GDK: 149.74:151 :945.29:(497.12):(436) Odnos človeka do velikih zveri Human Attitude towards Large Predators Alenka KORENJAK*, Miha ADAMIČ** Izvleček Korenjak, A., Adamič, M.: Odnos človeka do velikih zveri. Gozdarski vestnik št. 3/1996. V slo- venščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 18. Velike zveri spadajo med ogrožene in proble- matične živalske vrste. Njihov obstoj v Srednji Evropi je mogoče zagotoviti le z vsestransko učin­ kovitim varstvenim sistemom, ki obsega: nepo- sredno varovanje vrst, varovanje njihovega narav- nega habitata in oblikovanje ustreznega "politič­ nega habitata". Na podlagi javnomnenjske razi- skave smo ocenili odnos do velikih zveri pri petih najbolj prizadetih ciljnih skupinah v Avstriji in Slo- veniji: Obiskovalcih živaJskega vrta, turistih, goz- darjih, lovcih in kmetih. Clovekov odnos do velikih zveri je v veliki meri odvisen od kontinuitete so- bivanja, ki v Sloveniji nikoli ni bila docela pre- kinjena, v Avstriji pa so velike zveri v 19. stoletju iztrebili. Zaradi razlik v naklonjenosti velikim zve- rem v Avstriji in Sloveniji so tudi možnosti njihovega varstva v obeh deželah različne. Ključne besede: gozd, velike zveri. 1 UVOD INTRODUCTION Slovenija spada med redke srednje- evropske države, kjer živijo vsi trije pred- stavniki evropskih velikih zveri: rjavi med- ved (Ursus arctos L.), volk (Canis lupus L.) in ris (Lynx lynx L.). Kljub temu, da so le-ti uvrščeni v Rdeči seznam ogroženih sesalcev v Sloveniji (Kryštufek 1992) ter da so dragocen element narodove naravne dediščine in biotske raznovrstnosti, pa ne smemo prezreti dejstev, ki praviloma ote- " A. K., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slo- venije, 1000 Ljubljana, Večna pot 2, SLO ""Prof. dr. M. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 1000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO 130 Gozd V 54, 1996 Synopsis Korenjak, A., Adamič, M.: Human Attitude to- wards Large Predators. Gozdarski vestnik No. 3/ 1996. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 1 B. Large predators belong to endangered and prob- lematic animal species. ln order to assure their existence in Central Europe effective protective system should be established. Direct protection of species, protection of their natural habitat and formation of suitable upolitical habitat" are three important components of the system.ln the investi- gation, human attitude toward large predators, based ona public opinion survey, was evaluated. The poll focused on five most affected aim groups: zoo-visitors, tourists, foresters, hunters and farm- ers. Human attitude toward large predators large- ly depends on continuous co-existence of man and large predators which has been preserved in Slovenia, while in Austria large predators were exterminated in the 19th century. The differences in human attitudes toward large predators in Aus- tria and Slovenia, which also condition various possibilities of their protection in both countries, were investigated. Key words: forest, large predators. ZUJeJO napore za varstvo velikih zveri v kulturni krajini. Gledano z našimi današ- njimi očmi spadajo namreč vse tri vrste v skupino problematičnih živalskih vrst. Izraz so oblikovali v Združenih državah Amerike in z njim nadomeščajo arhaično zveneči pojem škodljive živali. Le-ta je bil široko uveljavljen tudi v starejši slovenski literaturi (glej F. Erjavec: Naše škodljive živali, itn.) in lovski zakonodaji. Žal ga še vedno srečujemo v besednjaku kmetijskih strokovnjakov. To klasično pojmovanje je samo po sebi opozarjala na nedvoumno škodljivost nekaterih živalskih vrst in je torej posredno spodbujalo k njihovemu zatira- nju. Kot problematične veljajo tiste vrste (Dorrance 1983), ki zaradi načina prehran- jevanja ter drugih življenjskih značilnosti: Odnos človeka do velikih zveri • ljudem pomenijo tekmeca v izkoriš- čanju istih naravnih virov (ribe, divjad), • nekaterim dejavnostim povzročajo po- membno ekonomsko škodo (živinoreja, posebno ovčereja), • lokalno ovirajo ali celo onemogočajo doseganje ciljev nekaterih dejavnosti in • so lahko človeku izjemoma tudi fizično nevarne (napadi na ljudi). V skupino možnih problematičnih vrst lahko spadajo velike in srednjevelike zveri, veliki rastlinojedci, ribojedi ptiči, nekateri ptiči pevci itn. Z Zakonom o okolju v Sloveniji iz leta 1991 so prostoživeče živali in drugi naravni viri postali last države, ki v drugih zakonskih aktih in podzakonskih predpisih predpisuje ravni upravljanja s populacijami (population management lev- els). V Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur.l. RS 57/93) so naštete vrste, ki so zaradi svoje redkosti, ranljivosti ali (sicer nedoločene) ogroženosti trajno zavarovane. Vse tri vrste velikih zveri so v navedeni Uredbi uvrščene med trajno zaščitene vrste na celotnem ozemlju Slo- venije. S tem je država prevzela tudi odgovornost, da bo posledice zaščite pro- blematičnih živalskih vrst tudi primerno sanirala. Sodeč po naraščanju višine izpla- čane odškodnine, številu vsako leto izdanih dovoljenj za izredni odstrel problematičnih medvedov, ki napadajo živino, posebno ovce na pašnikih, ter protestnih peticijah lokalnih prebivalcev v Alpah, je bila Uredba o varstvu ogroženih vrst očitno pripravljena brez upoštevanja stališč lokalnih prebi- valcev do varstva velikih zveri oziroma brez poprejšnje tovrstne javnomnenjske razis- kave. Razen v (praviloma premajhnih) rezer- vatih in drugih zavarovanih območjih, kjer je funkcija varstva živalskih vrst v vrhu hierarhija funkcij, je v kulturni krajini le-ta vsaj posredno prizadeta z drugimi funk- cijami oziroma