velike prsmi; 16.00: Program ob Stili: 17.00: Pesmi tridesetih let; 17 30: «La ueile epoque»; Opereta od Dunaja do Broadvva-ya; 21.45: Večerna glasba.
SV' C OoV.r*"05 RL; V U ' *cJije- ";A“; 13.40-S: k;Ub>>i '	Od-
v	r,a; , . c- Zbor
Č> d2	Ber-
&£•«»>: 16 30:T: p‘t-■u,	Jugosla-
III. program
orKester; 8.55:	Pionirski tednik; 9.15:	Hammond orgle;
9.25:	Operni prerez Madame
Butterfly; 10.15: Zvoki za zabavo; 11.00; Ciklus pesmi Zlatka Grgoševiča; 11.15:	Inter-
mezzo s pihali; 11.30: Zoltan Koaaiy:	Otroški plesi; 11.40:
Priljubljene popevke; 12.00: Narodni motivi...;	12.15: Kme-
tijski nasveti; 12.25: Melodije Za opoidne; 13.15:	Obvestila
m zabavna glasba; 13.30: Zbor Višje pedagoške šole; 13.42: Arije iz oper Glumači in Ca-valleria rusticana; 14.05:	Ra-
dijska šola za nižjo stopnjo; 14.35: Ruleta z zabavnimi zvoki; 15.40:	Komorni zbor RT
VL; 16.00: Šport in športniki; 16.20: Godala in vokalni an-rambli; 17 15: Koncert za vas; 18.00:	Klavir v ritmu; 18.15:
Pesmi iz Severne Amerike; 18 45:	Iz naših	kolektivov;
20.00; Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.15:	Zunanjepoli-
tični pregled; 20.30: Iz del An-tonina Dvoraka; 22.15: Godala v noči; 22.35: Plesna glasba; 22.50:	Literarni	nokturno;
23.05' Strauss: Sonata za violino in klavir.
16.40;
No>
Operne
RLle,Sqn‘ hiotivi;
°rke-
19.30:
17.00: Na programu sta Schubert in Chopin; 18.30:	Pere-
gallo: Vibracije za. tri flavte; Nono: Kompoziuja op. 1; 19.00: Za radio prevedena dela, 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Enodejanka Pierra de Mari-vauxa:	«Prcizkušnja»; 22.25:
D, e skiadbi J.' Francaixa; 23.00: Nove knjige.
Ital. televizija
18.30: Program za najmlajše; 19.45; Doba velikih iger (Anketa o mladini); 20.30:	TV
dnevnik, 21.15: TV igra: «Una crocieru per Dick»; 21.45:	V
evroviziji «Evropa poje»; 23.15: TV dnevnik.
Prenos
Slovenija
8 05 Glasba ob delu; 8.40: Havdn: Koncert za trobento in
Jug. televizija
20 35:	Velesejem.	Program;
20 00: TV dnevnik; 20.20: Celovečerni umetniški film.
rastlinju. Toda ne smete misliti. da deževje ne ovira tudi nas. Ob močnem deževju in pri neprehodnih tleh se tudi mi ne moremo naglo premikati iz kraja v kraj. Da bi mogli biti bolj učinkoviti, nam je potreben velik o-brambni aparat. Največja prednost deževja je za nas povsem psihološkega značaja. Deževje, ki lije dneve in dneve, ni za nas nič posebnega. Portugalci pa, ki niso nanj navajeni, izgube moralo. Dež jih deprimira. To je nam v prid.
— Naš trden namen — je nadaljeval de Andrade — je bitko za osvoboditev nadaljevati do Konca in z vsemi sredstvi Kdaj bomo zmagali, to se bo šele videlo. Ljudstvo vedno zmaga, toda včasih je pot do zmage zelo, zelo dolga
- Po nekih tujih informacijah sprejemate pomoč v orožju od zunaj. Je to točno?
di vam znano in kar je znano nasploh; orožje se da kupiti, se da izdelati ali vzeti sovražniku. Vsaka izmed teh treh možnosti nam pride prav. Razumljivo je, da je na. ša največja možnost: jemati orožje sovražniku.
— Ali nam lahko kaj poveste o odnosih med vašim Narodnim gibanjem za osvoboditev Angole in podobnimi gibanji, ki delujejo v portugalski koloniji Mozambiku?
Brez komentarja
Spoštovani direktor, čast mi je, seznaniti vas, da je neki protiustavni zakon, ki se tiče šolstva, še vedno v veljavi.
Gre za kraljevski zakonski dekret štev. 1227 od 28. avgusta 1931, ki v svojem členu 39 določa :
«Kdor je dokončal vse-učiliško šolanje, razen promocije, in namerava izkoriščati pravice, ki iz vpisa izhajajo, je dolžan plačati vseučilišču vsako leto posebno takso v znesku lir 100 (sto)«.
Ker tega zakona iz leta 1931 nisem poznal in zato nisem onih 100 lir na leto (v osmih letih., torej, 800) plačal, so mi že opravljenih deset izpitov razveljavili in me posadili ponovno v prvi letnik!
Ponavljam, ne gre morda za kako pravljico, pač pa, žal, za resničen dogodek in za dejansko izvajanje določenega zakonskega predpisa.
Prosim vas zato, da to objavite, da bi se oglasili k besedi dobromi-sleči ljudje in da tisti, katerim, to pritiče, to paradoksalno zakonsko določbo z zakonom čim-prej razveljavijo.
Zahvaljujem se vam za pozornost in vas pozdravljam.
FOTI EGIDIO Cremona,
Via Magenta: 48
- Skušamo vzpostaviti stike z vsemi gibanji, ki se zares bore za osvoboditev izpod portugalskega kolonializma. Na nedavni konferenci v Casablanci smo si izmenjali izkušnje, obdelali razne načine medsebojne pomoči in možnost koordinacije dejavnosti, da bi ustvarili skupno fron-
— Na to vprašanje vara i to proti kolonizatorjem. An-lahko rečem le to, kar je tu-1 gola se že bori z orožjem. I
V Casablanci smo obravnavali tudi možnost ukrepov da bi se tudi v drugih portugalskih kolonijah dvignil upor. Z osvobodilnim gibanjem v Mozambiku vzdržujemo zveze, koordiniramo akcije, izmenjujemo izkušnje.
— Ali se borbe sedaj razvijajo na določeni fronti, obstaja ozemlje, ki je stalno pod kontrolo vaših uporniških sil?
— Težko je o tem reči kaj točnega. Vasi prehajajo od časa do. časa iz. rok .v. roke. Naša borba ima trenutno značaj klasične gverilske vojne. Poleg tega velika področja niso naseljena ali pa so malo naseljena. In tu praktično nima nihče oblasti v rokah.
—Kje je vrhovno poveljstvo vaših oboroženih sil?
