št. 62/16. oktober 2017

j0


'i.

KRALJEVSKO V LAŠKEM ... STR. 3
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU ... STR. 6
TRGATEV STARE TRTE IN SPREJEM MAZORET ... STR. 8
Pl ^
OBELEZITEV EVROPSKEGA TEDNA MOBILNOSTI ... STR. 9
NOTARSKA PISARNA V LAŠKEM ... STR. 12 BRONASTA MEDALJA Z ZLATIM SIJAJEM ... STR. 25 20 LET BOBNARSKE SKUPINE LAŠKO ... STR. 26 30 LET KD RIMLJAN ... STR. 29 SUPER SENIORKA ... STR. 39
REČIŠKI STRELCI PONOVNO MED NAJBOLJŠIMI V DRZAVI ... STR. 46 LOVSKI TABOR MLADIH NA ŠMOHORJU ..." STR. 53

Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader Topole
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.150 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici:
Boris Vrabec - Kralj Aleksander na Matejevem sejmu
Naslednja številka predvidoma izide 15. decembra 2017.
Prispevke in oglase je treba oddati do 30. novembra 2017 na e-naslov bilten@lasko.si.
veste, dr živite v mestu bronastih »raket« in kraljevskih obiskov?
Od naše zadnje sveže številke med Laščani priljubljenega Biltena, ki je izšel na sredini avgusta, sta minila dva meseca. Mimo nas sta švignila kot blisk, vmes pa se je zgodila paleta pripetljajev, pomembnih in zanimivih za Laško in njegove ljudi.
Starši smo na prvi šolski dan izvedeli, da bodo šolarji že po pičlih štirih dneh šole, imeli »mini počitnice«. Prost dan je narekovala organizacija posebnega dogodka, ki ga Laško še ni doživelo - Evropskega mažoretnega prvenstva. Laško je dihalo z našimi »zelenimi raketami«, o katerih lahko več preberete na straneh tokratnega Biltena, stiskalo pesti, bučno kričalo in navijalo za naša zala dekleta, ki so »domov« odnesla vrsto lepih naslovov, okitila pa so se tudi z bronom, ki se nam Laščanom sveti kot zlato! Čestitke, laške mažorete! Še na mnogo uspehov, drage »zelene rakete«!
»Podarjen« počitniški dan je vedno treba nekako »not' spravit«. Če šolo zapakiramo v kulturni dan, se tja, četudi na soboto, ni težko podati. Na soboto se je namreč odvijal še en dogodek posebne vrste - Matejev sejem, ki je bil organiziran na pobudo, da mestu Laško ob obeleženju 90-letnice mestnih pravic pripravimo nekaj posebnega. Spodobi se, da v Laško na pražnji dan pridejo visoki gostje. In res je prišel! Sam kralj Aleksander I., ki je z obiskom Laškega obudil spomin na čas, ko je v mesto ob Savinji tudi dejansko prišel. Izjemno avtentičnega Aleksandra I. so 23. septembra 2017 pozdravili številni otroci, ki so mahali z zastavicami, številne mestne gospode in urejene dame, ki so v takrat modernem »šik« stilu prefinjeno mahale prestolonasledniku v pozdrav. Karadordevič na gostoljubnost Laščanov ni bil imun. S preprostimi, a dobrovoljnimi Laščani se je fotografiral, se prešerno nasmihal in si celo ogledoval, kakšna jajca premoremo tukaj v Laškem, o čemer priča tudi tokratna naslovnica. Bil je lep dan, ki je povezal številna društva v sinhrono delovanje, bil je poseben dan z retro pridihom, ki je dišal po nostalgiji in bi ga bilo fino še kdaj doživeti.
V zgolj dveh mesecih se lahko zgodi mnogo. Tokratni Bilten zopet priča ravno o tem. Znova bo med vas ponesel prispevke številnih društev, organizacij in ustanov, ki s svojimi aktivnostmi barvajo naše dni. Ki se iskreno trudijo za to, da je v Laškem živeti lepo. Zato jim izkažimo pozornost in si malce pogosteje vzemimo čas za obisk številnih prireditev kulturne, športne, veseljaške ... kakršnekoli že narave. Priložnosti ne bo manjkalo. Konec koncev se bliža november in z njim občinski praznik, ki s sabo prinaša vrsto prireditev v čast našemu Laškemu. Mimogrede, ste vedeli, da letos beležimo »okroglo« obletnico počastitve občinskega praznika? Prva proslava občinskega praznika se je namreč odvila 7. 11. 2007.
Baje ob koncu naše življenjske poti štejejo spomini, doživetja. Zatorej, po čem lepem si boste zapomnili današnji dan? Že danes ustvarite nov »utrinek«, ki se bo bleščal v »spominski knjigi« vašega življenja.
Nina Pader Topole, članica uredniškega odbora Laškega biltena
POPRAVEK
RADIJSKA ODDAJA ZUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 6. novembra 2017.
V članku Zelenjava z naših kmetij, ki je bil objavljen v Laškem biltenu št. 61 na str. 17, so bili pri kmetijah Belej, Lapornik, Klezin-Novak, Šolinc in Pertinač navedeni »pridelki« in ne »ekološki pridelki«, kot je bilo navedeno v tekstu.
KGZS-Zavod Celje Oddelek za kmetijsko svetovanje, Izpostava Laško
2
laško pr aznuje
90 let mesta laško
V	teh uvodnih zapisih smo se že spomnili l. 1227, ko je dobilo Laško trške privilegije. Tokratni sestavek pa namenjamo 90-letnici Laškega kot mesta, ki smo jo še posebej obeležili z Matejevim sejmom in »obiskom« kralja Aleksandra I.
Leta 1927 je minilo 700 let, odkar je bilo Laško prvič omenjeno kot trg. V proslavo tega dogodka je takratni župan dr. Fran Roš predlagal oz. na oblasti naslovil prošnjo, naj Laško postane mesto. Res je kralj Aleksander1.17. 7.1927pod-pisal ukaz, s katerim je proglasil trg Laško za mesto. Ta ukaz je bil objavljen v Službenih novinah Kraljevine SHS 16. 7. oz. v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti 27. 8. Tedanji časniki so pisali o tem dogodku in o Laškem nasploh, Ilustrirani Slovenec je imel kar celo številko posvečeno Laškemu. (Miloš Rybar, Pregled zgodovine Laškega do l. 1941, v: Laški zbornik 2002)
(Ob letošnjem Matejevem sejmu je bila ta številka Ilustriranega Slovenca priložnostno ponatisnjena.)
V	časopisu Jutro so 31. 7. 1927 vzhiče-no zapisali: »Šoštanj, Radeče, Tržič, Ljut-
omer, - menda še kako ime - in nazadnje Laško - kot »Benjamin« med zaporednimi novopečenimi brati »mestjani«; najmlajše in drobno mestece na zemlji slovenski! S tem večjim ponosom, veseljem in zadoščenjem mora torej sprejeti odlikujočo čast, ki je je postalo te dni deležno z najvišjega mesta. Pred par leti - pred nedavnim - ali celo pred prevratom?! - kdo bi si bil upal sprožiti trditev - češ: Ne bo dolgo - in nekega lepega dne postane Laščan - »meščan«. To besedo je vzeti na tehtnico sicer tudi danes seveda v prav skromnem in nedolžnem zmislu, vendar pa je vest o faktič-nem pomestjenju trga v spontanem impulzu izzvala iz vseh hišnih krovov pravcato legijo naših lepih trobojnih zastav - kot znak praznične radosti spričo naposled vendarle uslišanih želja.«
V obdobju srednjega veka (l. 1227), ko je bilo Laško trg, so bili za tržane zelo pomembni trški privilegiji. To je veljalo tudi za status mesta oz. za mestne pravice, privilegije v tistem času in naslednjih stoletjih. V 20. st. pa mestni status ni več pomenil posebnih gospodarskih privilegijev, ampak predvsem ugled, ki so si ga želeli tudi laški tržani na čelu z županom Rošem.
Pa vendarle - kaj pravzaprav je mesto? Po definiciji Enciklopedije Slovenije je večje, zgoščeno naselje in aglomeracija prebivalcev, ki se preživljajo z nekmetijskimi dejavnostmi. Kraj je mogoče opredeliti kot mesto na podlagi več meril: pridobitev mestnih pravic, število prebivalcev, urbaniziranost, delež nekmetijskega prebivalstva. Poleg tega so mesta gospodarska in kulturna središča, razvijajo posebne dejavnosti, mestno območje pa sestavljajo gosto ali strnjeno pozidane stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, dvorišča, ulice in trgi, zelenica ter komunalna infrastruktura.
V obdobju med obema svetovnima vojnama je bilo na ozemlju Slovenije 32 mest. Po uvedbi upravnih sprememb l. 1955 pa so opustili opredeljevanje mest in od takrat se razlikujejo le še tipi naselij. Glede na štiri kriterije, slovenski statistični urad za l. 2003 navaja 156 mestnih naselij, od katerih bi lahko približno 104 šteli za mesta.
Pa se ob koncu še enkrat vrnimo v Laško l. 1927 - v mlado mesto. Da bi bilo res vredno tega naziva, je občinski odbor pod vodstvom dr. Roša začel z raznimi deli. Prvo je bilo napeljava vodovoda in iz zajetja v Rimskih Toplicah je leta 1928 v laških hišah pritekla voda iz vodovodnih pip. Drugo tako delo je bilo asfaltiranje glavnih mestnih ulic leta 1931, ki so bile do tedaj blatne. Mlado mesto je dobilo tudi Sokolski dom, ki je bil slovesno odprt 3. 9. 1933 (danes Kulturni center). Pobudnik gradnje na desnem bregu Savinje je bil starosta laškega Sokola, dr. Fran Roš. Navsezadnje moramo omeniti tudi za mesto pomemben industrijski obrat - »novo« pivovarno na območju, kjer je še danes, katere »ustanoviteljica« je bila Gostilničarska pivovarna kot delniška družba, ki je imela l. 1931 svoj ustanovni občni zbor. (Delniška pivovarna na Podšmihelu je namreč leta 1927 prenehala z obratovanjem.)
Kot vidimo, so bila prizadevanja za pridobitev statusa mesta v medvojnem obdobju zelo intenzivna in so vplivala na napredek takratnega Laškega. Odtlej se mestne funkcije še vedno razvijajo. Želimo pa si lahko še dodatnih obeležij sodobnega mesta 21. st., da bomo tudi z njimi čez 10 let Laščani vstopili v naše drugo mestno stoletje.
Matej Jazbinšek
kraljevsko v laškem muzeju in knjižnici
V sklopu praznovanja obletnice mestnih pravic, ki jih je Laškemu pred 90 leti podelil takratni kralj Aleksander I. Ka-radordevič, sta Muzej Laško in Knjižnica Laško pripravila skupen dogodek, na katerega je bilo povabljeno tudi Njegovo Veličanstvo - kralj. Ker so podatki o samem povzdignjenju Laškega iz trga v mesto zelo skromni, smo se skupaj odločili, da malo natančneje predstavimo osebo, ki je podpisala dekret, izdan 17. julija 1927. Posvetili pa smo se tudi obisku
visokega gosta, takrat še regenta Aleksandra, leta 1920 v Laškem.
V petek, 22. septembra, dan pred Matejevim sejmom, sta se tako zgodila dva kraljevska dogodka, zlita v enega. Na začetku prireditve so obiskovalci v Muzeju Laško lahko občudovali fotografije in eksponate, ki so povezani s kraljevo družino Karadordevičev. Material za razstavo je velikodušno posodil Nani Poljanec iz Ljudskega muzeja Rogaška Slatina, ki je izvedel tudi kratko vodenje po razstavi. Pred tem pa je nastopil tudi v vlogi kralja, oblečen v repliko prave Aleksandrove uniforme z vsem okrasjem. S simpatičnim in razgretim govorom je navdušil tudi Laščane, ki so se udeležili odprtja razstave. Tisti, ki ste dogodek zamudili, si
laško pr aznuje
lahko zanimivo razstavno postavitev ogledujete do naslednjega velikega sejma v Laškem, Martinovega.
Ko so obiskovalci kolikor toliko pote-
šili svojo radovednost, kaj se skriva v vitrinah, se je navdušenje nad srečanjem s kraljem prestavilo v prostore Knjižnice Laško. Najprej je kralju zapel zborček
Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, nato pa je dr. Sara Špelec z velikim žarom in strokovno utemeljitvijo predstavila svojo knjigo »Zaboga, saj sem vendar jaz na pol Slovenec!, naš najdražji gost kralj Aleksander I. Karadordevič v slovenski časopisni zapuščini«. Zanimiva, slikovno bogata in z zabavnimi anekdotami začinjena predstavitev kraljeve družine in kraljevih obiskov v Sloveniji je še dolgo odzvanjala med zidovi laške knjižnice in poslušalci so imeli na koncu kar nekaj iztočnic za pogovor z avtorico ter klepet o kraljevskih navadah in razvadah.
S prireditvijo v laškem muzeju in knjižnici je bil na strokoven, a vsem razumljiv način, predstavljen košček pomembne zgodovine našega mesta.
Tomaž Majcen
kratek postanek aleksandra karadordevica v laškem
Leta 1920 se je Aleksander Karadorde-vič, takrat še regent, podal na znamenito potovanje po kraljevini. Iz Beograda ga je pot preko Zagreba pripeljala tudi v Slovenijo. Dvorni vlak se je ustavil na nekaterih postajah, kjer so bodočemu kralju v pozdrav s cvetjem, zelenjem in robčki mahali navdušeni prebivalci. Brežice, Zidani Most, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litijo je doletela čast, da je Aleksander Karadordevič za kratek čas izstopil iz vlaka in nagovoril množico. Poseben sprejem so mu priredili v Ljubljani, od koder se je regent podal naprej na Gorenjsko v njemu zelo ljub Bled. Od tam ga je nato pot z avtomobilom vodila proti Mariboru. Vmes se je za krajši čas ustavil tudi v Celju. Na povratku proti prestolnici kraljevine je Aleksander ponovno potoval v svojem posebnem vlaku. Takrat pa je izredna čast doletela tudi Laško. Prestolonaslednik je na železniški postaji Laški trg izstopil in pozdravil (kakor piše v časopisu Nova doba z dne 1. julij 1920) več tisoč-glavo množico. Na postaji ga je v imenu Občine sprejel gerent gospod Elsbacher, v imenu »narodnega ženstva« in sokolic pa njegova hčerka. O imenitnem dogodku obstaja nekaj fotografij, od katerih je verjetno najbolj izpričujoča tukaj objavljena. Na njej so regent Aleksander Karadorde-vič s spremstvom, delegacija pomembnih Laščanov, ki so sprejem pripravili in množica »firbcev«, ki je prišla pogledat in pozdravit svojega bodočega kralja.
Tomaž Majcen, Muzej Laško
laško praznuje
sejem bil je ziv ...
Matejev sejem - vrnitev v leto 1927
Praznovanje visokega jubileja - 90 let mestnih pravic, je med mnoge Laščane prineslo prav to, kar si kot meščani, prebivalci mesta Laško, želimo: Sodelovanje! Iz skromne ideje o prikazu življenja na sejemski dan je nastala dvodnevna prireditev, v katero so se vključili STIK Laško, Muzej Laško, Knjižnica Laško, Nadžupnija Laško, Turistično društvo Laško, Hortikulturno društvo Laško, Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, Društvo ŠMOCL in društva v Zvezi Mož-nar: Vaška godba Vrh nad Laškim, Kulturno društvo Ofirovci in Koledniki iz Laškega, Godba Laško, Ljudski pevci Šentlenartčani, Kulturno društvo Trobni Dol, Kulturno društvo Miklavž, Strelsko društvo Celjska četa Mala Breza, Konje-rejsko društvo Vrh nad Laškim, Kulturno društvo Anton Tanc Marija Gradec, Likovno društvo Laško, Kulturno društvo Prežihov Voranc Jurklošter, Folklorna skupina Lipa Rečica, Rudarsko društvo sveta Barbara Sedraž ter seveda Jožica Škorja in Bojan Kajtna, ki sta prireditev povezovala. Ponosni smo, da je bila izvedba skoraj v celoti naša, lastna produkcija in da so se vabilu k sodelovanju odzvali večinoma vsi povabljeni. Zagotovo
smo upravičili podelitev mestnih pravic - verjetno nam odvzetje le teh ne grozi, a jubilej je priložnost, da se spomnimo in ponovno ovrednotimo pridobljeno.
Hvala vsem, ki ste z delom in z obiskom sooblikovali Matejev sejem 1927 in prihod Kralja Aleksandra! Iskrena hvala izrekamo fotografu, gospodu Borisu Vrabcu, ki je utrip dogajanja ovekovečil in prenesel tudi tistim, ki jih ni bilo na prireditvi. Srčno upamo, da vam je bilo
potovanje v leto 1927 všeč in da je sobotni prikaz vzorno obeležil devetdeseti jubilej našega mesta!
Za vse, ki ta dan niste dobili odgovora: Kralja Aleksandra I. je upodobil Aleksander Jurkovič - Ljudski umetnik Nani Poljanec iz Rogaške Slatine.
Urška Knez, Zveza Možnar Foto: Matic Javornik, Julija Pristovnik, Boris Vrabec
Kralj Aleksander je na Aškerčevem trgu nagovoril zbrano množico.
Kralj Aleksander s predstavnikom gasilcev.
Na prireditvi sta za varnost kralja skrbela stražnika.
Zborček OŠ Primoža Trubarja Laško z županom Francem Zdolškom in kraljem Prihod kralja Aleksandra v Laško. Aleksandrom.
5
laško pr aznuje
OBČINA LAŠKO
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
SOBOTA, 4. NOVEMBER
•	Valvasorjev trg: Pohod po nekdanjih trških mejah (start ob 9.00 pred TIC-em)
Planinsko društvo Laško v sodelovanju s STIK-om in Občino Laško že devetnajstič zapored organizira in se podaja na pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Namen prireditve je obuditi in negovati tradicionalni dogodek, ki sega stoletja nazaj v krajevno zgodovino, ter ga za današnjo moderno dobo čim bolj verodostojno priklicati iz spomina. Pohod je hkrati zadnji pohod v sklopu akcije PO LAŠKIH POTEH 2017.
Nedelja, 5. november
•	Zdravilišče Laško: Tradicionalno druženje krajanov KS Laško, starih 80 let in več (10.30)
Že 12. druženje vseh krajanov Laškega, starih 80 let in več, v počastitev praznika Občine Laško z bogatim kulturnim programom in pogostitvijo.
Torek, 7. november
•	Občina Laško, sejna soba: Tiskovna konferenca ob občinskem prazniku (11.00)
•	Kulturni center Laško: Proslava ob občinskem prazniku (18.00)
Sreda, 8. november
•	Pri Otročjem centru Kino Laško: Slovesna predaja namenu obnovljene Trubarjeve ulice (16.00)
•	Otročji center Kino Laško: Predstavitev monografije Občine Laško (18.00)
Četrtek, 9. november
•	Zdravilišče Laško: Koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Laško (19.30)
Sedaj že tradicionalni koncert je namenjen tujim in domačim gostom zdravilišča, na katerem se med pesmimi in v uvodu gostje seznanijo s pomembnimi dogodki v kraju in nekaterimi krajevnimi znamenitostmi. Letos bo posebna pozornost posvečena pomembnim obletnicam, kot je jubilejno leto.
Petek, 10. november
•	Knjižnica Laško: Skrivnosti dobrega vina (dr. Tatjana Košmerl: strokovno
6
predavanje ob tradicionalnem martinovem; ob 18.00) Ob 21. Martinovem v Laškem bomo gostili priznano strokovnjakinjo s področja vinarstva in profesorico Biotehniške fakultete v Ljubljani. Predstavila nam bo svojo knjigo, ki je izšla letos in v kateri se ukvarja s kakovostjo vina. Večer bomo zaključili z zdravico z mladim vinom in s prepevanjem.
Sobota, 11. november
•	Kulturni center Laško: Martinov večer s prikazom blagoslova vina (18.00)
V okviru te prireditve bo letos tudi občinsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.
Nedelja, 12. november
•	Aškerčev trg: Nedelja na Martinovo: Martinov sejem (od 8.00), Slavnostna sveta maša (10.30), prikaz Praznične nedelje (11.30)
Martinov sejem vsako leto vabi s stojnicami, na katerih bo poleg kramarskega blaga moč videti in kupiti izdelke iz tistih dobrih, starih časov. Med številnimi stojničarji bodo z nami tudi medičar in
lectar, gospodinje s pecivom in poticami, čaji, medom, suhorobarji, kovač ... Lahko se boste najedli tudi sveže pečenega kostanja ter poskušali mošt in mlado vino. Pravica do Martinovega sejma je bila Laškemu s privilegijem dodeljena leta 1227.
Poseben prikaz bo sledil po maši in zadnjem pritrkavanju, ko bo zaigrala Laška pihalna godba. Župan Občine Laško Franc Zdolšek bo po pozdravnem govoru izročil laškemu nadžupniku in dekanu Roku Metličarju vino v blagoslov. Praznično nedeljo pa bodo nadaljevali plesalci in godci Folklorne skupine Anton Tanc iz Marija Gradca in ljudski pevci s prikazom delčka tistega, kar se je pred mnogimi leti na takšno nedeljo dogajalo na trgu pred cerkvijo. V primeru slabega vremena (dež, sneg) nedeljska prireditev s sejmom na Aškerčevem trgu odpade.
Petek, 17. november
•	Muzej Laško: Razstava ob 95-letnici Planinskega društva Laško (17.00)
•	Kulturni center Laško: Premiera filma r »Mesto smo ljudje - Laško praznuje«
(18.00)
•Jili
laško praznuje
izid monografije občina laško
Ob občinskem prazniku, ki bo letos še posebej prazničen in svečan, saj Laško praznuje 790. obletnico prve omembe trških pravic in 90-letnico od podelitve naziva mesto, bo luč sveta ugledala monografija o Občini Laško. Z željo, da bi letošnje praznično leto ostalo zapisano v knjigah tudi za naše zanamce, je na pobudo župana Občine Laško gospoda Franca Zdolška nastala monografija, v kateri je na 232 straneh predstavljena bogata zgodovina, kulturna in naravna dediščina občine, kot tudi današnji pogled na našo občino in njene ljudi.
Monografija je nastala v sodelovanju z Domoznanskim oddelkom Osrednje knjižnice Celje, ki je prevzel uredniško delo. Pisci prispevkov so lepote, znamenitosti, zgodovino in kulturno dediščino Laškega predstavili na bralcu prijazen način, a krati dovolj strokovno, da si lahko ta ob pomoči navedenega seznama literature še dodatno razširi svoje znanje o domačem kraju. Prispevki pod katere smo se podpisali Tina Belej, Metoda Be-nedek, Alenka Hren Medved, Alenka La-pornik, Tomaž Majcen, Vlado Marot in Andrej Mavri predstavljajo bogato zgodovino območja naše občine od prazgo-
\ l/\ŠKO I
dovinskih dni pa do danes, njene naravne znamenitosti in umetnostnozgodovinsko ter etnološko dediščino.
Med njimi je novost prispevek z naslovom Umetnostnozgodovinski spomeniki Laškega in okolice, ki ga je pod mentorstvom gospe Anke Aškerc napisala Metoda Benedek. Z njim bo širši javnosti prvič po končanih konzervatorskih posegih predstavljena zgodovina župnijske cerkve sv. Martina v Laškem.
Drugi del knjige, v katerem je predstavljena podoba naše občine in njenih ljudi kot jo poznamo danes, je nastal v sodelovanju z vsemi v monografiji omenjenimi ustanovami, javnimi zavodi, podjetji, društvi in krajevnimi skupnostmi. V njem so bralcu predstavljene javne storitve, delovanje javnih zavodov, šol in vrtca, gospodarska podoba občine in dejavnosti različnih društev, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo v dobrobit celotne občine. Monografijo zaključuje predstavitev vseh devetih krajevnih skupnosti občine Laško.
Knjigi daje privlačnost izbran slikovni material iz zbirk Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, Muzeja Laško, Muzeja novejše zgodovine Celje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje in nekaterih občanov ter ilustracije Jožeta Žlausa. Današnjo podobo Laškega pa predstavljajo čudovite fotografije lokalnega fotografa Borisa Vrabca, ki že več kot desetletje v svoj fotografski objektiv lovi utrip naše občine in njenih ljudi.
Upamo, da bo vsak občan v novi monografiji našel kakšno zanimivo zgodbo, ki mu bo razširila pogled in vedenje o domačem kraju in občini.
Alenka Hren Medved, urednica Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
mesto smo ljudje -laško praznuje
Vse letošnje leto Laško praznuje svoja velika jubileja, 790-letnico trških in 90-letnico mestnih pravic; številni dogodki so že bili, nekaj jih pa še bo. Naš film na to temo smo poimenovali Mesto smo ljudje - Laško praznuje. Izhodišče zanj je dejstvo, da ničesar ni brez ljudi, ne vsakdanjih opravkov in tudi ne velikih dogodkov. V Laškem vladata sloga in sodelovanje. Kak tečen skeptik bi sicer dodal, da to ne drži čisto, toda tak naj ostane v ozadju. No, kar zadeva naš film, sodelovanja vseh ne manjka. In delati v takšni pozitivni energiji in optimizmu, je užitek. Ljudje, ki sploh ne mislijo, da znajo igrati, se spretno premikajo pred kamero, nekateri obujajo spomine in nizajo različna dejstva. Vseh generacij so, od mladeničev in mladenk iz vrtca, do šolske mladeži in starejših gospodov in gospa. Delijo gradiva in svoje izkušnje. Zato je takšno delo, čeprav obsežno, čisti užitek. Do zdaj ni bilo nikogar, ki bi že kar naprej dal košarico k sodelovanju. Film je po svoje začrtan zapis z resničnimi dej-
stvi in z ljudmi, iz sedanjosti in preteklosti, z gibljivimi in statičnimi slikami. In z več zgodbami, povezanimi v eno celoto, s šaljivimi vstavki, »gagi«, kot temu reče filmska stroka. In vendar je film, četudi dokumentarni, fikcija, s svojo naracijo in dramaturgijo.
Ker pa se je pred kamero zvrstilo že toliko nastopajočih, nestrpnost, kaj bo nastalo, narašča. Karel Grabeljšek je zapisal, da je za dobro jed treba veliko reklame,
lačnih želodcev, pa zmanjkati mora. Pri tem filmu je podobno: kuha se dolgo, sestavin in nastopajočih ne manjka. In tudi ne radovednosti, kaj bo dala kuha. Reklama pa bodi tudi tale zapis. S prijaznim vabilom na premiero v Kulturnem centru Laško, 17. novembra, ob 18.00. MESTO SMO LJUDJE - LAŠKO PRAZNUJE. Le pridite vsi, ki vas zadeva in zanima ...
Boža Herek, PRODUKCIJA TV Krpan
7
občinska uprava
simbolična trgatev stare trte in zupanov sprejem mazoret
Junija 2010 smo v znak prijateljstva in dobrega sodelovanja z Mestno občino Maribor na občinskem dvorišču posadili trto, katere cepič smo dobili na Lentu, na tradicionalnem 31. obrezovanju Stare trte.
Stara trta, za katero že sedem let odlično skrbi Slavko Kozmus, nas je tudi letos razveselila z grozdjem, tako da smo 22. septembra opravili že šesto simbolično trgatev.
Za dobro vzdušje so z glasbo poskrbeli člani veteranske godbe Gambrinus, nastopile pa so tudi laške mažorete - skupina senior, katerim je župan Franc Zdolšek čestital za osvojeno bronasto medaljo na Evropskem mažoretnem prvenstvu, ki je septembra potekalo v Laškem. Mažorete je s torto nagradila Thermana Laško.
Na prijetnem dogodku so obiskovalci lahko poskusili dobrote, ki jih je pripravila Milena Kozmus, svojo ponudbo pa sta predstavili tudi kmetija Primož ter čebelarstvo in lectarstvo Šolar.
Tanja Grabrijan Župan Franc Zdolšek in skrbnik Stare trte Slavko Koz-Foto: Boris Vrabec mus pri trgatvi.
Pri trgatvi Stare trte je pomagala predvodnica Maša Skupina senior med nastopom na občinski trgatvi. Dečman.
Trgatev je z glasbo popestrila veteranska godba Gambrinus.
Župan je mažoretam - skupini senior čestital za osvojeno bronasto medaljo na evropskem mažoretnem prvenstvu.
Obiskovalci so lahko poskusili grozdje Stare trte, mošt Slavka Kozmusa in ocvirkov- Skupina senior z mentorico Sabino Seme, županom Francem Zdolškom in trenerko
ko Milene Kozmus ter ostale dobrote kmetije Primož in čebelarstva ter lectarstva Anjo Podkrižnik.
Šolar.
8
občinska uprava
zaključna prireditev ob evropskem tednu mobilnosti
Od 16. do 22. septembra je potekal Evropski teden mobilnosti. Predvidenih je bilo več dogodkov, ki pa se zaradi slabega vremena žal niso izvedli. Uspela pa je zaključna prireditev, ki je v petek, 22. septembra, potekala na parkirišču za Kulturnim centrom in v parku. Že v dopoldanskem času se je izvajal preizkus hoje, ki so ga predstavili in analizirali zaposleni v Zdravstvenem domu Laško. Eki-
pa NIJZ je predstavljala program SVIT z napihljivim modelom debelega črevesa. V popoldanskem času pa je potekala zaključna prireditev z nastopi, delavnicami in stojnicami. Zdravstveni dom Laško je predstavil reševalno vozilo, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Laško pa tudi temeljne postopke oživljanja z uporabo defibrilatorja. Območno združenje Rdečega križa Laško - Radeče ter krožki Rdečega križa na OŠ Primoža Trubarja Laško in OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice so predstavili dejavnosti krožkov RK in osnovnošolskih ekip prve pomoči s praktičnim preizkusom nudenja prve pomoči pri določenih poškodbah. Thermana Laško je predstavila program Bodi zdrav s Thermano, obiskovalci pa so na Thermanini stojnici lahko dobili kupone ugodnosti za različne ponudbe. Predstavili so se tudi člani Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, Občina Laško je predstavila Ce-
Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske
Predstavitev dejavnosti krožka RK
Ekipa ZD Laško
lostno prometno strategijo, STIK Laško pa pohode »Po laških poteh«. Dogodek so popestrili izvirni tematski nastopi mažoretne skupine OŠ Primoža Trubarja Laško ter šolskega pihalnega orkestra in plesnega oddelka Glasbene šole Laško -Radeče.
Na prireditvi so bili razstavljeni tematski slikarski izdelki učencev OŠ Primoža Trubarja Laško.