drugimi človekovimi interesi v istem prostoru. Pri upravljanju s proble- matičnimi vrstami, ta pojem obsega tudi varstveno naravnanost, moramo najprej določiti, kakšna naj bo najvišja, še spre- jemljiva številčnost populacij proble- matičnih vrst (Dorrance 1983). Zaradi možnih spornih situacij je potrebno pri določevanju prostorskih okvirov njihovega varstva ter usmerjanju njihove dinamike izhajati iz medsebojnega vplivanja znanj o biologiji vrst in politiki rabe prostora v okviru njihovih habitatov oziroma iz biopolitične strategije upravljanja. Pojmovno se okviri biopolitične strategije (Peek in sod. 1982) približujejo sodobnemu razumevanju raz- poreditve prostora, ki je določena kot razgibana namembnost površin glede in- tenzitete varstva in gojitve populacij prosto- živečih živali (Adamič 1985). Zaradi širjenja medsebojnih pritiskov vplivanj, ki v kulturni krajini učinkujejo na populacije prostoživečih živali, danes dol- goročnega uspešnega varstva le-teh ni več mogoče zasnovati samo na klasični dvo- smerni ravni: živalska populacija - habi- tat, pač pa je v njem potrebno upoštevati tudi tretjo raven - človeka. Slednje je še posebno pomembno pri oblikovanju var- stvene strategije problematičnih živalskih vrst. Neupoštevanje odnosa tistih skupin lokalnih prebivalcev, ki so zaradi zakon- skega varstva problematičnih živalskih vrst neposredno prizadete, lahko povsem izniči smisel varstvenih načrtov. Tisto kar enemu pomeni estetsko in naravovarstveno kako- vost, lahko namreč drugemu povzroča škodo ali ga celo ogroža. Vse skupaj je povezano z različnimi načini preživljanja ter lokacijami prebivališč. Kljub geografski majhnosti Slovenije se načini preživljanja in s tem izpostavljenost škodi, ki jo lahko povzročajo problematične vrste, regionalno močno razlikujejo. Skozi okno mestnega stanovanja je lepota in veličastnost več deset kilometrov oddaljenega medveda ali volka pomensko povsem drugačna, kot ju vidi lastnik ovčje črede v osrednjem ob- močju razširjenosti obeh plenilcev. Bath in Buchant (1989) ugotavljala, da z naraš- čajočo oddaljenostjo od območij razšir- jenosti volkov narašča pozitiven odnos (anketiranih) ljudi do te vrste. Podobne so tudi ugotovitve iz anketiranja različnih ciljnih skupin prebivalcev na Hrvaškem (Cicnjak, Huber 1996), na slednje pa opozarjajo tudi spremembe odnosa ljudi do varstva problematičnih vrst ob po- gostejših spornih situacijah z rjavim med- vedom v sosednji Avstriji (J.Rauer, ustno sporočilo 1995). Rjavi medved in ris iz GozdV 54, 1996 131 Odnos človeka do velikih zveri Slovenije namreč prodirata v Avstrijo ter Italijo in že živita v obmejnih pokrajinah. Problemi, ki se v Sloveniji pojavljajo v območjih tradicionalne razširjenosti velikih zveri, se tako širijo proti severu. Zaradi več kot stoletne odsotnosti obeh vrst zveri v Avstriji, se reakcije tamkajšnih anke- tiranih prebivalcev, kot je razvidno iz priču­ joče študije, značilno razlikujejo od mnenja enakih skupin v Sloveniji. Podobno so tudi ugotovljene razlike v odnosu do medvedov (Keller! 1 996) in volkov (Tucker, Pletscher 1 989) v različnih delih ZDA. Imamo torej opravka z različnimi problemi, ki se s časom spreminjajo, in z različnimi ciljnimi skupinami prebivalcev, kar je treba vse- kakor upoštevati. Le dogovor prizadetih lokalnih skupin prebivalcev ter skupnosti lahko zagotovi uspeh varstvenih akcij, neupoštevanje njihovega mnenja pa ni raz- umno. Samo z prisilnimi ukrepi, ob neučin­ kovitih inšpekcijskih službah ter nedorečeni kaznovalni politiki, učinkovitih ukrepov varstva velikih zveri namreč ni mogoče dolgoročno uveljavljati. Burns (1 986) na konkretnih problemih varstva severno- ameriškega grizlija opozarja, da varstva ogroženih živali iz skupine problematičnih vrst ne smemo zaostriti do točke, kjer varstvena ideja naleti na zahteve družbe, posebno prizadetih lokalnih skupin. Zah- teve po varstvu živalskih vrst morajo iz- hajati tudi iz želje ljudi, da živali ohranimo, in ne smejo biti zgolj delo državnih urad- nikov. Za oblikovanje t.i. političnega habi- tata oziroma vzpostavitve soglasja lokalnih prebivalcev z varstvom problematične vrste (Burns 1 986) pa so potrebne ob- sežne in vnaprejšnje raziskave javnega mnenja in pravočasno upoštevanje le-tega v konkretnih odločitvah. Bath (ustno spo- ročilo, 1 995) opozarja, da morajo biti javnomnenjske raziskave naravnane na trajno spremljavo odnosa ljudi do prosto- živečih živali. Isti avtor poudarja, da je pri raziskavi odnosa ljudi do problematičnih vrst potrebno upoštevati vse ciljne skupine v območju in ne zgolj najglasnejših. Enako nevarno za pravilno orientacijo pri od- ločanju je namreč upoštevati zgolj za- govornike utopično-varstvenih načrtov, kot nasprotne skupine prizadetih in zato po- gosto celo sovražno razpoloženih pre- bivalcev. Z javnomnenjskimi raziskavami 132 Gozd V 54, 1996 moramo začeti pravočasno, nikakor pa ne šele ob nastanku akutne sporne situacije, n.pr. ob napadu medveda na človeka, ob pojavih presežnega ubijanja živine na pašnikih itn. Populacijsko-ekološko sicer zelo us- pešna ponovna naselitev risa v Sloveniji leta 1973 na Kočevskem, je očiten primer akcije, ki je bila programirana brez upo- števanja javnega mnenja. Lokalni pre- bivalci ter lovci, oboji v konkretnem primeru prizadeti ciljni skupini, so za naselitev večinoma izvedeli šele iz časopisov, ko so bili risi že izpuščeni iz karantenske ograde. Čeprav majhna, vendar vplivna skupina ljudi si je v tistem obdobju prisvojila pravico odločanja o tako pomembni akciji, kot je naselitev (čeprav ponovna!) problematične živalske vrste. Pozitivne usklajenosti jav- nega mnenja niti pred naselitvijo