— Lansko leto je bilo naše vodstvo v Konakriju. Sedaj se je spremenilo v pravo vrhovno poveljstvo oboroženih sil in se nahaja nekje v Kongu, tik ob meji z Angolo. Iz razumljivih razlogov pa vam ne morem reči točno, kje je. Upam, da bomo v kratkem imeli jasnejšo sliko in da bomo štab prenesli v samo Angolo. Zveze med borci in štabom v Kongu se stalno vzdržujejo.
— Je bil vzpostavljen stik
z anketno komisijo ZN, kl je nedavno bila poslana, da prouči razmer.e v Angoli?
— Kot je znano, niso portugalske oblasti komisiji ZN dovolile, da bi prišla v Angolo. Toda komisija je zasliševala naše begunce v Kongu, kamor so pobegnili pred portugalskim nasiljem. Razen tega so letala komisije letela nad Angolu, vzdolž meje, m opazovala razmere v naši deželi. Jaz sem poslal predsedniku komisije pnsebno pismo.
V prost/ranem foajeju hotela v Beogradu, kjer se je vodil ta razgovor, se srečujejo in si izmenjujejo misli ljudje vseh plemen in barv, vseh celin in Mario de Andrade je svoje misli zaključil:	«Ves
svet govori danes o trpljenju in žrtvah angolskega ljudstva in o zverstvih kolonialnih oblasti. Močna moralna podpora naiim naporom in žrtvam je bila dana na beograjski konferenci. Ni bilo govornika, ki bi ne omenil Angole, koder teče kri, in ki bi ne izrazil obsodbe proti portugalskim oblastem. Odhajam od tod ohrabren, zaradi razumevanja in podpore, ki jo je
ceste) že redko idealen kraj za počitek.
Sicer slovi Dobrna prvenstveno zaradi svojega priročnega termalnega zdravilišča, ki uspešno zdravi razne ženske bolezni (ginekološka o-bolenja), obolenja živčnega sistema, obolenja srca in ožilja, lažja revmatična obolenja ledvic, cystitis, prostati-lis in druga. Poleg tega je zdravilišče posebno priporočljivo za okrepitev po hudih boleznih, po ginekoloških operacijah, težkih porodih, za zmanjšanje bolečin po amputacijah itd. Metode zdravljenja, ki so pod stalnim nadzorstvom dežurnega zdravnika in specialistov, so različne, odvisne od prirode bolezni. Poleg kopanja v termalni vodi (v bazenu in kabinah) se uporabljajo fango obloge (vulkanski material z odličnimi termičnimi lastnostmi pomešan s termalno vodo), močvirske obloge, zatem močvirske kopeli (posebno uspešne za zdravljenje ženske sterilnosti), solne kopeli, helio-terapija, elektroterapija, raznovrstne masaže, telovadba itd. Zdravilišče je odprto vse leto, razen marca meseca zaradi neobhodno potrebnih popravil in čiščenja.
Dobrna pa je, kot sem že omenil, ludi izredno zanimiv turistični kraj. Vas, Tei ima poleg zdravilišča več moderno opremljenih hotelov s 422 posteljami, 152 lepo opremljenih sob pri zasebnikih, 2 restavraciji, kavarno, kino in dve gostilni, leži v okrilju stoletnih bukovih in smrekovih gozdov. Okolica je polna prekrasnih kotlin in hribčkov, s katerih se nudijo krasni razgledi. Na vse strani vodijo skozi gozdove in preko livad pešpota in steze, ob katerih so številne klopi, ki vabijo sprehajalca naj prisede
naše ljudstvo dobilo od vsen počitka potreben in željan izvenblokovskih dežel«.	človek, ob prepevanju gozd-
D. J. I nih ptic, res lahko pusti svo-
je misli na pašo po hribčkih in dolinah, po bogatih kmetijah, sadovnjakih, travnikih in gozdovih. Kdor pa si želi zabave, jo lahko najde v vsakodnevnih dopoldanskih in popoldanskih promenadnih koncertih, društvenih prireditvah, kinu, plesu, kopanju v bazenu in raznih športih. Za vse pa velja: od 10 zvečer popoln mir!
Tudi v tem in pa v izredni klimi ima Dobrna prednost pred drugimi zdravilišči. Vas je namreč zaščitena pred severnimi vetrovi in čeprav se nahaja 395 m nad morjem, ima zaradi svoje izredne lege klimo, ki odgovarja predalp-
Pred zdraviliščem v Dobrni
ski. Zaradi svoje mikavne lege ugodnega podnebja, prelepe okolice" ln tišine omogo^ ča Dobrna svojevrsten oddih in ublažitev bolezni živčnega značaja. Zato Dobrno vedno bolj obiskujejo vsi tisti, ki sta jim potrebni počitek in osvežitev. Med svoje goste šteje Dobrna vsako leto fo-leg Jugoslovanov tudi številne inozemce (Avstrijce, Italijane, Nemce, Holandce, Angleže in celo Američanel.
Popotnik, ki te pot pripelje do enega naših najbolj urejenih in lepih mestec, Celja, ne pozabi obiskati Door-ne, ki leži v neposredni bližini. V dobre pol ure te avtobus pripelje v kotiček prelepe Štajerske, ki ti bo ostal v nepozabnem spominu.
Ing. BOŽO BOŽIC
nillllllliillillllllllillllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiitilliliiliiiiiiiiiliMiliilliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilll
Sklepi posebne komisije Italijanske unije za Istro in Reko
REVIJA KULTURNO UMETNIŠKE DEJAVNOSTI ČASOVNO IN KRAJEVNO MOČNO RAZŠIRJENA
S tem bo dana možnost, da posameznim prireditvam in manifestacijam prisostvuje čim več občinstva - Nagradna tekmovanja v najrazličnejših panogah
(Od našega dopisnika)
REKA, sredi septembra: Odmev na uspelo revijo u-rnetniško-kulturne dejavnosti italijanske nacionalne skupnosti, ki je bila minulega junija v Kopru, Izoli in Piranut se še ni povsem polegel, ko se je posebna komisija Italijanske unije ie sestala in v glavnih obrisih izdelala načrt programa za podobno prireditev v prihodnjem letu. Pri sestan-Ijanju osnovnega načrta pa je komisija vzela v poštev nasvete, ki so bili dani ob letošnji prireditvi, predvsem splošno mnenje, da bi bilo prav revijo raztegniti in razširiti tako časovno, kot tudi po krajih, kjer naj bi se posamezne prireditve vršile. S tem bi se na eni strani olajšalo breme orga-
nizatorjem, hkrati pa bi bolj prišla do izraza dejavnost italijanske etnične skupnosti, ker bi si to dejavnost moglo ogledati več ljudi, ker bi bile kulturne in umetniške prireditve dostopne širšemu številu občinstva.