Tanja Grabrijan Foto: Tanja Grabrijan, Boris Vrabec
Mažorete OŠ Primoža Trubarja Laško in pihalni orkester Glasbene šole Laško - Radeče.
Z izvirnim tematskim nastopom so zaključno prireditev ETM popestrile plesalke in plesalec plesnega oddelka Glasbene šole Laško - Radeče.
V smislu spodbujanja gibanja in zdravega načina življenja so se na stojnicah predstavili Občina Laško, Stik in Thermana.
Pri stojnicah Območnega združenja Rdečega križa in Zdravstvenega doma Laško so si obiskovalci lahko ogledali praktične preizkuse nudenja prve pomoči.
9
občinska uprava
občinske investicije
Zaključena energetska sanacija Podružnične osnovne šole Jurklošter_
V mesecu septembru 2017 smo zaključili z deli pri energetski obnovi Podružnične šole Jurklošter.
Pri obnovi smo izvedli ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe in poskrbeli za večje bivalno ugodje. Energetska sanacija ovoja stavbe je zajemala sanacijo toplotno izolacijske fasade in fasadnega podstavka, vgradila so se nova lesena okna in vrata s tri slojnim toplotno izolacijskim steklom. Prišlo je tudi do spremembe na sistemu za ogrevanje in prezračevanje.
Peč na utekočinjeni naftni plin smo zamenjali s pečjo na lesno biomaso - pelete. Zamenjal se je tudi klimat ter uredilo prezračevanje. Poleg ukrepov, ki prispevajo k zmanjšanju porabe toplotne energije, je občina izvedla še ukrep zamenjave starih svetil z varčnimi svetili, pri čemer se bo zmanjšala porabe električne energije. Vrednost vseh gradbeno-obrtniških del je znašala 233.288,40 €.
Podružnična šola Jurklošter je drugi objekt v sklopu treh, ki jih je Občina Laško prijavila na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev Evropske unije in bila pri tem uspešna. Operacijo tako delno financira Evropska Unija, in sicer iz Kohezijskega sklada, izvaja pa se v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 4.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega upravljanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«.
mag. Andrej Flis
Obnovitvena delana ulicah starega mestnega jedra_
V avgustu so se pričela izvajati obnovitvena dela na odseku Trubarjeve ulice, in sicer od bivše pekarne do pošte. V sklopu teh del se obnavlja dotrajan javni vodovod, izvaja se fekalna kanalizacija, polaga kanalizacija za predvideno optiko, obnavlja urbana oprema in javna razsvetljava. Na koncu se bodo vse javne površine na novo preplastile z asfaltom.
Pričela se je tudi obnova Stegenško-ve ulice in Poti na Grad, v smislu obnove celotne infrastrukture. Do zdaj sta bili
Sanacija plazu v Spodnji Rečici
Občina Laško je pristopila k sanaciji zemeljskega plazu pri Brečku v Spodnji Rečici. Dela izvaja Ferdo Hercog, s. p., celotna investicija pa znaša nekaj več kot 40.000 EUR. Sanacija plazu je sofinancirana z državnimi sredstvi v višini 33.208 EUR. Občina Laško je sklenila pogodbo o sofinanciranju z Ministrstvom za okolje in prostor - Sektorjem za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Občinski delež financiranja pokriva stroške DDV, izdelave projektne dokumentacije in nadzora.
Ljubica Vižintin
navedeni ulici dotrajani in mnogokrat s različnimi plastmi asfalta doasfaltirani.
V oktobru se je pričela tudi rekonstrukcija dela Mestne ulice (Zdravstveni dom Laško - bivša Krašovčeva hiša, Le-šek - Benedek in Benedek - bivša Pasa-ričeva hiša).
Na omenjenih odsekih javnih poti dela potekajo vsak dan med 7.30 in 18.00. Stanovalci svoja vozila puščajo na ostalih javnih parkiriščih, kjer se dela ne izvajajo. Večkrat prihaja do logističnih problemov s tovornimi vozili, ki so namenjena na gradbišča, saj so ulice ozke in nemalokrat v funkciji kot slepe ulice.
Verjamemo, da bomo s strpnostjo vseh pripomogli, da se dela opravijo v zastavljenem času, kvalitetno in da bomo na koncu z novimi ureditvami vsi zadovoljni vrsto let.
Luka Picej
Obnova centralne kuhinje v vrtcu Laško, enota Laško_
Otroci so naše največje bogastvo, zato si vsi prizadevamo, da so le ti zdravi in srečni. Pri uresničevanju vizije vrt-
ca imata velik pomen tudi zdrav bivalni prostor in prehrana. Po tem, ko je bila leta 2013 izvedena energetska sanacija vrtca, je v letošnjem letu bilo že skoraj nujno, da je Občina Laško izvedla javno naročilo za izbor izvajalca obnove kuhinje. Obstoječa kuhinja je bila namreč že dotrajana, prav tako večina kuhinjske opreme. V kuhinji se dnevno pripravlja tudi do 350 obrokov. Po najprej neuspešnem javnem naročilu je naposled v juliju le bil kot najugodnejši izbran izvajalec MIKA DOM, d. o. o., iz Celja, s katerim je bila sklenjena pogodba v vrednosti dobrih 250.000 EUR, vključujoč DDV. Gradbena dela, ki so se pričela izvajati med poletnimi počitnicami, so že končana, v oktobru pa bo končana montaža notranje opreme in kuhinja predana v uporabo. V sklopu projekta se je obnovil tudi hodnik ter pripadajoče sanitarije z garderobo.
Boštjan Polajžar
10
občinska uprava/občinski svet
podpis partnerskega sporazuma za projekt »veronika«
19. septembra je na Dvoru Veliki Tabor v Desinicu na Hrvaškem potekal slavnostni podpis Partnerskega sporazuma pri pripravi projektnega predloga »Veronika - mit romantične ljubezni«, ki ga bodo partnerji prijavili na razpis In-terreg Slovenija - Hrvaška. V projektu
sodelujejo partnerji iz Slovenije: Občina Braslovče kot vodilni partner, Občina Laško, Pokrajinski muzej Celje in Razvojna agencija Kozjansko ter partnerji iz Hrvaške: Občina Desinic, Muzej Hr-vatskog zagorja in Zagorska razvojna agencija.
Glavni skupni cilj projekta je vzpostavitev privlačne in prepoznavne turistične destinacije. Tako na projektnih lokacijah in širši okolici pričakujemo povečanje števila obiskovalcev, saj jih bodo tja vabili mit romantične ljubezni, celovita ponudba ter urejeni kulturni spomeniki lokalnega in državnega pomena. V sklopu projekta bodo na treh kulturnih spomenikih lokalnega oz. državnega pomena izvedene nujne investicije v infrastrukturo. V Kartuziji Jurklošter se bo uredil prostor v samostanskem delu in prostor v pritličju objekta Pristava s tematsko modernizacijo (multimedija, rekviziti, oprema), ki bo vsebinsko vezana na doživljanje ljubezenske zgodbe.
Slavnostnega podpisa so se iz Občine Laško udeležili župan Franc Zdolšek, direktorica Občinske uprave Tina Rosina Košir in mag. Andrej Flis, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti.
Andrej Flis
zbiramo predloge zfi podelitev priznanja antona aškerca v letu 2018
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Laško je v junijski številki Laškega biltena objavila javni razpis za podelitev priznanja Antona Aškerca v letu 2018. Pisne predloge lahko oddate še do ponedeljka, 20. 11. 2017, na naslov: Občinski svet Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Mestna ulica 2, 3270 Laško, s pripisom »Predlog za priznanje Antona Aškerca v letu 2018«, osebno ali po pošti. Prav tako lahko predloge oddate po elektronski pošti na e-naslov obcinski.svet@lasko.si.
Jasna Kermelj
novo vodstvo občinske uprave
15. septembra je vodenje Občinske uprave Občine Laško prevzela Tina Rosina Košir. Nova direktorica je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. Z delom v javni upravi ima večletne izkušnje, saj je bila zaposlena na Mestni občini Celje, vodila pa je tudi celjski mladinski center. Prizadevala si bo za učinkovito, transparentno in zakonito delo občinske uprave. Več o načrtih pa nam bo zaupala v eni izmed prihodnjih številk Laškega biltena.
občinski svet laško
22. seja_
Občinski svet je zasedal 11. oktobra. Svetniki so obravnavali Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško, Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško ter Odlok o pokopališkem redu na območju Občine Laško.
Na področju proračuna in razpolaganja z nepremičnim premoženjem je bilo
v obravnavi Poročilo o realizaciji proračuna Občine Laško za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2017 z oceno realizacije za leto 2017, Odlok o proračunu za leto 2018 (1. obravnava), Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Laško za leto 2017 (VI. dopolnitev) ter Poročilo o potrjevanju investicijske dokumentacije za obdobje od 1. 4. 2017 do 31. 8. 2017.
Občinski svet je sprejel tudi sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v JZ Vrtec Laško, sklepa o imeno-
vanju nadomestnega člana Sveta zavoda Glasbene šole Laško - Radeče ter OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, na oktobrski seji pa se je odločalo tudi o občinskih nagrajencih in elektorjih za volitve v državni svet.
Gradiva za seje Občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi.
Tanja Grabrijan
11
PRAVNI NASVETI/DAVČNA PISARNA
pravni nasveti
Nujni delež - zaščitena kmetija
Zaščitena kmetija je na podlagi 2. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev kmetijska oziroma kmetijsko--gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para ali oseb, ki živita v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine.
Pri dedovanju zaščitene kmetije se pojavi vprašanje nujnega deleža, saj imajo nujni dediči na podlagi 26. čl. Zakona o dedovanju pravico do razpoložljivega dela zapuščine, s katerim zapustnik ne
more razpolagati. To vprašanje v zvezi z zaščiteno kmetijo ureja 14. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki določa, da zakonec, zapustnikovi starši, zapustnikovi otroci in posvojenci ter njihovi potomci, ki ne dedujejo zaščitene kmetije dedujejo denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Tem dedičem se ne glede na zapustnikovo voljo všteje v nujni delež vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju, ki urejajo vračunanje daril in volil v dedni delež.
To pomeni, da tudi v primeru, kadar je napisana oporoka in je v njej zapustnik določil, kdo bo dedoval zaščiteno kmetijo, imajo drugi nujni dediči pravico do denarnega nadomestila v višini nujnega deleža, saj je zaščitena kmetija nedeljiva celota.
Nujni delež izplača dedič, ki je dedo-
val zaščiteno kmetijo, rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let (15. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev).
Sestavek je zgolj informativne narave, saj nisem seznanjena z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in drugimi pomembnimi okoliščinami v konkretni zadevi. Za odgovor na konkretno vprašanje je potreben vpogled v celotno dokumentacijo. Mnenje na vašo pravno situacijo vam bom podala po predhodnem naročilu na info@pravninasvet.net ali na 040 850 024.
Mateja Trinker, univ. dipl. prav.
evropski dan civilnega prava -vabljeni v notarske pisarne
Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2003 odločila, da naj bo okoli 25. oktobra v vseh državah članicah EU en dan posvečen dnevu civilnega prava. Temeljni namen tega dneva je, da se evropski državljani seznanijo s civilnim pravom in da bi le-to postalo dosegljivo vsem državljanom. Glede na to, da je civilno pravo prisotno v vsakdanjem življenju državljanov z delovno--pravnimi razmerji, porokami, ločitvami, dedovanjem, izme-
notarska pisarna v laškem
njavo blaga ali storitev, je potrebno zagotoviti, da bo to enako dostopno vsem ne glede na kraj bivanja.
V »Evropski dan civilnega prava« se v zadnjih letih vključujejo tudi slovenski notarji, ki vam bodo 26. oktobra 2017 v času uradnih ur (od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00) na voljo za odgovore na vsa vaša vprašanja, ki jih imate v zvezi z dedovanjem, oporokami, nepremičninami in ostalimi zadevami, ki se nanašajo na vaše premoženje. Oglasite se v eni od najbližjih notarskih pisarn in spoznajte, kaj lahko notar naredi za vas.
aV
Firanina uprava Republik Slovenije
poslovanje finančne pisarne
Finančni urad Celje obvešča, da Finančna pisarna Laško, na lokaciji Mestna ulica 2, Laško, oktobra, novembra in decembra 2017 posluje prvi in tretji petek v mesecu.
Zavezanci lahko pridobijo vse informacije v zvezi z izpolnjevanjem svojih davčnih obveznosti na sedežu urada na naslovu Aškerčeva ulica 12, Celje, na spletni strani www. fu.gov.si, ali postavijo vprašanje preko ce.fu@gov.si.
Uradne ure Finančnega urada Celje:
-	ponedeljek, od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure,
-	torek, od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure,
-	preda, od 7. do 12. ure in od 13. do 17. ure,
-	petek, od 8. do 13. ure.
Kontaktni podatki Finančnega urada Celje: T: 03 422 33 00 (za informacije za fizične osebe, po odzivniku navedene klicane številke, pritisnete 3, nato 1 in nato prve tri številke vaše davčne številke), F: 03 422 38 90, e-pošta: ce.fu@gov.si. Vloge se lahko oddajo:
-	z osebno predložitvijo na uradu na naslovu Aškerčeva 12, 3000 Celje,
-	po pošti na naslov Finančni urad Celje, p. p. 2399, 3102 Celje,
-	preko eDavkov,
-	v predalčnik Finančne pisarne Laško.
V	Laškem bo z 10. oktobrom 2017 ponovno pričela delovati notarska pisarna, ki bo za stranke odprta vsak drugi torek v mesecu, med 14. in 17. uro. Po abecednem vrstnem redu se bodo v notarski pisarni izmenjavali naslednji notarji: Fink Katja, Kovač Gregor in Mraz Aleksander. Pri njih boste lahko pridobili splošne informacije o notarskih storitvah, opravljali bodo tudi overitve, notarske zapise pa bodo sestavljali po predhodnem dogovoru.
Notarska pisarna bo delovala v pritličju občinske zgradbe na Mestni ulici 2, v pisarni, kjer se enkrat tedensko izvajata energetsko svetovanje in psihološko svetovanje, enkrat mesečno pa jo za svoje stranke odpreta tudi poslanca.
V	kolikor potrebujete notarske storitve, se lahko torej še letos oglasite:
-	14. novembra pri notarju Gregorju Kovaču,
-	12. decembra pri notarju Aleksandru Mrazu.
12
ks rečica
Po dokaj vročem poletju smo končno dočakali prve dežne kaplje in s tem tudi nekako olajšali tiste prebivalce, ki so v teh dnevih ostali brez pitne vode. Opravili smo kar nekaj razgovorov na Občini Laško po pričetku izgradnje javnega vodovoda Zg.Rečica. Po zagotovilu odgovornih oseb, naj bi bil razpis za izvedbo del objavljen v oktobru, sama izvedba izgradnje pa naj bi se zaključila v spomladanskih mesecih naslednjega leta. KS je objavila javni razpis za izvajalce zimske službe za sezono 2017/18. Izvajanje bodo vršili: Andrej KUFNER, s. p., Darko TR-BOVC, s. p., Grametpromet, d. o. o. in Branko SELIČ, s. p. Plan zimske službe bomo objavili na naši spletni strani in bo vključeval vse podrobnosti o izvajalcih in odsekih.
Na področju novogradenj smo izvedli asfaltiranje dveh javnih poti - odsekov v Spodnji Rečici, kjer smo predhodno izvedli odpis zemljišč v korist Občine Laško. Dela je izvajal Branko Selič, s. p., nadzor je vršil Robert Seme, JP Komunala Laško pa je obnovila del lokalne ceste Rečica - Šmohor. Celotna investicija je znašala slabih 12.000 evrov. Na pokopališču je bil nameščen svečomat in tako smo zaključili kar nekaj časa dolgo zgodbo, k realizaciji katere ste nas velikokrat pozvali.
V Sindikalnem domu smo obnovili stopnišče proti galeriji, kjer smo izvedli oplesk sten in obnovili vso elektro instalacijo. S pomočjo KO Rdečega križa Rečica je bila izvedena redna krvodajlska akcija, ki se jo je udeležilo 63 krvodajalcev. V vodstvu KS se izredno zavedamo, v kakšnem slabem stanju je del lokalne ceste od trgovine Tehnika do Gratexa, na kar nas krajani stalno opozarjate. Zato bomo na pristojne na občinski upravi stalno vršili prošnje po obnovi, ki se že predolgo odlaga iz leta v leto.
Občina Laško je pristopila k sanaciji zemeljskega plazu pri Brečku v Spodnji Rečici, dela pa izvaja podjetje Ferdo Her-cog, s. p., celotna investicija znaša nekaj več kot 40.000 evrov. V oktobru nadaljujemo z obnovo posameznih javnih poti, kjer bomo vršili čiščenje prepustov, popravilo zgornjega makadamskega ustroja, deloma se bo izvedlo krpanje udarnih jam in asfaltiranje posedov. V pripravi je občinski proračun Občine Laško za naslednje leto, za katerega smo pripravili obsežen seznam in upajmo, da bomo pri pripravi uspeli prepričati odgovorne o nujnosti del, ki jih želimo izvesti. Plan zajema predvsem obnovo dela lokal-
krajevne skunosti
Foto: Matjaž Pikl
ne ceste Debro - Zavrate, sanacijo plazu na javni poti Maček - Mulenca, pripravo idejnih zasnov za ureditev zemljišč pri Sindikalnem domu in pri planinskem domu na Šmohorju, nadaljevanje izgradnje javne razsvetljave v Slivnem ter dokončanje obnove Sindikalnega doma v Hudi Jami.
Hkrati vas obveščamo, da v okviru občine deluje brezplačna pravna pomoč za občane Občine Laško in sicer se lahko prijavite na tel.št. 031 692 832. Zakaj? Svetovalci brezplačnega pravnega svetovanja vam bodo podali odgovore, ki temeljijo na trenutni relevantni zakonodaji, stališčih pravne teorije in sodni praksi. Pomagali vam bodo s pravilno usmeritvijo, predstavili vam bodo osnovne pravne podlage pri določenem pravnem problemu. Predstavili vam bodo pravice in dolžnosti in vam pomagali z napotitvijo na pristojne organe oz. institucije.
Prav tako vas obveščamo, da lahko v prihodnje koristite usluge notarja, in sicer bo z 10. oktobrom 2017 ponovno pričela delovati notarska pisarna, ki bo za stranke odprta vsak drugi torek v mesecu, med 14. in 17. uro. Po abecednem vrstnem redu se bodo v notarski pisarni izmenjavali naslednji notarji: Fink Katja, Kovač Gregor in Mraz Aleksander. Pri njih boste lahko pridobili splošne informacije o notarskih storitvah, opravljali bodo tudi overitve, notarske zapise pa bodo sestavljali po predhodnem dogovoru. Notarska pisarna bo delovala v prit-
ličju občinske zgradbe na Mestni ulici 2.
V naši krajevni skupnosti smo imeli avgusta dve množični prireditvi. Člani Lovskega društva Rečica so izvedli tradicionalno lovsko tekmovanje, v okviru prireditve Gremo v hribe pod okriljem Pivovarne Laško pa je bila izvedena zaključna prireditev na planinskem domu na Šmohorju ter v soorganizaciji Kolesarskega kluba Laško izveden kolesarski vzpon na Šmohor. Prvo mesto je dosegel Anže Glamočak iz športnega kluba Šmarski forum s časom 20.50 minut. Člani strelskega društva Dušan Poženel so ponovno dosegli odlične rezultate v streljanju z malokalibrskim orožjem in v letu 2017 osvojili ekipno 5 zlatih in 1 srebrno medaljo, osvojili ekipni državni rekord, posamezno pa 5 zlatih, 5 srebrnih in 3 bronasta odličja. Izvedli so tudi tradicionalno strelsko tekmovanje - memorial Vinka Lavrinca. Vsem organizatorjem in tekmovalcem izrekamo iskrene čestitke za res izjemne nastope.
Člani PGD Rečica vas v okviru meseca požarne varnosti vabijo, da se udeležite pregleda vaših gasilnikov, in sicer v nedeljo, 29. oktobra, med 9.00 in 11.00 uro, v gasilskem domu v Rečici. Ob pregledu boste lahko spoznali nove pridobitve, ki jih gasilci uporabljajo ob svoji dejavnosti. Predstavili bodo zadnje dosežke na področju tekmovanj, ki so rečiške gasilce ponovno popeljali na pot uspeha in medalj.
Foto: Rok Metličar
13
krajevne skupnosti
V soboto, 9. septembra, so se v lepem številu zbrali pri blagoslovu kapelice na Prevalu, ki je bila v tem letu popolnoma obnovljena s pomočjo posameznikov, in sicer Mihaela Dežana, ki je bil donator obnove, sama dela pa je izvedel Jože Seidl in drugi. Kapelica izhaja iz obdobja med 17. in 18. stoletjem. Sveto mašo sta darovala župnika Rok Metličar in Stanko Domajnko. Z zahvalno sveto mašo so
se spomnili župljanov treh župnij: sv. Je-drt, Laškega in Griž, romarjev in dobrotnikov, ki so z veliko ljubeznijo sodelovali in obnovili to znamenje. Rodila se je ideja, da bi vsako leto v spomin na blagoslov te kapelice na tem kraju opravili daritev svete maše ali kakšno drugo srečanje, ki vključuje druženje ob molitvi.
V tem času smo obeležili tudi 95 let delovanja Planinskega društva Laško,
ki nas je s svojo prireditvijo na Šmo-horju popeljalo od časov nastanka do danes. Svoj življenjski jubilej 90 let pa je obeležila Ljudmila Brečko in obema slavljencema izrekamo iskrene čestitke, vam, spoštovani krajani, pa SREČNO.
Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica
ks laško
Anonimno
Te možnosti se poslužujejo predvsem tisti, ki jih je na nek način strah, da bi jih okolje, v katerem živijo, spoznalo v pravi luči. Tudi v naši krajevni skupnosti imamo take posameznike, ki si ne upajo javno pokazati svoj pravi obraz in reči »jaz sem jaz« ali bobu bob. In tako preko državnih institucij pošiljajo anonimne dopise, opremljene s slikovnim materialom in z dokaj podrobnim opisom nekaterih zasebnih (tudi sosednjih) lastnikov zemljišč ob lokalnih cestah v naši krajevni skupnosti. Kakorkoli, nekateri si za tako početje vzamejo kar precej svojega dragocenega časa, kot običajno pa pozabijo najprej počistiti pred svojim pragom. Precej bolj enostavno bi storili, če bi na e-portalu naše krajevne skupnosti poiskali naš e-naslov in nam svoje probleme pisno poslali, ali pa nam to sporočili na eno od telefonskih številk. Seveda pa se tu zadeva zatakne, saj bi na tak način razkrili svojo identiteto. To pa ni želja oziroma cilj anonimnežev, saj potem ne bi mogli izraziti svoje jeze, nevoščljivosti, žlehtnobe in še drugih znanih slovenskih navad. Res je, vsak ima pravico do svojega načina komuniciranja, vendar mora to dejanje biti predvsem v mejah korektnosti in spoštovanja. Ker pa tega nekateri ne zmorejo, se skrijejo za anonimnost in na tak način poskušajo izsiliti nek poseg. V našem odgovoru pristojnim institucijam, ki so nam omenjeno anonimno pisanje poslale v vednost, smo
navedli, da smo javna institucija in zato tudi javno delujemo, ter da na tovrstne dopise ne reagiramo in ne odgovarjamo. Pač pa, da ceste, ki so v pristojnosti naše krajevne skupnosti, vzdržujemo v skladu z zakoni in v skladu s finančnimi možnostmi. Nimamo pa nič proti (glede na omejene finančne vire), če katero cesto kdo od naših krajanov anonimno popravi. Glede na pomanjkanje denarja sem v mojih preteklih prispevkih že večkrat napisal, kako bi bila dobrodošla pomoč krajanov pri vzdrževanju lokalnih cest. Žal se do danes na tem področju ni kaj dosti spremenilo in večina še vedno čaka, kaj bo padlo z neba. No, od tam pa vemo, kaj lahko pričakujemo. Zato se v bodoče ne gre čuditi, če se bo standard vzdrževanja na naših cestah, ki je trenutno dokaj visok znižal, odkrito ali anonimno.
Zimska služba
Kot vsako leto bo tudi to jesen Občina Laško sprejela plan zimskega vzdrževanja cest, ki velja tudi za našo krajevno skupnost. Vsem krajankam in krajanom priporočamo, da si krajevni in občinski plan ogledate na našem ali občinskem oziroma komunalnem e-portalu in si na ta način že sami odgovorite na morebitno vprašanje. Nekateri vozniki so potem še vedno pre-
senečeni, ker z letnimi pnevmatikami ne pridejo do svojih domov, da o zimskih gumah ter snežnih verigah oziroma o obvezni zimski opremi niti ne govorimo. Po toči zvoniti je prepozno, torej ukrepajte pravočasno. Zima je pred vrati. Prav tako velja spomniti vse lastnike zemljišč, predvsem gozdov, kjer potekajo ceste, kaj je njihova odgovornost in dolžnost ob morebitnem podrtju dreves na naše ceste. Vzdrževalci z zimsko mehanizacijo namreč niso dolžni odstranjevati vašega lesa s cestišč.
50 let Krajevne skupnosti Laško_
Po poletnem premoru se je sredi septembra ponovno sestal pripravljalni odbor z avtorjem knjige o 50-letnici Krajevne skupnosti Laško. Po zagotovilih avtorja bo knjiga dokončana do konca leta. Nakar sledi končno oblikovanje in tisk, tako da lahko predstavitev knjige, za katero že sedaj velja veliko zanimanje, pričakujemo sredi zime.
Martin Kokotec, Krajevna skupnost Laško
14
komunala
KOMUNALA •v LAŠKO
Problematika nagrobnih sveč in vsakoletna akcija Manj sveč za več okolja_
V obdobju pred in po dnevu spomina na mrtve množično obiskujemo pokopališča in urejamo grobove svojcev ter jim na različne načine izkazujemo spoštovanje. Z nekaterimi dejanji posredno vplivamo tudi na okolje, kar se najbolj izrazito odraža v prekomerni porabi nagrobnih sveč.
Letos se že četrto leto zapored v sklopu akcije Manj sveč za več okolja na vas obračamo z upanjem na odgovorno ravnanje do okolja in vas prosimo, da tudi letos prižgete kako svečo manj.
Poslanstvo ozaveščevalnih filmov, ki jih Komunala Laško pripravlja pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva, je vse večje, prav tako pa se veča tudi odzivnost širše slovenske javnosti. Da z vsakim novim filmom močno presežemo lokalne okvirje, sta direktor Komunale Laško Tomaž Novak in soavtorica filma Boža He-rek že večkrat izpostavila v oddajah Dobro jutro na nacionalni televiziji, prav tako pa tudi preko drugih lokalnih televizij. O dolgoročnih učinkih teh ozaveščeval-nih filmov, ki so vse bolj zaznavni, govori tudi direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije Sebastijan Zupanc. Letos so se te problematike pri Zbornici komunalnega gospodarstva lotili še bolj globalno, saj se deponije odpadnih nagrobnih sveč samo še večajo in odpadne nagrobne sveče postajajo vse večji okoljski problem, pred katerim si ni več moč zatiskati oči, ampak se mu je potrebno posvetiti z vso resnostjo in na vseh nivojih.
Predniki nam ne bodo zamerili, če bomo prižgali svečo manj, potomci pa nam bodo zaradi tega še bolj hvaležni.
Tomaž Novak, direktor Komunale Laško, in Boža Herek, TV Krpan
Ureditev prostora za raztros pepela na pokopališču v Laškem_
Še v letošnjem letu je načrtovan pri-četek ureditve prostora za raztros pepela na pokopališču v Laškem. Lokacija je
predvidena na skrajnem jugovzhodnem delu pokopališča pod gozdnim robom, v podaljšku žarne stene. Ureditev se navezuje na zgornji terasi obstoječega južnega sektorja pokopališča, kjer so žarni ter družinski in enojni grobovi. Zgradil se bo plato velikosti cca. 20 x 15 metrov. Dostop nanj bo omogočen preko zgornje in spodnje terase obstoječih grobnih polj. Na zgornjem delu platoja bo izvedena zaščita brežine ob gozdnem robu z opornim zidom višine do 1,50 m. Za prehod iz zgornje na spodnjo etažo, okoli polja za raztros, je predvidena tlakovana pot, širine 1,50 m, obrobljena z robniki. Raztrosno polje, med zgornjo in spodnjo teraso, se zatravi in zasadi z dvema drevesoma, okoli katerih se položijo nastopne plošče za izvedbo raztrosa pepela. Na zgornji strani platoja ob raztrosnem polju je predvidena izvedba tlakovne ploščadi velikosti 5 x 6 metrov, namenjene svojcem in izvedbi pogrebnega ceremoniala. Nasproti, ob opornem zidu, je predviden tudi prostor za postavitev obeležij, namenjenih napisom imen pokojnih in prostor za prižig sveč in namestitev križa. Prav tako pa je ob polju za raztros predvidena tudi namestitev manjšega kamnitega bloka za odložitev žare pred izvedbo raztrosa ter mesta za položitev vencev in cvetja ter dodatnih mest za prižig sveč. Ob tlakovani poti je predvidena tudi namestitev svetilk in lesenih klopi. Novozgrajen plato bo ograjen z živo mejo.
Marjan Salobir, VOTS
Komunala Laško izdelala zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov na prireditvah_
Pri organizaciji in izvedbi vsake prireditve se vedno srečujemo s problemom
ločenega zbiranja odpadkov. Kar precej časa smo iskali zamisli, kako bi ta problem čim bolj enostavno in cenovno sprejemljivo rešili. Po iskanju rešitev na trgu in preverjanju različnih idej smo se odločili, da zbiralnik za prireditve oz. prototip zbiralnika izdelamo kar sami. Ker je bil prvi tako izdelani zbiralnik v našem okolju zelo dobro sprejet, smo se odločili, da jih izdelamo še več. Poleg tega pa jih oblepimo še z nalepkami v skladu z namenom oz. logotipom prireditve. Dogovorili smo se, da bomo prvi skupni test izvedli v okviru Evropskega prvenstva invalidov v namiznem tenisu, ki je potekalo konec septembra v dvorani Tri lilije v Laškem. V dvorano smo v ta namen namestili štiri zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov, preko katerih smo zbirali mešano odpadno embalažo in mešane komunalne odpadke. Na osnovi izkušenj, pridobljenih na tem prvenstvu, se bomo odločili o primernosti takšne rešitve še za druge prireditve, ki se bodo v prihodnosti izvajale v občini Laško.
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov
Obveščamo vas, da bo akcija zbiranja nevarnih odpadkov po naseljih potekala 21. in 22. oktobra 2017. Zbiranje bo potekalo v sodelovanju s podjetjem Simbio iz Celja na utečen način. Več informacij si lahko preberete v priloženem letaku.