in niti po njej ni bilo. Vse skupaj je bilo očitno pre- puščeno času oziroma postopni (malo verjetni!) samousklajenosti ciljnih skupin. Zato ni nič čudnega, da ta vrsta v Sloveniji še danes, dobrih 20 let po naselitvi nima dejanskega statusa. Ni ne popolnoma zaščitena, niti lovna vrsta. Odstrel nekaj živali, ki jih vsako leto s posebno odločbo dovoli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano ima dejansko le funkcijo kosti za tolažbo nenaklonjenega dela lov- cev. Legalna izločitev tako majhnega šte- vila živali namreč ne more resneje vplivati na populacijsko dinamiko vrste, in vendar Slovenijo izpostavlja na zatožni oder kot edino državo, ki dovoljuje odstrel ponovno naseljenega velikega plenilca. Da ljudje o risu vedo bore mato, je razvidno tudi iz ugotovitev pričujoče študije, ki je obenem tudi prvi resnejši poskus ovrednotenja odnosa ljudi do te vrste. Ne smemo se zanašati, da se bodo prizadete skupine počasi sprijaznile s posledicami odločitev, ki so nastale zunaj njihovega okolja in pri katerih niso mogle soodločati. Neupoštevanje javnega mnenja oziroma realnega stanja pravilonia vodi do uveljavljanja nelegitimnega samozaščit­ nega "modela", ki ga ameriške službe za varstvo (tudi problematičnih) živalskih vrst poznajo kot Princip 3S: S(hot) - S(hovel) - S(hut up) oziroma "ustreli, zakoplji in molči". Ta način se pogosto, kljub visokim Odnos človeka do velikih zveri kaznim, uporabijo ameriški farmarji, ki jim država ne priznava pravice do povračila škode zaradi zaščitenih živalskih vrst (M. Vaughan, ustno sporočilo 1995). O to- vrstni, sicer nepreverjeni (samo)zaščiti proti risu je slišati tudi v Sloveniji, kar ne preseneča. Craven in sod. (1992) ugotavljajo, da je toleranca do škode, ki jo povzročajo pro- blematične živalske vrste povezana z: • vrsto, obsegom in ostrino škode, • sposobnostjo prizadetih, da prenesejo ekonomske posledice škode, • tehničnimi in materialnimi možnostmi legalne (samo)zaščite pred problematič­ nimi živalskimi vrstami, • poznavanjem populacijskih trendov problematične vrste ter • osebnimi nagnjenji do divjih živali, posebno do konkretno vpletene vrste ali skupine. Vsaj (zadnja) dva dejavnika tolerance prizadetih ljudi do škode sta povezana s poznavanjem nekaterih pomembnih dej- stev o problematičnih vrstah. Slednje pa pomeni, da je mogoče na javno mnenje vplivati oziroma je možno le-tega uravna- vati. Kako velik je razkorak med prevladu- jočim mnenjem prebivalcev ter realnostjo, pa je mogoče oceniti le z javnomnenjskimi raziskavami. Duda (1992) ugotavlja, da "včerajšna taktika ni najbolj primerna za razreševanje današnjih problemov varstva problematičnih vrst". Isti avtor zato opo- zarja, da vključevanje javnomnenjskih ra- ziskav v načrte upravljanja z divjadjo in ribami ter drugimi obnovljivimi naravnimi viri ni več nepotrebno razkošje, temveč nuja. Spreminjanje pomenskega razvrščanja prostoživečih živali od "družbene lastnine posebnega pomena, ki je zaupana v uprav- ljanje lovcem" do naravnega vira v državni lasti oziroma v lasti vseh državljanov, je pomembno dejstvo, ki se ga klasične interesne skupine "porabnikov" v Sloveniji (lovci, kmetje, gozdarji) še ne zavedajo. Slednje pa prav kliče po nujnosti javno- mnenjskih raziskav in sistematičnega do- govarjanja s ciljnimi skupinami prebivalcev, ki pa morajo tudi sprejeti del soodgo- vornosti za uspešno dolgoročno varstvo prostoživečih živali. Novejši načrti ponovne naselitve velikih zveri v Evropi in Severni Ameriki ter akcije za zavarovanje v preteklosti preganjanih živalskih vrst, vključujejo v svojih programih tudi raziskavo javnega mnenja. V priprav- ljalnih raziskavah za ponovno naselitev v preteklosti iztrebljenega volka v Yellow- stonski narodni park v zvezni državi Wyo- ming v ZDA, le-te so vključevale tudi proučevanje javnega mnenja, so ugotovili visok odstotek strinjanja obiskovalcev ter lokalnih interesnih skupin z napovedano akcijo (McNaught 1987, Bath, Buchanan 1989). Tudi na sosednjem Hrvaškem so v okviru akcije za zaščito volka začeli s široko zastavljenim programom raziskav javnega mnenja o tej živalski vrsti in s pozitivnim uravnavanjem mnenja javnosti. Huber in sod. (1994) so opravili obsežno javnomnenj~ko raziskavo o volku, priredili so razstavo,.z okroglo mizo o volku, izdali plakat ter organizirali številna predavanja in pogovore'~' ciljnimi skupinami, pomemb- nimi za naqaljno usodo volka v različnih delih Hrvaške. Tudi v Sloveniji se po zaslugi nevladnih organizacij stanje počasi premika. Razstava "Volk ne ogroža, volk je ogrožen", ki jo je skupaj z izdajo poseb- nega zbornika in odmevnim predavanjem v Kočevju decembra 1995 priredilo Društvo Kočevski naravni park, je pomemben korak k oblikovanju političnega habitata te vrste oziroma boljšega razumevanja vloge in položaja velikih zveri ter večje naklon- jenosti do te živalske skupine. K temu želimo prispevati tudi s pričujočo študijo. 2 METODE DELA 2 WORK METHOD 2.1 Metoda proučevanja- anketa 2.1 Investigation method- a poll Zaradi obsega in stroškov javnomnenj- ske raziskave smo se odločili za metodo anketiranja, ki je časovno, stroškovno in izvedbeno najugodnejša. Anonimnost, ki jo je s to metodo mogoče zagotovifl, pa povečuje verjetnost, da bo vprašani odgo- varjal v skladu s svojimi dajenskimi mnenji, stališči in občutki do velikih zveri in ne bo zavestno potvarjal informacij. Gozd V 54, 1996 133 Odnos človeka do velikih zveri 2.2 Izbira ciljnih skupin 2.2 Selection of target groups Problematika prostoživečih velikih zveri najbolj prizadene tiste interesne skupine, ki strokovno posegajo v populacije divjadi in njen življenjski prostor, ki živijo in delajo v naravi, ki so od nje neposredno mate- rialno odvisne, in tiste, ki se zanjo tako ali drugače posebno zanimajo. Zato smo se odločili za pet ciljnih skupin: obiskovalce živalskega vrta, turiste, gozdarje, lovce in kmete. Tudi delovna skupina "Rjavi medved" V. komisije (za kmetijstvo in gozdarstvo) Alpe- Jadran (1992) v svojih smernicah priporoča delo s temi ciljnimi skupinami: "V vseh deželah delovne skupnosti Alpe- Jadrana je treba s strokovno izvedenim javnim obveščanjem vzbuditi interes za zaščitO medvedov in razumevanje za po- samezne ukrepe. To javno obveščanje mora upoštevati pomembne ciljne skupine, kot so npr. kmetje, gozdarji, turisti in lovci." 