Dokončno odločitev glede tega bo sicer dalo tajništvo Italijanske unije za Reko in Istro, ki se bo v kiatkem sestalo na Reki. Vsekakor pa je po mnenju odgovornih krogov umetniško-kultur-ne komisije Italijanske unije skoraj gotovo, da se t o revija kulturno - umetniške dtjavnosti v prihodnjem letu vršila v približno sledečem obsegu:
Šolska razstava s ustreznimi kulturno-umetniškimi
prireditvami, s konferenco o šolskih problemih, z ruz-
    .............................................................................................
OVEN (od 21 3. do 20. 4.)
Možnost popoineea in vsestran-	M	m
skega uspeha v službi, oziroma na delu Svoje nervoze ne znašajte nad svojimi najbližnjimi.
BIK (od 21 4. do 20. 5.) Dan primeren za važne iniciative. Organizirajte se dobro. Obisk daljnih sorodnikov ali znancev, rti lam ne bo po volji.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6 ) Ko obravnavate poslovne zadeve, bodite skrajno previdni pa tudi odloč li. Tudi doma se bo nekaj zataknilo. Nervoza.
RAK (od 23. 6. do 22	7.)
irimeriaii bodo vaše načrte s svojimi in vztrajali pri svojih slabših. Na vas je. da to pre-
prečite Ne bodite ljubosumni.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Od vas bodo zahtevali odločitev, ki bo važr.a	za	vaš nadaljnji položaj Bodite	mirni	in	trezni.
Odlične perspektive v ljubezni.
DEVIC4	(Od	23. 8.	do	22. 9.)
Pazite, da	ne	trčite	ob	kakega
občutljivega Predstojnika Tokrat bi to ne bilo priporočljivo. Tudi duma bodite skrajno taktni.
TEHTNICA (od 23. 9 do 23.
10.) Držite se svojih nazorov in opirajte se na lastno intuicijo. Majhne razpoke v družini. Krivo bo ljubosumje
ŠKORPIJON (od 24, 10. do 22.
11.) V finančnih zadevah ne boste najboljše stali. To se bo odražale v vašem razpoloženju ki ga ne nosite v družino m družbo
STRELEC (od 23. li. do 20.
12.) S finančne in poslovne plati nobenih novosti. V čustvenih zadevah Pa podtikanja in opravljanja, ki vam ne bodo koristila.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Izogibajte se velikim stroškom. Dobili boste zelo povoij-no ponudbo, ki bi jo prav sprejeti. V družini nič prijetnega.
VODNAR (Od 21	1 do 19. 2.)
Novi poslovni tovariši, ki bodo marsikaj postavili na glavo. Ne Izgubljajte živcev, ker se bo vse popravilu. Glavobol.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vsestranski dokazi o upoštevanju vaših sposobnosti. Toda ne
zanašajte se samo na to. Ure- I Irte. 1
dite svoie račune in načrte.
stavo otroških risb in natečajem o aktualnih temah bo do 15. maja v Rovinju, ie v aprilu pa se bodo morale zaključiti krajevne razstave istega značaja po posameznih šolah.
Revija italijanskih kulturnih krožkov in umetniško-kulturnih združenj s skupno prireditvijo najboljših pevskih zborov, folklornih skupin, mandolinističnih orkestrov, baletov, z fotografsko razstavo in z zasedanjem, na katerem bo govora o problematiki italijanskih kulturnih krožkov, bo v Dinjanu in sicer v začetku aprila. V marcu pa bodo po vseh krajevnih sekcijah ustrezne pripravljalne prireditve.
Tekmovanje diletantskih odrov bo v Bujah v marcu. Tu bodo v dveh ali več večerih gledališke predstave, na katerih bodo posamezne diletantske skupine nastopile z enodejankami. Tej prireditvi bo sledilo zasedanje predstavnikov diletantskih skupin, ki bodo obravnavali specifično problematiko diletantskih sekcij pri kulturnih krožkih.
Pevski festival italijanske etnične skupnosti bo v juniju v Pulju. Pred festivalom pesmi oo tudi nagradno tekmovanje. Istočasno s festivalom pa bo v Pulju zborovanje o zvezi z lahko glasbo.
Literarni večeri bodo na Reki, v Pulju, Rovinju in Izoli. Tu se bodo obravnavale tudi razmere o slovstvenem izživljanju italijanske skupnosti, hkrati pa se bo obravnavala problematika italijanskega slovstva nasploh m tudi tuje slovstvo.
Upodabljajoča umetnost bo na dnevnem redu že v januarju in sicer na Reki, kjer bo prirejena tudi primerna razstava.
Kar zadeva konkurze in tekmovanja je ustrezna komisija sklenila, da se za itulijansko etnično skupnost razpišejo:	konkurz za naj-
lepšo risbo, pri kateri bodo * delovali dijaki in učene 4 ( igrado razpisuje revija Pioniere«), nagrada za slovstvo (poezije, pripovedke, kratka odrska dela) za študente italijanske etnične skupnosti, ki obiskujejo vseučilišča, gimnazije ali 5. do 8. razred osemletk. Nadalje bo razpisan natečaj za poezijo, ki ga razpisuje revija .Panorama«, nadalje nagrada na novele in zgodbe, ki jo organizira dnevnik «La Voce del Popolo«; natečaj in nagrada za pesmi, natečaj in nagrada za enodejanke, skeče in majhne revije, ki je določen šolski mladini, in, končno, natečaj za enodejanke, škeče tn revije, ki bi ustrezale kulturnim krožkom.
VALERIO ZAPPIA
15. septembra^;
Goriško-beneški dnevnik
INPS v Gorici odreka upokojencem pravico
do brezposelnostne podpore
Zavrnjen priziv ustanove INCA, ki je zahtevala, da se prizadetim upokojencem popravi krivica
Goriški zavod za socialno zavarovanje (INPS) je zavrnil priziv patronata INCA v Gorici v korist upokojencev, ki so bili prizadeti z dekretom predsedstva republike iz leta 1957, s katerim niso imeli pravice do brezposelnostne pcdpore vsi tisti, ki so prenehali delati zaradi upokojitve.
Lansko leto je ustavno sodišče razveljavilo ta dekret in priznalo kategoriji pravico do uživanja njihovih pravic. Namesto da bi zavod izplačal delavcev zaostanke za obdobje od predsedniškega
dekreta do odločitve ustavnega sodišča, vztraja v svoji zmoti in ne priznava veljave retroaktivnosti sodne odločitve. Zaradi tega je patronat INCA vložil priziv.
Seveda je samo vprašanje časa, kdaj bo goriški socialni zavod (INPS) popravil krivico, ki jo dela tolikim upokojencem. Znano je namreč, da je vlada že sklenila popraviti te krivice, ki so bile storjene upokojencem. Treba je samo sprejeti poseben zakon, ki bi izenačil pravice delavcev te kategorije z ostalimi upokoienci.
Bernardisu gre na bolje
Zdravstveno stanje 28-letne-ga Alfreda Bernardisa iz Ul. Campagnuzza 8, delavca podjetja za izdelovanje šumečih pijač Bachetti, se je od nedelje sem precej zboljšalo, tako da je povsem izven življenjske nevarnosti. Včeraj se je namreč po mestu razširila govorica, da je Bernardis umrl zaradi notranjih poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči v jugoslovanskem obmejnem pasu.