Obveščamo vas, da lahko na zbirnem centru Strensko, vsako sredo, med 13. in 17. uro in vsako soboto, med 8. in 12. uro, oddate tudi preostale vrste odpadkov, zamenjate dotrajano posodo za odpadke ali uredite druge zadeve v povezavi z ravnanjem z odpadki.
Lokacija zbirnega centra je razvidna tudi na Google Maps pod geslom Zbirni center Strensko.
Andrej Ilijevec, vodja ravnanja z odpadki
15
komunala
Navodila za uporabnike malih komunalnih čistilnih naprav [MKČN]
V	skladu z novo Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur.l. RS št. 98/15), z dne 18. 12. 2015 morajo vsi uporabniki MKČN v prvem letu obratovanja pri akreditiranem laboratoriju (Center za okolje in zdravje Celje, ERICO Velenje idr.) naročiti prve meritve iztoka iz naprave, vendar ne prej kakor v treh in ne pozneje kakor v devetih mesecih po prvem zagonu MKČN.
Najpozneje 30 dni po prejemu skladnega analiznega izvida morajo uporabniki izdelati Poročilo o prvih meritvah in kopijo poročila posredovati izvajalcu javne službe (Komunala Laško).
Lastniki oz. upravljavci MKČN lahko pooblastijo Komunalo Laško, da v njihovem imenu izdela poročilo o prvih meritvah in opravljeno storitev zaračuna po veljavnem ceniku, saj v skladu z zakonodajo izdelava „Poročila o prvih meritvah za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE" ne sodi med naloge izvajalca javne službe in se obračuna posebej.
V	primeru ustreznega obratovanja MKČN in izdelanega pozitivnega poročila se vsem lastnikom upošteva znižana okoljska dajatev za 90 %.
Lastnik oz. upravljalec MKČN, z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe (Komunali Laško):
1.	Omogočiti prevzem in odvoz blata (najmanj enkrat na tri leta);
2.	Omogočiti pregled naprave (izvajalec javne službe MKČN pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev);
3.	Pisno obvestiti o začetku obratovanja MKČN, najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja;
4.	Predložiti tehnično dokumentacijo (izjavo o lastnostih MKČN v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko MKČN in navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave).
Upravljavec MKČN je lahko lastnik MKČN, v kolikor sam upravlja MKČN, ali pooblaščeni izvajalec, ki ga lastnik MKČN pooblasti za upravljanje MKČN. Upravljavec mora zagotoviti, da MKČN ves čas obratuje skladno z navodili proizvajalca in tehnično dokumentacijo.
Lastnik oz. upravljavec MKČN mora v obratovalni dnevnik, v skladu z navodilom za obratovanje, ki ga prejme ob zagonu MKČN, od dobavitelja naprave med
ostalim vpisovati pogostnost in količino naročenega praznjenja.
Vpisi v obratovalni dnevnik, skupaj z evidenčnimi listi o ravnanju z blatom, so pogoj za obračunavanje znižane okoljske dajatve.
Mala komunalna čistilna naprava (do 50 PE) lahko dobro deluje le na osnovi ustreznega vzdrževanja in primerne uporabe, k čemer največ pripomore lastnik sam.
Lastnik MKČN mora upoštevati sledeče:
1.	V kanalizacijo (MKČN in kanalizacijske jaške) se ne smejo metati snovi, ki se ne morejo hitro razgrajevati, kot so: cigaretni ogorki, palčke za ušesa, vate, plenice, vložki, ostanki hrane, kartona idr.
2.	V odtoke se ne sme zlivati barv, vnetljivih snovi, kislin, razredčil, motornih in drugih olj ter tekočin.
3.	Količina čistilnih sredstev ne sme presegati 0,1 l / dan.
4.	Za pranje perila in čiščenje je najbolje uporabljati pralne praške in čistilna sredstva v tekoči obliki, ker se lažje raztapljajo.
Bojana Mastnak, vodja vzdrževanja kanalizacije
Vzdrževanje cest_
Na področju cest smo v letošnjem letu poleg rednega vzdrževanja cest izvedli še oporni zid v Trnovem, zamenjali odbojno ograjo na cesti Šentrupert - Mačkovec - Trobni dol, izvedli asfaltne preplastitve: v Spodnji Rečici, na LC Debro - Rečica - Zavrate - Belovo, v Jagočah na cesti Brstnik - Rifengozd, v
Spodnje Brezno - Zgornje Brezno
Rečica - Slivno
Zgornjem Breznem, na cesti Spodnje Brezno - Zgornje Brezno in v Slivnem na cesti Rečica - Slivno. Sanirali smo tudi ograjo na mostu čez Gračnico na cesti Mrzlo Polje - Marijina vas - Vi-soče. Sodelovali smo tudi pri izgradnji avtobusne postaje Kladje v KS Vrh nad Laškim. Po junijskem neurju pa smo sodelovali tudi pri izvedbi sanacij cest v krajevnih skupnostih Vrh nad Laškim, Marija Gradec in Zidani Most. Uspešno smo izvedli tudi preplastitev pločnika ob cesti G1-5 na Zdraviliški cesti skupaj z avtobusno postajo.
Novost na področju cest je tudi nov stroj za izdelavo in sanacijo bankin, ki smo ga nabavili preko javnega naročila v lanskem letu in ga že kar nekaj časa uspešno uporabljamo v okviru vzdrževalnih del na lokalnih cestah in javnih poteh.
Med drugim smo v tem obdobju sanirali cestne odseke Mala Breza - Trobni dol, Marija Gradec - Radoblje, Gračnica - Polana in druge ter s tem pripomogli k večji varnosti na naših cestah.
Uporaba stroja za sanacijo bankin v Mali Brezi
Borut Škegro, vodja vzdrževanja cest
16
stik
Avgust pod zvezdami
Letošnji avgustovski večeri na Občinskem dvorišču so bili v znamenju treh dogodkov. Ogledali smo si filma ter komedijo Moška copata z Rankom Babičem, ki je z nami delil spoznanja iz zajetne študije o razumevanju fenomena imenovanega ženske! In modrosti iz »biblije« zapletenega osvajanja emancipiranega moškega.
Za vso tehnično podporo in pomoč pri prireditvah Avgust pod zvezdami se zahvaljujemo Društvu ŠMOCL. Prav tako pa gre zahvala vsem obiskovalcem, ki tudi v poletnih mesecih obiskujete prireditve.
Tina Belej
evropsko prvenstvo mazoret prvič v sloveniji - v laškem
Tri generacije laških mažoret
Naše domačinke - Mažorete Laško se že 19 let udeležujejo evropskih tekmovanj po celotni Evropi, letos pa jih je prvič doletela čast, da so vsi mažoret-ni klubi prišli v naš oz. njihov mali kraj. Organizacijo Evropskega prvenstva ma-žoret, ki je potekalo od 7. do 10. septembra, je namreč prevzela Mažoretna zveza Slovenije s soorganizatojem STIK--om Laško.
V Laško je prišlo več kot 1.600 deklet iz devetih evropskih držav, za njihovo nastanitev in prehrano pa je poskrbel ravno STIK Laško. Mažorete so bile nastanjene v 7 različnih občinah (Laško, Celje, Žalec, Prebold, Štore, Hrastnik in Sevnica) ter so pri nas ostale od 2 do 5 dni.
Slavnostna otvoritev_
Prvi dan tekmovanja so za vse ekipe potekali uradni treningi, medtem
ko se je v petek že pričelo tekmovanje za solistke in pare. V soboto dopoldan je sledil sprejem vseh ekip pri županu, na Občinskem dvorišču, kjer je potekala tudi izmenjava simboličnih daril, sledila pa je uradna otvoritev tekmovanja pri Kulturnem centru, kjer je bilo z užitkom gledati vso zbrano množico mažo-ret v pisanih uniformah, ki so salutirale zbrani javnosti. V nadaljevanju vikenda je nato sledilo tekmovanje skupin. V soboto so se klubi predstavili s paradnim programom in v nedeljo, ko je bilo tekmovanje na vrhuncu, še s figurativami. Podelitev pokalov, medalj in priznanj je bila za tekmovanje takšnih razsežnosti prav tako razdeljena na dva dela. V soboto zvečer je bila pri Kulturnem centru organizirana podelitev za solistke in pare, ki so tekmovale že prejšnji dan. V nedeljo zvečer pa je potekala podelitev za skupine v dvorani Tri lilije, ki je takrat pokala po šivih.
Pri sami organizaciji je sodelovalo precej deležnikov destinacije Laško -sotočje dobrega, od velikega števila ponudnikov nastanitvenih kapacitet do zaposlenih OŠ Primoža Trubarja Laško, ki so poskrbeli za prehrano tekmovalk in ponudnikov domače obrti, ki so na stojnicah pred dvorano Tri lilije predstavljali dodatno ponudbo in domače izdelke. V veliko pomoč nam je bila tudi ekipa ŠMOCL-a, Bobnarska skupina Laško, Laška pihalna godba, Pivovarna Laško Union, AGM Nemec gostinstvo, Komunala Laško, EEA Medved, KS Rečica, PGD Laško in PGD Sedraž.
Zato se STIK Laško vsem iskreno zahvaljuje, saj smo dokazali, da Laško z veseljem združi moči in z lahkoto izpelje tako veliko prireditev, kot je Evropsko tekmovanje mažoret.
Sabina Seme Foto: Jaka Teršek
srn
STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
17
stik
Jesen in zima v domačem kotičku
Pokušnja mladih sirov Kmetije Korbar
V Domačem kotičku na zgornjem vrtu Savinje so vsako sredo od 9.00 do 12.00 na voljo domači pridelki in izdelki neposredno od ponudnikov s podeželja.
Stalni udeleženki sta Marjanca Deželak iz Kmetije Primož, ki poskrbi za ponudbo krušnih in ostalih pekovskih izdelkov, ter Lidija Korbar iz Kmetije Korbar, pri kateri lahko obiskovalci kupijo domače mleko in mlečne izdelke. V zadnjih dveh mesecih pa se jim je pridružila tudi Kmetija Klezin z domačim česnom in Kmetija Pertinač z domačo zelenjavo. Ker pa se bližajo mrzli zimski dnevi, se bo vsakih 14 dni kotička udeležil tudi lokalni čebelar Anton Krivec, ki bo poskrbel še za raznovrstno ponudbo medu in cvetnega prahu.
Prikaz shranjevanja zelenjave za zimske dni_
Spremljajte nas na spletni strani www.stik-lasko.si in na Face-booku (na strani Laško, Slovenija), kjer bodo sproti objavljene vse nadaljnje vsebine predstavitve, ki jih v približujočih zimskih dneh vsekakor ne bo malo. V kolikor pa ste kot ponudnik zainteresirani za predstavitev v sklopu Domačega kotička, več informacij poiščite v TIC-u Laško. Vabljeni k obisku in nakupu!
Veseli smo, da se poleg lokalnih ponudnikov nekaterih Domačih kotičkov udeležujejo tudi gospe iz Društva kmečkih žena Rosa, ki posrbijo za prikaz starih običajev in kulinarike ter s tem poskrbijo za ohranjanje in prenos znanja na mlajše rodove. V naslednjih mesecih bodo prisotne:
-	18. 10. Prikaz kuhanja koruznih žgancev s pokušnjo, DKŽ Rosa
-	25. 10. Prikaz priprave in pokušnja jedi iz kostanja, DKŽ Rosa
-	8. 11. Pokušnja domačih mlincev in dušenega zelja, Kmetija Korbar
-	15. 11. Pokušnja medu, Čebelarstvo Krivec
-	22. 11. Priprava in pokušnja jedi iz buč, Kmetija Pertinač
-	29. 11. Prikaz spletanja adventnih venčkov, DKŽ Rosa
-	06. 12. Pokušnja Miklavževih keksov
-	13. 12. Ideje za praznična darila z izdelki s kmetij
-	20. 12. Pokušnja božičnega jogurta, Kmetija Korbar
-	27. 12. Pokušnja zeliščnih čajev, Ekološka kmetija Primož
TIC Laško
18
KULTURNI CENTER LAŠKO
JONAS,
AVTOKOMEDIJA,
ŠPAS TEATER NOVEMBER 2017, OB 19.30
AVTOR: Jonas Žnidaršič REŽIJA: Lado Bizovičar
SIDDHARTA,
DOLGA POT DOMOV, AKUSTIČNI KONCERT
1. DECEMBER 2017, OB 19.30
BUH POMAGEJ,
VSEMOGOČNA KOMEDIJA, AVTORSKA KOMEDIJA,
13. DECEMBER 2017, OB 19.30
REŽIJA: Danijel Malalan IGRAJO: Franko Korošec, Žan Papič, Boris Devetak
HOP V LAŠKO S POSKOČNIM DEJANOM
KULTURNI CENTER LAŠKO	^
LASKA MAVRICA
Četrtek, 19. 10. 2017, ob 19.30
Ansambel Braneta Klavžarja Kvintet Dori Euro kvintet Fantje izpod Lisce Razigrani muzikanti Ansambel Vigred Zbor Trubadurčki OŠ PT Laško Laška pihalna godba
ANSAMBEL EROS IN ANSAMBEL SEKSTAKORD
Četrtek, 16. 11. 2017, ob 19.30
ANSAMBEL IGOR IN ZLATI ZVOKI FANTJE S PRAPROTNA POSKOČNI MUZIKANTI
Četrtek, 21. 12. 2017, ob 19.30
19
stik
UNIVERZALNOST HUMANISTIČNEGA SPOROČILA
V okviru letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine smo Knjižnica Laško, JSKD Laško in STIK v sodelovanju z Natašo Podkrižnik iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje pripravili dogodek v počastitev 90-letnice ponovnega odkritja znamenitih marijagraških fresk, katerih 490-letnico nastanka smo obeležili lansko leto. Obiskovalce prireditve je najprej pozdravil nadžupnik Rok Met-ličar, ki je poudaril pomen spoznavanja in ohranjanja dediščine za prihodnost. To uvodno misel je nadalje razvil Matej Jazbinšek, direktor Knjižnice Laško, ki je izpostavil vlogo kulturne dediščine kot dejavnika oblikovanja osebne in kolektivne identitete, saj v svojem temelju omogoča ustvarjalen in celovit razvoj ter sprejemanje in razumevanje drugega in drugačnosti. Sledil je osrednji del dogodka, v katerem nas je Nataša Podkrižnik, univerzitetna umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetovalka, popeljala skozi pripoved likovno najzanimivejšega slikarskega dela zgodnjega 16. stoletja na Slovenskem.
Poudarila je pomen Laškega kot takratnega pomembnega kulturnega in gospodarskega središča za nastanek do tedaj na Slovenskem neznanega sožitja poznogot-ske tradicije in naprednih prvin evropske renesanse, ki odlikuje marijagraške freske. Iz analize upodobitev je razvidno, da je bil na delu zelo vešč slikar, ki je obvladal svojo obrt tako tehnološko kot motivno, na manj zahtevnih delih so bili domnevno na delu pomočniki. Posamezni prizori so naslikani v tehniki fresco buo-no, torej na moker omet (prizori na os-tenjih v prezbiteriju, prizor Oljske gore in sv. Hieronim), nekateri na suh omet v secco tehniki, pri nekaterih motivih sta tehniki kombinirani. V duhu humanizma in renesanse je v ospredje postavljen človek kot individuum, saj novoveško slikarstvo spodbuja opazovalca k razmišljanju, medtem ko srednjeveške freske zgolj razlagajo.
Največjo sporočilnost v cerkvi imajo prizori v zaključnem delu prezbiterija, kjer je ob oknih ohranjen niz pilastrov z dekorativno-simboličnimi upodobitvami v t. i. tehniki grisaille, ki z monohro-nim podajanjem motivov v odtenkih sive in bele barve ustvarja občutek reliefnosti.
Popolno novost pa predstavljajo naslikane arabeske - dekorativni prepleti fantazijskih ornamentov, v katere so vpeti figuralni prizori iz človeškega in živalskega sveta, ki prinašajo v slovenski prostor povsem novo ikonografijo, oziroma motive, ki so bili prisotni v italijanski umetnosti v drugi polovici 15. stoletja in so se preko severnjaških grafičnih predlog razširili tudi na sever. Figuralni motivi naj bi po interpretaciji dr. Nataše Golob izhajali iz antičnih upodobitev ter prinašali sporočila o minljivosti človeških življenj (»vanitas mundi«). Prizori so zmes satire in filozofije, simbolična in zajedljiva kritika takratne družbe v duhu humanističnega krščanstva Erazma Rotterdamskega, ki poudarja, da človek ni kristjan že s tem, ko sledi tradiciji,
dogmam in obredom, temveč šele tedaj, ko v duhu živi krščansko vero in v življenju udejanja krščansko etiko.
Čeprav se pogosto zdi, da zgodovina teče po svojih poteh in da, kot so rekli stari stoiki »usoda voljnega vodi, ne-voljnega vleče«, nam marijagraške freske sporočajo, da je humanistično sporočilo, ki poudarja vrednost posameznika, človeško svobodo, odgovornost do skupnosti ter strpnost do drugih univerzalno in časovno neomejeno. Zanj se je vredno tako osebno kot družbeno zavzemati tudi danes je strnila svojo pripoved Podkriž-nikova.
Gašper Salobir, vodja JSKD Laško, je v napovedi glasbenega dela programa izpostavil ohranjanje tradicije in njeno navezovanje na sodobne ustvarjalne oblike kot enega temeljnih vidikov poslanstva zavoda. Na glasbeno popotovanje v prelomno obdobje prehoda gotike v renesanso sta obiskovalce popeljala vrhunska glasbenika Kristian Kolman in Matjaž Pi-avec, in sicer na reprezentativnih glasbilih tistega časa, rebeku in lutnji.
Organizatorji prireditve se zahvaljujemo vsem, ki so omogočili izvedbo prireditve.
Marina Bezgovšek
20
VciSfam yid opereto
cMjMm^princ^oi,
skladatelja dr. Jerka Gržinčiča, v izvedbi KD Koral Laško
V nedeljo, 3. decembra, ob 16.00 in v ponedeljek, 4. decembra, ob 17.00.
Vabljeni še na nedeljski Miklavžev sejem, ki bo potekal na ploščadi pred Kulturnim centrom.
Organizatorji: KD Koral, STIK Laško, JSKD Ol Laško
Sem palčica Muzikalčica, božičkova pomočnica, večino časa pridna, včasih malo nabrita. Gori, doli, sem in tja plešem, pojem hopsasa. Ker rada se zabavam in z otroci veselim, vas v goste povabim, delavnico priredim. Bomo skupaj plesali, peli, se igrali, z malo magije Božička
priklicali.
tCč?
Otročji center KINO, Trubarjeva 13, Laško
KDAJ?
Sobota 2., 9., in 16. december od 10. - 12. ure dopoldan, z zaključkom in predstavitvijo 22.decembra na Predbožičnem rajanju.
Vabljeni vsi otroci stari od 5 do 12 let na tri delavnice Palčiče Muzikalčice. Skupaj bomo zakorakali v praznični čas in kvalitetno preživljali sobotne dopoldneve. Delavnice bodo vključevale likovno ustvarjanje, učenje pesmi, plesa ter iger. Vsi izdelki, ki jih bomo z otroci ustvarili in program, ki se ga bomo skupaj naučili bomo tudi predstavili in sicer 22. 12. na Občinskem dvorišču Laško, kjer bo potekalo Predbožično rajanje.
PMJAV&
T: +386 3 733 89 50 E: tic@stik-lasko.si Prijave so možne do vključno 24. novembra
s 15 evrov (drugi otrok iste družine = lOevrov) Cena vključuje materialne potrebščine za izvedbo delavnice, malico ter varstvo otrok.
VOP3E:
s Saša Nemec, Sara Požin in Dajana Pungaršek
OfcCAMIIATOR, Stik Laško
21
Pri branju se vse začne (in konča]
Dvoletni kongres Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki se je letos v treh dneh konec septembra odvil v Podčetrtku, je vsakokratni najpomembnejši dogodek v slovenski bibliotekarski stroki. Več kot 250 udeležencev, 70 predavateljev in številni eminentni gostje iz tujine so več kot odlična garancija za pridobivanje novih znanj, spletanje novih in utrjevanje starih poznanstev ter vir idej in navdiha za nadaljnje delo.
Tema letošnjega kongresa je bila še posebej aktualna - Povezovanje, sodelovanje, skupnosti: Ustvarimo državo bralcev, kar je seveda ambiciozen projekt. V številnih predavanjih so bile predstavljene aktualne dobre prakse knjižnic na tem področju ter trendi pri nas in po svetu, s poudarkom na tem, na kar se bomo morali osredotočiti v prihodnosti. Predavatelji so si bili enotni, da splošne knjižnice na tem področju še zdaleč ne moremo narediti vsega. Vloga družine, vrtca in šole ter navsezadnje celotne skupnosti in družbe, ki mora postaviti branje zelo visoko na lestvico vrednot, mu povrniti družbeni ugled in status, je ogromna. Da branje postane vseprisotno, samoumevno in da beremo vsi.
Pri tem še zdaleč ne govorimo o branju zgolj kot (prostočasnem) prebiranju leposlovja. O koristih poglobljenega in umirjenega branja sem pisal že večkrat. Tokrat mislim na branje v najširšem pomenu besede - na branje kot življenjski slog. Branje, ki pomeni pismenega človeka (obstajalo naj bi že več kot 40 vrst pismenosti), vedoželjnega posameznika, ki mu je znanje pomembna vrednota, je odprt za novo, razmišlja s svojo glavo in zna navsezadnje primerno uporabljati sodobne tehnologije. Tak človek je osveščen, aktiven v osebnem in družbenem življenju ter lahko prispeva pomemben delež k razvoju skupnosti.
V Podčetrtku je bilo večkrat izpostavljeno, da bi moralo biti vse to v današnjem času tako samoumevno, da o tem ne bi bilo potrebno prepričevati drug drugega. Navsezadnje sodobna civilizacija od 16. st. naprej temelji na branju.
Najbolj zgoščeno je ob vsem povedanem uporabiti znane Pavčkove misli: Če ne bomo brali, nas bo pobralo. Glede na to je vloga knjižnic izredno pomembna, zato se bomo še naprej trudili čim bolje opravljati svoje poslanstvo. Na družbi,
skupnosti in vsakem posamezniku pa je, da branje prepozna kot eno temeljnih vrednot in v skladu s tem tudi živi.
Matej Jazbinšek
S Primožem Suhodolčanom do novih bralnih zmag!_
V četrtek, 14. septembra, smo zdaj že s tradicionalno zabavo jeseni zaključili tretjo izvedbo akcije Poletni bralci v Knjižnici Laško (hvala vsem, ki ste stiskali pesti za »dobro« vreme).
Poletni bralci so postali otroci iz Laškega, Radeč, Rimskih Toplic in Zidanega Mosta - vseh skupaj jih je sodelovalo kar 145! V zahvalo za trud smo v goste povabili vedno priljubljenega in zabavnega otroškega in mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana, ki je naš zapolnjen knjižnični vrt nasmejal do ušes. Zabavali s(m)o se vsi: poletni bralci, njihovi starši, bratje in sestre, babice in dedki, obiskovalci knjižnice, knjižničarji in naključni mimoidoči.
Za vse naše izvrstne bralce smo imeli tudi tokrat pripravljeno darilo, kapo -bandano. Prav vsi pa so sodelovali tudi v velikem nagradnem žrebanju, kjer smo podelili 15 knjižnih nagrad (za knjige se najlepše zahvaljujemo založbam: Mladinska knjiga, Miš in Aurora) in glavno nagrado - svetlečo rolko!
Ker je naš zaključek sovpadel s pomembno polfinalno tekmo slovenskih košarkarskih prvakov, sta nas obiskala košarkarja Žan Vodiškar in Rene Grda-golnik (člana KK Zlatorog Laško), ki sta Primožu Suhodolčanu izročila promocijsko darilo, mlade bralce pa spodbudila k branju in k igranju košarke. Poletne bralce so naši gostje nagovorili tudi k ogledu
novega slovenskega filma Košarkar naj bo! (knjižničarji priporočamo, da pred ogledom preberete knjigo ©).
Za odlične fotografije se zahvaljujemo fotokrožku laške OŠ, in sicer mentorju Andreju Gobcu in učenki Rini Medjič. Iskreno se zahvaljujemo tudi vam, starši »naših« poletnih bralcev, saj brez vaše podpore in prepoznavanja naše bralne akcije kot dobre spodbude vašim otrokom pri pridobivanju odličnih bralnih navad, uspeha ne bi bilo.
Največja zahvala pa je namenjena vam, dragi mladi bralci: za vse nasmehe (pri izposoji knjig in zbiranju nalepk), za trud (vemo, da ni vedno lahko brati 30 minut na dan, ko pa se med počitnicami dogaja tooooliko stvari) in za zmago (da ste vztrajali do konca) - čestitamo!
V	tem šolskem letu vam želimo veliko uspehov na vseh področjih ter predvsem - veliko dobrih, z užitkom prebranih knjig (tudi tistih, ki niso na seznamih »obveznega« branja) in prijetnih srečevanj v naši knjižnici.©
Jerica Horjak
Osrednji dogodek jubilejne, 10. Bralne značke za odrasle v Kulturnem centru_
V	Knjižnici Laško že deseto leto beremo za Bralno značko za odrasle in tradicija je postala, da vas pred dnevom reformacije konec oktobra povabimo na osrednjo prireditev naših bralnih akcij za odrasle. Tudi letos se bo ta odvila v Kulturnem centru v četrtek, 26. 10., ob 19. uri. Slovensko besedo in branje bomo proslavili z Juretom Ivanušičem, resnično vsestranskim gostom, čigar ustvarjalna pot vijuga - kakor vse naše doseda-
22
knjižnica
nje osrednje prireditve - med glasbo in besedo. Od študija klavirja do dramske igre, od kabareja prek šansonov do vlog na odrih, od solističnih predstav do sodelovanj z velikimi umetniškimi figurami, kakršna je denimo Rade Šerbedži-ja (sodelovanje v hrvaškem gledališču Ulysses na Brionih, skupni koncerti na velikih odrih) in številnimi slovenskimi gledališkimi hišami. Leta 2001 je prejel Borštnikovo in leta 2002 Ježkovo nagrado. Je tudi prejemnik Vikendovega Gonga ustvarjalnosti,
Foto: Primož Lavre
Veselimo se njegove ustvarjalne energije, s katero bo napolnil oder kulturnega centra, in vas prijazno vabimo, da njegovo gostovanje pri nas in naš skupni praznik, praznik slovenske besede, počastimo z lepim obiskom!
Brezplačne vstopnice dvignite v knjižnici ali jih rezervirajte po tel. 03 73 44 300.
Vaši knjižničarji
Razstava slikarskih del Mira Zupančiča v Mariboru_
V razstavišču hotela Piramida v Mariboru so od začetka septembra na ogled slikarska dela Mira Zupančiča, slovenskega akademskega slikarja iz Rimskih Toplic, ki že več kot pol stoletja živi v ZDA. Tokratna razstava, 25. v Sloveniji od leta 2000, je posvečena njegovi 80-letnici in bo na ogled do 6. novembra. Pripravil jo je Marjan Šrimpf, ure-
dnik dokumentarnih oddaj TV Maribor Slovenci po svetu, Zupančičev življenjski in ustvarjalni opus pa je ponazorila Jožica Vrecl, dolgoletna organizatorka njegovih razstav.
Miro Zupančič se je rodil leta 1937 v Rimskih Toplicah. Po opravljeni srednji šoli je skupaj s sokrajanom Jožetom Vod-lanom zapustil domovino ter študiral in delal v Linzu v Avstriji, kjer je diplomiral na likovni akademiji. Nato se je odpravil v New York in svoje znanje izpopolnil na akademiji upodabljajočih umetnosti.
(O skupnem odhodu iz Slovenije, bivanju v Avstriji in ZDA lahko veliko preberemo v romanu Za mavrico prek oceana, biografski pripovedi Jožeta Vodlana, s katerim bomo prihodnje leto ob njegovem obisku domovine to delo v knjižnici tudi predstavili.)
Miro Zupančič v ZDA uspešno deluje kot slikar, ilustrator, restavrator in kipar, posvetil pa se je tudi izdelovanju vitra-žev. Razstavljal je v ZDA, Kanadi, Mehiki, Argentini, Franciji, Italiji, Avstriji in po različnih krajih rodne Slovenije. Umetnostni kritiki štejejo Mira Zupančiča za enega največjih še živečih slovenskih slikarjev v diaspori. Njegov bogat ustvarjalni opus, katerega najpogostejši slikarski tehniki sta olje na platnu in akvarel, pa uvrščajo v postkubizem.
Na otvoritvi mariborske razstave je Miro Zupančič prejel priznanje in zahvalo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za izjemen umetniški opus, sodelovanje v slovenski skupnosti v New Yorku in neprecenljiv prispevek k bogatenju slovenske umetnostne zapuščine v ZDA.
Knjižnica Laško že dolga leta goji prijateljstvo z Mirom Zupančičem. Prisotni smo bili tudi na otvoritvi tokratne razstave v Mariboru. Sicer pa smo novembra 2013 v Muzeju Laško in Knjižnici Laško pripravili razstavo slikarskih del Mira Zupančiča, ki je ob takratnem občinskem prazniku prejel tudi pečat Občine Laško. Na otvoritveni prireditvi je Zupančičev slikarski opus predstavil danes že pokojni likovni kritik Drago Medved. Tokratni zapis zaključujemo z njegovimi mislimi: »Opus Mira Zupančiča je hvalnica življenju. Gre za ustvarjalca modernega, prečiščenega sloga, v katerem pa ne manjka simbolike in žlahtnih arhetipskih prvin naravnega in urbanega okolja. Njegove slike so polne optimizma.«
O tem se do 6. novembra lahko prepričate še sami z ogledom razstave v Mariboru.
Foto: Jožica Vrecl Matej Jazbinšek
Ob planinskem jubileju o Franu Orožnu
Na slovesnosti ob 95-letnici Planinskega društva Laško je bil na Šmohor-ju napovedan tudi jubilej, ki ga bomo slavili prihodnje leto. Leta 2018 bo namreč minilo že 125 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva, ki mu je na začetku kar nekaj časa predsedoval Laščan Fran Orožen. Borut Vukovič, predsednik MDO Zasavje, je v čestitki društvu izrazil mnenje, da je prav zaradi tega tradicija planinstva v Laškem tako dolga in bogata.