2.3 Določitev velikosti vzorca 2.3 Determining of sample' s size Holm (1975) priporoča velikost vzorca za posamezno ciljno skupino n = 1 OO, ki smo jo izračunali po obrazcu: n = (!2'(q-(1-q)2))/e2 n velikost vzorca sample size t tabelarična vrednost pri dani ver- jetnosti table value ata given probability q verjetnost izbire določenega odgovora iz množice odgovorov, ki je največja, če sta odgovora samo dva selection probabi/ity of a certain an- swer from a number of answers, the former being the highest on condition there are only two answers e dopustna napaka random error Ker smo v vsaki državi anketirali pet ciljnih skupin, je to pomenilo 500 anket v Avstriji in 500 v Sloveniji, skupaj torej 1000 anket. 134 Gozd V 54, 1996 2.4 Komponente človekovega odnosa do velkih zveri 2.4 The components of human attitudes toward large predators Glede na zaznavo živali opisuje Keller! (1993) tri komponente človekovega miš- ljenja in občutja: afektivno, kognitivno in evaluativno. Afektivna komponenta se nanaša na čustveni aspekt človekovega odnosa do živali, kognitivna na njihovo poznavanje in objektivno razumevanje, evaluativna pa na prepričanje in vred- notenje, povezano z njimi. Anketni vpra- šalnik smo oblikovali tako, da smo z vpra- šanji zajeli vse tri omenjene komponente. 2.5 Pilotska raziskava 2.5 Pilot research Da bi odkrili morebitne nejasnosti in pomanjkljivosti anketnega vprašalnika in ocenili povprečno potreben čas za izpol- njevanje, smo februarja 1995 na vzorcu šestnajstih spodnjeavstrijskih lovcev izvedli pilotsko raziskavo. Vprašani so za izpol- nitev vprašalnika potrebovali pet do dva- najst minut, kar je bilo v skladu s priča­ kovanji. Analiza je pokazala potrebo po natančnejši razlagi petih vprašanj in po spremembi vrstnega reda vprašanj. 2.6 Izvedba anketiranja 2.6 Poll implementation Zaradi materialno in časovno omejenih možnosti popolnoma naključna izbira vzor- ca ni bila mogoča. Zato smo anketiranje izvedli ob priložnostih in na krajih, kjer smo pričakovali večje koncentracije predstav- nikov izbranih ciljnih skupin s področij, kjer se pojavljajo velike zveri. Vprašani so anketni vprašalnik izpolnili samostojno. Obiskovalce živalskih vrtov smo anke- tirali marca 1995 v shonbrunnskem in junija 1995 v ljubljanskem živalskem vrtu. Av- strijske turiste smo anketiran v primestnih gozdovih Dunaja v aprilu 1995, slovenske pa v Trenti, Kranjski gori, primestnih goz- dovih Novega mesta, pri bolnici Franji, na cl Odnos človeka do velikih zveri Sv. Ani nad Ribnico in na Kureščku v juniju in juliju 1995. Avstrijski lovci so anketni vprašalnik izpolnjevali ob ogledih trofej marca in aprila 1995 v krajih: Murzzu- schlag, Knitelfeld in Murau ter na stro- kovnem srečanju v Osojah, v Sloveniji pa smo vprašalnik razdelili lovskim družinam Logatec, Rakitna, Trnovo, Prestranek, Ilir- ska Bistrica, Slavnik in Tabor. Anketiranje avstrijskih kmetov smo izvedli v marcu in aprilu 1995 ob izpopolnjevanju v izobra- ževalnem centru v Osojah, na letnem zboru spodnjeavstrijske pašne skupnosti in v okolici Mariazella, v Sloveniji pa na Blokah, v okolici Raven na Koroškem, Knežaka, Kranjske gore, na področju Kri- ma, v Beli Krajini in v okolici Sežane v času od maja do avgusta 1995. Avstrijske gozdarje smo anketirati marca 1995 na letnem srečanju koroških gozdarjev v izo- braževalnem centru v Osojah in na semi- narju za spodnjeavstrijske gozdarje na Dunaju, slovenske pa v času predavanj za študente višješolskega študija gozdarstva ob delu v študijskem letu 1994/95 in na sežanski območni enoti ZGS. 2. 7 Metoda obdelave podatkov 2.7 A data processing method Po opravljenem terenskem delu smo vse vprašalnike šifrirati. Bazo podatkov smo oblikovali v programu dBASE, statistično obdelavo pa naredili s pomočjo statistič­ nega paketa SPSS. Pri vseh vprašanjih smo napravili frekvenčno analizo in s x2 testom pre_verjali značilnost razlik med Preglednica 1: Spolna struktura anketirancev istovrstnimi ciljnimi skupinami v Avstriji in Sloveniji. 3 IZSLEDKI RAZISKAVE 3 RESEARCH RES UL TS 3.1 Opis vzorca 3.1 Sample description V ciljnih skupinah obiskovalci živalskega vrta in turisti gre za majhno razhajanje v številu anketiranih moških oziroma žensk. Visoko zastopan delež moških med goz- darji in lovci je mogoče pojasniti z dej- stvom, da sta gozdarstvo (zlasti ope- rativno) in lovstvo dejavnosti, za kateri se odločajo predvsem moški. Avstrijske kme- tice so zastopane s skromnim deležem, ker se izobraževalnih in strokovnih prire- ditev, kjer smo izvedli anketiranje, pra- viloma udeležuje gospodar. V Sloveniji smo za mnenje povprašali tako gospodarja kot gospodinijo. Ker so nekatere izmed njih sodelovanje odklonile ali pa menile, da se povsem strinjajo z možem, je tudi delež slovenskih kmetic v vzorcu relativno nizek. 