Bernardis se je v noči od nedelje na ponedeljek z motociklom zaletel v spuščene železniške zapornice na cesti med Vrtojbo in Šempetrom. Zaletel se je s takšno silo, da iih je prelomil. Pri tem se je udaril v trebuh in si resno poškodoval jetra. Z rešilnim avtom jugoslovanskega Rdečega križa so ga odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga podvrgli operaciji in mu rešili življenje.
■litiiHiimiiiHuiiiuiiMiiiiliimiiitniimiiliMiiiniimiiMaimm
Četrtkov sejem
v znamenju bližajoče
v Gorici
se trgatve
Trgovec, ki je prodajal plavnike in brente, pripelje svoje blago na trg samo jeseni
Na včerajšnjem četrtkovem sejmu, ki je, kot vedno, privabil v Gorico dosti kupcev take iz njene neposredne okolice kakor tudi iz jugoslovanskega obmejnega pasu, je bilo opaziti precej takšnih predmetov, ki so značilni za pašo sezono. Pri tem ne mislimo samo na oblačila, obutev in podobno blago, ki pride v poštev za jesensko in zimsko dobo, ampak tudi na posode, ki jih vinogradniki rabijo ’ za trgatev. Le-ta je že zelo blizu. V Brdih, ki so naše najboljše vinorodno področje, bodo pričeli s trgatvijo okoli 20. septembra. Nanjo se je treba že sedaj temeljito pripraviti, da bi ne prišlo do nepotrebnega zastoja, ko se bo grozdje do kraja omehčalo.
Na včerajšnjem sejmu v lil. Cadorna je na obsežnem prostoru razstavil lesene posode trgovec Ciampa, ki ima svojo trgovino «Casalinga» na Travniku. Povedal nam je, da med letom redkokdaj prinese svoje blago na sejem, zato pa ni jeseni, takole okoli trgatve da bi ne storil kaj takšnega. Okoli svojega vo- ...........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih
OD VČERAJ DO DANES
1 N O
D
V GORICI
CORSO. 17 00: «Nomadi», D Keer in R- Mitchum. Cine mascope v barvah, ameriški film.
VERDI. 17.15: «Tri leta pekla#, K. Andes in S. Cabot. Ameriški črnobeli film. VITTORIA. 17.15: «Sabotaža» (Kanarisova izmišljena divizija). Nemški črnobeli film. CENTRALE. 17.00:	«Tatovi
trupel«, C. Dominguez in C. Alvarado. Španski črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
—- « »---
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je Odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242. tel. 31-51.
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26,4 stopinje ob 13.20 uri, najnižjo 14,4 stopinje ob 4.50 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odstotkov.
zila je razmestil več plavni- žinski izlet z avtobusom v Ko-
kov in brent, okoli katerih se je sukalo precej Bricev. Povpraševali so po cenah — 18.000, 22.000 lir; cena je precej visoka, ni pa pretirana, saj so posode napravljene iz slavonskega hrasta, kot nam je povedal. Pred vojno jih je delal sam, sedaj pa se ne izplača več. Poleg tega blaga je bilo še precej manjših škafov, sit, rešet in druge • suhe robe».
Izlet SPD v Koper Portorož in Piran
Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira v nedeljo 24. septembra enodnevni dru-
per, Portorož in Piran, kjer si bodo udeleženci ob tej priliki lahko ogledali pomorski krst novincev tamkajšnje pomorske srednje šole, ki privablja vsako leto precei turistov.
Odhod z avtobusom iz Pod-gore ob 5.30, izpred kavarne Bratuš ob 5.45. Vpisujejo v kavarni Bratuš do četrtka 21. t. m. Vožnja z avtobusom bo stala za člane 700 lir, za nečlane 850 lir. Za kosilo bo moral poskrbeti vsak sam. Povratek v večernih urah
Koncert Tržaške filharmonije
Bravničar in Kjuder nastopila v Gorici
Čitajte in firite
PRIMORSKI DNEVNIK
Tržaška filharmonija je včeraj zvečer priredila koncert v mali dvorani «Unione Ginna-stiva Goriziana», ki ga je prišlo poslušat izredno dosti ljubiteljev klasične glasbe. Med njimi je bilo tudi precej Slovencev, ker so izvedeli, da bo ob spremljavi orkestra gostoval tudi violinist Dejan Bravničar iz Ljubljane.
Program je obsegal tri dele. Prva dva je dirigiral naš rojak iz Trsta Oskar Kjuder, in sicer C. M. Webrovo uverturo «Carostrelec» in pa koncert Čajkovskega za violino in orkester. Bravničar je s svojo igro osvojil vse občinstvo, ki ga je za njegovo izvajanje ob koncu obeh skladb nagradilo z burnim ploskanjem. Priznanje je šlo tudi dirigentu O-skarju Kjudru, ki je zelo u-spešno vodil orkester in nam tako pripravil res veliko presenečenje in umetniški užitek.
Dirigent Hans Jochem Reeps pa je dirigiral tretjo skladbo, in sicer simfonijo skladatelja Sibeliusa.
Prijeli so mladeniča ki je kradel kolesa
Ugotovljeno je, da jih je ukradel vsaj šest
Policija je prijavila sodnim oblastem kmečkega delavca brez stalnega bivališča, 25-let-nega Maria Iacopicha, ki stanuje trenutno na Oslavju, ker je v zadnjem času ukradel šest koles, za katere je bila tatvina ugotovljena, morda pa tudi več. Oškodovanci so Sa-fio Angelina, Francesco Ba-tich, Giobatto Usai in Giuseppe Cusigh.
Roka pravice je dosegla Iacopicha 30. avgusta letos, ko je mladenič dal neki osebi iz Romansa kolo za garancijo za neko posojilo. Policija pa je ugotovila, da je bilo kolo ukradeno.
Ker se mladenič ni še ni-
koli prekršil proti zakonu, je bilo potrebno precej spretnosti, da mu je policija prišla na sled. Ko je priznal prvo tatvino, je bilo jasno, da se ni zadovoljil samo z enim kolesom, ampak je prav gotovo stegoval roke tudi po drugih. Tako je policija izvedela, da je mladenič pred šestimi meseci, ko je bil pri nekem kmetu na Svetogorski cesti, ukradel kolo Giobattu Usaiu. V žagi ministrstva za gozdarstvo na Svetogorski cesti, kjer je bil prav tako zaposlen nekaj časa, je zastavil žensko kolo, ki ga je ukradel Giusep-pu Cusighu, in sicer 6. septembra letos pred krožkom «Dopolavoro» v Ul. Favetti. Ko je Cusigh prišel iz lokala, svojega kolesa ni dobil, pač pa neko drugo moško kolo, ki ga je mladenič v pijanosti ukradel Francescu Batichu pred gostilno Figel na Kornu.