Pa se na kratko spomnimo tega pomembnega moža, ki je na Dunaju študiral zemljepis in zgodovino ter bil pomemben srednješolski učitelj, pisec učbenikov in nekaterih drugih knjig. Fran Orožen je zelo veliko delal za razvoj Slovenskega planinskega društva. Le-to je pod njegovim vodstvom iz nič zraslo v vseslovensko organizacijo, ki je uspešno kljubovala nemškemu pritisku in odigrala pomembno vlogo tudi v narodnostnem pogledu.
Organiziral je izlete, predavanja, družabne plese in na ta način pridobival članstvo. Bil je odgovoren za gospodarjenje društva, za gradnjo številnih koč in markacijsko delo. Označevali so ga kot blago dušo, mehkega srca in mirnega temperamenta. Kot skromen mož je neumorno delal, kolegi pa so ga spoštovali kot odkritega prijatelja.
Kako je videl poslanstvo planinstva?
»Izobraženci smo s svojo prisotnostjo popravili vtis pred meščani, da pri slovenskem planinstvu ne gre zgolj za pohajkovanja in veseljačenja, da ne rečem za čudaštvo. Brž smo začutili potrebo, da dobimo čisto našo slovensko planinsko revijo, kjer bomo pred svetom prikazali, kaj hočemo, od kod izhajamo, kaj je naš cilj: nare-
23
20. november - dan slovenskih splošnih knjižnic_
Letos bomo splošne knjižnice po vsej Sloveniji praznovale ves teden (20.-24. 11.), s skupnimi tematskimi aktivnostmi, in sicer:
-	brezplačni vpis
-	slovenskih TOP 10 knjig
-	zgodovina in zanimivosti mojega kraja
-	v knjižnici niso samo knjige
-	modrost za mladost. Pridružite se nam!
KNJIŽNICA/DOMOZNANSKA KAMRA
diti naše gore slovenske. V Planinskem ve-stniku smo morali poudariti in povzdigniti narodno zavest in tiste Slovence, ki so v gorništvu storili kaj visokega, in to v mednarodnih okvirih. Naj ne zveni skromno, če povem, da sem si osebno prizadeval in uresničeval prav ta kulturno zgodovinski vidik slovenskega planinstva.«
V laški knjižnici smo se nazadnje Frana Orožna spomnili leta 2015 s pregledno razstavo o njem in gostujočo razstavo ob 120-letnici revije Planinski vestnik, naše najstarejše revije, ter s predavanjem Marjeta Keršič Svetel o Orožnovi vlogi
pri začetkih slovenskega planinstva kot organizirane dejavnosti.
Tudi sicer v knjižnici skoraj vsako leto organiziramo predavanje s planinsko tematiko. V naših zbirkah lahko najdete precej priročnikov in monografij s tega področja. Ob 11. decembru, mednarodnem dnevu gora, se bomo pridružili mednarodnemu projektu »Brati gore«. Vsekakor pa se bomo tudi drugo leto z raznimi aktivnostmi vključili v praznovanje pomembne obletnice.
Gabrijela Pirš
zgodbe iz domoznanske kamre
Z Možnarjem po Laškem in okolici ... [12]_
STRELSKO DRUŠTVO CELJSKA ČETA MALA BREZA
Strelsko društvo Celjska četa Mala Breza je skupaj s sekcijo za kulturo in njihovim predstavnikom Vladom Marotom bilo med ustanovitelji Etno odbora Jureta Krašovca leta 1985. Sicer pa omenjeno društvo uspešno deluje na športno-rekreacijskem in kulturnem področju v krajevni skupnosti Šentrupert in njenem zaselku Mala Breza, kjer imajo od leta 1969 tudi svoj strelsko--kulturni dom. Društvo deluje že 62 let. Njihov trud in dejavnost sta opazna tako v občini Laško, kakor širše, v slovenskem prostoru. Poznani so po dobrih strelcih in kulturnih prireditvah ter programih, ki so jih in jih še pripravljajo. Med drugim društvo že več kakor 40 let sodeluje na prireditvi Pivo in Cvetje. V ZKD Možnar občine Laško in Etno odboru Jureta Krašovca imajo vseskozi svojega predstavnika in tako pomagajo pri obli-
kovanju skupnih programov ter s člani sodelujejo pri različnih prikazih in dogodkih. V društvo in njegove dejavnosti se vključujejo tudi pionirji in mladinci, zato so v vodstvu prepričani, da se bo le na ta način, s prenašanjem njihovega dela na mlajše, društvo ohranilo še za prihodnje čase. S svojim kulturnim programom (krajša odrska dela, recitacije, plesi in skeči) razveseljujejo in povezujejo v kraju starejše in mlajše generacije. Z nekaterimi programi pa sodelujejo tudi v drugih društvih znotraj in izven krajevne skupnosti Šentrupert. Najbolj uspele predstavitve starih ljudskih šeg in delovnih opravil so bile: krancelj-pint, vezanje lončenih »piskrov« z žico, žetev in spravilo žita, »šoln ples« na Lepi nedelji, posnemanje mleka in izdelava mlečnih izdelkov, »Ohcet« izpred 60 let, Vasovanje po Šentrupersk' (uprizorili so ga kar sedemkrat), priprave na »ohcet« - z ogledi, pobiranje sadja, perice, »steljarija«, čiščenje žita, izdelava košev in košar iz šibja ... Pomembno vlogo so odigrali tudi pri uprizoritvi rudarske dediščine Trobnega Dola in pri obujanju spomina na čase, ko je mimo njih iz nekdanjega rudnika vozila ozkotirna železnica, in sicer z organizacijo pohoda po in ob nekdanji progi. Posebej sta bili odmevni TV oddaji Mlačev na »gepel« in Priprave na »ohcet« ter radijski oddaji z Večerom po domače. Bili so tudi gostitelji in soorganizatorji 3. prikaza in 4. druženja ob košnji.
Etno skupina iz Male Breze z Mitom Trefal-tom v sredini na 1. prikazu v Škofcah, 1984. leta.
Foto:Vlado Marot
Kolarji na 23. prikazu »Hi iz nekdanjih dni ...«, na Vrhu nad Laškim, 26. 8. 2007. Foto: Jolanda Sojč
Vasovanje po Šentrupersk', ena izmed uprizoritev na 16. prikazu v Jurkloštru, leta 2001. Foto:arhiv društva
»Ko sadje dozori«, je bil naslov 20. prikaza v Trobnem Dolu, leta 2005, ko je skupina iz Male Breze predstavila pobiranje in spravilo sadja.
Foto: Mojca Marot
Pripravila Vlado Marot in Srečko Maček. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Možnar občine Laško
24
kultura
»BRONASTA MEDALJA Z ZLATIM SIJAJEM«
laško gostilo evropsko prvenstvo mazoret
Vroči avgustovski dnevi so bili kot nalašč za lenarjenje v senci ali poležavanje ob bazenu. In mnogi so to izkoristili. Nekaj več kot petdeset deklet pa je svoje poletje užilo na malo drugačen način. Zbirale so se bodisi v senci bodisi na soncu, zmotile jih niso niti poletne nevihte. Niso lenarile, niso poležavale, niso se hladile, temveč ponosno korakale, pilile plesne gibe, kot za stavo metale v zrak srebrno palico in se vrtele v ritmu glasbe. Znoj, solze, obup, pa tudi smeh, veselje in zabava - to je bilo njihovo poletje, to je bil njihov avgust.
September pa se je nevzdržno bližal, naraščali so dvomi, napetost, trema, strah, pa tudi vznemirjenje in nestrpnost deklet, ki so komaj čakale, da se spopadejo z izzivom, zaradi katerega so brezskrbno poletje postavile na stran. Prijateljstvo in povezanost sta jim pomagala prebroditi težke trenutke, skupna ljubezen do
plesa pa jih je povedla do izjemnih uspehov.
***
Da se zgornje besedilo lahko bere kot začetek napete pravljice, ni naključje. Govora je namreč o laških »zelenih raketeh«, kot jim ljubkovalno pravijo domačini, njihova zgodba pa zagotovo spominja na pravljico: polna je preobratov, zapletov in ovir, ki pa -kot se za pravljico spodobi, vodijo do srečnega konca.
V maju so se Mažorete Laško, zelene dame, ki popestrijo mnoge prireditve po Sloveniji in Evropi, pred domačim občinstvom predstavile že na državnem prvenstvu mažoret, ki ga je gostilo njihovo domače mesto. Laškemu pa je bila zaupana tudi čast gostitelja evropskega prvenstva mažoret. Pričakovanja so bila velika, dekleta pa so seveda komaj čakala, da se Laščankam in Laščanom dokažejo ne le kot vzorne someščanke, temveč tudi kot samozavestne, nasmejane in strastne mažorete, ki premorejo tudi veliko mero gracioznosti.
Biti mažoreta ni lahko. Biti del ekipe s skoraj 30-letno tradicijo pa je hkrati privilegij in dolžnost. Posameznica je odraz celotne ekipe, zato se vsaka laška mažoreta trudi biti vzor in zgled. Eleganco pripadnic zelene družine, tudi tistih najmlajših, opevajo mnogi. Velika čast mažorete je stati pred navdušeno publiko, poslušati bučen aplavz in se zavedati, da je skupaj z ekipo dobro zastopala domače mesto pred tujim občinstvom. Največja čast, kar lahko doleti laško mažoreto, pa je stati pred domačim občinstvom, pred sorodniki, prijatelji, podporniki, čutiti neomajno podporo s tribun, gledati solze sreče v trenerkinih očeh in se zavedati, da je skupaj z ekipo dala vse od sebe.
Dnevi pred začetkom evropskega prvenstva so bili nabiti s čustvi in vznemirjenostjo. V Laškem je na videz vladalo zatišje -zatišje pred nevihto. Proti koncu tedna so se pričele v dvorano Tri lilije zgrinjati gruče deklet različnih starosti in različnih narodnosti. Že petek, 8. september, je minil v znamenju pisane mavrice mažoretnih unifrom, vrtoglavega vrtenja palic in bučnega navijanja s tribun športne dvorane. Evropsko prvenstvo mažoret se je pričelo!
Petek je postregel z izjemnimi nastopi solistk in parov, med katerimi so bile tudi posameznice iz vrst laške ekipe. Tribune so se najbolj tresle ob nastopu domačink, ki so se izkazale že na državnem prvenstvu, tokrat pa svoje nastope še nadgradile. Podelitev medalj najboljšim je potekala že v soboto zvečer pred Kulturnim centrom. Uspehov so se veselile naslednje posameznice: v kategoriji junior Pika Penko, ki je zasedla 8. mesto, Timeja Stožir, ki se je povzpela na 7. mesto in Neja Lapornik, ki si je priplesala 6. mesto; v kategoriji senior je Ana Zabret dosegla 4. mesto in s tem za las zgrešila stopničko. Uspešen je bil tudi par junior - Ines Blatnik in Nika Brečko sta v hudi konkurenci prav tako zasedli odlično 4. mesto. Motivacija in entuziazem ekipe zelenih raket sta postajala
vse močnejša, saj sta se bližala finalna dneva ekipnih koreografij, ki predstavljajo vrhunec tovrstnih tekmovanj.
Laščanke so se zbudile v deževno sobotno jutro, toda vreme jim ni prišlo do živega. Obkrožal jih je oblak optimizma in tihega upanja, hkrati pa tudi odločnost in velika mera elana. Vsakič, ko se je iz zvočnikov zaslišalo ime ekipe laških mažoret, so tribune zabučale. Občutek, ko vsa dvorana stoji na nogah in budno spremlja tvoj nastop, je neopisljiv. Zelene rakete se že na sobotnem paradnem delu tekmovanja dokazale, da spadajo v sam evropski mažoretni vrh.
Nedelja je prinesla ekipno tekmovanje v t. i. figurativi in s tem finalni dan evropskega prvenstva. Lačanke so zbrale še zadnje moči in svoje koreografije, ki so jih pilile cel avgust, odplesale več kot odlično. Na parketu športne dvorane so vse tri ekipe pustile svoje srce in dušo ter domačemu občinstvu dokazale, da mažo-rete niso le elegantna nasmejana dekleta, ki znajo malce zavrteti palico, temveč prave športnice, ki premorejo zadostno mero discipline, plesne kondicije in lačne želje po uspehu.
Kljub uspešno odplesanim figurativam še ni bilo nič odločenega. Dekleta so morala počakati na odločitev sodnikov. Napetost v dvorani je z vsako minuto pred uradno podelitvijo medalj in pokalov strmo rastla - nemir se je selil v srca navijačev in plesalk. Nekaj trenutkov tišine, nato pa veseli vzkliki z ene strani, nezadovoljstvo z druge. Pa kaj za to! Domačinke in njihovi podporniki so kot pravi vzor športnih tekmovalk in navijačev vsak rezultat pospremili z nasmehom, veseljem in bučnim aplavzom. Laščanke so se ponovno izkazale. Skupina kadetinj, ki jo sestavljajo dekleta za glavo manjša od ostalih v omenjeni kategoriji, je v res hudi konkurenci dosegla odlično 12. mesto. Dekleta so s prikupnim energičnim nastopom na svojem prvem evropskem tekmovanju dokazala, da se nam za prihodnost mažoret v Laškem ni treba bati. Skupina junior je z izvrstno izvedbo koreografij presenetila tako sodnike kot tudi zbrano občinstvo. Dekleta so bila za trud nagrajena z odličnim 5. mestom. V najprestižnejši kategoriji senior so tekmovale zares elitne ekipe, zato je bilo sodnikom zagotovo težko določiti, katere tri ekipe so tiste, ki si zaslužijo najvišja odličja. Kombinacija izvirnih plesnih gibov, tehnično zahtevnih elementov ter samozavesti in elegance je senior skupini pomagala do izjemnega uspeha. V domačem mestu so pred domačim občinstvom stale na stopničkah s prisluženimi bronastimi medaljami. Dosegle so 3. mesto in dokazale, da si zaslužijo mnogo več kot nehvaležno 4. mesto na državnem tekmovanju. Senior skupini bo letošnja podelitev zagotovo ostala še dolgo v spominu, saj so imele čast, da jim je bronaste medalje okoli vratu obesil sam žu-
25
kultura
pan Občine Laško Franc Zdolšek. Skratka, bil je dan poln čustvenih vrtiljakov in lepih trenutkov, o katerih se bo zagotovo še dolgo govorilo.
V avli dvorane Tri lilije so Laščanke pričakali navijači, sorodniki, prijatelji, ki so jim skupaj z Laško pihalno godbo, županom Francem Zdolškom in direktorico STIK-a Laško Janjo Urankar Berčon pripravili čudovit sprejem. Veselju ni bilo ne konca ne kraja. Tudi na simbolni trgatvi v Laškem, ki je potekala v petek, 22. septembra, so bronaste seniorke ponovno zaplesale pred domačini, ob tej priložnosti pa jim je župan Franc Zdolšek še uradno čestital za uspeh na evropskem prvenstvu in poudaril, da ima zanj bronasta medalja senior ekipe zlat sijaj. Mažorete in obiskovalci so se lahko posladkali z odlično torto, ki jo je v čast zelenim raketam spekla Thermana Laško.
Laško je v začetku septembra cvetelo v mnogih barvah in plesalo v vseh mogočih ritmih. Laškemu najljubša kombinacija zelene in zlate barve je zagotovo izstopala, tako kot so izstopali tudi nastopi Ma-žoret Laško. Izkazale so se tako najmlajše kadetinje pod vodstvom Valerije Jakopič, kot tudi varovanke Sabine Seme - laške ju-
niorke, in seveda najstarejše in najbolj izkušene seniorke, ki jih vodi Anja Podkriž-nik. Dekleta se vsem skupaj in vsakemu posebej zahvaljujejo za neomajno podporo, hkrati pa so ponosna, da se lahko pohvalijo z najbolj vljudnimi in vzornimi navijači daleč naokoli. S strani senior ekipe gre posebna zahvala tudi Bobnarski skupini Laško, ki jih je na preteklem prvenstvu z bobnanjem pospremila na tekmovalni parket. Zelene rakete se strinjajo, da so jim članice in člani bobnarske skupine zagotovo prinesli srečo.
V novo sezono Mažorete Laško stopajo polne ponosa in optimizma. Na evropskem tekmovanju so dokazale, da se z enotnostjo, povezanostjo, sodelovanjem in ekipnim duhom lahko daleč pride. Motivacije in zagona je dovolj, nastopi pa se kar vrstijo. S svojo gracioznostjo in polno mero samozavesti korakajo naprej novim zmagam naproti. Pravijo pa tudi: »Nikoli ne podcenjujte moči, ki jo premore zelena družina laških mažoret!«
Valerija Jakopič
jubilejnih 20 let bobnarske skupine laško
Četrti vikend v septembru je bil v Laškem posvečen tolkalom. Bobnarska skupina Laško je namreč praznovala že dvajseto obletnico delovanja in v ta namen so fantje in dekleta organizirali festival »Od riflmašine do kahona«, ki se je pričel že v petek z večerno delavnico pod okriljem znanega tolkalca Bojana Krhlanka. Vrhunec dogajanja je sledil ob sobotnem večernem koncertu na občinskem dvorišču v Laškem, kjer so lahko obiskovalci uživali ob zvokih Laške pihalne godbe, Bobnarske skupine Laško, bobnarskega podmladka GŠ Laško-Radeče in skupine Kobra Rock show.
Bobnarska skupina Laško deluje že od leta 1997, ko je bil vodja skupine takratni tolkalec Laške pihalne godbe Matjaž Topole. Skupina je poleg njega štela še šest drugih članov. V prvih nekaj letih so se učili pod mentorstvom dveh strokovnih vodij,
Glava bobnarske skupine - Tine Šrot (desno) ter njegova leva in desna roka - Enej Kirn in David Štremfelj (v ozadju).
26
a kljub temu je po začetnem interesu sledilo zatišje nastopov, zanimanje za bobnarsko skupino je rahlo upadlo in kar nekaj glasbenikov je odšlo oz. se zamenjalo. Po tem času sta v Bobnarski skupini Laško ostala le še dva prvotna člana in eden od njiju, Miha Dergan, je prevzel takratno vodstvo ter spravil »kolo v pogon«. Pod njegovim vodstvom se je število nastopov spet povečalo, pojavili pa so se celo prvi samostojni nastopi, kar je znatno vplivalo na interes bodočih bobnarjev.
Med letoma 2010 in 2015 je bilo vodenje predano Marku Šanteju. V tem obdobju je Bobnarska skupina Laško sodelovala z znanimi slovenskimi glasbenimi skupinami, kot so Elvis Jackson in Manouche. Za kratek čas je vodenje spet prevzel Miha Dergan in sledilo je še eno prelomno leto v njihovem delovanju. Nepogrešljivi so bili v »show programu« Laške pihalne godbe na mednarodnem festivalu promenadnih in vojaških orkestrov Spasskaya Tower, ki je potekal leta 2016 v Moskvi.
Po tako velikem zaključenem projektu se je Miha Dergan ponovno umaknil in vodenje prepustil mlajšim članom, sedanjemu vodji Tinetu Šrotu ter Davidu Štremflju in Eneju Kirnu, njegovi desni in levi roki. V letu 2017 je Bobnarska skupina Laško doživela kar nekaj odmevnih nastopov, udeležili so se namreč mednarodnega tolkalskega projekta BUMfest Žalec, prireditve Pesem za izbor Evrovizije EMA, kjer so nastopili skupaj z Laščanko Manuello, in Citycentrove modne revije 11. dimenzija. Prvič v vseh dvajsetih letih pa so skupaj z Mažoretami Laško odšli tudi na samostojno gostovanje v srbski Apatin.
Na sobotni prireditvi ob njihovi obletnici je bilo kar nekaj razlogov za praznovanje in pohvale, vsekakor pa se veselijo izzivov, ki jih čakajo v prihodnosti in v svoje vrste vabijo tolkalce, ki jih takšna zvrst glasbe in zabave veseli.
Tine Šrot, vodja Bobnarske skupine Laško Foto: Nastja Gajič
ijilt^ri
vsestranska dramska skupina lilija
Z mladimi dramskimi ustvarjalci smo že šestkrat uprizorili zgodbo z naslovom Izgubljeni sin. Po nastopu v Laškem smo gostovali še v Vojniku, v Radečah, pri sv. Jožefu nad Celjem, v Braslovčah in v nedeljo, 17. septembra, še v Ipavčevem kulturnem centu v Šentjurju. Skupino 12 mladih v starosti od 14 do 16 let druži veselje do ustvarjanja na odru, druženja, vsebinsko bogati pogovori o življenju in občudovanje lepote narave in stvarstva. Z desetimi dekleti (Katja Pajk, Sara Vidic, Tina Vorina, Eva Vujasinovič, Brina Klinar, Tinkara Kramer, Alja Špec, Neža Kovač, Ivana Čačič in Sofija Hrastnik) in fantoma (Gašper Škorja, Florjan Žagar) smo postali prava družina, ki raste in se medsebojno duhovno bogati. Nič ni pretežko, nobena pot predolga. Pogumno prek ovir! Nikoli ne obupaj! Če je težko, bo jutri bolje, saj imamo drug drugega, da se nanj opremo. Nikoli se ne bi toliko zbližali in spoznali, če ne bi toliko stvari skupaj doživeli. Doživetij in veselih trenutkov se je nabralo že za cel roman.
Nekega vročega poletnega dne smo se z vlakom odpravili v Ljubljano, v studio Mangart, na ogled snemanja Ene žlahtne štorije. Zelo lepo so nas sprejeli in od blizu smo spoznali nekatere igralce. Vzeli so si čas za nas, saj smo se lahko z njimi tudi fotografirali, pogovarjali, družili. Veliko so nam povedali o skupnem ustvarjanju, prisostvovali smo snemanju prizorov z Bertom, Marijo, Anico, Majo in Bonifacijem. Ob koncu smo si ogledali še »fotoshuting« in se srečali še z dvema igralcema, ki sta se kasneje priključila ekipi. Kljub izredni vročini ne bomo pozabili okusne Marijine pite. Veseli smo lahko, da je član snemalne ekipe tudi Laščan Uroš Knez.
Naslednja dogodivščina naše skupine je bil dvodnevni izlet na Sočo in v Log pod Mangartom v zadnjem tednu avgusta. Kot da bi ta vročina še enkrat udarila za nas, saj je za kopanje v tolmunih nujno potrebno sončno toplo vreme. Ta naš slovenski »divji zahod« je čudovito lep, sanjski.
Ivana Čačič je zapisala takole: »Slovenci ne vemo, kaj imamo. Zelo sem presenečena, koliko je tujih turistov, tudi Japoncev in Kitajcev. Kako nas najdejo?« Naša pot nas je vodila od Zelencev do Mangartskih jezer, kopanja v Rabeljskem jezeru in preko Predela nazaj v Slovenijo. Ogled trdnjave z levom in vzpon na Mangartsko sedlo, kjer smo uživali v razgledu in občudovali goro Mangart. Evi Vujasinovič je bil razgled iz Mangartske-ga slemena še posebno všeč, saj tukaj vedno piha in se lahko igraš Titanik, pa tudi skačeš iz Slovenije v Italijo in nazaj. S težkim srcem smo zapustili ta kraj in se odpeljali v Log pod Mangartom, kjer smo se okopali v manjšem slapu. Odpeljali smo se
kultura
proti Bovcu in iskali jaso, kjer bi lahko prespali. Kdor išče, ta najde! Tri leskove grme in jasico na sredi kot nalašč za prenočišče. V mraku smo postavili šotora, pripravili večerjo na preprostem gorilniku in poskusili zaspati. Zjutraj smo pospravili, skuhali kavo in čaj ter se veselo odpravili dalje, novim doživetjem naproti. Nad Bovcem smo se potopili v »rahlo« mrzel slap Virje, obiskali trdnjavo rHHKluže, iskali slap, ki ga ni bilo, se ustavili ob Koritnici, sončili v Lepeni in občudovali slap Boka. Za piko na i pa smo se sprehodili mimo kavern do slapa Kozjak, ki ni tako mrzel kot drugi, zato smo uživali v skakanju v vodo s police nad tolmunom. To je bil pravi užitek, »fotoshuting« in paša za oči ostalim turistom, ki si tega ne upajo. Koliko lepot na tem majhnem koščku zemlje smo doživeli, nekaj pa jih je še ostalo za drugo leto. Vseskozi nas je spremljal vonj po gozdnih ciklamah, ki so cvetele iz skal. Čudovita barva Soče in njen lahni tek, »kot hod deklet s planine« deluje na človeka sproščujoče, svobodno, ljubko. Kristalno čista voda je navdušila Sofijo, gorenjske ptice so zdramile Gašperjevo dušo, potepanje po kavernah pa kar kliče, da se igramo vojake iz I. svetovne vojne.
Katja Pajk pravi takole: »Super se imamo skupaj, četudi smo različni. Bojim se teme, a v skupini pozabim nanjo. Glasba in ples sta nas združevala.« Pozno popoldan smo se odpravili po »bližnjici«, čez Idrijo proti domu. Marko Žagar in jaz sva druž-bico varno pripeljala na Aškerčev trg, kjer smo se ustavili pri Marijinem kipu. Tako kot smo prejšnji dan začeli s prošnjami, smo se zdaj z molitvijo zahvalili za čudovit izlet.
Zapravljali nismo, živeli smo skromno v naravi in z naravo. Smejali smo se veliko in spoznali, da je le malo potrebno, da smo srečni in doživimo izpolnitev življenja.
Magdalena Hrastnik
27
kultura
10.srečanje jurkloštrskih pevcev in godcev
Na predvečer osrednje prireditve ob krajevnem prazniku KS Jurklošter so se že 10. zbrali jurkloštrski pevci in godci. In kot se za takšno obletnico spodobi, so dogajanje že na vhodu v šotor pred samim uradnim začetkom napovedali naši gostje - godbeniki Vaške godbe Vrh nad Laških, ki so s poskočnimi ritmi tudi otvorili samo srečanje. V nadaljevanju pa so nas razveseljevali tako pevci kot harmonikarji zelo različnih starostnih skupin. Najmlajša sta bila David in Lucijan Razboršek, ki sta se na našem odru že predstavila, tokrat pa sta s petjem šaljive pesmi nasmejala vse obiskovalce. Tudi Blaž Herman je kot najmlajši harmonikar zaigral otroški pesmici in pokazal, kako se igra na klavirsko harmoniko. Največ pa je bilo, tako kot vsa leta do sedaj, tako imenovanih »frajtonarc«. Jurij Hrastnik ima posebno veselje za igranje in je tudi na srečanju zaigral, da ga je bilo veselje poslušati. Katja Veber je dokazala, da se da z vajo in veseljem v kratkem
času naučiti igrati, da te zasrbijo pete, saj je tudi tokrat na široko raztegnila meh. Prvič pa se je, celo s sposojeno harmoniko, predstavila Anja Vozelj, ki pa je ob igranju tudi zapela in obljubila, da se bo na oder še vrnila. Posebno priznanje pa si zasluži Damjan Pečnik, saj se je udeležil devetih naših srečanj in vedno pokazal, da sta s harmoniko eno. Večer pa so s svojo ubrano pesmijo polepšali tudi člani Moškega pevskega zbora Jurkloš-
ter in Fantje z vseh hribov. Oba zbora sta imela potem nastop še naslednji dan, saj so pevci MPZ-ja nastopili na krajevnem prazniku, Fantje s hribov pa so imeli naslednji večer svoj lastni, že četrti koncert.
Tudi desetič nas nastopajoči niso razočarali in so nas popeljali v svet lepe glasbe in petja ter nam pričarali sproščen večer, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Zahvala velja tudi Daniju Ocvirku, ki se že več let trudi z izdelavo priznanj in jih všečno oblikuje, ter članom PGD Jurklošter, ki vedno poskrbijo, da domov ne gremo ne žejni ne lačni.
Edina stalnica vseh desetih prireditev pa je voditeljica prireditve Darja Horjak, ki je na oder pospremila vse nastopajoče in vedno poskrbela, da je prireditev gladko potekala, kljub spremembam v zadnjem hipu, za kar se ji tudi iskreno zahvaljujemo.
Pod streho smo spravili 10 srečanj. Na odru so se izmenjali mnogi domači glasbeniki in tudi gostje, na žalost pa se jih je nekaj tudi že za stalno poslovilo. Upamo, da so bili dovolj močan zgled in da bodo imeli vedno naslednike oziroma posnemovalce ter da domača pesem in glasba v našem kraju ne bosta izumrli.
Magdalena Stopinšek
ljudski običaji v jurkloštru
Po poletni ročni košnji pri Gašperju in na Lisci se tudi v jeseni družimo ob različnih opravilih. Če je le letina koruze dobra, se dobimo na kožuhanju pri Bevc. Lani nam je zagodlo vreme in tudi živalim je pridelek preveč dišal, zato je naše druženje odpadlo. A nas je zato letos pričakal velik kup koruze, tako da smo se kar malo ustrašili, da ne bo šlo tako zlahka. Ker pa je bilo kar nekaj pridnih rok, dobre volje pa še več, smo delo z lahkoto in hitro opravili. Ostalo je še nekaj energije in tudi časa za razne »neumnosti«. Hišni ata je bil poln domislic in šal, tako da nas je do solz nasmejal. S tem smo
tudi mladim, ki so bili prisotni, pokazali, da gre z dobro voljo lažje in hitreje,
Bevčevi pa so poskrbeli, da ni nihče odšel ne žejen ne lačen.
Čeprav naši kraji niso znani kot vinogradniški, pa se nas nekaj vsako leto sreča tudi na trgatvi pri Lesičarjevih v Okrogli-cah. Ker vinograd ni prevelik, je trgatev bolj namenjena druženju, a naša mladina ve, da soka in vina ne delajo tovarne. Trgačem pa med delom ni treba žvižgati, ampak lahko neučakani po želji zobljejo grozdne jagode, za ostale pa poskrbijo s predelanimi. Dekleta so spretna pri pobiranju jagod, fantje pa nosijo »brente« in tako poznajo tudi to posodo, ki je marsikje že nepoznana. Tudi trgatev organizirajo bolj zaradi druženja in ohranjanja tradicije kot pa dela samega. In na koncu sledi »likof«, kot se šika.
Magdalena Stopinšek
28
30 let delovanja kulturnega društva rimljan rimske toplice
KD Rimljan deluje že 30 let. 27. 6. 1987 je 17 zanesenjakov pri Purgu - gostilni Draksler, ustanovilo Klub ljubiteljev Av-senikove glasbe, pod vodstvom takratnega izvoljenega predsednika Draga Zupana.
Člani društva so organizirali obiske koncertov Slavka Avsenika in sodelovali z njim. Leta 1993 se je delovanje kluba razširilo, zato so se morali preimenovati v Kulturno društvo Slavka Avsenika. Pripravljali so različne kulturne prireditve in zabave, kot so koncert ansambla Slovenija, Moped šov s Tonetom Forne-zijem-Tofom, koncert Gašperjev in mnogo drugih, vse to v dvorani starega zdravilišča v Rimskih Toplicah, ki je bilo tiste čase žal še zaprto.