3.2 Analiza odgovorov 3.2 Answers' analysis Z izjemo slovenskih lovcev in kmetov, ki dobijo večino informacij o velikih zvereh iz knjig in strokovne literature, je pri vseh ciljnih skupinah na pNem mestu televizija, kar kaže na pomen raznih dokumentarnih Table 1: The structure of the persons inquired as to sex DRŽAVA AVSTRIJA SLOVENIJA Country Delež 1 Share (%) Delež 1 Share (%) CILJNA SKUPINA ženske moški skupaj ženske moški skupaj Tacqetqroup women men total women men total OŽV 1 Z oo visitors 54 46 100 53 47 100 Turisti 1 Tourists 56 44 100 45 55 100 Gozdarji 1 Foresters 8 92 100 5 95 100 Lovci 1 Hunters 2 98 100 1 99 100 Kmetje 1 Farmers 3 97 100 32 68 100 Gozd V 54, 1996 135 Odnos človeka do velikih zveri Preglednica 2: Starostna struktura anketirancev Table 2: The structure at the persons inquired as to the age DRŽAVA AVSTRIJA SLOVENIJA Country delež 1 share (%) delež 1 share (%) CILJNA SKUPINA povprečna standardni razpon povprečna standardni razpon starost odklon (let) starost odklon (let) Target group Average age Standard Range (of Average ag Standard Range (of devialion years) deviation years) OŽV 1 Zoo visitors 33,68 14,17 10-90 31,20 10,42 10-60 Turisti 1 Tourists 44,82 17,82 14-87 37,67 16,49 10-80 Gozdarji 1 Foresters 41,35 12,78 21-72 33,12 7,09 22-72 Lovci 1 Hunters 37,62 11,52 22-69 45,73 14,39 18-73 Kmetje 1 Farmers 43,23 17,23 16-72 37,99 13,99 14-73 Preglednica 3: Struktura anketirancev po izobrazbi Table 3: The structure of the persons inquired as to education DAiAVA AVSTRIJA ·country delež 1 share (%) CILJNA SKUPINA osnovna srednja visoka izobrazba izobrazba izobrazba Target group Elementary Secondary University school school graduates OiV 1 Zoo visitors 35 45 20 uristi /Tourists 39 35 26 Gozdarji 1 Foresters 21 46 33 Lovci 1 Hunters 62 26 12 Kmetje 1 Farmers 79 20 1 Preglednica 4: Delež kmetov in lovcev po po- sameznih ciljnih skupinah Table 4: The share of farmers and hunters by individual target group s DRZAVA AVSTRIJA SLOVENIJA Count!}' dalež 1 share (9o) detel/ sl!~re (~•} CIUNA SKUPINA delež delež lovcev detei Kmetov dete~ kmetov lovcev Tmge/gmup Fmmers' Hunrers' Farm~rs· s/mr Hunrers· share share share ZV /Z aa VISIIOfS ' ' " ' urish 1 Tounsls ' ' ' ' ozdarjl! Faresters ' " " " Lovci 1 Hunrers '" "' " '" Kmet1~ 1 Fmmers "' " '" " oddaj, s katerimi je mogoče na poljuden način osveščati predvsem širšo javnost. Po pričakovanjih zavzema strokovna literatura relativno pogost informacijski vir pri ciljnih skupinah lovcev in gozdarjev. Presenača pa nizek odstotek, s katerim so v odgovorih zastopane pravljice, saj so pri enem izmed vprašanj namreč vsi anke- tiranci zatrdili, da poznajo pravljico o Rdeči Kapic i. 136 GozdV 54, 1996 SLOVENIJA delež 1 share (%) skupaj osnovna srednja visoka skupaJ izobrazba izobrazba izobrazba Total Elementary Second_~'J' University Total school school graduates 100 7 62 31 100 100 12 46 42 100 100 2 87 11 100 100 27 60 13 100 100 35 54 11 100 Nekaj primerov vprašanih je dopolnilo izbor odgovorov z možnostmi: živalski vrt, potovanja in lastno zanimanje. Obiskovalci živalskega vrta predstavljajo tisti del populacije, ki se neposredno ne sooča z gospodarskimi škodami, ki jih povzročajo velike zveri. Njihov odnos do živali je pogosto čustveno obarvan in idealiziran. Zato ne preseneča dejstvo, da je tako v Avstriji kot v Sloveniji pri tej ciljni. skupini prevladala odločitev za odgovor "zelo pomembno". Na enako vprašanje so se podobno odzvali tudi obiskovalci nem- ških, švedskih in čeških živalskih vrtov (Reif 1990). Tudi med avstrijskimi in slovenskimi turisti test ni pokazal statistično značilnih razlik, čeprav je največ slovenskih turistov ocenilo, da je zanje navzočnost prosto- živečih velikih zveri "pomembna", večina avstrijskih turistov pa se je odločila za srednjo možnost, torej za odgovor "deloma pomembno". 1 Odnos človeka do velikih zveri Preglednica 5: Informacijski viri o velikih zvereh Table 5: Information sources on large predators DRŽAVA Country CILJNA SKUPINA tv knjige šola Target group TV Boo ks School OŽV 1 Zoo visitors 83 66 64 Turisti 1 Tourists 87 55 47 Gozdarji 1 Foresters 79 61 56 Lovci 1 Hunters 77 68 44 Kmetje 1 Farmers 78 30 30 DRŽAVA Country CILJNA SKUPINA tv knjige šola Target group TV Books School OŽV 1 Zoo visitors 87 76 68 uristi 1 Tourists 83 66 65 Gozdarji 1 Foresters BO 81 77 Lovci 1 Hunters 53 81 41 Kmetje 1 Farmers 68 81 65 OŽV-obiskovalci živalskega vrta AVSTRIJA delež 1 share(%) pravljice strokovna literatura drugo Fairy tales Technical literature Others 11 31 8 26 23 18 17 70 15 13 60 16 14 30 14 SLOVENIJA delež 1 share (%) pravljice strokovna literatura drugo Fairy tales Technical literature Others 30 30 15 31 34 19 22 65 23 9 76 21 28 27 13 Preglednica 6: Pomen navzočnosti velikih zveri v deželi anketiranca Table 6: The significance of the presence of large predators in the country of an inquired person Pomen Zelo pomembno Pomembno Siani/icance Verv imoortant lmoortant A SLO A SLO OŽ:V 1 Zoo visitors 32 31 19 33 Turisti 1 Tourists 28 22 20 39 Gozdarji 1 Foresters 23 38 20 33 Lovci 1 Hunters 14 54 14 32 KmetJe 1 Farmers 6 9 10 33 Gozdarji, lovci in kmetje spadajo v tisti del populacije, ki ga problematika velikih zveri neposredno prizadene, bodisi zaradi strokovnega poseganja v populacije divjadi in njen življenjski prostor, možnosti sre- čanja v gozdu, konkuriranja pri plenjenju divjadi ali zaradi materialnih škod, ki jih povzročajo velike zveri. Statistično značilne razlike med Avstrijo in Slovenijo, ki jih je pri teh ciljnih skupinah pokazal x' test, je možno pojasniti s prekinjenim sožitjem človeka in velikih zveri v Avstriji in z njihovo stalno navzočnostjo v Sloveniji. Zato so omenjene slovenske ciljne skupine velikim zverem praviloma bolj naklonjene kot av- strijske. Deloma pomembno Malo pomembno Nepomembno