Poleg omenjenih koles sta še dve, ki ju je ukradel pred dvema letoma in pred kakšnimi desetimi meseci. Prvo je pustil na dvorišču družine Nervic v Ul. Garzarolli 51, drugo pa na Majnici. Obe kolesi, od katerih ja eno znamke «Singer», sta na razpolago sodnim oblastem. Osebe, ki domnevajo, da so kolesa njihova last, naj jih pridejo iskat. Ostala štiri kolesa so že vrnili zakonitim lastnikom.
Slovensko gledališče v Trstu
Zaradi tehničnih ovir je bila današnja predstava
«ČARDAŠKE KNEGINJE»
v RONKAH odložena
„„„„.......  mm.............................■■»•■>.lin..
Izpred okrajnega sodišča v Gorici
Voznik tovornega avtomobila ni kriv za nesrečo pred Rdečo hišo
Za «kup!jeno» motorno kolo se bo moral pokoriti - Obsojen zaradi nedovoljenega prehoda meje
Guido Turco, star 31 let, doma iz vasi Ahten v Beneški Sloveniji, je že star znanec s sodnimi oblastmi. Pred časom so ga zalotili, da se je vozil s ciklomotorjem znamke «Taunus», vendar ni znal policajem odgovoriti, kje ga je kupil, ko so ugotovili, da je brez motorske knjižice. Zatrjeval je, da je vozilo kupil nekje v Čedadu, vendar je med prepisom lastnine pozabil vzeti motorsko knjižico. Nekaj podobnega je skušal sodnikom natveziti tudi na včerajšnji razpravi, vendar mu niso verjeli, ker ga predobro poznajo. Obsodili so ga na 8 mesecev zapora in plačilo 9.000 lir globe, ker je vozilo ukradel. $e vedno je v teku preiskava, da bi ugotovili, kdo je lastnik ukradenega vozila.
Giovanni Cavazza, star 29 let, bivajoč v Južni Italiji, se lahko «pohvali», da ima dobro izpolnjen kazenski list. Druga za drugo se na tem listu vrstijo obsodbe, zaradi katerih je moral Cavazza prestati precej let zapora. Takšnih obsodb je doslej doživel 11, včerajšnja pa je bila 12.
Cavazza ljubi potovanja, vendar se kaj rada zaključijo na državnih mejah. V Ventimi-glii se je njegovo potovanje, ki naj bi ga pripeljalo v Francijo, zaključilo z zaporom, zato je poskusil svojo srečo na naši meji. Z nekim tovornikom se je 31. avgusta letos pripeljal iz Trsta do go riškega letališča na Tržaški cesti, kjer je izstopil. Bilo je takoj po 13. uri in mož je namenil nekaj korakov v smeri proti jugoslovanski meji pri glavnem pokopališču. Odstranil se je od glavne ceste, da bi lahko opravil svojo potrebo. Ker je bila sila, je povsem pozabil paziti na mejo. 6. septembra so ga jugoslovanski obmejni organi na prehodu Rdeča hiša vrnili italijanskim, včeraj pa so ga postavili pred sodišče, kjer sodniki niso hoteli nič slišati o njegovih izgovorih, da ne pozna kraja in da ni nameraval prekoračiti meje. Obsodilo ga je na 2 meseca zapora in 10.670 lir globe zaradi nezakonitega prehoda meje.
Včeraj so pred goriškim okrajnim sodnikom pregledali
okoliščine, v katerih je prišlo do prometne nesreče pri baru na trgu pred mednarodnim prehodom Rdeča hiša. Tedaj je 32-letni Gaetano Sanfilipo, rojen v Cepovanu in stanujoč na Svetogorski cesti 185, ritensko vozil tovornik «Lupet-to» z dvorišča delavnice «E-lettroauto# na cesto. Ko je bil nekako na polovici ceste, je zavozil proti prostoru pred barom, kjer se je nameraval ustaviti. Vtem se je pripeljal po cesti na motociklu znamke «Aer Macchi# 17-letni Boris Špindler, ki si je vozilo sposodil od Borisa Mozetiča iz Ul, Rossini 17. Pri trčenju se je Špindler močno potolkel: razbil si je nosno kost ter se udaril v čelo. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Zelo se je poškodovalo tudi vozilo, kjer so se razbile prednje vilice in žaromet. San-filipa so postavili na zatožno klop, češ da ni upošteval predpisov o prednosti, sodišče pa ga je oprostilo te obtožbe utemeljitvijo, da storjeno dejanje ni kaznivo.
HOKEJ NA KOTALKAH
Dva poraza Jugoslavije
TURIN, 14. — Medtem ko je bila Italija, pa čeprav z veliko težavo, še enkrat uspešna, je Jugoslavija med današnjim dnevom evropskega prvenstva v hokeju na kotalkah doživela dva porazna neuspeha. V popoldanski tekmi je klonila Bel-gijem 7:2, v večerni pa se je morala spoprijeti, kljub utrujenosti vseh igralcev, z lanskim evropskim prvakom Portugalsko. Tudi ta tekma se je zaključila s porazom in sicer 10:1.
Jugoslovani so danes, igrali zelo slabo in so zamudili izredno priložnost, da se uvrstijo v lestvici med 4. in 6. mesto. To je tem važnejše, ker se to svetovnega prvenstva lahko udeležilo le prvih šest ekip.
Portugalska je danes končala vrsto «lahkih» srečanj: od jutri naprej se bo morala spoprijeti najprej z Italijo in nato še s Španijo.
Izidi današnjih srečanj so naslednji:
Belgija-Jugoslavija	7:2	(3:0)
Nemčija-Holandska	3:0	(0:0)
Italija-Anglija	2:1	(0:0)
Portugal.-Jugoslavija	10:1	(7:0)
Španija-Švica
Danes v Beogradu začetek XX. balkanskih atletskih
Jugoslovani bodo skušaj ponoviti lanskoletni usff
V ženski konkurenci so prognoze v prid romunski reprei
BEOGRAD, 14. ■— Od petka do nedelje bo stadion JLA t 3000 m zaprle prizorišče XX. balkanskih iger v atletiki. Te igre niso samo jubilejne, temveč, bodo tudi generalka za evropsko prvenstvo, ki bo točno čez leto dni na istem stadionu.
Zaradi vestnih priprav vseh sodelujočih reprezentanc priča-
kujejo, da bodo med balkanskimi igrami borbe zelo zagrizene. Domače ljubitelje te športne panoge pa največ zanima nastop jugoslovanskih a-tletov, ki bodo skušali ohraniti naslov, ki so si ga lani v Atenah šest priborili. Pred vojno so bili Grki vedno uspešni in so enajstkrat odšli zmagoviti iz atletskih aren, medtem ko so. Jugoslovani po vojni šestkrat zmagali, po enkrat pa so bili uspešni Bolgari in Romuni. Borba med moškimi za pokal predsednika republike maršala Tita, ki je tudi pokrovitelj iger, bo torej zelo 5:3 (1:1) ostra.