Za majhen kraj in zaprto zdravilišče so ogromno pomenile te kulturno zabavne prireditve in nastopi, na primer tudi Vlada Kreslina z Beltinško bando, Adija Smolarja, Zvoneta Šeruge in Alfija Ni-
piča, s katerim so bila izvedena celo silvestrovanja v dvorani Rimskega zdravilišča. Organizirali smo tudi prvo javno Miklavževanje v našem kraju leta 1989, ko je bilo to še nezaželeno v javnosti. In Miklavževanje neprekinjeno teče še danes, vrsto let pa tudi organiziramo pusto-vanja in rimske večere.
Delali smo pridno in zvesto društvu, pa pride leta 2005 do zapleta z imenom Slavka Avsenika, češ da ga ne smemo več uporabljati, zato smo se preimenovali v KD Rimljan. Kot novi predsednik je bil imenovan Aleš Vidmar. Po letu dni predsedovanja ga je zamenjal Daniel Pavčnik, ki to funkcijo še danes opravlja. Še danes prirejamo proslave ob dnevu žena, materinskem dnevu in dnevu mučenikov, pustovanja, miklavževanja, vrtimo filme režiserja Andreja Marinška, organiziramo Rimske večere, martinovanje, žive jaslice, slovo od starega leta ... Vsako leto imamo tudi izlet in piknik članov, kjer se vsi zabavamo in obujamo stare čase.
V društvu je tudi zelo aktivna ljudska skupina - Rimski ljudski pevci in godci, ki že deveto leto deluje pod vodstvom
Štefanije Pavčnik. Vsako leto pripravijo svoj koncert, letošnji pa je bil prav poseben, saj smo istočasno praznovali tudi 30 let delovanja društva KD Rimljan. Sodelovali so otroci vrtca Ostržek s petjem in plesom. Podelili smo tudi priznanja in zahvale ter upihnili svečko na torti.
Za vse te dogodke je potrebno zelo veliko pridnih rok, vsa dela so prostovoljna, zato vsem članom, simpatizerjem in vodstvu društva velika zahvala za dobro sodelovanje. Hkrati hvala tudi našim donatorjem, ki nam pomagajo pri izvedbi kulturnih prireditev, saj je društvo neprofitno in deluje s dotacijo Občine Laško, za kar se tudi zahvaljujemo. Vabimo vas na prireditve, ki še sledijo:
-	Občinsko srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki bo v petek, 20. 10. 2017, ob 17. uri, v večnamenski dvorani v Gasilskem domu;
-	na martinovanje, miklavževanje in slovo od starega leta 2017.
Daniel Pavčnik, predsednik
uspešna navezava stikov v bosni in hercegovini
Konec septembra smo se člani Kulturnega društva svoboda Zidani Most odpravili na izlet v Bosno in Hercegovino, bolj natančno v Republiko Srbsko. Spoznali smo gospodarsko, politično, kulturno in izobraževalno prestolnico Banja Luko, ki nas je presenetila z modernostjo. Zaradi rušilnega potresa leta
1969 v mestu praktično ni starih stavb, zato pa so po zadnji bratomorni vojni zrasle številne sodobne stavbe, predvsem za organe oblasti, kot je predsedniška palača, sedež vlade, parlamenta itd. Banja Luka je raj za nakupovanje, saj so cene ugodne, domačini pa nas imajo radi, saj pravijo, da smo Slovenci najbolj zaželeni kupci.
Zanimiv je bil ogled samostana Zvijez-da, ki ga imajo menihi trapisti v upravljanju skoraj 200 let, v enem obdobju je bil celo največji samostan tega reda na svetu. Še vedno izdelujejo sir trapist po origi-
nalni recepturi, pa tudi različne zeliščne pripravke.
Slapovi na Krupi so nas navdušili z brzicami in veliko količino izvirske vode. V mlinu še vedno meljejo različna žita na tradicionalen način na kamen, obiskovalcem pa ponudijo ocvrte miške iz ajdi-ne moke, prelite s kajmakom.
Izvirno podeželsko arhitekturo ohranjajo v vasi Ljubačevo, kjer so v muzeju na prostem postavili stare hiše Ljubač-ke doline in spremljajoče gospodarske objekte iz 19. stol., v njih pa različne obrti. Pravo etno podobo zaokroži razstava
tPjl
f >1	I
29
kultura
kmečkega orodja in mineralov, tradicionalna hrana in osebje v značilni narodni noši.
Najpomembnejši del izleta pa je bilo druženje s člani Kulturnega društva Pi-skavica. Predstavili so nam tradicionalne običaje ob krstni slavi, najpomembnejšem prazniku v vsaki pravoslavni družini. Orkester je igral cel večer, slišali smo njihovo značilno pesem »ojkača«, na koncu smo se učili plesati kolo. In hrana? Je bistvenega pomena v celem dogodku, ki je kar ne zmanjka: juha, sarme, pečenje, kajmak, solata, pite, sladice ... in seveda rakija, ki se ob odlični muziki in veselem razpoloženju prav prileže. Najbolj od vsega pa nas je očarala pristnost in gostoljubnost domačinov. Cela vas je vpeta v kulturno društvo. Vso hrano pripravijo na svojih ognjiščih, prtičke za spomin iz-vezejo sami, skrbijo za strežbo in animacijo. Lahko se samo učimo od njih.
Kdor ni poskusil banjaluški čevap, ta sploh ni bil v Banja Luki! Tako pravijo in to z gotovostjo trdimo tudi mi. Še pomembnejše pa je spoznanje, da smo na
tem prostoru dobrodošli, da nas povezuje duhovna vez, ki je državne meje ne morejo pretrgati. Zato se bomo radi vra-
čali in radi sprejeli v goste naše tokratne gostitelje.
Jolanda Gobec, foto: Stane Šmerc
pričarajmo si sončne dni
Na pragu jeseni, po dolgem deževnem obdobju, je končno posijalo sonce. Kakor goba vpija vlago, smo se željno nastavili sončnim žarkom in v nas je ponovno zaplapolala energija sončnega poletja. Saj ne, da bi v slabšem vremenu nič ne počeli, le energije so čisto druge in pri marsikomu se to pozna tudi na sliki. Poletnih počitnic je konec. Najbolj zagnani so se dobivali tudi med poletjem. »Da ne bi vsega pozabili,« pravijo. »V naši galeriji je taaak mir,« pravijo drugi. No, tako je marsikdo načrtoval, kaj bo narisal za svojo dušo, za projekt na Planini ali za državni natečaj
pod naslovom »Velika črta«. Za slednjega smo opravili tudi kratek tečaj pod vodstvom gospoda Zalaznika, opravili nekaj vaj in . Sedaj bodo nastala dela, ki jih bo izbirala določena komisija in sicer v Rogaški Slatini v oktobru.
Sicer pa smo se udeležili tudi slikanja na Planini v okviru Likovnega društva Šentjur. Otvoritev razstave v okviru občinskega praznika je že mimo, slike pa bodo na ogled še kak mesec. Da smo sodelovali tudi na Pivu in Cvetju ter v Novem Gradu, ste verjetno opazili - v živo ali na omrežju Facebook, kamor posamezniki pridno nalagajo slike.
Torej, dela ne bo zmanjkalo, pa naj bo dež ali sonce.
Polna črta, tanka črta, od prijateljstva do ljubezni, črte lica in dlani, so ozke in široke, kakor cesta se nam zdi.
So pa črte tudi diskretne, se jih prestopiti ne sme, likovniki pa upoštevajte Velike, jih »pretočite« v slike -ustvari naj vsak, kakor ve.
Življenje ni kot ravna črta, največkrat je vijuga, če cik-cak črta ne ustreza, izbere naj se kaka druga.
CB, Likovno društvo Laško
30
kultura/literarni kotiček
IZGUBLJENA SLED DOMAČIJ
Tam v ravnici vrh gričevja drobna, zala
nekoč je hiša stala v lesu in iz lesa,
minevanju davnin se je nemočna vdala,
deležna sonca, mraza in viharjev plesa.
Krog nje nekoč so v vigred trave vzelenele,
krog nje nekoč so v vigred jablane vzcvetele,
in tam sem v radost zrla listje trepetati,
tam sem znala v srcu svojem, mir sejati ...
Iznad bregov so po obronkih tista jutra vstala,
ko nežno svitanje se z nočno senco je lovilo,
ko nad dolino je zaveso belkasta meglica stkala
ko se prek polja svežih brazd pramenov zlatih je razlilo ...
Razdrto gnezdece poljan in gmajne, njiv in trat in sadovnjaka,
spremenjeno je v cestišče, hiše, ki razkošno so stavbišče,
brez dreves in ptičjih spevov, ondot zdaj še vrana ne zakraka;
mi je, ko gledam v to brezdušje blišča, kot na hladno zrla bi
grobišče ...
Lini Grabar
SAM SEM OSTAL
Ko slavček zjutraj zažgoli, odprem si okence, vesel sem, da še tu živim, saj rad imam prav vse.
Krog hiše rože mi cveto, jesen mi lepšajo, čeprav drugače je kot prej, spomini se vračajo.
Ko se sprehodim prek poljan, srce mi zaigra, krepko so leta mi že ušla, a sem tukaj vedno še doma.
Stanko Gotar
Društvo mešani pevski zbor
SPEV Zidani Most
vabilo
Vabimo Vas na slavnostni koncert ob 10. obletnici delovanja Mešanega pevskega zbora Spev Zidani Most, ki bo v soboto, 2. 12. 2017, ob 18. uri v Domu Svobode Zidani Most.
Pripravljamo glasbeno presenečenje, zato upamo, da se vidimo v čim večjem številu.
Damjana Ključevšek, predsednica društva MePZ SPEV Zidani Most
PRELEPA DEŽELA
Prelepa si slovenska dežela, te polja in gozdovi krase, če ravno nisi velika, najdražji zaklad si zame.
Hribčki in visoke planine, ravnine in doline ozke, te lepote so tvoje očarale moje srce.
Slovenci smo vedno tukaj bili, od nikoder nismo prišli, doživeli veliko grozot, sam Bog je ohranil naš rod.
Leopold Maček
\/ečev narodnih in
dalmatinskih melodij
Kujanja
z gosti:
B
/7\
rlec
Kvintet Doti,
Slovenski dfrarski kvarfef, Skupina učiteljev Glasbene šoie Laško-Radeče,
aietjka Predojevic Korošec,

jiobncelisi Alel<
idar Kuzmonovskr; i ZJf' - - _ ■ er Napret, _
aSr š

Petek, 27. 10., ob 19:30, Kulturni center Laško
Vstopnico 1 O EUR TiC Lo^c
M THimmmjtško
31
zdravstvo
!
* * »
zdravstveni dom LAŠKO
svetovni dan demence
V septembru je svetovni dan Alzhei-merjeve bolezni. Ob tej priložnosti smo v Zdravstvenem domu Laško za udeleženke Hiše generacij Laško pripravili predavanje in jim predstavili obravnavo bolnika z demenco v ambulanti splošnega zdravnika.
Kako postaviti diagnozo demenca? Ali je vsako pozabljanje demenca? Pogosto se pojavi sum na kognitivno motnjo, ko pacient, svojci ali pa zdravstveno osebje opazijo, da ima nekdo težave s spominom. Motena je pozornost, govor, spomin ali pa izvršilne sposobnosti. Z imenom demenca označujemo sindrom, kjer je prisotna motnja višjih možganskih funkcij (mišljenje, orientacija, razumevanje, računske zmožnosti, učne sposobnosti, spominske sposobnosti, presoja, govorno izražanje ...). V ambulantah splošne oziroma družinske medicine za lažjo opredelitev, ali gre za demenco, pacienti rešijo kratek vprašalnik (Kratek preizkus spoznavnih sposobnosti -KPSS) in opravijo test risanja ure.
Sama zavest pri demenci običajno ni zamegljena; zmanjšana je sposobnost obvladovanja čustev in družabnega vedenja (pogosto bolniki zanemarijo zunanji videz), omejena je sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demenca. V Sloveniji se število obolelih ocenjuje na okoli 32.000. Zavedati pa se moramo, da bolezen ne prizadene le bolnika, temveč vse, ki skrbijo zanj.
Zdravljenje demence poteka s pomočjo zdravil, ki se imenujejo kognitivni modulatorji ter antagonisti in s pomočjo nefarmakoloških ukrepov, ki zajemajo vzdrževanje telesne in umske sposobnosti ter socialno aktivnost, lajšanje bolnikovih stisk in podporo pri dnevnih aktivnostih, prilagajanje bolnikovega bivalnega okolja z upoštevanjem varnostnih ukrepov in pomoč družini ali skrbnikom. Potrebno je zdravljenje pridruženih bolezni, saj bolniki z demenco pogosto ( 2060%) razvijejo depresivno simptomatiko, anksiozne motnje (5-21%), so nespeči, kronično nemirni, včasih tudi nasilni. V Sloveniji imamo nevladno organizacijo za pomoč bolnikom in svojcem obolelih za demenco, ki se imenuje Spominčica, Ministrstvo za Zdravje je pripravilo Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020, katero bo potrebno šele prenesti v vsakdanjo prakso .
Žal je demenca napredujoča bolezen, na katero pa lahko vplivamo, jo omilimo oziroma upočasnimo njen potek z zadostno telesno aktivnostjo (vsaj 15 minut na teden zmerne telesne aktivnosti), s socialnimi stiki, kognitivnim treningom, z zaščito pred poškodbami glave.
Torej tudi pri tej bolezni velja pregovor »zdrav duh v zdravem telesu« za zelo pomembnega, prav tako pa je pomembno vzdrževati stike s prijatelji, obiskovati različne tečaje in interesne dejavnosti, saj s tem pripomoremo k upočasnitvi napredovanja demence.
Ker se zavedamo, kako pomembna je preventiva za ohranjanje zdravja, smo zaposleni v Zdravstvenem domu Laško aktivno sodelovali tudi pri izvedbi Evropskega tedna mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra. V dopoldanskem času smo izvedli test hoje, predstavili zdrav življenjski slog in zdravo prehrano z meritvami krvnega tlaka in krvnega sladkorja. V popoldanskem času smo predstavili temeljne postopke oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja in naše reševalno vozilo.
Veseli smo, ker se ljudje vedno bolj zavedajo odgovornosti za svoje zdravje in se aktivno udeležujejo delavnic, ki jih pripravljamo.
Vesna Ratej, dipl .m. s, mag. zdr. nege in Klemen Ajdič, dr. med., specializant družinske medicine
32
ščitnica
Ščitnica je ena največjih žlez z notranjim izločanjem v telesu. Žleza se nahaja v vratu, tik pod ščitničnim hrustancem (ki se pri moških imenuje adamovo jabolko), njeno delovanje pa nadzirata hipotalamus in hipofiza v možganih. Žleza ščitnica ustvarja dve vrsti hormonov: trijodotironin (T3) in tiroksin (T4). Oznaki »3« in »4« se nanašata na število molekul joda v vsaki molekuli ščitničnega hormona. Osemdeset odstotkov ščitničnega hormona predstavlja različica T4, preostalo petino pa T3, aktivni del ščitničnega hormona. Normalne vrednosti ščitničnih hormonov so:
•	TSH = 0,27 - 4,20 mlU/mL
•	pT3 (trijodtironin) = 3,1 - 6,8 pmol/L
•	pT4 (tiroksin) = 12 - 22 pmol/L
Hormoni ščitnice obsegajo nabor biokemijskih označevalcev oziroma hormonov, ki jih ščitnica potrebuje za svoje delovanje oziroma jih izloča. Na ta način nam laboratorijska diagnostika, poleg ultrazvoka ščitnice, lahko pomaga opredeliti funkcijsko stanje žleze ščitnice in morebitne bolezni ščitnice. Test ščitnice opravljamo iz polne krvi.
TSH je v serumu osnovni parameter, ki ga določamo v laboratoriju. Normalne koncentracije razen v redkih primerih pomenijo normalno funkcijsko stanje ščitnice - evtirozo. Zvišane vrednosti najdemo pri hipotiroidizmu, znižane pa pri hipertiro-idizmu.
Osnovna produkta folikularnih celic ščitnice sta tiroksin (T4) in trijodtironin (T3). Določamo ju vedno, kadar je koncentracija TSH izven referenčnega območja. V značilnih primerih je vsebnost ščitničnih hormonov v serumu pri hipotiroidiz-mu zmanjšana, pri hipertiroidizmu pa zvečana.
Čezmerno delovanje ščitničnih hormonov lahko nastopi zaradi čezmerne stimulacije žleze, ko je povečana ščitnica, zaradi čezmernega odplavljanja shranjenega hormona in zunanjih hormonov (vneseni hormoni, jod). Klinična slika je odvisna od starosti bolnika. Pravzaprav gre za avtoimunsko bolezen, kar pomeni, da telo napada ščitnico, ki zato izloča manj ščitničnega hormona.
Simptomi povečane ščitnice_
Najprej opazimo izgubo telesne teže kljub normalnemu ali povečanemu teku. Zaradi povečanega metabolizma se nekoliko zviša telesna temperatura; koža je topla in vlažna. Prisotne so motnje srčnega ritma, bolniki so čezmerno utrujeni, nervozni
zdravstvo
in razdražljivi. Pri ženskah so lahko prisotne motnje v menstrualnem ciklusu, zmožnost zanositve je zmanjšana.
Simptomi zmanjšanega delovanja ščitnice_
Zmanjšane koncentracije ščitničnih hormonov so lahko posledica nezadostnega delovanja ščitnice, kljub visoki stimulaciji (velika koncentracija TSH). V serumu lahko ugotovimo porušeno razmerje tiroksina in trijodtironina. V literaturi in praksi ugotavljajo različne znake kot so brezvoljnost, zaspanost, pozabljivost, utrujenost, apatija. Koža je lahko suha in zadebeljena. Pojavi se izguba las. Gibanje in govor se upočasnita, glas je hripav. Slabo prenašajo mraz, večkrat jih zebe kljub normalnim temperaturam. Pri ženskah so najpogostejši simptomi tudi krvni strdki med menstruacijo, torej močne menstruacije, ki pa so ciklično lahko redne. Prisotno je lahko otekanje rok, nog, jutranja utrujenost, počasna rast nohtov, bolečine v mišicah, depresija in neplodnost.
Vendar so te težave manjše od tistih, ki ji telesu povzroči nepravilno delovanje ščitnice, saj vsaka celica v telesu potrebuje ščitnični hormon. Če je ne zdravimo, lahko tvegamo diabetes, visok krvni tlak emfizem, artritis, depresijo, migreno in sindrom karpalnega kanala. Hormon ščitnice narekuje hitrost izgorevanja kalorij pri ustvarjanju energije.
A kako je to povezano s sodobnim načinom prehranjevanja? Zanimivo je, da sodobni način prehranjevanja zavira delovanje ščitnice, namesto da bi ga spodbujal. Prehrana z malo maščob vpliva na visoko raven tako inzulina kot leptina. Leptin je hormon, ki pomaga uravnavati delovanje ščitnice in kadar stradamo, nivo leptina pade. Telo preide na varčevalni način delovanja, tako da se življenjsko pomembne hranilne snovi shranijo. Kadar je uživanja ogljikovih hidratov (torej sladkorjev in živil z visokim glikemičnim indeksom) preveliko, se sporočila hormonom spremenijo - popačijo, zato začne telo tudi pri dobro hranjenih ali celo pretežkih ljudeh shranjevati maščobo. Tako lahko prehrana s premalo maščobami povzroči pomanjkljivo delovanje ščitnice. Niso pa vse maščobe prave za normalno delovanje ščitnice in hormonov presnove. Sojino in koruzno olje lahko zavreta vsrkavanje joda, brez katerega ščitnični hormon ne more nastati. Uživanje različnih vrst maščob zagotavlja pravo prehrano za tako presnovo. Zato imajo tako diete z malo maščob kot tiste, ki zagovarjajo uživanje omejenih količin ogljikovih hidratov, porazne posledice na zdravje. V tem primeru ni moč doseči popolnega zdravja. V zadnjem času se ugotavlja, da zaužijemo preveč soli, tako vidne kot tiste skrite v presla-nih živilih. Sol, zlasti tista dodana kupljenim živilom, je povečini nekvalitetna in ni sledljivosti, koliko je v tej soli joda. Če je raven joda prevelika, lahko tudi škodi ščitničnim hormonom, ravno tako kot lahko škodi sol brez dodanega joda. Odvečni jod lahko blokira encime, ki ustvarjajo ščitnični hormon. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča od 150 do 250 mikrogra-mov joda na dan. Pretiran vnos joda, zlasti s polivitaminskimi preparati, je škodljiv, teh preparatov pa je na trgu čedalje več. V zadnjem času posegamo tudi po naravni morski soli, ki pa nima priporočene dodane količine joda. Preden se podamo na kakšne pustolovščine, ki jim pravimo »diete«, katere izvajamo v želji, da bi shujšali, je pomembno pomisliti, kakšne so posledice odrekanja določenim živilom ali priseganje in pretiravanje z drugo vrsto hranil. Jesti je potrebno vse po vrsti, zmerno, aktivnosti primerno, hkrati pa poskušati živeti čim manj stresno in biti do sebe spoštljiv.
Tomislava Kordiš, mag. man. in vzg. v zdr.
I ifttil
f^ifr^F i
33
sociala
REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo LAŠKO
KOTIČEK za STARŠE
»Kje sem jaz, ko se starša razhajata?«_
Statistika kaže, da število razvez zakonskih zvez oz. razpadov zunajzakonskih skupnosti narašča. Razhajanje pa pogosto ne vpliva samo na partnerja, ampak tudi na otroka, kateremu sta starša. Staršema na razgovorih zato vedno izpostavimo, da z ločitvijo zaključujeta partnerski odnos, starševskega pa ne. Z odločitvijo za otroka sta kot starša prevzela vseživljenjsko nalogo in odgovornost - tudi po polnoletnosti oz. osamosvojitvi otroka.
Iz prakse ugotavljamo, da je za starša lažje nadaljevati kvaliteten starševski odnos, če je njun partnerski odnos zaključen. S tem mislimo, da sta se o razlogih za razhod pogovorila, da sta njuno situacijo sprejela in zmogla podeliti drug z drugim svoja pristna čustva. To se zelo jasno odraža v njunem načinu komuniciranja, katerega pa opazijo in občutijo tudi otroci. V primeru, da starša tega ne zmoreta, nerazrešene partnerske težave posledično rešujeta na način, kjer najbolj trpi otrok. Otroci so namreč zelo empatični v medosebnih odnosih in nanje pomembno vpliva to, kako se starša razumeta. Ne pozabite, da včasih odrasli težko zmoremo s svojimi intenzivnimi čustvi, sedaj pa si predstavljajte kako je otroku, ki nekaterih čustev še ubesediti ne (z)more.
Prvo in najpomembnejše sporočilo katerega morata starša predati otroku je, da ni kriv za njun razhod. Povedati mu morata, da sta še vedno oba njegova starša, da ga imata oba rada in bosta oba prevzemala skrb zanj. Starše spodbujamo, da otroku o razhodu povesta skupaj, da dobi otrok povratno informacijo, da se starša še vedno razumeta in sta mu oba še vedno na voljo. Če otrok ni deležen pogovora s strani obeh, lahko vsak izmed staršev na svoj način predstavi svoje videnje razhoda, zaradi česar se v otroku zbudijo občutki zmedenosti (»Lahko imam še vedno rad oba?«) in občutki krivde (»Kaj sem naredil narobe?«).
Otroci razhod staršev pogosto pogojujejo s fizično odsotnostjo enega izmed
njiju npr. selitvijo. To v njih poruši občutek varnosti, saj se njihovo varno okolje -matična družina, ki je živela skupaj, spremeni na način, da »razpade«. S tem pa se v njih vzbudijo različni strahovi oz. vprašanja (npr. kje bo sedaj starš živel, kako se bo z njim videl ...) na katera mu morajo starši odgovoriti, saj jih lahko samo odgovori pomirijo. V primeru, da starša teh odgovorov v trenutni situaciji še nimata, je pomembno, da otroka teh strahov razbremenita na način, da ga pomirita, da si bo starš uredil bivališče in uredil, da se bosta redno videvala, saj je to odgovornost starša in ne otroka.
Starša se lahko sama sporazumeta o varstvu in vzgoji, stikih in preživnini za otroka ali pa jima pri tem pomaga krajevno pristojni center za socialno delo. Starša morata potem njun sporazum poslati na sodišče, ki dokončno odloči oz. potrdi njun sporazum. Tako sporazum postane tudi izvršilni naslov.
Pri varstvu in vzgoji se starša dogovorita, pri kateremu izmed staršev bo otrok živel večino časa in imel prijavljeno stalno bivališče. Starša vedno spodbujamo, da poskušata pri tej odločitvi upoštevati, kje je za otroka stabilno okolje - kje je do sedaj živel, kje obiskuje vrtec oz. šolo, kje ima prijatelje, kje živijo drugi zanj pomembni ljudje . To okolje otroku predstavlja varno okolje. V času razhoda staršev se mora otrok prilagoditi že spremembi, da eden izmed staršev več ne živi z njimi in bi težko zmogel še dodatne spremembe.
Ne glede na to, kateremu izmed staršev se otrok zaupa v varstvo in vzgojo, oba starša obdržita roditeljsko pravico, s katero obema staršema še vedno pripadajo pravice, da se vključujeta v vse pomembnejše odločitve, vezane na otrokovo življenje (npr. sprememba osebnega imena, sprememba stalnega prebivališča, prešo-lanje ...), vzpostavljata kontakt z vsemi pomembnimi institucijami, ki spremljajo otroka (npr. vrtec, šola, osebni zdravnik, športni trenerji ...) in se aktivno vključujeta v vzgojo otroka.
S pripadajočimi pravicami pa pripadajo staršema tudi dolžnosti, ki se izvršuje v obliki preživnine. Preživninski zaveza-
nec je tisti izmed staršev, kateremu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo. Preživnina se določi glede na potrebe posameznega otroka in plačilno zmožnost zavezanca. Tako center za socialno delo kot sodišče preverjata, da je določena višina preživnine v korist otroka.
Dogovorijo pa se tudi stiki, ki so pravica otroka in prav tako pravica starša. Ob tem pa je potrebno izpostaviti, da je potrebno pri dogovarjanju stikov slediti največji koristi otroka - da otrok zaradi stikov ali na stikih ne doživlja dodatnih čustvenih obremenitev. Za otroka so stiki vedno pomembni, saj jih samo jasno dogovorjeni in strukturirani stiki lahko pomirijo, ko izgubijo občutek varnosti. Stiki morajo biti dogovorjeni na način, da so prilagojeni otrokovim obveznostim (npr. šolskim oz. obšolskim dejavnostim) in službenim obveznostim starša. Starša spodbujamo, da stike oblikujeta na način, da se oba starša vključujeta v vrtčevske oz. šolske dejavnosti ter druge aktivnosti, ki so otroku pomembne, saj je to njuna roditeljska dolžnost. S tem dajeta otroku sporočilo, da je obema še vedno pomemben. Stiki s staršem namreč niso namenjeni samo prostočasnim aktivnostim. Poleg tega pa je potrebno jasno izpostaviti, da je odgovornost vzpostavljanja in spodbujanja stikov na strani obeh staršev in ne odgovornost otroka. Pogoste spremembe oz. izostanki stikov v otroku vzbujajo občutke dvoma, zmedenosti in posledično lahko otrok prične stike zavračati.
Starša vedno spodbujamo, da poskusita sporazumno dogovoriti, kako bosta na novo uredila življenje njihove družine. Namreč samo onadva vesta, kaj bo zanju in za njunega otroka najboljše. V primeru, da starša sporazuma ne zmo-reta doseči, center za socialno delo pripravi dokazilo o tem, da se nista zmogla sporazumeti. S tem dokazilom eden izmed staršev ali oba starša vložita tožbo na pristojno sodišče, da odloči o teh treh pomembnih vprašanjih (varstvo in vzgoja, preživnina in stiki).
Odnos, ki ga starša po razhodu ohranita, je za otroka bistveno sporočilo, kaj spremembe, vezane na razhod, zanj pomenijo. Če starša zmoreta primerno komunicirati in ohraniti vzgojno enotnost, bo otrok starša še vedno doživljal povezana in bo lažje sprejel njun razhod. Če pa starša tega ne zmoreta, neprimerno govorita drug o drugem in sta vzgojno neenotna oz. se o tem sploh ne pogovarjata, bo otrok novo družinsko situacijo doživel kot negativno. V njem se bodo vzbudili občutki zmedenosti, jeze in ža-
34
sociala
losti, zaradi katerih se bo naučil različnih oblik manipulacij v odnosih med staršema (saj se bo samo tako lahko zaščitil), kar pa lahko prenese tudi na kasnejše odnose v življenju, kar zanj ni dobro.
Pomembno je, da pridobi otrok lastno izkušnjo obeh staršev v novi družinski situaciji in si oblikuje lastno mnenje. Ne pozabite, da ima otrok rad oba starša in da s tem, ko preneha ljubezen med partnerjema, ne sme prenehati ljubezen starša do otroka, saj ljubezen otroka do starša ne preneha. Otrok ne sme biti posrednik med staršema (npr. da predaja informacije staršu o drugem staršu), ne sme prevzeti vloge drugega starša oz. partnerja (npr. da bi imel občutek, da je on vse, kar je staršu ostalo) in ne sme prevzeti vloge sodnika oz. odločevalca (npr. da bi otrok sam moral odločiti pri kom želi živeti in kako želi videti drugega starša). Sodelovanje otroka v postopku razveze oz. razpada je vedno obremenjujoče - ne glede na spol, starost in čustveno ali kronološko zrelost otroka. Večina otrok pove, da si želi, da se starša sama dogovorita o vseh pomembnih stvareh zanj. Ne glede na vse, sta se starša odloči-
la za to spremembo in prav je, da prevzameta tudi odgovornost za urejanje nove družinske situacije. Otroci ne smejo biti obremenjeni s težavami, ki jih ne morejo razumeti in ki so posledica razveze oz. razpada.
V primeru, da starši pri otroku opažajo spremembe v čustvovanju in / ali vedenju, za katere menijo, da bi lahko bile posledice razhoda, je pomembno, da otroku omogočijo pogovor z obema staršema ali strokovno usposobljeno osebo. Otroci v takšnih trenutkih potrebujejo priložnost, da izrazijo svoja čustva in da so slišani v svojih občutkih. Včasih tudi starša potrebujeta pomoč pri zaključevanju partnerskega odnosa in takrat tudi njiju spodbujamo, da se vključita v kakšno izmed oblik podpore in pomoči.