Fair/v imoortant Ut/le im ortant Unim ortant A SLO A SLO A SLO 30 25 10 6 9 5 30 24 13 11 9 4 38 23 15 5 4 1 33 9 26 3 13 2 32 24 19 22 33 12 Iz grafične ponazoritve poznavanja nav- zočnosti velikih zveri v Avstriji oziroma Sloveniji je razvidno, da je vseh pet ciljnih skupin najbolje seznanjenih z navzočnostjo medveda, najslabše pa z navzočnostjo volka. Na vprašanje o navzočnosti volka je namreč več kot polovica vseh avstrijskih anketirancev (z izjemo gozdarjev) od- govorila napačno (z "da") ali z "ne vem", kar je zlasti presenetljivo za avstrijske lovce. V Sloveniji so po deležu pravilnih od- govorov o navzočnosti volka izstopali lovci in gozdarji, kar je v skladu s pričakovanji, z odgovoroma "ne" in "ne vem" pa sta Gozd V 54, 1996 137 Odnos človeka do velikih zveri Graf 1: Delež pravil nih odgovorov o navzočnosti medveda v Avstriji in Sloveniji Graph 1: The share of correct answers as to the presence of the bear in Austria and Slovenia .<= ·~ > ~ :os: e o ~ E o > m c. o " •N Cl ~ "' "C ~ -.; o !" " t' ~ 3: ~ ~ m o ~ o o SLO A KMETJE Farmers LOVCI Hunters GOZDARJI Foresters TURISTI Tourists Graf 2: Delež pravilnih odgovorov o navzočnosti volka v Avstriji in Sloveniji Graph 2: The share of correct answers as to the presence of the wolf in Austria and Slovenia .c t' :E > ~ e o ~ ·;; ~ m o ~ ~ > "' ~ c.o " m •N Cl ~ o ~"C ~ ~ -.; o !" -" o o A prednjačili ciljni skupini obiskovalcev žival- skega vrta in turistov. Glede navzočnosti risa so tako avstrijski kot slovenski gozdarji in lovci pokazali najboljšo informiranost. Pri preostalih treh ciljnih skupinah pa lahko opazimo, da so z 138 Gozd V 54, 1996 KMETJE Farmers LOVCI Hunters GOZDARJI Foresters TURISTI Tourists navzočnostjo risa bolje seznanjene v Slo- veniji, kot v Avstriji. Razveseljivo je dejstvo, da odgovor "mi je vseeno" pri nobeni ciljni skupini ne preseže 5 %, v Sloveniji pa je (z izjemo ciljne skupine kmetov - 4%) tako rekoč zanemarljiv. It 1 l. Odnos človeka do velikih zveri Graf 3: Delež pravilnih odgovorov o navzočnosti risa v Avstriji in Sloveniji Graph 3: The share of correct answers as to the presence of lynx in Austria and Slovenia ~ :E > ~ e o ·;; ~ ~ o > ro c. o "' >N O> ~ ru " ru o; o ;": o ~ ~ ~ c ro u ru ~ o u SLO A OŽV KMETJE Farmers LOVCI Hunters GOZDARJI Foresters TURISTI Tourists Zoo visitors Graf 4: Mnenje obiskovalcev živalskega vrta o zaupanju pristojnosti odločanja o velikih zvereh Graph 4: The opinion of zoo visitors on decision~making competence as to large predators Najmanj zaupanja o odločanju glede velikih zveri so v obeh državah izkazali politikom. Naravovarstvenikom bi reševanje to- vrstne problematike zaupali predvsem obiskovalci živalskega vrta in turisti, zelo malo zaupanja pa bi poželi med avstrijskimi kmeti, kar je verjetno posledica slabega sodelovanja z naravovarstveno organi- zacijo WWF ob ponovni naselitvi medveda v Avstriji. Večina vprašanih lovcev verjame v last- O JAVNOST the public O POLITIKI politicians mL~Yn9!rs O GOZDARJI foresters IINARAVOVAR. nature cons. r:JVSEENO all the same ne strokovne sposobnosti glede odločanja o velikih zvereh, kar je še močneje izra- ženo pri slovenskih lovcih. Enako velja tudi za slovenske gozdarje, medtem ko so si avstrijski gozdarji to pravico pripravljeni deliti z lovci in javnostjo. Po mnenju kmetov so za odločanje o velikih zvereh najprimernejši lovci, v Avstriji pa so nekateri kmetje menili, da bi odlo- čitve morali prepustiti kar njim samim. Odgovor na to vprašanje kaže ravno zrcalna sliko skrajnih mnenj v Avstriji in GozdV 54, 1996 139 Odnos človeka do velikih zvari Graf 5: Mnenje turistov o zaupanju pristojnosti odločanja o velikih zvereh Graph 5: The opinion of tourists on decision-making competence as to large predators OJAVNOST the public O POLITIKI politicians El LOVCI hunte rs O GOZDARJI foresters BNARAVOVAR. nature cons. O VSEENO all the same Graf 6: Mnenje gozdarjev o zaupanju pristojnosti odločanja o velikih zvereh Graph ~: The opinion of toresters on decision-ma king competence as to large predators Sloveniji. Medtem ko so avstrijske gozdove kot ustrezen življenjski prostor ocenili večinoma obiskovalci živalskega vrta, ki so jim sledili gozdarji, kmetje pa so v visokem odstotku menili, da Avstrija nima dovolj ustreznega življenjskega prostora za velike zveri, so v Sloveniji ravno kmetje z visokim deležem ocenili slovenske goz- dove kot ustrezen življenjski prostor za velike zveri, obiskovalci živalskega vrta pa so bili pogosteje mnenja, da v Sloveniji ni dovolj ohranjenega življenjskega prostora zanje. Ker se življenjska prostora glede pri- mernosti za velike zveri v Avstriji (manjši, fragmentirani habitati, veliko smrekovih monokultur) in Sloveniji (primer kočevsko- 140 Gozd V 54, 1996 OJAVNOST the public O POLITIKI pofiticians r:::ILOVCI hunters O GOZDARJI foresters BNARAVOVAR. nature cons. El VSEENO al/the same notranjskega redko poseljenega gozdnega masiva) dejansko razlikujeta, odgovori ne presenečajo. Avstrijskim kmetom so bile škode, ki jih povzroča medved do nedavnega tuje. Ko so se po ponovni naselitvi medveda po- javile, pri odpl~čevanju odškodnin pa se je zataknilo, so svojo materialno oškodo- vanost povezali z neustreznostjo življenj- skega prostora za velike zveri. Slovenski kmetje, ki jih dejstvo, da navzočnost velikih zveri na stiku kulturne in gozdne krajine lahko prinese občasne materialne škode, ne preseneča, si tega ne razlagajo kot neustreznost življenjskega prostora, am- pak poskušajo problem rešiti predvsem z zahtevami po odškodninah. 1 1 1 i !