V STANDREZU
V soboto 16. septembra ob 20.30 na vrtu poleg konzumne gostilne
PAVEL G O L I A
«SNEGULJČICA»
Mladinska igra v osmih slikah
V nedeljo' 17. septembra ob 20
E M M E RI C H KALMAN
«ČARDAŠKA KNEGINJA»
opereta v treh dejanjih
Ker je prireditev te znane in izredno zabavne operete, ki je doživela na Tržaškem velik uspeh, zvezana z velikimi stroški, bodo cene za to prireditev nekoliko višje kot običajno.
Vsekakor opozarjamo Štan-drežce. Goričane in okoličane, na to edinstveno priložnost, ko bodo lahko prisostvovali predvajanju te znane operete v svojem jeziku in v odlični izvedbi. Zato vabimo vse k čim večji udeležbi.
Cene za itSneguIJčIco»; sedeži po 300 in 200 lir za odrasle in po 150 in 100 lir za mladino, stojišča po 100 lir za odrasle in 50 lir za mladino.
Za «Cardaško kneginjoii: se deži 600, 400 in 3°° lir, stoji šča po 200 lir za odrasle in po 100 lir za otroke.
Rezerviranja vstopnic na se. dežu ZSPD, v Gorici Ul. Asco. li 1/1; prodaja vstopnic dve uri nred predstavo v Standrežu
V nedeljo pelje avtobus št. 1 iz Šlandreža v mesto ob 23.30 in 0.20 uri.
  ......................................
Na prvih namiznoteniških turnirjih
Slaba	uv
igralcev SZ Bor
Tomšič četrti v lestvici turnirja tretjekategornikov
Prva dva namiznoteniška turnirja letošnje sezone sta že za nami. Kot je bilo pričakovati napi nista pokazala nobenega napredka posameznikov, pač pa sta potrdila negativni vpliv poletnega premora.
Na obeh turnirjih so nastopili igralci vseh tržaških klu-
bov, to se pravi od Bora do Soffitte, UNI, pa do CGS. E-dino igralci študentskega krožka, ki so izključno juniorji, so kot pač vsi mladi, vadili nepretrgoma. Kljub napredku pa so se morali zadovoljiti s slabšim plasmajem, kar je popolnoma razumljivo, saj tehnično zaostajajo za ostalimi namiznoteniškimi igralci našega mesta.
Iz:di turnirja III. kategorije: Schiozzi-Gerbini 2:0 (21:12, 21:13)
Gemiti-Russo 2:0 (21:16, 21:15) Martinolli-VITEZ 2:0 (21:12, 21:16)
Stacul-Gemiti 2:1 (22:20, 13:21, 21:12) Schiozzi-Gemiti 2:0 (21:16, 22:10)
Tomšič-Bernetti 2:0 (21:9, 21:9)
Bor je imel na obeh tekmo-_ Pecar-PacchielaJ 2:0, vanjih številčno bolj skromno' reprezentanco. Na prvem turnirju tretjekategornikov sta i-grala le Vitez in Tomšič, na drugem pa Tomšič in Košuta.
To skromno udeležbo moramo pripisati predvsem počitnicam. Mnogi namreč še niso prijeli loparjev v roko in zato nima smisla pošiljati na tekmovanja popolnoma nepripravljene igralce.
Z uspehi Borovih predstavnikov na turnirju tretjekategornikov ne moremo biti zadovoljni. Tomšič bi gotovo zasedel drugo mesto, če bi igral po svojem standardnem nivoju.
Tako pa se je moral, predvsem zaradi poraza, ki mu ga je zadal Martinolli, zadovoljiti s četrtim. Mnogo bolje sta predstavnika Bora igrala na turnirju višje kategorije. Tomšič in Košuta sta prišla do četrtfinalnih borb, kjer sta se morala predati Morettiju in Contiju.
Tomšič je bil sicer že na tem, da odnese zmago bolj kvotira. nemu protivniku. toda cilja ni mogel doseči.
Ekipa UNI je igrala po svojem običajnem standardu, a je imela v Bruniju, ki je ojačil njihove vrste, najmočnejše o-rožje. Trenutno je ta igralec v zelo dobri formi in bi lahko tudi zasedel prvo mesto, če ne bi zgrešil taktike proti Flora-mu. Z lahkoto je odpravil vse svoje nasprotnike in je pokazal močno uglajeno napadalno igro. Le v finalu tekmovanja je šel na limanice Floramu, kateremu je moral prepustiti zmago.
(22:20, 21:10) Gregoretti-Runco 0:2 (12:21, 13:21)
Crechici-Birsa 2:1 (21:12, 13:21, 21:17) TOMSIC-Schiozzi 2:0 (21:12, 21:16) Martinolli-Stacul 2:1 (21:17, 16:21, 21:14) Runco-Pecar 2:0 (21:16, 21:10)
Crechici-Canu 2:0 (21:11, 21:14) Martinolli-TOMSIC 2:0 (22:20, 24:22)
Crechici-Runco 2:1 (24:22, 16:21, 21:14) Crechici-Martinolli 2:0 (21:17, 21:14)
KONČNA LESTVICA
1. Crechiei
2. Martinolli
3. Runco
4. TOMSIC
V drugi kategoriji so Borovi igralci dosegli naslednje izide: KOŠUTA-Russo 2:0 (21:10, 21:17)
Moretti-TOMŠIC 2:1 (16:21, 21:15, 21:13) KOŠUTA-Runco 2:0 (21:19, 21:19)
Conti-KOSUTA 2:0 (21:16. 21:16)
KONČNA LESTVICA
1. Floramo
2. Bruni
3. Conti
4. Moretti
Tudi med ženskami se bodo morale Jugoslovanke potruditi, če bodo hotele doseči kak uspeh. Seveda so prognoze v prid Romunk, ki branijo lanskoletni naslov. Kot po navadi, bodo tudi letos Romunke nastopile s svojimi najboljšimi silami. Ni treba posebej poudarjati, da vlada prav za nastop svetovne rekorderke v skoku v višino Balasove, največje zanimanje.
Vse reprezentance in sicer Jugoslavije, Grčije, Romunije, Bolgarije in Turčije, so že sestavljene in včeraj so se že zbrale v Beogradu. Zanimivo je, da v moški reprezentanci ni bilo novega rekorderja v skoku ob palici Rojka. Vodstvo jugoslovanske reprezentance bo skušalo prijaviti tudi tega a-tleta, kar bo verjetno prireditveni odbor tud; sprejel. Pravilno sta namreč do predpisanega roka prijavili udeležence le Jugoslavija in Grčija.