Razhodi so v današnji družbi vedno bolj pogosti in manj tabuizirani, zato se tudi otroci o tem več pogovarjajo. Kako bo otrok govoril o novi družinski situaciji svoje družine, pa je odvisno od tega, kako bosta razhod uredila starša. Odkrit odnos, primerna komunikacija in jasna struktura novega načina življenja, predstavljena na otroku prilagojen in razum-
ljiv način, pomagajo otroku sprejeti nastalo situacijo.
Na to temo je tudi vedno več dostopne literature. V nadaljevanju naštevamo samo nekatere:
-	Elisabeth Schoberl, Moja starša se ločujeta - namenjena mladostnikom;
-	Ljubica Uvodič - Vranič, Pustolovščina osebne preobrazbe 3 - priročnik za ločene starše, ki imajo radi svoje otroka - namenjen staršem, saj predstavlja konkretne primere iz prakse;
-	Polona Kisovec - Zakaj Lunina vila in Sončni princ ne živita skupaj? - pravljica.
Nihče nima pravice obsojati ločitev oz. razpada staršev, saj samo onadva resnično vesta, zakaj sta takšno odločitev sprejela. Morata pa se zavedati, da ostaja odgovornost do njunih otrok, ki staršema brezpogojno zaupajo, zato je njuno sodelovanje v starševskem odnosu nujno in pomembno za zdrav otrokov razvoj.
Klavdija Gorjup, strokovna delavka CSD Laško
»Otrok je sonce, ki sveti tudi takrat, ko je nebo temno!«
Vabimo vas na
POGOVOR O RETNIŠTVU
v sredo, dne 15. novembra 2017, ob 16. uri, v prostorih Centra starejših - Hiše generacij, Savinjsko nabrežje 6, Laško.
Predstavili bomo področje rejništva in dejavnosti Centra za socialno delo Laško na tem področju.
V pogovoru bomo sodelovali strokovni delavci Centra za socialno delo Laško ter rejnice in rejniki s svojimi izkušnjami.
Naš namen je, da vam približamo rejniško dejavnost
v našem lokalnem okolju na podlagi izkušenj, tudi z željo, da se morda prav kdo izmed vas odloči za opravljanje tega plemenitega poslanstva in postane naš »sodelavec«.
Vljudno vabljeni !
Polonca Teršek, prof. def. direktorica Centra za socialno delo Laško
Dragi starši !
KOTIČEK za STARŠE
V pretekli objavi smo vam predstavili rezultate anketnega vprašalnika in vas seznanili, da bomo
glede na vaše želje prilagodili izvajanje Skupine za starše. Pri organizaciji smo se povezali z Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško in skupaj z njimi zastavili letošnji program, ki vam ga predstavljamo. Srečanja Skupine za starše bodo v šolskem letu 2017/2018 potekala v obliki treh srečanj oz. treh predavanj. Za vas smo povabili priznane strokovnjake s področja vzgoje:
1.	Marko Juhant - Otrokove dolžnosti in njihove pravice 23. oktober 2017, ob 16.30 uri
2.	Zdenka Zalokar Divjak - Vzgoja za samostojnost in samospoštovanje otroka je pogoj za uspeh
22. november 2017, ob 16.30 uri
3.	Karel Gržan - Vrednote v družini in pri otrocih 11. december, ob 16. 30 uri
Srečanja bodo potekala v Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško - enota Debro.
Udeležite se lahko vseh srečanj ali posameznih. Srečanja bodo potekala brezplačno.
Dodatne informacije lahko poiščete na:
-	spletnih straneh www.csd-lasko.si ali www.o-ptlasko.ce.edus.si,
-	preko elektronske pošte gpcsd.lasko@gov.si ali os.pt-lasko@guest.arnes.si,
-	telefonskih številkah 03 734 31 00 in 041 788 003 (tajništvo CSD Laško).
» Dajmo svojim otrokom sidro vere, krmilo upanja, jadra znanja in vesla družine. S tem si bodo pomagali, ko bo morje življenja razburkal vihar. «
(Marian WRIGHT EDELMAN)
V pričakovanju našega snidenja, Polonca TERŠEK in Klavdija GORJUP, strokovni delavki CSD Laško
tills) I
35
sociala
strokovno-zabavni tabor za otroke
Otroci ne delajo majhnih korakov ... Vse, kar storijo, so velike stvari.
Imajo velika srca.
Vanje spravijo vse, kar vidijo, in vse, česar se zavedajo - tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na poti, cvetlico na trati, poljubček kar tako, predvsem pa vse ljudi, ki smo okoli njih .
Tudi letos nam je na Centru za socialno delo Laško uspelo ... Že četrtič zapored ... Kaj? Izvesti tabor za otroke, ki živijo v rejniških družinah; na željo otrok in ob pomoči dobrih ljudi.
Šmohor je bil naš tri dni. Tako kot že običajno smo bili skupaj takoj na začetku poletnih počitnic, ko so se šolska vrata zaprla in smo lahko pozabili na vsakodnevne obveznosti in se predali norčijam.
Eno izmed pomembnejših poslanstev našega tabora je kreiranje otrokove pozitivne samopodobe oz. samozavesti, ki sta ključni za otrokov nadaljnji razvoj. Otroke želimo naučiti sprejemati sebe in druge. Želimo, da se otrok zaveda, da je takšen, kot je, O.K. in da je edinstven. Vsako leto želimo otrokom ponuditi nove izkušnje, dejavnosti in aktivnosti, zaradi katerih se bodo tabora radi spominjali. Trudimo se ustvariti sproščeno vzdušje in varen prostor, kjer imajo otroci priložnost vzpostaviti trdnejše medsebojne odnose. Vedno znova se vračamo k pogovoru o močnih področjih posameznika, poudarjamo njegove kvalitete oz. pozitivne lastnosti.
Veliko se je dogajalo .Ustvarjali smo v delavnicah. Vsak izmed otrok je zase
izdelal leseno hišico in si jo po svoji želji pobarval, dekleta pa so sešila majhno blazinico ter jo po svojem okusu okrasila. Izdelke so otroci odnesli domov. Na delavnicah so otroci razmišljali o sebi, svojih pozitivnih lastnostih in o sočloveku in odnosu do njega. Fantje so najraje igrali nogomet, druge igre z žogo smo se igrali skupaj, se razdelili v dve ekipi in tekmovali drug proti drugemu. Družabne igre so popestrile naš prvi skupni večer. Na taboru smo spoznavali drug drugega in se učili sobivanja. Vedno nam ni šlo najbolje, smo se pa trudili ohranjati pozitivno vzdušje in strpnost v odnosu drug do drugega.
Vreme nam je bilo naklonjeno vse dni in bili smo veliko zunaj, v naravi. Ob pomoči dobrih ljudi, ki smo jih povabili z namenom, da nas naučijo kaj novega, smo pridobivali nova znanja in izkušnje za življenje. Tako sta nas obiskala lovca, gospod Andrej Mavri in gospod Rok Golob. Z njima smo se podali na pohod do lovske koče in se na tej poti tudi marsičesa naučili o naravi, o gozdu, živalih ...
Z našo Petro Šuster iz Centra starejših - Hiše generacij smo se učili nekaj osnovnih znanj prve pomoči in se naučili, da lahko sočloveku v stiski pomaga prav vsak izmed nas, ne glede na to, koliko smo stari in koliko znanja imamo. Z Damjanom Kolškom pa smo se odpravili na pravi orientacijski pohod, z nalogami in zemljevidom v rokah.
Tudi letos smo skupaj z mladimi gasilci zakurili taborni ogenj, se ob njem pogreli in družili.
Zadnji dan tabora smo namenili pogovoru o minulih dveh dneh in se pogovorili o tem, kaj nam je bilo na taboru všeč in kaj bi želeli, da bi bilo drugače. Otro-
ci so samostojno pripravili predstavitev za rejnike in rejnice ter ostale družinske člane. Vse tri dni pa smo se trudili tudi pridno in vestno skrbeti za red in čistočo prostorov Planinske koče na Šmohorju.
Trije dnevi so res hitro minili. Da pa bi tisti, ki boste ta prispevek prebrali, začutili, kako so otroci tabor res doživeli, naj povedo oni sami. Takole so zapisali:
»Na taboru sem se precej družila s prijateljicami in nikoli mi ni bilo dolgčas. Tega tabora se bomo vsi lepo spominjali. Šmohor je zelo lep, z veliko gozda in lepim razgledom.« ( R., 13 let )
»Na taboru sem se imela lepo. Zelo mi je bilo všeč, ko sem se družila z drugimi prijateljicami. Igrali smo se na igra-lih. Zelo lepo mi je bilo na taboru. Veliko sem se naučila.« ( U., 13 let )
»Tabor mi pomeni vse. Tukaj sem spoznala nove prijatelje in prijateljice. Bilo je lepo.« ( K.,10 let )
»Na taboru sem se imel lepo. Tabor je prostor, kjer se lahko naučim kaj novega.« (M., 11 let )
»Na taboru sem se imel lepo in sem zelo užival. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo z gasilci igrali nogomet in ko smo se veliko družili.« ( M., 15 let )
»Na taboru sem se imel zelo, zelo lepo, ko smo igrali nogomet in igre z žogo.« (D., 12 let )
Ob tej priložnosti želimo izraziti zahvalo tistim, ki ste nam prisluhnili, nam zaupali in omogočili, da z drobnimi koraki izboljšujemo kvaliteto otrok, ki živijo v rejniških družinah.
Iskrena hvala Občini Laško, podjetjema Monting SK, d. o. o., iz Rečice pri Laškem in OVOS, d. o. o., iz Šentruper-ta ter Pivovarni Laško, ki ste naš program finančno podprli. Zahvaljujemo se tudi Šiviljskemu servisu Flikca Laško za donacijo materiala. Hvala tudi našim gostom - Petri Šuster in Damjanu Kol-šku, ker sta delila svoja znanja, veščine in spretnosti z nami. Hvala tudi Lovskemu društvu Laško, Andreju Mavriju in Roku Golobu.
Zahvaljujemo pa se tudi oskrbnici Doma na Šmohorju Heleni Perko, katera je skrbela za naše lačne želodčke z res odlično pripravljeno hrano in za dobro počutje. Upamo, da se lahko kljub kakšni ušpičeni vragoliji še vrnemo ...
Velika zahvala gre tudi vam, dragi rejniki, ker ste poskrbeli, da so otroci prišli in ker ste pripravili slastne dobrote. In seveda hvala tudi vam dragi starši, da nam zaupate in podpirate naše delo.
Karmen Koprivc Grajžl in Marjeta Ferlež, socialni delavki CSD Laško
36
sociala
h I I |	Nacionaini inštitut
IX I I I M za javno zdravje
psihološka svetovalnica v laškem redno deluje že tretje leto
V	pritličju občinske stavbe Občine Laško deluje že tretje leto Psihološka svetovalnica Posvet - Tu smo zate. Svetovalnico v Laškem so doslej obiskali že številni posamezniki, ki jim je bila v oporo in pomoč. Svetovalnica je odprta en dan v tednu, in sicer ob četrtkih, od 15. do 18. ure. Namenjena je posameznikom, parom in tudi družinam pri razreševanju čustvenih stisk, ki jih sami ne zmorejo oziroma ne zanjo razrešiti. Zainteresirani občani naj se za obisk svetovalnice vnaprej naročijo, in sicer po telefonu 031 778 772, vsak delovni dan, od 8. do 15. ure, ali po e-pošti svetovalnica@nijz.si. Napotnice ali kartice zdravstvenega zavarovanja ne potrebujejo. Pogovor s strokovnjakom traja približno 45 minut in je brezplačen.
V	največjem številu prihajajo posamezniki v svetovalnico zaradi težav v partnerskih odnosih, težav starševstva, depresije in tesnobnosti, težav z alkoholom in drugimi drogami, težav na delovnem mestu ter zaradi osamljenosti in izgube življenjskega smisla. Prva psihološka pomoč v svetovalnici predvideva krajši svetovalni proces, sestavljen iz približno štirih do šestih srečanj posameznika s strokovnjakom. Izkušnje iz svetovalnice potrju-
jejo, da lahko pogovor s svetovalcem posamezniku v duševni stiski prinese razbremenitev in nove moči za vsakdanje življenje. Usposobljene svetovalke osebi v stiski nudijo razumevanje, razbremenitev in podporo v reševanju situacije.
Občani Laškega in okolice lahko obiščejo brezplačno psihološko svetovalnico, ko so v stiski zaradi:
•	odnosov v družini;
•	težav v partnerskem odnosu;
•	občutka izgorelosti, osamljenosti, brezvoljnosti;
•	študija, službe ali upokojitve;
•	težav z vzgojo;
•	razmišljanja, da življenje nima več smisla;
•	izgube bližnje osebe;
•	pomembnih življenjskih odločitev.
Individualni pogovor s strokovnjakom - svetovalcem je torej lahko v pomoč pri razreševanju najrazličnejših težav in zapletov v medosebnih odnosih. Svetovalnica deluje pod okriljem Centra za psihološko svetovanje posvet, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ob podpori Občine Laško. Delovanje mreže svetovalnic je v letu 2017 podprlo Ministrstvo za zdravje, zato je lahko pogovor s strokovnjakom od letošnjega poletja do novembra 2019 za občane ponovno brezplačen.
Nuša Konec Juričič, dr. med., Strokovna vodja svetovalnic Celje
in Laško
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje
društvo sožitje laško je letovalo v špadičih pri poreču
Končno je prišel tisti težko pričakovani dan! Načrtovali smo ga že od meseca februarja. Odšli smo na morje.
V Špadičih pri Poreču je od 29. 7. do 5. 8. 2017 potekal tabor z naslovom Narava okoli nas. V zgodnjih jutranjih urah je po prav vsakega posebej na dom prišel kombi podjetja Prevozi Užmah. Vožnja je bila zelo udobna, družba vesela, le na cestah je bilo malce gneče. Pa ne toliko, da bi nam skalila veselje ob pričakovanju novega. Tabora se je udeležilo 5 oseb s posebnimi potrebami in dva spremljevalca, Jernej Stopar in Katja Mrgole. Skupaj smo preživeli čudovit teden, poln vznemirljivih in nepozabnih dogodkov. Poleg ležanja na plaži, uživanja na soncu in obilice smeha, smo obiskali Poreč, kjer smo si privoščili osvežilen sladoled, ogledali pa smo si tudi akvarij, kjer smo spoznali različne vrste rib, ki živijo v Jadranskem morju. Večkrat smo se
peljali s turističnim vlakcem, kjer smo se ob vročih dnevih na-užili vetra v laseh. Peljali smo se z ladjico in bili na njej postre-ženi z večerjo. To je osebam s posebnimi potrebami predstavljalo veliko in vznemirljivo izkušnjo. Poleg vsega tega se je v Špadičih, kjer smo bili nastanjeni, veliko dogajalo. Imeli smo dva plesna večera, organizirali pa smo tudi ogled risanke, ki se je odvrtela na prostem. Tako smo lahko ob prijetnem vzdušju s pridihom morskega zraka uspešno zaključili večer. Izdelali smo nekaj izdelkov, maske za večerni ples in okvirje za slike, kamor smo nato prilepili našo skupinsko sliko z letovanja. Izpeljali smo »poroko«, kjer smo dva uporabnika poročili na njuno željo. Zadnji večer smo imeli podelitev priznanj in vrnitev knjižic Moji seminarji, kamor se je zapisovalo vse, za kar so bile osebe s posebnimi potrebami lahko pohvaljene. Dogajalo se je res veliko reči, teden, ki smo ga pa prej tako težko čakali, pa se je iztekel res prehitro. Spet smo se vkrcali na kombi in srečno in varno prispeli domov. Društvo Sožitje Laško se podjetju Prevozi Už-mah iskreno zahvaljuje, saj je prispevalo donatorska sredstva, tako da je bila cena povratnega prevoza resnično simbolična.
Tabor je nama, spremljevalcema, predstavljal veliko in prijetno izkušnjo dela in spremljanja oseb s posebnimi potrebami. V nadaljnje si še želiva sodelovati, še si želiva komu polepšati teden. Ker se podajava v te vode, nama bodo izkušnje še kako prav prišle.
Čeprav tabor za spremljevalca predstavlja veliko odgovornost in naju je bilo od začetka vseeno malce strah, sva ugotovila, da ta strah ni bil potreben, saj je vse teklo gladko in brez večjih težav, manjše pa smo tako ali tako sproti razrešili. Za nama je sijajen teden z občutki, ki jih skorajda ne moreva izraziti z besedami. To je treba doživeti.
Jernej Stopar in Katja Mrgole
37
hiša generacij
sprehod za spomin
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni, 21. septembru, smo pripravili t. i. Sprehod za spomin, katerega namen je ozaveščanje ljudi o DEMENCI; bolezni, ki se vse bolj »zajeda« v naš vsakdan, ki ne izbira kraj, spol, leta, izobrazbe, »izbere« pa naše najdragocenejše imetje: naš spomin.
Ob 9. uri smo se s 16 udeleženkami dobili v Hiši generacij Laško, kjer smo se seznanili z aktivnostmi, ki krepijo in ohranjajo naše kognitivne sposobnosti in jih mesečno pripravljamo v Hiši generacij Laško, hkrati pa izvedeli, kaj vse ponuja storitev Pomoč na domu osebam, obolelim za demenco, na njihovih domovih. Pot smo nadaljevali v Zdravstvenem domu Laško, kjer nam je demenco, njeno prepoznavanje in zdravljenje odlično predstavila mag. zdr. nege Vesna Ratej, dipl. m.s. Pohod pa smo nadaljevali v Domu starejših Laško, kjer so nam direktorica doma Janja Podkoritnik Kamenšek, delovna terapevtka Marjeta Naglič in glavna sestra Klavdija Cepuš predstavile oskrbo dementne osebe v domu in pokazale gospodinjsko enoto Spominčica, kjer smo se posladkali s sveže pečenimi orehovimi rogljički, ki dodatno okrepijo delovanje naših možganskih celic. HVALA vsem, ki ste sodelovali pri našem sprehodu; znanja in druženja ni nikoli preveč. Bodimo radovedni, bodimo družabni, skrbimo za svoje telesno in psihično zdravje in prenekatera bolezen ne bo našla poti do nas. SREČNO vsem!
Koristne informacije: 1. a) Hiša generacij Laško - domače okolje
-	medgeneracijski center,
-	osrednja populacija so starejši,
-	aktivnosti za krepitev in ohranjanje motoričnih in umskih spretnosti,
-	skupina za krepitev in ohranjanje spomina,
-	druženje in krepitev ter ohranjanje socialne mreže v domačem okolju,
-	predavanja, delavnice, treningi spomina za obolele in za njihove svojce, ozaveščanje javnosti o demenci ...
b) Pomoč družini na domu - domače okolje
-	nudenje oskrbe dementne osebe,
-	pomoč svojcem pri vsakodnevni skrbi za dementno osebo v njenem domačem okolju,
-	pomoč pri iskanju rešitev bivanjske, socialne situacije dementne osebe ...
2.	Zdravstveni dom Laško - zdravstvo, domače okolje - osebni zdravnik:
*	osnovne informacije o bolezni,
*	poti/načini prepoznavanja bolezni,
*	možne napotitve k specialistom (h komu in kam),
*	morebitna zdravila, ki lajšajo simptome bolezni,
3.	Dom starejših Laško - oskrba v domu
*	gospodinjska enota Spominčica,
*	Alzheimer caffe,
*	oskrba dementne osebe v domu,
*	pomoč svojcem oseb, obolelih za demenco,
*	informiranje širše javnosti o demenci ...
Petra Šuster,
koordinatorka aktivnosti v Hiši generacij Laško
G)
CENTER STAREJŠIH HIŠA GENERACIJ
38
dom starejših
super seniorka v domu starejših laško
V letošnjem letu je časopisna hiša Delo iskala stanovalce domov za starejše, ki jim bivanje v domu omogoča, da so aktivni ter so s svojim zgledom in ustvarjalnostjo navdih ostalim.
Vse od naštetega smo prepoznali v naši stanovalki gospe Darji Jerala. Z njenim soglasjem smo jo prijavili na natečaj za »Super seniorja 2017«. Strokovna komisija v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Skupnosti socialnih zavodov je izmed 70 prijavljenih kandidatov zgodbo gospe Jerala uvrstila med 10 najzanimivejših. Bralci časopisne hiše Delo pa so z glasovi odločili, da si poleg še dveh drugih kan-
didatov prav gospa Jerala zasluži naziv »Super senior 2017«.
Tisti, ki gospo Jerala poznamo, nad izborom nismo bili presenečeni, saj je zasluženo prejela ta naziv. Gospa je več kot dvajset let uspešno vodila svojo jezikovno šolo v Ljubljani. Ko je pred leti zaradi neuspešne operacije na vrhuncu svoje kariere ostala priklenjena na voziček, se ni predala in ni izgubila volje.
Po selitvi v Dom starejših Laško je ponovno pričela s poučevanjem angleščine v društvu paraplegikov v Celju. Tečaj angleščine je pripravila tudi v Domu starejših Laško, kjer je prav tako vodila delavnice slikanja.
Na njeno pobudo smo v Domu uredili prostor za molitev, kjer je poslikala vi-traž in stekla na oltarju. Svoja dela razstavlja na samostojnih razstavah po vsej Sloveniji, vedno tudi z veseljem sodeluje na domskih razstavah, prav tako pa nje-
ne slike krasijo stene Doma starejših. K aktivnostim skuša vzpodbuditi tudi ostale stanovalce, za katere vedno najde lepo besedo.
Zgodba gospe Jerala lahko opogumi vsakogar, saj dokazuje, da smo lahko uspešni in dejavni kljub težavam, ki nam jih prinese bolezen.
S »Super seniorko« smo 26. 9. odšli v Cankarjev dom, kjer je na Festivalu za tretje življenjsko obdobje s strani ministrice dr. Anje Kopač Mrak prejela zasluženo priznanje.
Da je v Domu starejših Laško kljub starostnim in zdravstvenim tegobam aktivnih in ustvarjalnih mnogo stanovalcev dokazuje tudi razstava izdelkov, ki smo jo na ogled postavili ob mednarodnem dnevu starejših.
Ob tej priložnosti želimo tudi na tem mestu čestitati vsem avtorjem izdelkov, ki so prava paša za oči.
dom starejših
Mednarodni dan demence
21. septembra, ko obeležujemo mednarodni dan Alzheimerjeve bolezni smo v prostorih Doma starejših Laško gostili udeleženke tako imenovanega »Sprehoda za spomin«, ki se je na ta dan odvijal po vsej Sloveniji. V Laškem ga je tokrat koordinirala Petra Šuster iz Hiše generacij. Letos je bil naš cilj javnost čimbolj ozavestiti o tej bolezni sodobnega časa. V Domu starejših Laško smo svoje znanje in izkušnje radi delili s številčno skupino udeleženk » Sprehoda za spomin«. Pomembno je namreč, da je vse več lju-
di seznanjenih s to boleznijo, za katero v Sloveniji oboleva preko 32.000 oseb. Pomembno je, da znamo prepoznati njene prve znake, da vemo, kje poiskati pomoč ter imamo znanje za ravnanje z osebo, ki je zbolela za demenco.
Počitnicam smo pomahali v slovo
V Domu starejših Laško smo se letos na prav poseben način poslovili od poletnih počitnic. Predzadnjo počitniško sredo smo na obisk namreč povabili najmlajše sorodnike in prijatelje naših
stanovalcev. Veseli smo bili njihovega številčnega odziva, prav tako so se našemu povabilu odzvali tudi otroci, ki so se v poletnem času družili v Hiši generacij Laško.
Za prijetno vzdušje ter polno presenečenj sta poskrbela čarodej Andrej in Thermanina maskota - Vodomček. Manjkalo ni niti sladkih priboljškov, za katere so poskrbele skrbne kuharice doma.
Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših
v spomin gospe ljudmili ravbar amstetter
V mesecu septembru se je od nas poslovila gospa Ljudmila Ravbar Amstetter, za prijatelje Nina. Rojena je bila v Ljubljani, pot pa jo je zaradi težav s hrbtenico v Laško prvič pripeljala pred petdesetimi leti.
40
V Laško se je rada vračala, saj se je tu dobro počutila. V letu 2001 se je odločila, da bo jesen svojega življenja zaradi dolgoletnih pozitivnih izkušenj z medicino Zdravilišča Laško, lepe okolice in prijaznih ljudi preživela v oskrbovanem stanovanju družbe Thermana.
Gospa Amstetter je bila tudi v jeseni svojega življenja aktivna in vedoželjna. Veliko je potovala, med drugim je kar sedemkrat obiskala Indijo, potovala je po Evropi, spoznala je Japonsko, Južno Afriko, Ameriko, Aljasko, Islandijo. Svoje poti je skrbno dokumentirala s fotoaparatom in kamero. Zadnja leta, ko ji zdravje ni več dopuščalo, da bi šla po svetu, je obujala lepe spomine, ki jih je bilo mnogo. Rada je imela kulturo in znala je ceniti umetnost.
Gospe Amstetter se bomo spominjali tudi po tem, da je vedno videla in slišala potrebe drugih. Večkrat se je spomnila pomoči potrebnih na različnih področjih, za kar smo ji zelo hvaležni.
V Laškem je obdarovala otroke socialno ogroženih družin, Glasbeni šoli Laško Radeče je podarila harmoniko, po poplavah v letu 2010 je na pomoč priskočila gasilcem PGD Laško, pomagala je pri nakupu opreme za fizio-terapijo Doma starejših Laško. Nikoli ni ničesar pričakovala v zameno, ni se želela izpostavljati, želela je le iskreno pomagati.
Gospa Amstetter je vedela, da je resnično vredno v življenju le tisto, kar dobrega naredimo za druge.
Lahko rečemo, da jo je v življenju vodil verz Toneta Pavčka, ki pravi: »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš - sence.«
Gospa Nina, v čast nam je bilo, da ste jesen svojega življenja preživeli z nami in v našem mestu. Iskrena hvala za vso dobroto.
Janja Podkoritnik Kamenšek
vzgoja in izobraŽevanje
Skrb za zdravje je v našem vrtcu
V	našem vrtcu - enoti Debro smo z novim šolskim letom že krepko zakorakali izzivom naproti. Čisto majhne »kapljice« še kdaj pa kdaj zajokajo, takrat jih potolažijo sosedje »sončki«, na drugi strani vrtca pa mi rečemo, da smo ta-veliki. Vse tri skupine so letos starostno enake, tako da smo ena velika pisana druščina. Starejši otroci so nam v veliko pomoč pri vsakodnevnih opravilih, pomagajo mlajšim in se tako počutijo še bolj pomembne, mlajši pa se od njih učijo in jih posnemajo.
V	letošnjem letu smo si zadali projekt z naslovom: »Skrb za zdravje v našem vrtcu«. Za zdravje bomo skrbeli z vsa-
kodnevnim gibanjem, prezračevanjem, umivanjem rok in zob. Za zdravo prehrano bodo poskrbele kuharice in nas spomladi tudi obiskale v oddelkih. Skupaj z njimi bomo spoznali še več dejavnikov zdrave prehrane, naredili sadno solato in skuhali čaj z limono. V vrtcu ne bomo preveč oblečeni, saj so otroci v nenehnem gibanju. Tudi zima nas ne bo ustavi-
la, ampak bomo redno bivali na svežem zraku, snegu.
V vrtcu nas je že obiskala zobna asistentka, katera je otrokom pokazala pravilno umivanje zob, otrokom smo razdelili nove zobne ščetke in tako je naš projekt zaživel.
Brigita Lončar, dipl. vzg.
Kresnički na izletu
V preteklem šolskem letu so učenci OŠ Primoža Trubarja Laško v sodelovanju s pevskim zborom Lilija na odru Kulturnega centra Laško kar desetkrat uprizorili otroško spevoigro Kresniček. Ker so v delo in nastope učenci vložili veliko dela
in časa, smo jih na začetku letošnjega leta povabili na izlet. V petek, 8. septembra, smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana, kjer nas je sprejela bivša učenka naše šole Anja Bolčina, ki kot študentka vodi oglede. Preživeli smo čudovito dopoldne in tako lepo zaključili projekt.
Mateja Škorja
41
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Predstavili smo se na Eko konferenci_
Kljub naraščanju količine odpadkov se naš odnos do njih počasi spreminja. Odpadki nam ne predstavljajo le težav, povezanih z okoljem, temveč v njih vidimo tudi material za ponovno uporabo, recikliranje.
Na naši šoli že vrsto let ločeno zbiramo odpadke in iz njih izdelujemo izdelke v dekorativne namene. V šolskem letu 2016/17 pa sva se eko koordinatorci Katja Mejač in Klara Trkaj skupaj s projektnim timom, odločili, da bomo naredili še korak naprej in da bo ponovna uporaba odpadnega materiala še koristnejša. V okviru eko dneva, ki smo ga izvedli 21. aprila 2017, smo z učenci razredne in predmetne stopnje v delavnicah izdelovali družabne igre iz odpadnega in naravnega materiala. Ustvarili smo številne izdelke: človek ne jezi se, domino, tipni spomin, šah, mikado, tri v vrsto, mlin ... Poleg tega smo v avli šole, na šolskih hodnikih razredne stopnje in zunaj izdelali velike talne
igre (človek ne jezi se, pismo, ristanc, tri v vrsto), ki se jih lahko učenci igrajo v svojem prostem času. Z igrami se učenci radi igrajo, ker pa so njihove tudi z njimi skrb-neje ravnajo.
Ker je na eko dnevu nastal velik nabor vsega in ker je dan uspel tako, kot sva si zamislili, sva se odločili, da naše izdelke predstaviva tudi na mednarodni konferenci koordinatorjev programa EKO šola, ki je letos potekala 18. 9. 2017 v Kongresnem centru Thermane Laško. Veseli sva, da sva dobili priložnost za predstavitev primera
dobre prakse množici eko koordinatorjev iz cele Slovenije. Na najinem razstavnem prostoru sva predstavili nekaj iger, ki smo jih izdelali na eko dnevu, saj vseh ni bilo moč predstaviti. Sva jih pa zato zbrali v zbirniku in v njem imajo učenci podrobna navodila za samostojno izdelavo iger doma ter njihova pravila. Najin razstavni prostor je bil poln obiskovalcev, ki so si ogledovali naše izdelke, jih fotografirali in ob tem izrekli nemalo pohval. Dobili sva potrditev, da delamo dobro in da naj v tej smeri nadaljujemo tudi v prihodnje.