\, 1 Odnos človeka do velikih zveri Graf 7: Mnenje lovcev o zaupanju pristojnosti odločanja o velikih zvereh Graph 7: The opinion of hunters on decisionMmaking competence as to large predators O JAVNOST the public OPOLJTIKI politicians O LOVCI hunters O GOZDARJI foreslers ElfNARAVOVAR. nature cons. O VSEENO all/he same Graf 8: Mnenje kmetov o zaupanju pristojnosti odločanja o velikih zvereh Graph 8: The opinion offarmers on decision-making competence as to large predators Obe ciljni skupini, ki strokovno posegala v populacije divjadi ali njen življenjski prostor - gozdarji in lovci - pa sta z večinskim deležem ocenili življenjski pro- stor v obeh državah kot utrezen. Iz tabelaričnega prikaza je razvidno, da se v obeh državah najbolj ogrožene po- čutijo kmetje, kar je glede na materialno škodo, ki jo najpogosteje utrpi prav ta ciljna skupina, razumljivo. Zato tudi ne pre- seneča podatek, da bi bivanje velikih zveri v bližnji okolici izzvalo najmanj veselja ravno pri k metih. Zanimivo je, da bi se v Avstriji zaradi bližine velikih zveri najmanj ogrožene počutili obiskovalci živalskega vrta, v Slo- veniji pa gozdarji. Razlago za to lahko O JAVNOST the public O POLITIKI poll'ttclans O LOVCI lwnters O GOZDARJI foreslers !i::INARAVOVAR. nature cons O VSEENO al/the same iščemo v strukturi ciljne skupine obisko- valcev živalskega vrta, ki jo predstavlja večinoma nekmečka, mestna populacija s posebnim, čustveno naravnanim odnosom do živali in je materialne škode zaradi velikih zveri ne prizadanejo. Anketirani slovenski gozdarji so do občutka neogro- ženosti po vsej verjetnosti prišli na podlagi izkušenj, saj srečanje z velikimi zvermi v gozdu zanje ni nobena redkost. V Avstriji so se za pretežno škodljivost vseh treh vrst velikih zveri z največjim deležem odgovorov odločali kmetje. Vzrok za to lahko iščemo v škodah, ki jih je povzročil medved le nekaj mesecev pred izvedbo anketiranja. Ker so imeli kmetje težave s povračilom škode in ker so avstrij- Gozd V 54, 1996 141 Odnos človeka do velikih zveri Preglednica 7: Presoja ustreznosti življenjskega prostora za velike zveri Table 7: The judgement as to appropriate habitat for large predators DRŽAVA AVSTRIJA SLOVENIJA Country delež 1 Share(%) delež 1 Share (%) CILJNA SKUPINA da ne ne vem skupaj da ne ne vem skupaj Total Target group Yes No /don't Total Yes No 1 don't knol-l know OŽV 1 Zoo Visitors 74 11 15 100 48 28 24 100 Turisti 1 Tourists 59 18 23 100 60 22 18 100 Gozdarji 1 Foresters 62 24 14 100 66 26 8 100 Lovci 1 Hunters 53 38 9 100 BO 19 1 100 Kmetje 1 Farmers 30 57 13 100 85 7 8 100 Preglednica 8: Občutki ob bivanju velikih zveri v bližnji okolici Table 8: Feelings at the presence of large predators in the vicinity DRŽAVA Country CILjNA SKUPINA ogroženost strah Target group Endangerment Fe ar OŽV 1 Zoo visitors 6 21 Turisti 1 Tourists 12 25 Gozdarji 1 Foresters 10 10 Lovci 1 Hunters 13 10 Kmetje / Farmers 54 6 DRŽAVA CILJNA SI. 8 • Lm;.\TH" 8 1\ltlM \"ISXJ \(;011·\ • lll.OKF • Slika 2: Kraji anketiranja v Avstriji Figure 2: Places where the poll was carried out in Austria • ~IAIUAZELL WR. NEUST,\DT • :\ttm7.ZliSCHLAG • 11::-.:ITTF.LFELIJ 144 GozdV 54, 1996 Odnos človeka do velikih zveri hrbten" (najbolj zahrbten). Sindrom "Rde- če kapice" o zlobnem in požrešnem vol~u je v človeški podzav:sti klj~b sodobni';' ekološkim načelom se mocno navzoc, medtem, ko vzbuja pojav medveda (kljub večji nevarnosti za človeka) simpatije. Povzetek Velike zveri spadajo na Rdeči sezn~m ogro: žen ih živalskih vrst. Na njem so se znasle zarad1 preganjanja in pretiranega lova v ~r~teklosti, danes pa jih ogrožajo predvsem pos~g1 1n spr~m_embe, ki jih v njihovem naravnem ok~IJU pov~roca clovek. z ekološkega stališča so velike zven pomemben kazalnik ohranjenosti naravnih življenjskih združb, v gospodarsko obarvanem b_esednjaku pa ii.~ ~e vedno označujemo (z ekolosko nespreJemiJIVIm pojmom) kot škodljivce. '-:'se dosedanje va~stvene strategije za velike zven so se os~edoto9ale .na varstvo populacij in njihovega hab1tata, cloveka kot najpomembnejši dejavnik usklajen~ga eko- menedžmenta pa so povsem zanemanle. Zato tudi varstveni ukrepi za velike zveri niso vedno prinesli željenih učinkov. Za uspešno varstvo pro- blematičnih živalskih vrst je namreč odna§ javnosti enako pomemben kot ustrezen h~b~tat. '?lov~kov odnos do teh vrst danes paje v veliki men odv1sen od prilagojenosti na sožitje z njim~. Zato smo .. ~ metodo anketiranja primerjali stanje v SloveniJI, kjer sobivanje človeka z veli~imi zvermJ .. ni~oli ni bilo docela prekinjeno, s stan!em v AvstnJI, kjer s~ v 19. stoletju iztrebili vse tn vrste, d~nes pa ~~ prizadevajo za njihovo ponovno n~seh.t~v. V razi- skavo smo vključili pet ciljnih skupin, k1 Jih proble- matika vellkih zveri tako ali drugače prizadene: obiskovalce živalskega vrta, turiste, gozda_rje, lov- ce in kmete. Rezultati ankete so pokazali, da so velikim zverem najbolj naklonjeni obiskovalci žival- skega vrta in turisti, kar je v avtrijs~e~ delu anke- tirane populacije izraženo še mocne1e kot v slo- venskem. V raziskavo vključeni gozdarji so v obeh državah zavzeli pretežno pozitivno stališče _do velikih zveri. Enako velja tudi za ciljno skup1no slovenskih lovcev, njihovi avstrijski kolegi pa so velikim zverem precej manj naklonjeni. Anketiran! avstrijski kmetje so do sobivanja ~.veli~imi zv~~m1 pokazali izrazit odpor, v SlovemJI pa Je. ta ciljna skupina zavzela bolj pozitivno kot negat1vno sta- lišče do velikih zveri. Upoštevajoč tudi naravne razmere, ki so v Sl.?