Jugoslavijo boao zastopali naslednji atleti in atletinje:
MOŠKI
100 in 200 m: Mikulec, Dani-lovič
4X100 m: Danilovič, Mikulec, Topič, Lovrič (Snajder)
400 m: Kovač, Snajder 800 in 1500 m:	Ingolič, Na-
raks (Adam)
5000 m:	Hafner,	Ivanovič
(Subotič)
10.000 m: Ivanovič, Mihalič 110 m ovire: Lorger, Petru-šič
400 m ovire: Kovač, Matic
3000	—	-
Span	W
maraton: Skrinj*'
vič	vistef'
Hoja 20 km: Visi
vič (Slarek) KaVčit , Višina: Majlajj’ »(dii1
Daljina:	M1,er'
"doskok:	**
Palica: Lešek, man)	,•	Rr
Krogla:	'	RaU1
Disk:	Radosevic,	[),(
Kopje: Milet'*- . Kladivo: Rač®-
Deseteroboj:
ZENfiKk>*!'
100 in 200 m: »>* Simič	... Si®„
4X100 m:	KllS**' (C#
lan, Sikovec-Lunce‘
bevič) . ejij# 400 m: Simič, &•
800 m: Rajkov, Sam .,
kaš)	ctam«)''1,
80 m ovire: Sl»B1
V'Višina: Gere,
Daljina: Kusecptrotif,■ Krogla: Bil®- vuk° Disk: Ceiesmk, v“ , dobivnik)	pero®
Kopje: Kačič, r nižaj)
Peteroboj: Sta® " nec (Urbančič)
AVTOMOBl^^ nrflP J
TURIN, 14. —
avtomobilskega vi . jE
r.arje se je ko»«£ Antonia RicchiePJ^r ko je bil Tržačan, ^ bile osmi. V spl0^ s
tržaški novinar mestu.	'J
imnf*
BOKS
BRUSELJ, 14. — Evropski prvak bantam kategorije Belgijec Pierre Cossemyns je nocoj premagal s k. o. v drugi rundi Italijana Giuseppa Fan-fonija.
    .......................
Šahovski veleturnir na Bledih
Samo Petrosjan in na vrhu začasne lesjf
Precej prekinjenih partij v V0-Prva zmaga mladinskega svetotf» prvaka Slovenca Parmo
ne -k
Iv kov sc j-
proti razpoloze b vendar je
ogel
je. V hudi čašo"
kakor ni m
vn>
a* "
pravil več naPjajJ-. to podpisal Pr® odi' Petrosjan ^ cijsko igro Pr vele®^ fa. Argentinski „ap „ sicer poskusa! pgtf0 p gati, toda ko je je • nil vse kretnj ■ figuro več na	f
V srečanju
i0
da~'Pachman
beli ohran'1 'pA
dosegel pozicij® ,g 1» f
je
grožnj'e in4
do
-j n-
BLED, 14. — Na šahovskem veleturnirju .^j grali VIII. kolo, ki se je končalo z naslednjim1
Fisher-Matanovič prekinjeno,
Bertok-Geller prekinjeno Tri-funovič-Olafsson remi, Udov-čič-Talj prekinjeno, Keres-Iv-kov 1:0, Petrosjan-Najdorf 1:0,
Gligorič-Portis remi, Donner-Pachman remi, Parma-Germek 1:0 in Darga Bisguier prekinjeno.
V partiji Matanovič-Fisher je jugoslovanski velemojster prvič zaigral v velikem slogu.
Med igro je aktiviral vse svoje figure in prisilil Fisherja, da je daj dva kmeta. Pozneje je Matanovič enega kmeta vrnil, vendar sodijo, da ima kljub temu lepe možnosti za zmago.
Tudi Bertok je danes dosegel očitno prednost proti Gel-lerju. Da bi čimprej prišel do napada je korektno žrtvoval dva kmeta. Toda v zapleteni poziciji je uporabil precej časa in zašel v hudo časovno stisko, v kateri je izgubil figuro.
Prekinjena partija je verjetno dobljena za Gellerja.
Trifunovič je kot beli igral precej pasivno proti Olafssonu in dopustil, da mu je nasprotnik napravil nekaj slabosti v poziciji. Toda jugoslovanski ve. lemojster se je spet izkazal kot mojster končnic. S spretno izmenjavo figur je dosegel izej načen položaj, da je bil remi neizbežen.
Udovčič se je proti Talju že naprej vdal v usodo s tem, da se je odločil za zelo pasivno igro. Talj je kmalu prišel do napada in osvojil kvaliteto. V prekinjeni partiji ima sovjetski šahist lepe možnosti za zmago.
i
privedel
mS5...v»> aSjP
Parma je n0C° tufp'i,elV prvo zmago na Qet#J va žrtev je blLsP(£-ei je v končmm <j P. ter se znašel P tfjiL vim matorn. v [ Bisguier je	se
prednost. DaRisguie!l|i pritiska je	»
kmeta, vendar ta»®’ftt dosti pomaga' Upi p Darga v P^'nLiA kone dobljeno fa Kc s Stanje po Petrosjan (1).'fii Talj in Fisher 6 ^ Trifunovič j,
(1), Darga 4 BlSV, tis in Parm« *’
ler 3 1/2 0}^ (1^ Pachman 2 1	-
(2), Ivkov Germek 2,
Jutri bo na
-ALOJZ RAVBAR
V viharju
40.
JOGANOVI
Ko je prebral, je vtaknil pismo v žep in se zagledal v Martina, ki je stal kakor vkopan. Naposled je začel:
«Tebi, stari, se mudi na pogreb, nam pa drugam. No, če hočeš priti pravočasno na pogreb, povej brez ovinkanja, kdo je ta tovariš tajnik, ki mu je namenjeno pismo, kdo so č‘ani njegovega odbora ter kje je sedež okrajnega in kje je sedež bistriškega odbora. Pa tole povej: kdo ti je izročil tole pismo. Ko mi poveš vse to, lahko greš po svojem opravku. No, kar začni!»
Martin je gledal četnika z mešanico strahu in sovraštva, J>a, bal se ga je,
a hkrati tudi sovražil. Sovražil je njega in vse njemu podobne hlapce in nar sprotnike revnih ljudi. To sovraštvo je gorelo v njem že od mladih nog. In zato je v času prve svetovne vojne zbežal iz avstrijske vojske na Rusko in se pridružil množicam, ki so se bojevale proti svojim izkoriščevalcem. Na levem licu ima globoko podolgovato brazgotino: neizbrisen spomin na tisto veliko, a težko, sila težko dobo. Ta brazgotina je zaceljena rana ki mu jo je s sabljo vsekal belogardistični kozak.
In ko se je njegovo ljudstvo dvignilo zoper tuje in domače fašiste, je po svojih močeh podprl ta boj. Zciaj pa..,
Zdaj pa je stal tu pred tem pesjanom, ki je zahteval, naj mu izda svoje ljudi. Ne! Poznal jih je nekaj in vedel je, kje je sedež okrajnega odbora, toda ne bo mu povedal ne tega ne drugega.
«No, ali misliš govoriti ali ne?» je čez čas zagrmel oficir.