Letošnja eko konferenca pa za nas ni bila pomembna le zaradi najine predstavitve primera dobre prakse, ampak sta na njej imeli pomembno vlogo tudi naša učenka Mia Koritnik in njena mentorica Jasmina Oblak. Mia je namreč sodelovala pri projektu Mladi poročevalci, ki ga izvajata Ekošola in časopisna hiša Delo v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani. Napisala je prispevek z naslovom Pomen športa za slepe in slabovidne ljudi za zdrav način življenja, ki je bil izbran za enega od treh najboljših. Njen prispevek je bil objavljen v rubriki časnika DELO, in sicer v sredo, 28. junija 2017, v Zelenem Delu ter na spletni strani www.delo.si. Zanj je na Eko konferenci prejela tudi dodatno praktično nagrado. Mii in njeni mentorici Jasmini Oblak ob tej priložnosti še enkrat čestitamo.
Klara Trkaj in Katja Mejač, eko koordinatorici
Obiskali smo Pikin festival_
V tednu Pikinega festivala se je tudi na naši šoli večkrat slišala pesmica o Piki Nogavički, srečale so se male Pikice in gusarji, z mlajšimi učenci pa smo se odpravili na Pikin festival v Velenje.
Letos smo se v dveh dneh s po dvema avtobusoma odpravili na Pikin festival, kjer so učenci 1. triletja in vsi učenci podružničnih šol ustvarjali različne izdelke v domiselnih delavnicah. Mnogo se jih je odzvalo in sodelovalo v humanitarni akciji Pika
pomaga in so Pikin kokošnjak pridno polnili s sladkarijami. Vsako leto znova jih navdušita Pika in Vila Čira Čara, dogajanje pa je tako obsežno, da vsega nikoli ne uspemo videti v času, ki nam je na voljo. Mnogi prvošolci se ta dan prvič znajdejo v gneči, a vsako leto znova ugotavljamo, da jih večina to situacijo hitro obvlada in so tudi najmlajši pri delu zelo uspešni, iznajdljivi in vztrajni. Na poti domov je tako vedno zelo živahno, saj vsi želijo pokazati in povedati, kaj so ustvarili.
42
f jifr^r |
vzgoja in izobraževanje/šport in rekreacija
Učenci vsako leto težko pričakujejo ta tehniški dan. Letos nam veselimo, da se drugo leto zopet srečamo na vedno zanimivem
je prvi dan malo ponagajalo vreme, a smo ugotovili, da nam ne- in vsako leto nekoliko drugačnem Pikinem festivalu.
kaj kapelj dežja ne more pokvariti razpoloženja. Že vnaprej se	,, , , c, v ,	, , .v, ,
; r ' '	r	r '	r '	Magdalena Stopinsek, vodja tehniškega dne
v šolo
»Mama, kupi čeveljčke - naša Anka v šolo gre! Očka, kupi torbico - Anka se učila bo.
V torbico bo zvezke dala, v zvezke črke pripeljala. Vsako bo poklicala, v zvezek jo zapisala, ko bo črke vse poznala, bo debele knjige brala.« (Neža Maurer)
Biti kandidat za prvošolca ni preprosto. Priprave na devetletni mandat se začnejo že v juniju, ko se starši odpravijo na roditeljski sestanek v šolo. Spoznajo učiteljico, seznanijo se z delom v razredu, dobijo seznam šolskih potrebščin, informacije o možnostih vključevanja v aktivnosti v popoldanskem času, itd. No, potem pa se začne. Izbrati je potrebno torbo, ki bo ustrezala kriterijem dobre šolske torbe: da bo dovolj lahka, da se bo odpirala enostavno, da bo varna, da ima odsevnike, da imajo naramnice ergo-nomsko obliko črke S ... Pri vsem tem, pa je željeno, da starši upoštevajo želje kandidata, ki zna biti tudi zahteven. Vse se ponovi pri nakupu šolskih potrebščin, oblačil. Po opravljenih nakupih se starši začnejo zavedati, da so otroci največje
bogastvo in se sprašujejo, ali je res vse to potrebno? Seveda je potrebno! Na to jih spretno opozorijo še mediji, ki oglašujejo vse za šolo, posredujejo strokovne članke o stresu in pomenu mehkega prehoda otroka iz vrtca v šolo, v kakšno dejavnost naj otroka vpišejo, staršem priporočajo instant rešitve za težave, ki se pojavljajo. Kandidat za prvošolca postane pravi projekt, ki je stresen za otroka in starše. Starši se trudijo po svojih močeh, saj za otroka želijo najboljše, ne želijo ga za nič prikrajšati, želijo biti dobro starši. Nekateri pred vstopom otroka v prvi razred naredijo načrt otrokovega razvoja z razmišljanjem: »Ja, naš bo šel na angleščino, je dobro, če znaš jezike ... Ja, pa v glasbeno, vedno sem si želela igrati klavir, nisem imela priložnosti, moj otrok pa ima ... Otrok mora biti polno zaposlen, tako se bo bolj razvijal in bo uspešen. Kar takoj naj začne, saj bo potreboval točke, ko bo šel v srednjo šolo ...« Nato se začne pisanje urnikov in prevažanje otroka na popoldanske dejavnosti, v to so vključeni poleg staršev tudi babice, dedki, dodatne varuške. Pri vsem tem pa se pogosto pozablja na prvošolca, na njegove stiske, potrebe in se ga ne vpraša, ali si vse
to želi in zmore. Dodatne dejavnosti so lahko obremenitev, ki mu ne dovoljuje, da bi bil samo prvošolec. Nič ni narobe, če je samo prvošolec. Prvošolec, ki rad hodi v šolo, ki se v razredu dobro in varno počuti, uživa v igri s sošolci, ki se veseli učenja, se navaja na nove zahteve in pričakovanja, zaupa učiteljici. Učiteljici, ki ga vodi v svet znanja, ki spodbuja radovednost, ustvarjalnost, razmišljanje, ki zna postaviti jasna pravila, ki ga razume, objame, pohvali ... Vstop v šolo je za otroka kot tudi za celo družino pomemben korak in velika sprememba. Prvošolec potrebuje starše, ki ga spodbujajo k samostojnosti in odgovornosti, ki poznajo njegove sposobnosti in imajo realna pričakovanja, ga ne primerjajo s sovrstniki in ga imajo radi takšnega kot je. Starše, ki spoštujejo delo učiteljice in so pripravljeni z njo sodelovati. Res ni lahko biti kandidat za prvošolca, lepo pa je biti srečen in nasmejan učenec.
Vsem prvošolcem, staršem in učiteljem želim, da skupaj povabijo sonce v šolo vsak dan, ne samo v tednu otroka.
Jelka Kapun
tudi ti lahko nekoč postaneš evropski prvak v košarki!
Košarkarska šola Zlato rog je obiskala osnovne šole v občini Laško in predstavila najlepši šport na svetu učencem v prvih štirih razredih osnovne šole. Poleg učenja pravih košarkarskih prvin so se otroci predvsem zabavali, kar je najpomembnejše.
Zaradi uspeha slovenske košarkarske reprezentance, ki je edina športna ekipa Slovenije z zlato medaljo na evropskem prvenstvu, se je povečalo zanimanje za vpis v šolo košarke tudi v našem klubu.
Vabimo vse fante, ki si želijo trenirati košarko, da se vpišejo na treninge ali pa krožke košarke, kajti nikoli ni prepozno.
Da se ne pozabimo malce pohvaliti, naj povemo, da so kar štirje košarkarji, ki so letošnje leto osvojili naslov prvakov, trenirali in igrali v našem klubu. To so Žiga
Dimec, Klemen Prepelič, Aleksej Nikolič in Saša Zagorac.
Tudi ti lahko nekoč dvigneš pokal zmagovalcev in si na prestolu Evrope, zato hitro na spletno stran www.zlato-
rogec.si, kjer najdeš vse potrebne informacije, ali pa za informacije povprašaj sošolce, ki že trenirajo.
Matej Firm, KŠ Zlatorog Laško
šport in rekreacija
pravo navijaško darilo za vse člane kk zlatorog laško!
Košarkarski klub Zlatorog je letošnje leto poskrbel, da bodo vsi člani kluba - tisti, ki podaljšajo članstvo ali pa na novo včlanjeni, prejeli pravo navijaško darilo. To je navijaški šal KK Zla-torog Laško, ki ga prejmejo samo člani in ga ne bo mogoče kupiti.
Vabljeni vsi, ki še niste podaljšali članstva in vsi, ki bi se želeli na novo včlaniti v KK Zlatorog Laško, da to storite na kateri izmed domačih tekem ali pa v pisarni kluba. Razpored tekem najdete na naši spletni strani www.kkzlatorog.si.
Ob plačilu članarine za sezono 2017/18 vam poleg šala podarimo tudi prosto vstopnico za vse domače tekme v kar treh tekmovanjih in ostale ugodnosti partnerjev kluba:
-	20 % POPUST na vstopnice za bazen, savno in fitnes v Thermana Parku Laško in Zdravilišču Laško;
-	10 % POPUST v trgovini Rossi Sport
-10 % POPUST v spletni trgovini www.packa.si
-	5 % POPUST na vse gostinske usluge v Pizzeriji Špica Laško
Članarina znaša 40 evrov za odrasle in 15 evrov za otroke, dijake in študente.
Od letošnje sezone dalje pa bo poskrbljeno tudi za vse navijače KK Zlatorog Laško, kajti prav kmalu bo v sodelovanju s partnerjem Packa.si vzpostavljen pravi Fanshop KK Zlatorog Laško, kjer bo možno kupiti artikle vašega najljubšega kluba.
Matej Firm, KK Zlatorog Laško
»uspelo mi je in ponovno mi bo!«
Borilne veščine so športna disciplina, ki jo prenekateri primerjajo kar s pre-tepaštvom ali jih označujejo kot krvavi šport. Vendar so borilne veščine veliko več. Karate, boks in brazilski jiu jitsu so le nekatere borilne veščine, ki zahtevajo disciplino in trdo delo, z njimi pa se ukvarja tudi Elvis Delic. Laščan, ki je odraščal v Velenju, zase pravi, da je bil problematičen otrok. V okolju, kjer si dnevno obkrožen s prestopništvom, je težko najti pravo pot. Zašel je v težave, ki so se z odraščanjem le še stopnjevale, za kar mu je danes zelo žal. Zahvaljujoč svojemu najboljšemu prijatelju Damirju Huremo-vicu, je Elvis svoj presežek energije preusmeril v borilne športe, končal strojno šolo in svojo prihodnost posvetil športu.
Z borilnimi veščinami se je spoznal že kot otrok, a prelomni trenutek je doživel šele takrat, ko ga je prijatelj Damir vprašal, ali bi z njim treniral karate. Še isti dan sta se odpravila na tatami (blazina), kjer se je zavedel, da je to tisto, kar si resnično želi. S prvim trenerjem Sulejmanom Redicem sta skovala plan treninga, ki ga je popeljal do državnega prvaka in posledično člana slovenske reprezentance. Elvisu in njegovim staršem življenje ni prizanašalo. Slednji so ga sicer podpirali, vendar je bil v večini časa prepuščen sam sebi. Oče rudar in mama čistilka sta težko prigaran denar porabila za plačilo astronomsko visokih položnic, ob tem pa sta morala nahraniti še troje lačnih ust. Iz tega razloga si je Elvis sam plačeval
44
članarino in prijavnino, saj bi to staršem predstavljajo še dodatno finančno breme. Morala mu ni dopuščala, da bi starše obremenjeval s svojimi problemi in kot sam pravi »še hvaležen sem jim, ker sta se trudila, da nam v življenju nikoli ni nič manjkalo, čeprav danes dobro vem, da sta se zaradi tega odpovedala marsičemu«.
»Na tem mestu se želim zahvaliti svojim staršem, ki niso obupali nad mano, čeprav sem jim zato dal še preveč razlogov.«
Trenira dneve, mesece in leta ter dosega odlične rezultate. Police se kar šibi-jo pod količino prejetih medalj in pokalov, a njegov največji dosežek se ne meri v kolajnah, temveč v osvojenem nazivu - mojster karateja. Pot do tja je bila dolga in naporna, vendar je danes ves vložen trud poplačan. Elvis si želi ustvariti kariero borca, vendar v Sloveniji borilne
veščine niso tako zelo cenjene (za razliko od juda, ki v zadnjih letih po zaslugi uspehov Tine Trstenjak in drugih prihaja v ospredje) kot v tujini, a kljub temu ne bo obupal. Kot že rečeno, je svoje življenje skoraj v celoti posvetil športu, kar se odraža na njegovem prostem času, ki ga ima zelo malo. Elvisov dan se začne z odhodom v službo in takoj po opravljenem delu sledi vadba v fitnesu. Temu sledi trening boksa in trening na parterju (vadba in borba na tleh). Treningi so v večini primerov zelo intenzivni, a je od vsakega posameznika odvisno koliko energije vloži v trening. Če hočeš uspeti, delaš na polno in sam trening opraviš na najvišji možni ravni. Po napornem treningu najraje pogleda dober film ali si privošči intenziven spanec in si tako napolni baterije za nov delovni dan.
Ko smo Elvisa povprašali, kaj je najhujši sovražnik borilnih veščin, je dejal, da so to poškodbe in da ravno zaradi njih trenutno počiva. Med kondicijskim treningom je nerodno stopil in si poškodoval gleženj, a kot pravi borec je samo zamahnil z roko in dejal, da to ni nič hudega. Seznanil nas je tudi z drugimi poškodbami, ki so nekako dodani neprijetni del borilnih veščin, ki se jim ne moremo izogniti.
Za konec nas je zanimalo še, kakšni so njegovi načrti za prihodnost in brez premisleka je dejal »postati šampion«. Glede na njegove dosežke pri karateju in borbah v MMA, kjer ostaja neporažen, verjamemo v njegov šampionski naziv. V kratkem ga čakajo priprave v Sarajevu pri trenerju Muhamedu Nesirenu (klub Brazilian Jiu-Jitsu team Redzovic). Žele-
šport in rekreacija
li bi, da se treningi preselijo tudi preko meja Slovenije, zato so v dogovarjanju z Zagrebom, da bi se treningi izvajali tudi pri njih.
Elvis pravi, da mu brez podpore trenerjev ne bi uspelo in zato se na tem mestu zahvaljuje trenerju Elmedinu Bulju-
bašicu (MMA klub Velenje), ki vsem omogoča kvalitetne treninge BJJ (Brazilian Jiu-Jitsu) pod vodstvom Nejca Hodnika, trenerju boksa Sašu Pučko (Boks klub Intercom Celje), trenerju Igorju Trbov-cu (Klub parterne borbe Celje), trenerju karateja Sulejmanu Redžiču (Shotokan
klub Velenje). Ob tem bi se želel zahvaliti še sponzorju THE NUTRITION CELJE (Sašu Pajnkiherju), ki ga podpira pri njegovi športni karieri in poskrbi, da je telo dobro nahranjeno za naslednje izzive.
Elvisu želimo vse najboljše na njegovi športni poti in čim manj poškodb.
turnir v malem nogometu v lazišah
V soboto, 26. avgusta, se je kot že nekaj let zapored, spet zgodil turnir v malem nogometu na igrišču v Lazišah, v organizaciji Športnega društva Gaj.
Letošnje leto je bilo prijavljenih 5 skupin, pokal za prvo mesto pa so domov odnesli fantje iz Rimskih Toplic pod imenom Lipov List. To leto pa je bilo druženje še posebej prijetno, saj se je odvila tudi zanimiva simbolična tekma med starejšimi tekmovalci in tistimi najmlajšimi nogometnimi navdušenci, ki so potrdili, da se bo to tekmovanje zagotovo nadaljevalo še vrsto let.
Sara Požin
V
jubilej je bil, srečanja pa so ostala
Pred tremi leti so se v začetku avgusta po 50 letih srečali veterani NK Pivo-var. Zdaj se srečujejo vsako leto in tudi letos so namero, da se dobijo enkrat v letu, uresničili 25. avgusta. Prizorišče je vsakokrat isto - Gerijev vikend v Gorah. Nihče Zdravku Martunu, bivšemu nogometašu in mednarodnemu nogometnemu sodniku, ki je bil tudi pobudnik takega srečanja po petdesetih letih, ne reče drugače kot Geri.
Letošnje srečanje je bilo morda za kanček drugačno tudi zato, ker je bila to priložnost za obujanje spominov in nastopanje, saj tudi pri našem filmu, ki nastaja ob letošnjih obletnicah »Mesto smo ljudje -Laško praznuje«, tako pomembnih športnikov, kot so bili nogometaši, ne gre prezreti. Dobiti jih skupaj, na enem mestu in prepričati, da tečejo za žogo, pa še sploh. Zato je bilo njihovo srečanje takšna priložnost. Izkazalo se je, da človek takih psihomotoričnih spretnosti, kot je igranje nogometa, ne pozabi zlepa, tudi v zrelih letih ne. Morda so noge malce okorne in niso več tako nagle, a gibi so še pra-
vi. Misli so jim uhajale v leto 1963, ko je bil klub ustanovljen, pa v leto kasneje, ko so odigrali prvo mednarodno tekmo, rezultat dobrih zvez Pivovarne, ko so svoje moči pomerili z italijanskim klubom Or-saria iz Vidma. Spomnijo se vsega lepega in se pridušajo, da nogometnega igrišča
kje blizu, kot so jim obljubljali vsi lokalni oblastniki do zdaj, ko so morali svojega zapustiti, še ni na vidiku ... Tisto igrišče v Hudi Jami je pač staršem, ki tja vozijo svoje otroke na treninge, precej od rok ...
BH
Na fotografiji z leve proti desni: Branko Jeranko, Dragan Kocijan, Zdravko Martun, Edo Otrin, Franc Kajtna, Silvo Remškar, Slavko Špiler, Darko Jeranko, Jani Lapornik. Ležita: Andrej Prša in Alojz Oberžan. Na sliki manjkajo oz. so že odšli: Adolf Mikše, Tine Vrhovc, Martin Selič, Ivan Senica, Jože Krašovec, Marjan Košir.
45
šport in rekreacija
recicani ponovno med najboljšimi strelci na državnem prvenstvu
Za strelci iz Strelskega društva Dušan Poženel iz Rečice je ponovno več kot uspešno leto. Sezono z malokalibrskim orožjem so končali z državnim prvenstvom na Pragerskem, kjer so v streljanju s pištolo na 25 metrov in z MK orožjem na 50 metrov odlično zastopali svoje društvo in kraj. Ekipno so osvojili kar pet zlatih in eno srebrno medaljo, še več medalj pa so domov prinesli posamezniki, in sicer pet zlatih, prav toliko srebrnih in tri bronaste. Hkrati se lahko pohvalijo tudi z novim državnim rekordom kadetov v kategoriji športna pištola 25 m.
Na mednarodni tekmi v češkem Plznu sta Slovenijo predstavljala tudi mladinka Jagoda Tkalec in kadet Dejan Jager.
Rezultati kažejo, da rečiški strelci v članski kategoriji (pištola 25 m) že več let dominirajo v Sloveniji, a nič manj uspešen ni njihov podmladek, ki pridno polni vitrino s kolajnami in pokali. Že cicibani in pionirji kažejo veliko potencial, pravi predsednik društva Andrej Brunšek. Pionir Nik Matek je že drugo leto zapored postal državni prvak z MK puško na 50 m leže in trojni položaj, kadet Dejan Ja-
ger pa je stopil na najvišjo stopničko v kategoriji pištola 25 m. Slednji se je marca udeležil tudi svoje prve tekme na evropskem nivoju. Čeprav je kadet - star je 15 let, je Slovenijo v češkem Plznu zastopal v mladinski kategoriji in od 110 tekmovalcev osvojil 64. mesto, pri čemer je dosegel svoj osebni rekord. Dobre rezultate je Dejan nanizal tudi v zimskem času, ko je v kategoriji zračna pištola zmagal vseh šest kol državne lige, da gre za izjemen talent, pa dokazuje tudi vpoklic v reprezentanco Slovenije.
Visoke uvrstitve dosegajo tudi ženske predstavice rečiškega društva. Jagoda Tkalec, sicer še mladinka, ki zaradi manjšega števila ženskih predstavnic v tej starostni kategoriji nastopa med članicami, je postala državna podprvakinja v kategoriji pištola 25 m. Že četrto leto zapored je bila izbrana v državno reprezentanco, letos pa je nastopila tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu v nemškem Suhlu, kjer je s pištolo na 25 m osvojila 53. mesto, z razdalje 10 m pa je bila 34. Še višje se je povzpela na evropskem prvenstvu, ki je potekalo v Bakuju v Azerbajdžanu, bila je 11.
Memorial Vinka Lavrinca_
Zadnji vikend v septembru je člane re-čiškega društva čakala še ena pomembna tekma, in sicer organizacija 5. memoria-la Vinka Lavrinca, ki so ga zaradi boljših tekmovalnih pogojev izpeljali v Ljubljani. Kot vsako leto so se memoriala tudi letos udeležili strelci iz pobratene občine Plitzhausen. V kategoriji 10 m zračna puška je nastopilo 29 tekmovalcev, medtem ko je 29 strelcev tekmovalo v kategoriji 10 m zračna pištola - v omenjeni kategoriji je 3. mesto osvojil Peter Tkalec, na najvišjo stopničko pa je stopila ekipa v sestavi
Stojijo pionirke, ki so postale državne prvakinje z MK puško 30 strelov leže, sedita Nik Matek (desno), ki je že tri leta zapovrstjo najboljši pionir po izboru Strelske zveze Slovenije, ter njegov oče in trener Dejan Matek (levo).
Peter in Jagoda Tkalec ter Andrej Brun-šek. Želja društva je, da se v prihodnjem letu tekmovanje vrne v Laško oz. Rečico, a pogoj za to bo posodobitev strelišča.
Z obnovo strelišča do boljših pogojev za treninge_
V jesenskem času, ko se je tekmovalni ritem nekoliko umiril, so v društvu začeli s pripravo na obnovo strelišča v Rečici, s čimer želijo predvsem zmanjšati hrup v okolici in omogočiti boljše in varnejše pogoje za treninge. Strelišče bo ograjeno s tri metre visoko steno, kar pomeni, da ne bo možnosti nekontroliranega izleta krogle izven tega območja. Kljub temu, da imajo uporabno dovoljenje za strelišče, bo to zahteval tudi nov zakon, ki bo najverjetneje sprejet naslednje leto, pojasnjuje Brunšek. Nato bo sledilo prehodno obdobje, ko bodo registrirana strelišča morala odpraviti morebitne pomanjkljivosti, a Rečičani si želijo varnost na strelišču zagotoviti že prej. Poleg hrupa in varnosti je cilj društva še posodobitev notranjega strelišča. »Naš cilj je, da postavimo elektronsko baterijo, to-
Na 27. državnem prvenstvu v streljanju so se rečiški strelci večkrat povzpeli na najvišjo stopničko.
Skupinska fotografija strelcev iz Rečice in Plitzhausna, ki so se udeležili Memoriala Vinka Lavrinca.
46
šport in rekreacija
rej pet tarč. S tem dobimo pogoje za še boljši trening, ker zdaj uporabljamo mehansko varianto, s tehnologijo, ki je stara preko 30 let. Če nam uspe dobiti elektroniko, pomeni, da lahko organiziramo tekme na državnem nivoju. Hkrati lahko izboljšano strelišče nudimo za priprave reprezentanc in klubov. Imamo idealno lokacijo strelišča, nastanitev, fitnesa, ma-
Člani strelskega društva Celjska četa Mala Breza smo tudi to poletje preživeli
Družinska tekma z MK pištolo
saž, torej vsega, kar športnik potrebuje,« dodaja Brunšek. V društvu upajo, da bo strelišče v novi podobi že pričakalo prve tekme v začetku maja naslednje leto. Do takrat bodo treningi nekoliko okrnjeni, a vseeno v društvu k vpisu vabijo vse, ki jih ta šport zanima.
Predsednik društva še poudarja, da je modernizacija in posodobitev strelišča,
precej aktivno in podobno kot lani smo si zastavili na trenutke že kar preveč aktivnosti, ki pa smo jih, kljub vročim dnevom, uspešno spravili pod streho.
Najprej smo 12. avgusta izpeljali družinsko prvenstvo v streljanju z MK puško, ki se ga je udeležilo 30 tekmovalk in tekmovalcev v enotni kategoriji. Naslov prvaka je osvojil Zlatko Deželak. Nekaj dni kasneje smo organizirali še družinsko prvenstvo z MK pištolo, na katerem je tokrat nastopilo 18 tekmovalk in tekmovalcev. Prvo mesto je od lani ostalo v rokah istega zmagovalca Cvetka Pri-vška. Obe tekmi sta bili hkrati priložnost za prijetno druženje in zahvalo aktivnim članom ter sponzorjem, ki nam ob raz-
ki obratuje že 66 let, vsekakor potrebna tudi za razvoj mladih strelcev. Uspešni so bili na razpisu Fundacije za šport, finančno so pomagali sponzorji in občina, veliko pa bo v obnovo vloženega tudi prostovoljnega dela članov.
N. T.
Foto: arhiv SD Dušan Poženel Rečica
ličnih aktivnostih pripomorejo, da lahko dogodke izpeljemo čim bolje.
Na strelskem področju je vredno omeniti tudi nastop naših pionirk, ki so tokrat prvič nastopile na regijskem in kasneje še na državnem prvenstvu v streljanju na 50 metrov z MK puško, kjer so ekipno osvojile 3. mesto. Počivali nismo tudi ostali strelci, saj je preko poletja potekala strelska €-shot liga, kjer smo sodelovali z ekipama zračne puške in pištole in na koncu s slednjo zasedli 2. mesto.
Poleg strelskih se radi udeležimo tudi ostalih, s športom povezanih dejavnosti v našem okolišu. Tako smo tudi letos sodelovali na kmečkih igrah, ki jih organizira Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim, sami pa smo predzadnjo soboto v septembru organizirali turnir v košarki, katerega se je udeležilo kar 8 ekip iz bližnje okolice. Zmagovalna ekipa je bila Šajspoh Rangers iz Laškega. Pozabili nismo niti na kolesarjenje, ki pa smo ga pripravili zadnjo soboto v septembru. S kolesi se je na pot podalo enajst pogumnih kolesarjev in družno prevozilo okrog 40 km dolgo traso iz Šentruperta preko Svetine, Kompol, Šentjurja in ponovno do Šentruperta oz. strelskega doma.
Dejavni pa smo bili tudi na kulturnem področju. Sodelovali smo na prireditvi Pivo in cvetje, kjer smo predstavili različne dejavnosti, kakršne so se odvijale nekoč, ter se vključili tudi v povorko, nazadnje pa smo se z različnimi rokodelskimi spretnostmi in liki udeležili tudi Matejevega sejma v Laškem.
Matic Marot
47
Ekipne uvrstitve
1. mesto - člani standardna pištola 25 m 1. mesto - člani pištola središčni vžig 25 m 1. mesto - člani hitrostrelna pištola 25 m 1. mesto - kadeti pištola 25 m
1.	mesto - pionirke MK puška leže
2.mesto	- člani pištola 50 m
Hitrostrelna pištola člani
2. mesto - Peter Jenko
Pištola središčni vžig člani
1.	mesto - Rudolf Jener
2.	mesto - Andrej Brunšek
3.	mesto - Peter Tkalec
Standardna pištola člani
1.	mesto - Peter Tkalec 3. mesto - Rudolf Jener
Pištola 25 m članice
2.	mesto - Jagoda Tkalec
Pištola 25 m kadetinje
3.	mesto - Saša Maček
Pištola 25 m kadeti
1.	mesto - Dejan Jager
2.	mesto - Tilen Trkulja
MK puška pionirji leže 1. mesto - Nik Matek
MK puška pionirji 3 x 10
1.	mesto - Nik Matek
MK puška pionirke leže
2.	mesto - Nika Zupanc
v mali brezi od športnih aktivnosti do kulturnega udejstvovanja
vzgoja in izobraževanje/šport in rekreacija
95 let planinskega društva laško in srečanje zasavskih planincev
Verjetno sta bila leta 1922 in 1952 dneva enako napolnjena s čustvi ponosa in radosti, vzhičenja in prijateljstva, kot je bilo to v soboto, 30. 9., ko je Planinsko društvo Laško praznovalo 95 let svojega obstoja in 65 let delovanja Doma na Šmohorju.
Prijetne stvari je treba deliti s prijatelji, in zato so se v soboto srečali ne le člani domačega planinskega društva, temveč tudi zasavski planinci, prišli so podporniki društva in naključni obiskovalci. Dan je bil sončen, prelep in vzpodbujal je k solzam sreče in veselja, da lahko društvo praznuje tako visok jubilej. Ko gre za društvo, je takšna obletnica vredna dodatne pozornosti, saj se v številki skriva aktivnost množice ljudi, ki so predano skrbeli, da je društvo kljub morebitnim krizam, ki so razumljive, preživelo in delovalo naprej. In deluje še danes.
Delovanje društva temelji na dveh odločilnih elementih:
1.	Povezuje in združuje ljudi, ki so predani planinarjenju, gorstvu in skrbi za ohranjanje čimbolj neokrnjene gorske narave.
2.	Temelji na zavedanju članstva, da mora društvo biti prepoznavno ne le med članstvom, temveč mora biti tudi del družbenega dogajanja v lokalnem območju in tako prispevati k razvojni komponenti lokalne skupnosti ter tudi širše.
Nedvomno Planinskemu društvu Laško oboje uspeva in se njegova aktivnost vztrajno krepi vse od ustanovitve dalje.
Ustanovljeno je bilo v letu 1922 na pobudo sodnega svetnika dr. Arnolda Pernata kot odsek posavske podružnice SPD Sevnica, v katero so bili dotlej včlanjeni številni ljubitelji gora iz Laškega. Dr. Pernat je hkrati bil imenovan tudi za prvega načelnika odseka.
Odsek je zastavil delo na izgradnji lastne koče in do začetka druge svetovne vojne, ki je prekinila delo, so bile na današnji lo-
kaciji izgrajene oporne stene, cisterna za vodo, prva plošča, pritličje. Po vojni je sledilo obdobje priprav na ustanovitev planinskega društva in na nadaljevanje izgradnje lastne planinske koče.
Po zapletih s pridobivanjem soglasij je bil ustanovni občni zbor Planinskega in alpinističnega društva Laško 2. decembra 1947, njegov predsednik pa je postal Franc Medvešek. Slavnostna otvoritev novega doma na Šmohorju je bila 17. avgusta 1952 in tako dom letos praznuje svojo 65. obletnico.
Dom je bil v letu 1987, torej pred 30 leti, dozidan, v letu 2013 pa posodobljen z nadstreškom.