_- veniji za velike zveri primernejše kot v AvstriJI, lahko sklepamo, da so možnosti za varstvo in ohranitev velikih zveri v Sloveniji boljše kot v Avstriji. Summary Due to overharvesting and other forms of per- secution in the past, large predators have be- come endangered and have therefore been put on the Red list of threatened animal species. Cur- rently - although protected from hunting - they face new threats caused mainly by the destruc- tive impacts of human economies anto key habi- tats. ln ecological sense large predators act as indices of preserved biotic communities, but in everyday life they are stili poorly understood and thus treated as pest species. The forme~ leve/s of conservation of large predators, based JUst upan the population-habitat relations, we re mostly un- s'uccessful, for human perceptions as a_key factor in conservation attempts have been to 1gnored ~o a great extent. Yet positive attitudes of the public are of similair importance for the successful con- servation of problematic species as preserved species habitats. Human attitudes depend on ~he chances of cohabitation with large predators, wh1ch differ according to the regions and to tradition~! ways of rural activities. ln this sense the public opinion research was carried out in different are- as of Slovenia and Austria. Thereby it we wanted to compare the attitudes of people in Slovenia, where large predators have actually never been extirpated, with those from Aus~ria, wh~re all large predator species disappeared 10 the m1ddle of the 19th century, but currently the actions for the ~e­ covery of predator populations are in cou~se. F1ve target groups of different attitudes regard1ng large predators: zoo park visitors, tourists, foresters, hunters and farmers, were included in to the re- search. According to the results of the study, zoo visitors and tourists in both countries expressed most friendly attitudes towards predata rs, the fact being even more evident among the r~spondents from Austria than those from SlovenJa. As to fo- resters in both countries positive attitudes towards predata rs have been established prevailed in the answers. Hunte rs from Slovenia express ed posi- tive attitudes, but that was not the case !n the responding group from Austria where less fnendly attitudes have been pointed out. Noticeable aver- sion against the cohabitation with large pr~dators which was evident in responding farme rs m Aus- tria was not established in Slovenian on es. Taking also into account the degrees of habitat preservation in both countries - which are more favourable in Slovenia- the chances for the con- servation of viable populations of large predE_ltors are more promising in Slovenia than in Austna. VIRI 1. Adamič, M. 1985. Divjad v gozdu-sopotni~~ konkurent žrtev. Stabilnost gozda v SloveniJI (zbornik r~feratov): 122-138. Gozdarski študijski dnevi, VTOZD za gozdarstvo BF, Ljubljana 1985. Gozd V 54, 1996 145 Odnos človeka do velikih zveri 2. Bath, A.J., Buchanan. 1989. Attitudes of interest groups in Wyoming toward wolf restora~ tion in Yellowstone National Park. Wildlife Society Bulletin 17:519-525. 3. Burns, J.E. 1986. Managing political habi- tat for grizzly bear recovery. Contreras, Evans Com pil.: Proceedings of the Grizzly bear habitat symposium 1985: 2~13. USDA Forest Service GTR-INT 207. lntermountain Research Stati on Ogden Utah 1986. 4. Cicnjak, L., Huber, B. 1996. Public atti~ tudes towards brown bears in Croatia. Proceed~ ings of the 9th International Conference on Bear Research and Management: 395 (abstract). Gre~ noble 1996. 5. Craven, S.R., Decker, D.J., Siemer, W.F., Hyngstrom, S.E. 1992. Survey use and landown~ er tolerance in wildlife damage management. Trans. 57th North American Wildlife and Natural Resources Conference: 75~88. Wild life Ma nage~ ment Institute, Washington, D.C.1 992. 6. Decker, D.J., Purdy, K.G. 1988. Toward a concept of wild life acceptance capacity in wildlife management. Wildlife Society Su !letin 16: 53~57. 7. Dorrance, J.M. 1983. A philosophy of prob~ lem wildlife management. Wildlife Society Bull etin 11: 319-324. 8. Duda, M.D.1992. Responsivemanagement: finding the right tool for the job. Trans. 57th North American Wildlife and Natural Resources Confer~ ence: 141-146. Washington 1992. 9. Holm, K. 1975. Die Befragung 1. Ul mer Verlag, TObingen, 1-209. Foto: Janez Konečnik 146 Gozd v 54, 1996 10. Huber, B, RadišiC, 8., Novosel, D., FrkoviC, A. 1994.1stra_živanje javnog mnijenja o vukovima u Hrvatskoj. Sumarski list 118: 167-172. 11. Kellert, S. D. 1983. Affective, cognitive and evaluative perceptions of animals. Human behav- iour and environment: Advances in theory and research: 241~267. Plenum press, New York. 12. Kellert, S.R. 1996. Public attitudes towards bears and the ir conservation. Proceedings of the 9th International Conference on Bear Research and Management: 293~30~. Grenoble 1996. 13. Korenjak, A. 1995. Clovek in velike zveri v Avstriji in Sloveniji. Diplomska naloga. Oddelek za gozdarstvo BF, Ljubljana, 1-73. 14. Kryštufek, B. 1992. Rdeči seznam ogro~ ženih sesalcev (Mammalia) v Sloveniji. Varstvo narave 17: 19-27. Ljubljana 1992. 15. McNaught, D.A. 1987. Wolves in Yellow- stone? Park visitors respond. Wild life Society Bui- Jetin15:518-521. 16. Peek, J.M., Pedersen, R.J., Thomas, J.W. 1982. The future of elk and elk hunting. P.599-625 in J.W.Thomasand D.E.Towaill comp.: Elk of North America, Ecology and Management: Stackpole Books 1982. 17. Robel, R.J., Dayton, A.D., Henderson, F.R., Meduna, R.L., Spaeth, C.W. 1981. Relationships between husbandry methods and sheep losed to can ine predation. Journal of the Wildlife Manage- ment 45: 894-911. 18. Tucker, P., Pletscher, D.B. 1989. Attitudes of hunte rs and residents toward wolves in north- western Montana. Wildlife Society Bulletin 17: 509~ 514.