«Ne vem ničesar,# je odvrnil Martin.
Četnik je potegnil izza pasa dolg nož in siknil:
«Boš povedal, kar sem te vprašal, ali pa...»
Da bi ponazoril zamolk, je divje zamahnil z nožem po zraku.
Martin se je zgrozil in zamižal. Ko je odprl oči, mu je pogled obvisel na kraljevski kokardi, ki jo je kapetan nosil na čepici. Čim dlje je strmel v kokardo, tem bolj se mu je zdelo, da se dvoglavi orel na njej veča ter grozeče odpira kljun in kremplje.
«Povej, kdo ti je dal to pismo?# je po premolku zavpil četnik.
«Ne vem,» je zanikal Martin.
četnik ga je nekaj časa , motril, ko da ne ve, kaj
naj stori. Slednjič je ukazal :
cHajd, gremo na tvoj dom!»
Martin ni vedel, kaj in kako bi. Če se upre, ga bodo ubili; če pa jih povede domov — kdo ve, kaj vse se še utegne izcimiti iz tega. Za gotovo ve, da tudi doma ne bo hotel nihče ničesar izdati, toda s tem se te zveri ne bodo zadovoljile. Kaj naj torej stori?
«No, zgani se, stari!# se je zadrl oficir in ga sunil v bok.
«Mene ubijte, če hočete, druge pa pustite, ker ne vedo ničesar o tem pismu,# je rekel Martin.
«Le hodi!# je zakričal četnik in ga pahnil predse.
Martin se je opotekel, stežka ujel ravnotežje in kakor omoten obstal sredi poti. Nato je ves skrušen nameril korak proti domu. Še nikoli v svojem življenju ni hodil tako težke poti. Dasi ga je oficir nenehno priganjal, je hodil počasi. ko da bi hotel zavle či prihod nečesa težkega,
ki se je neodvrnljivo bližalo.
čez četrt ure se je ustavil pred hišo. Tu so že stali Jakob, njegova žena in njuna otroka, ki so prihiteli iz hiše, ko so zagledali deda in četnike. Martin jih je pomotril s pogledom, ki je nedvoumno svaril: Molčite!
Oficir je stopil prednje, si jih bežno ogledal, nato pa je potegnil iz žepa pismo in vprašal:
«Kdo od vas je izročil tole pismo temu dedu?#
To vprašanje je padlo na Joganove kakor težko kladivo.
«Nihče od njih mi ga ni dal, dal mi ga je neki drug človek,# je rekel Martin.
«A tako!# je vzkliknil o-ficir ter se sunkoma obrnil k Martinu. «Zdaj pa veš, kdo ti ga je dal, a? No, kdo je to?»
«Ne poznam ga.»
«Poznaš ga in povedal boš, kdo in kje je.»
Toda Martin je trdil, da mu je pismo izročil neki neznanec. S tem pa nikakor ni mogel prepričati četnika Ker pa ni mogel kaj več izvleči iz njega, se
je četnik obrnil k ostalim Joganovim in vprašal, kje je sedež odborov, ki sta o-menjena v pismu, in kdo so njih člani.
«Ne vemo, ničesar ne vemo o tem,# so vztrajno zatrjevali.
«Vsi veste vse, a nočete povedati!# je nazadnje hripavo zatulil oficir. Nato je zagrozil:	«Drago	vas	bo
stala vaša trma, gadje partizanski!#
Nato je stopil k Heleni, naperil nož v njene prsi in jo divje motril. Vsa zgrožena se je zadenski u-mikala, iskaje z rokami kako oporo za seboj. Ko je zatipala zid, se je onemoglo oslonila nanj in zabol-ščala v četnika, ki je zahropel :
«Povej, baba, kje imajo okrajni terenci svoj sedež, sicer te zakoljem kakor prasico!#
«Ničesar ne vem o tem,# je odgovorila z drgetom v glasu.
četnik je besno škrtnil z zobmi in se okrenil k Veri.
«No, pa ti veš, kje so terenci. Kaj?#
«Nimam pojma o tem,# je odvrnila z razkrehnje-nim glasom.
četnik jo je udaril v o-braz, da se je opotekla nazaj.
«Pobijem vas, prekleti psi!# je nato še bolj vzrojil-
Tedaj so se zganili njegovi. Oči so jim sijale potuhnjeno kakor zverem na preži. Nestrpno so že čakali, kdaj jim zapove poklati to partizansko zalego
»Kdo so člani bistriškega odbora?# je oficir nato vprašal dečka.
«Jaz ne vem,# je tajil Janko.
«Tudi ti ne veš? Tudi ti prenašaš pošto zanje, pa ne veš, kdo in kje so? Ti že pokažem lagati, ščene zanikrno!# Nato je dvignil nož in zavpil: «če mi takoj ne poveš, kdo je tajnik bistriškega odbora, te ubijem!#
Helena se je stresla od groze, v glavi se ji je nakopičila omotičnost in toliko da se ni onesvestila.
«Jaz prav nič ne vem o tem,# je uporno vztrajal fant.
Tedaj je četnik vtaknil nož za pas, potegnil iz toka pištolo in jo naperil v fanta.
«Ustrelil ga bo!» je spreletelo Heleno. Vse mišice so se ji napele kakor tetive, v prsih je začutila gmoto nečesa brezimnega, ki se je počasi dvigala proti grlu in jo čedalje bolj davila.
Nakrat je četnik ustrelil. Toda le mimo fantove glave, da bi ga zastrašil. Helena pa je bila prepričana, da ga je ubil. V naslednjem drobcu časa je kriknila in se zgrudila.
Jakob, Vera in Martin so ji hoteli priskočiti na pomoč, toda oficir jih je zapodil proč. Sicer pa tudi ni več potrebovala njihove pomoči. Ni se onesvestila — kap jo je zadela. To so takoj zaslutili vsi trije, ker so vedeli, da ima slabotno srce. Vsi otrpli so z grozo v očeh strmeli vanjo.
Vtem se .je fant, ki je bil neznansko prestrašen, pognal v beg.
»Ujemite ga! Streljajte!* je zavpil oficir.
, Nekaj četnikov je plani-
lo za faIltoI^’t)l: kar izginil z $0 tino. Obstab ^, vzpetine
strelili za	9
so se vrnill^vn"
;odil
Jakoba je
bili so ga! ,
Hči je ^
SO se	Jjv	,e;-
zgodilo nič,^
daj J.
Od sovraštva te
nila k četnik0" Bit' čela zmerja®
z m
/t
mi:	,, f, ra*p")f
»Prekleti ^
morilci, zlo®"
Zlog «d» V grlu, karno'^/ eden od $g je^
vstran i® 0 • ci se Je ' jj) vrglo nanj ^ jo bosti * goL-i
pač nanesla ^ f mesarjena ttn
valili na nekaj nu^
rili do nesPju ba, ki je
to so se n°te, tdj
in kakor
zotno