Tako kot so v času prve izgradnje člani društva imeli finančno pomoč Rudnika Laško in »Trafo postaje« Laško, se je pomoč gospodarstva nadaljevala tudi v času dozidave doma (predvsem na račun TIM-a Laško in Pivovarne Laško) in nato izgradnje nadstreška, kjer se vključi tudi proračunsko financiranje, kar velja še zlasti ob zadnji veliki investiciji - izgradnji čistilne naprave.
Osrednje aktivnosti na področju investicij koordinira gospodarski odbor, ki je vsa leta znal najti stik z investitorji in jim ustrezno predstaviti pomen izgradnje, dozidave in vzdrževanja doma.
Skrbi za lasten dom društvo vseskozi namenja ogromno energije, hkrati pa v vsem obdobju obstoja niso nikoli bile zanemarjene ostale in morda še bolj prepoznavne dejavnosti društva.
Tako ni bila nikoli zanemarjena aktivnost na področju izgradnje in vzdrževanja planinskih poti. Danes ima društvo pod skrbništvom kar 39 km planinskih poti, za kar skrbi 21 marka-cistov. To je številka, ki jo zavida marsikatero društvo.
Vodniški odsek redno skrbi za usposabljanje vodnikov, ki jih je 11 in tudi na tem področju smo med vodilnimi društvi v državi. Vodniki skrbijo za kvalitetno in varno izvedbo številnih izletov, zlasti pa tradicionalnih pohodov, po katerih postaja društvo izjemno prepoznavno. To so: pohod na Govško brdo prvo nedeljo v letu, Marčevski pohod na Šmohor na nedeljo, ki je najbližje Jožefovemu, pohod po Rečiški krožni poti, ki se odvija zadnjo soboto v juniju in pohod po trških poteh prvo soboto v novembru kot poklon občanom ob občinskem prazniku.
Ne smemo pozabiti na mladinski odsek, ki skrbi za naše najmlajše člane, ki se radi pridružijo nezahtevnim pohodom, toda najbolj uživajo, ko so na taboru brez očijev in mamic in ko jim je omogočeno, da na najbolj prijeten način spoznavajo priprave na planinarjenje in to tudi praktično udejanjijo.
Ker je eno od vodil društva skrb za ohranjanje gorske narave, ki je sicer naloga vseh članov in planincev, za organizirane akcije na tem področju skrbi odsek za varstvo gorske narave. Za svojo aktivnost je društvo prejelo mnogo priznanj, toda v zadnjem obdobju smo posebej ponosni, da se je prepoznalo, da delo društva vendarle temelji na posameznikih, ki znajo animirati vse ostale. Za takšno predano delo sta v letu 2016 priznanji prejela Fanika Wiegele in Jože Rajh. Fanika Wiegele je prejela svečano listino PZS kot najvišje priznanje PZS, Jože Rajh pa zlati častni znak
šport in rekreacija
PZS. Seveda pa ne gre spregledati specialnih priznanj za vodnike in markaciste, ki jih je prejelo veliko naših članov.
V svojih vrstah imamo vodnika, ki sta to že od leta 1965. To sta Tone Šterban in Marjan Klemenčič.
Dom na Šmohorju je v letu 2016 prejel Certifikat PZS Družinam prijazna planinska koča.
Vsa številna priznanja potrjujejo dobro in kontinuirano delo društva, ki ni namenjeno samemu sebi, temveč vsem pravim ljubiteljem planinstva in planinske narave.
Društvo je organizacijsko povezano v MDO Zasavje in na Šmohorju so se srečali člani iz sledečih planinskih društev: Bo-hor Senovo, Brežice, Dol pri Hrastniku, Hrastnik, Kum-Trbovl-je, Sevnica, Litija, Radeče, Rimske Toplice, Trbovlje, Videm Krško, Zagorje ob Savi. Prišli so tudi člani plezalnih klubov: Laško, Rimske Toplice ter Društva Prosti čas Šmartno pri Litiji. Pozdravili so nas prijatelji iz številnih sosednjih društev in iz društev širom Slovenije, s katerimi so se v preteklosti stkale trajne vezi.
Hvaležni smo vsem, ki so kadarkoli vodili društvo (Arnold Pernat, Dominik Drnovšek, Franc Medvešek, Ciril Vezjak,
Alenka Križnik, Stanko Kolšek, Franci Velikonja, Tone Krebs, Janko Remic, Tone Šterban, Fanika Wiegele, Andrej Mavri, Roman Purnat, Lojze Krajnc, Tone Košir, Cveto Brod) in vsem, ki sedaj aktivno delajo v vseh odborih društva.
Na obletnici je spregovoril župan občine Laško Franc Zdol-šek, ki nas je s prijaznimi besedami vzpodbudil k nadaljnjemu dobremu delu. Društvo pa mu je izjemno hvaležno za vso njegovo podporo in pomoč.
Na proslavi so bili podeljeni bronasti častni znaki PZS Marku Mavriju, Cvetu Brodu in Jožetu Vidcu.
V prijeten dan so nas pozdravili in nas potem spremljali pevci Moškega pevskega zbora Laško in Laška pihalna godba. Naši vedno dragi gostje, ki se jim zahvaljujemo tudi za tokratni obisk.
Naše dogodke ponavadi popestrijo najmlajši in temu je bilo tudi tokrat tako, ko so nam zaplesale najmlajše članice društva. V živo rumenih majčkah, na katerih smo ponosno prebrali: »PD Laško - 95 let«.
Zdenka Pešec, predsednica PD Laško Foto: Andrej Gobec
franc knez - franček (15. 7. 1955-6. 10. 2017)
»... Hvala duši prija in jo uspava. Graja jo žalosti, a žalost jo drami v uporno vztrajnost. Ta me vodi v vsak nov dan. Da si bom nekoč, ko se čas izteče v krog življenja, rekel: ,Drzna je bila ta pot.'« (Ožarjeni kamen)
Krog življenja Frančka Kneza se je pretresljivo iztekel na prvi oktobrski petek in končala se je njegova drzna pot.
Franček Knez velja za enega največjih alpinistov našega časa, Silvo Karo ga je večkrat poimenoval »guru modernega slovenskega alpinizma«. Na spletni strani Planinske zveze Slovenije so zapisali, da je Franček v svoji plezalni karieri opravil več kot 7.000 alpinističnih vzponov, od tega skoraj tisoč prvenstvenih, številne prelomne tako v domačem kot mednarodnem prostoru, kar je edinstven dosežek in zelo verjetno svetovni rekord.
Plezal je od leta 1973, alpinistično pot je začel kot član alpinističnega odseka Planinskega društva Celje - Matica. V
domačih Alpah je preplezal prvenstvene smeri v vseh pomembnih ostenjih, samo v severni steni Triglava jih ima kar 44. Kot eden redkih je opravil prvenstvene vzpone v stenah »treh zadnjih problemov Alp« (severna stena Matterhorna, Grandes Jorasses in Eiger) in tudi v vseh pomembnih stenah Dolomitov. Opravil je številne solo vzpone, v severni steni Eigerja pa je dolgo imel hitrostni rekord. V Himalaji se je udeležil odprav na Everest 1979, v južno steno Lotseja 1981, kjer sta z Vanjo Matijevcem dosegla rob stene, in na Jalung Kang. Zelo pomembne vzpone je opravil v Patagoniji (Fitz Roy, Torre Egger, Cerro Torre), Pakistanu (stolpi Trango) in v Indiji (Meru, Bagirati).
Franček Knez velja med alpinisti za nosilca moderne miselnosti in pristopa k alpinizmu, zlasti glede pomena treniranja in športnega odnosa do gora in ljudi v gorah. Smeri, ki so označene kot njegove prvenstvene, se tudi v današnjem času plezalci lotevajo s stra-hospoštovanjem, saj med alpinisti velja nepisano pravilo, da se k vzponom, ki jih je ocenil Knez, doda vsaj eno težavnostno stopnjo več. Franček je z izvirnim pristopom in dolgoletnim sistematičnim trdim delom pripomogel k dvigu alpinizma do ekstremne ravni.
Leta 2010 je prejel visoko državno odlikovanje - red za zasluge za dosežke v slovenskem alpinizmu in za prispevke k ugledu slovenskega alpinizma v svetu in večji prepoznavnosti Slovenije ter srebrni grb Občine Laško za izjemne dosežke na področju alpinizma.
Tisti, ki smo Frančka poznali in ki nam je velikodušno poklanjal svoj čas, vemo, da še zdaleč ni bil človek številk, ocen, priznanj in pojavljanja v širši javnosti. Glede na njegove dosežke, lahko rečem, da je bil eden najskromnejših ljudi, ki jih poznam. Njegovo notranje zadovoljstvo, sreča ter pomirjenost s samim sabo so žareli v okolico. Ko si bil z njim, si začutil, kako močno je prepričan vase in v to, da je njegova pot - pogosto samotna, večini nerazumljiva in tako drugačna od ustaljenih vzorcev, ki jih živimo - zanj edina prava. Ob tem pa je bil pravzaprav neverjetno velikodušen, človeško topel in razumevajoč.
Čas je pokazal tudi, da Frančkovo pot in njegov življenjski navdih vodi sijajen umetniški duh. Leta 2009 je pri založbi Sanje izšla njegova čudovita knjiga Ožarjeni kamen, prenekatera poetična razmišljanja in pesmi so ostali v rokopisih, v zadnjih letih pa je iz lesa izrezbaril številne skulpture.
Glede na vse zapisano - Frančkovo življenjsko držo, njegove plezalsko-alpinis-tične dosežke, umetniško ustvarjanje, odnos do sebe, sočloveka in narave - si drznem reči, da je bil Franček velik učitelj življenja. Ob veliki bolečini in neza-polnjivi praznini, ki ju bo njegov odhod pustil za sabo, bo njegova bogata zapuščina številnim prijateljem in znancem dajala moč in navdih za življenje.
»So trenutki, ko se za hip dotakneš sreče. Vsak dotik je delček večnosti, je zlata rosa neumrljivi duši.« (Ožarjeni kamen) Franček, počivaj v miru in nasvidenje v večnosti.
Matej Jazbinšek Foto: Manca Čujež
49
rudarji in moznar
V sodelovnju z etno odborom Mož-nar v Laškem je rudarsko društvo sveta Barbara Sedraž 13. julija izvedlo kulturni program, ki je prikazoval knapovsko življenje.
Za ogled smo rudarji iz Sedraža izdelali maketo rudniškega rova, v njem pa prikazali rudarsko orodje in opremo, ki je bila potrebna, da smo rudarji lahko kopali črno zlato ali tako imenovani premog. Na ogled smo postavili tudi nekaj slikovnega gradiva iz življenja rudarjev rudnika Laško. Skozi celotni program so naše gospodinje, ki so tudi članice društva, predstavile kulinarični kotiček. Ta je vseboval peko in ponudbo knapovske tradicionalne jedi, tako imenovanega »šmorn« in pijačo, znano po imenu »jabček« oziroma jabolčnik. Zanimivo je bilo obiskovalcem predstaviti različne recitale, katere je prispeval Branko Seme. Naše rudarsko društvo sveta Barbara iz Sedraža je uprizorilo povezane zgodbe kot so god rudarja, v sodelovanju z društvom Ofirovci iz Laškega smo pokazali zadnji »šiht« rudarja, ki gre v zasluženi pokoj. Prikazali smo tudi zelo star običaj rudarjev - skok čez kožo in sprejem novih članov v knapovsko druščino. Po končanem četrtkovem programu rudarjev je sledila
še izvedba rudarske himne, ki smo jo skupno zapeli z solistom Markom Žagarjem.
V nedeljo je naše društvo sodelovalo še na povorki Piva in Cvetja. Po laških ulicah je predstavljalo svečane rudarske uniforme, delovno opravo rudarjev in kulinarični kotiček. Vseskozi so naše gospodinje med obiskovalce delile »šmorn in jabček«.
Med obiskovalci v četrtek in nedeljo je bilo veliko navdušenja nad izvedbo programa Rudarskega društva sveta Barbara Sedraž.
Drago Podreberšek Foto: Foto Fleš, Maja Štih
prostovoljno gasilsko društvo laško sporoča ...
KO SE NESREČA ZGODI, NAJ BODO PROSTE POTI!_
Nesreče pogosto zahtevajo hitro posredovanje reševalnih služb, ki je včasih zaradi neprehodnih površin oteženo ali celo onemogočeno.
Velikokrat se namreč zgodi, da ob požaru ali nesreči interventna vozila ne morejo pripeljati do vhoda v stavbo ali njegovo bližino. Največje težave z dostopom imamo ponavadi gasilci, kajti naša vozila so večinoma tovorna in kot takšna tudi večja in okornejša.
Na intervencijskih poteh in površinah, ki so namenjene gasilcem, so namreč parkirana vozila, na njih so postavljene ovire, kot so zapornice, zabojniki za smeti ter cvetlična korita. Dovozne poti so preozke, imajo neprimerne zavoje, delovne površine pa neustrezne.
Hitro posredovanje reševalcev in gasilcev je tako lahko onemogočeno.
KAKO PREPOZNATI INTERVENCIJSKO POT?_
Intervencijsko pot prepoznamo po prometnih znakih in označbah na vozišču.
Vedno mora biti označena s prometnim znakom ali označbami na vozišču »Intervencijska pot« v skladu s predpisi
o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Na intervencijski poti mora biti zagotovljen nemoten prehod intervencijskih vozil (Pravilnik o požarnem redu, 2007). Zakon o pravilih cestnega prometa določa tudi, da je ustavljanje in parkiranje na označenih poteh, namenjenim intervencijskim vozilom, PREPOVEDANO in se kaznuje z globo 80 evrov (Zakon o pravilih cestnega prometa, 2010).
dardom SIST DIN 14090. Površina za gasilce je lahko tudi javna prometna površina (cesta, pločnik, parkirišče ...), če ustreza zahtevanim standardom.
Pravilnik o požarnem redu določa, da morajo biti dostopne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila vedno PROSTE in PREHODNE, dovozna pot za gasilce pa mora biti označena z opozorilno tablo z napisom »Dovozna pot za gasilska vozila«.
Intervencijska pot, označena z znakom
POVRŠINE ZA GASILCE OB ZGRADBAH_
Površine za gasilce ob zgradbah so dostopi, dovozi, postavitvene in delovne površine ob stavbi, določene s standar-
Postavitvena oz. delovna površina za gasilska vozila
NAS NAMEN JE REŠEVATI IN POMAGATI!
PRI TEM NAM LAHKO POMAGATE TUDI VI IN NAM VEDNO ZAGOTOVITE NEOVIRAN DOSTOP.
Matej Špiler, VGČ I. stopnje, poveljnik PGD LAŠKO
50
člani zšam laško na izletu po dolenjski
Jesenski čas je priložnost, da se člani ZŠAM Laško skupaj s svojimi družinskimi sopotniki odpravimo na izlet. Tokrat smo se v soboto, 30. septembra, odpeljali proti Dolenjski. V jutranjih urah smo se odpravili iz Laškega, kjer nas je nato pot vodila skozi Rimske Toplice, Radeče, Mokronoga do Novega mesta.
Preden smo prispeli do tovarne zdravil Krka, nam je čas dopuščal še jutranjo kavico. Pred tovarno Krka nas je pričakala prijazna vodnica. Sledila je registracija - vsak je prejel svojo identifikacijsko izkaznico in nato smo lahko vstopili v najmodernejše prostore tovarne, kateri se imenujejo NOTOL. V pritličju smo si ogledali slike, katere prikazujejo zgodovinski razvoj tovarne in ključne osebe v teh obdobjih. Za tem smo se povzpeli po stopnicah do avle in še preden smo si ogledali predstavitveni film so nas postregli z rogljički, čajem in kavo.
Film je prikazoval različne faze proizvodnje v posameznih oddelkih od začetka pa do končnega izdelka. Ker so proizvodni prostori za obiskovalce zaprti, smo vstopili v dvigalo, s katerim smo se popeljali od etaže do etaže. V dvigalu so bile televizije, kjer je bil prikaz proizvodnje, hkrati pa smo se na vsaki etaži ustavili in si skozi steklo ogledali obrat. Ogledali smo si tudi regal-no skladišče, katero je popolnoma avtomatizirano ter pakirnico, v kateri večinoma dela opravljajo roboti.
Po ogledu tovarne smo imeli krajši postanek, da smo se malo okrepčali z malico katero smo imeli s seboj, nato pa smo pot nadaljevali do Dolenjskega arheološkega muzeja. Tam smo si lahko ogledali izdelke iz jantarja iz različnih zgodovinskih obdobji pa vse do danes. V muzeju je tudi vojaška razstava iz časa 2. svetovne vojne na stenah pa so napisana imena žrtev takratne vojne.
društva
»Šoferska« pred povratkom domov
Nato smo se odpravili še v muzej IMV. Njihova zbirka se ponaša z izjemnimi eksponati - imajo 40 avtomobilov in počitniških prikolic. Tudi tukaj smo si pogledali predstavitveni film od začetka proizvodnje pa do danes. Ogledati si je bilo možno prve modele avtomobilov in počitniških prikolic, kakor tudi njihove najnovejše izdelke.
Za zaključek našega obiska Dolenjske smo se odpravili še v »Gostilno pri Štefki«, kjer nas je čakalo okusno kosilo in pijača. Tam smo se zadržali do večernih ur tudi zaradi prijetnega vzdušja, katerega je popestril naš član Simon Golouh s svojo harmoniko.
Posebna zahvala je namenjena našemu predsedniku Martinu Pušniku za celotno organizacijo izleta. Ob tej priliki pa se zahvaljujemo tudi agenciji M&M Tours za prevozne storitve ter šoferjema Sevšek Mateju in Privšek Francu, katera sta nas varno odpeljala in pripeljala nazaj domov.
Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k temu, da smo se imeli lepo in upam, da se srečamo tudi naslednje leto. Pozdravljam vas s šoferskim pozdravom: Srečno vožnjo!
Robi Ožek
območno zdruzenje slovenskih častnikov
VII. Tekmovanje za pokal OZSČ Laško v pripravi in kuhanju vojaškega obroka_
Območno združenje slovenskih častnikov Laško je že tradicionalno pripravilo usposabljanje v pripravi in kuhanju vojaškega obroka - za VII. pokal OZSČ Laško.
Pokrovitelj prireditve je že vrsto let župan Občine Laško Franc Zdolšek, ki je ob otvoritvi nagovoril prisotne in na zaključku ob sodelovanju predsednika OZSČ Laško stotnika Zvonka Zorca tudi podelil priznanja.
Usposabljanje smo izvedli na lokaciji, ki je za obiskovalce prijaznejša od prejšnjih, ker je v središču mesta in privabi več obiskovalcev, povzroči pa nam povečanje stroškovnih odlivov, ker smo v preteklosti pripravljene obroke lahko podelili med tekmovalce tudi strelskega tekmovanja, letos pa smo jih podelili med obiskovalce, kar pa je tudi doseglo
svoj odmev v prikazu dejavnosti našega združenja v lokalnem okolju in med turisti. Usposabljanja in tekmovanja so se udeležile ekipe OZSČ Laško (Laško, Jurklošter, Marija Gradec), OZSČ Hrastnik, PVD Sever za Celjsko območje in ekipa OZVVS Šoštanj.
Tekmovalci so tekmovali v ekipni konkurenci v pripravi in kuhanju »fižola z mesom« - pasulja. Kot organizatorji smo jim oskrbeli delovne površine, priskrbeli osnovne prehrambne artikle, osvežilne napitke in PVC galanterijo za predstavitev in podelitev pripravljenih obrokov.
Rezultati tekmovanja so bili sledeči:
1.	mesto OZVVS ŠOŠTANJ,
2.	mesto OZSČ LAŠKO - PODODBOR
JURKLOŠTER,
3.	mesto OZSČ HRASTNIK.
Navedeni so za svoje dosežke dobili tudi pripadajoče pokale in medalje za ekipno razvrstitev, prehodni pokal pa je začasno pripadel zmagovalni ekipi.
Zahvala gre Občini Laško, STIK-u Laško, Pekarni VUDI, d. o. o., Laško, Laškim kolednikom - Ofirovcem, predvsem pa vsem udeležencem in obiskovalcem ter tudi našim pripadnikom, ki so nam omogočili pripravo in izpeljavo prireditve.
Konrad Zemljič
51
Laški častniki prejeli priznanje združenja Sever
Predsedstvo Policijskega veteranskega združenja Sever in z njim posledično predsednik dr. Tomaž Čas sta za prispevanje k pomembnim uspehom združenja ter za odlično sodelovanje med domoljubnimi in veteranskimi združenji na področju Republike Slovenije, predvsem za prijateljski in domoljubni odnos do skupnih, na veteranstvu temelječih, večletnih aktivnostih, podelila Območnemu združenju slovenskih častnikov Laško BRONASTI ZNAK SEVER.
Zavedamo se pomembnosti priznanja in z njim povezane zavezanosti k še plodnejšemu sodelovanju in tovariškim odnosom med članstvom obeh krovnih organizacij, predvsem pa delu v temeljnih okoljih.
Hvala.
Konrad Zemljič
Srečanje v Laškem
Na povabilo OZSČ Laško smo se člani društva veteranov SEVER Severne Primorske - pododbor Tolmin 10. junija 2017 udeležili 8. srečanja veteranskih in domoljubnih organizacij, ki je letos potekalo v Laškem.
Ob 8.30 smo se kot običajno srečali na vrtu restavracije Špi-ca v Laškem. Sprejeli so nas predstavniki OZSČ Laško, OZVVS Laško, PVD SEVER za Celjsko območje - odbor Laško in župan občine Laško Franc ZDOLŠEK, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril pomen negovanja tradicije srečevanja in veteranstva.
Izrekel je tudi pozdrav za župana občine Tolmin. Po zajtrku oz. malici smo se odpeljali proti Radečam do HE Vrhovo v Vr-hovem pri Radečah. Prijatelj Konrad Zemljič nas je ob poti seznanjal s kulturno-zgodovinskimi in tudi tekočimi tegobami današnjih dni krajev, skozi katere smo se peljali. Zanimivo in pestro je bilo in je še življenje v teh, nam nekoliko manj znanih krajih. Dežurni dispečer HE Vrhovo nam je v nadaljevanju pokazal in obrazložil delovanje elektrarne. Od tu smo se odpeljali v vinsko klet Mastnak, na posestvo Krakovo v Orešju. Tu smo imeli voden ogled kleti in degustacijo njihovih vin in hrane. Med potjo do Olešč smo ob predstavitvah življenja v teh koncih in pomena med NOB ter osamosvojitvenim dogajanjem le-tem izkazali spoštovanje ter se pri spomeniku poklonili mrtvim med II. svetovno vojno na območju Polane. V Henini smo si ogledali bivšo šolo, ki je bila postavljena namesto lesenega objekta, kjer je bila leta1944 prva partizanska šola. V Oleščah smo se zbrali pri domačiji našega prijatelja Korla, pridružilo se nam je še nekaj članov združenj iz lokalne skupnosti. Tu smo OZSČ La-
ško podelili bronasti znak društva SEVER za dolgoletno sodelovanje in fotografijo zgodovine Tolmina. V dar pa smo prejeli zastavo občine Radeče (zastavo Laškega že imamo), knjigo o zgodovini Laškega in fotografijo iz obdobja II. svetovne vojne. Prevzeli smo tudi prehodni pomnik. Po uradnem delu smo se do odhoda domov družili v sproščenem vzdušju.
Srečanja smo se udeležili s pomočjo sredstev, ki jih dobimo od občine Tolmin, domačini pa so bili deležni finančne pozornosti občin Laško in Radeče.
Dušan Komar, Konrad Zemljič Foto: Drago Skrt
52
društva
Lovska družina Jurklošter
-jI*)-. -SmUlti I 32T3 JUrHuii i
državna tekma brak jazbečarjev v delu
Lovska družina Jurklošter je v sodelovanju z Vzrejno komisijo za brak jazbečarje pri Kinološki zvezi Slovenije in Lovskim kinološkim društvom Celje 30. septembra organizirala Državno tekmo brak jazbečarjev v delu. Vsebina tekme so discipline: iskanje, gonja, glas, kvaliteta voha, obnašanje pri strelu in poslušnost. Tekmovanje vsebuje obvezne in neobvezne discipline preizkušanja - razvrščanje nalog v kategorije in razvrščanje v obvezne in neobvezne naloge se lahko spreminja glede na specifičnost lovnega področja in navade na tem področju. Na tekmah so obvezne sledeče naloge: iskanje, gonja, glas, krvna sled, kvaliteta voha, obnašanje ob mrtvi divjadi, obnašanje po strelu, poslušnost in oblajač - pokazač. Na državnih tekmah je disciplina krvna sled obvezna.
Prvi trije tekmovalci s sodniki
Prijavljene vodnike, pse in pripravnike so pozdravili Janez Šumak, predsednik LKD Celje, član UO LZS, Janez Nahtigal, predsednik vzrejne komisije za brak jazbečarje, in mednarodni kinološki sodnik ter starešina LD Jurklošter, Miroslav Lavrič. Vodja za polaganje sledi je bil kinološki sodnik Verčko Jože. Tekme se je udeležilo šest tekmovalcev, ki so se najprej odpravili na Mrzlo Polje, kjer so opravljali gonjo, po tem pa so razpršeni v lovišču opravljali umetno krvno sled. Po opravljeni tekmi je Janez Nahtigal razglasil zmagovalce: 3. mesto v 3. nagradnem razredu je dosegel Peter Kuzma iz Vinice z brak jazbečarjem Cer Olimski (133,5 točk), 2. mesto Anton Marc iz Dobja z brak jazbečarjem Fler s Ponikve (150 točk) in 1. mesto Vili Pečaver iz Semiča z brak jazbečarjem Den (152 točk). Lovski blagor! Uspešno zaključeni tekmi je seveda sledil zadnji pogon (kosilo) in prijetno druženje na lovski koči gostiteljev v Jurkloštru.
Urška Knez, LD Jurklošter
na šmohorju 4. lovski tabor mladih
Šmohor je avgusta že četrto leto zapored gostil lovski tabor mladih, katerega organizatorja sta Savinjsko kozjanska zveza lovskih družin Celje (SKZLD) in Lovska družina Rečica pri Laškem. Med 17. in 19. avgustom so lovci na taboru mlade seznanili z delom in poslanstvom lovcev ter namenom lovstva v današnjem času.
Letošnjega tabora se je iz različnih krajev celjske regije udeležilo 22 mladih, ki so prisluhnili raznim predavanjem in
spoznavali lovsko dejavnost - dr. Hubert Potočnik je predstavil zgodovino lova in lovstvo v današnjem času, Stane Ivanšek je mlade seznanil z lovskim orožjem in opremo, ki jo mora lovec imeti pri lovu, Franc Napret in Zdravko Mastnak pa sta predstavila lovski rog, njegov namen in uporabo ter lovske šege in navade. Revir-ni gozdar Rok Golob je udeležence tabora peljal v bližnji gozd, kjer jih je seznanil z drevesnimi vrstami, ki rastejo na področju Šmohorja, in tukajšnjim gozdnim ekosistemom.
Mladi lovci so se najbolj veselili večernega dela tabora, ko so z rečiškimi lovci odšli na izhod v lovišče. Oba večera so
iz visokih prež opazovali izstop divjadi na pašo, pri čemer je svojo naklonjenost pokazala tudi boginja Diana - iz prež, od koder so opazovali divjad, so enkrat uplenili divjega prašiča, drugič pa srnjaka lanščaka.
A delo lovca ni samo lov - daleč od tega. Treba je vzdrževati lovske domove, objekte, krmišča, visoke preže, lovske steze, poti itd. Zato je pomembno, da mladi spoznajo tudi ta del lovstva. Vsako leto udeleženci tabora sodelujejo pri izdelavi lovsko-tehničnega objekta. Letos so v bližini Cirilovega doma na Šmo-horju pomagali postavitvi krmišče z jasli za muflone. Les je že bil pripravljen, za
53
društva
kar so poskrbeli člani Lovske družine Rečica, zato so z delom lahko začeli takoj. Čeprav krmišča niso uspeli dokončati v celoti, so postavili dobre temelje za nadaljnje delo lovcev.
Lovstvo in delo z živalmi_
Tabor na Šmohorju sta obiskala tudi Herbert Goriup in Branko Robar, člana Sokolarske zveze Slovenije, in s kratkim filmom predstavila lov s pticami ter mlade seznanila, s katerimi vrstami ujed je pri nas dovoljeno loviti. A bolj pogosto kot sokoli lovcem pri jagi pomagajo psi. Lovski kinologiji je bil namenjen zadnji dan tabora, ko so na Cirilov dom na Šmohorju prišli vodniki lovskih psov. Janez Šumak, predsednik LKD Celje, je predstavil vrste lovskih psov in njihovo delo, nato pa so vodniki s svojimi štiri-nožci prikazali nekaj vaj iz poslušnosti in ubogljivosti. Na koncu je sledil še praktični prikaz dela lovskega psa na krvni sledi.
Ob koncu tabora so se mladi preizkusili v steljanju z malokalibrsko puško na tarčo srnjaka - najboljši trije v streljanju
so prejeli še pokale za prvo, drugo in tretje mesto, rečiški lovci pa so prikazali tudi streljanje na glinaste golobe.
»Zanimanje mladih (za tabor, op. p.) je iz leta v leto večje. Najbolj jih zanima lov, sicer pa to ni pika na i našega tabora. Zanima jih še delo v lovišču, ravnanje z divjadjo, opazovanje divjadi na opazovalnicah, streljanje,« pravi Gregor Horjak, starešina LD Rečica. Njegove ugotovitve so potrdili mladi lovci, med katerimi se marsikdo v prihodnosti tudi vidi v lovskih vrstah.
Poznavanje narave in živali ter strpnost do vseh uporabnikov prostora - to so lastnosti dobrega lovca, je pojasnil Vinko Blažinčič, predsednik SKZLD Celje. In verjamemo, da so mladi na taboru dobro spoznali delo lovcev in njihovo poslanstvo ter da bodo tudi sami odlični lovci, v kolikor se v prihodnosti odločijo postati člani zelene bratovščine.
Zdravko Mastnak, strokovni tajnik SKZLD Nika Teraž
tradicionalni dogodki konjerejskega društva vrh nad laškim
V	avgustu in septembru smo v Konje-rejskem društvu Vrh nad Laškim izvedli prireditvi, ki ju tradicionalno izvajamo že dolgo vrsto let. 13. 8. smo izvedli 15. Konjeniške ter 7. kmečke igre, 3. 9. pa že 17. Žegnanje konj. Kot leta do sedaj se je prireditev udeležilo lepo število jezdecev in gledalcev.
Udeleženci spretnostnih iger so se pomerili v spretnostnih igrah s konji in ga-lopski tekmi. V spretnostnih igrah je bilo udeleženih 11 jezdecev, tri v kategoriji junior in osem v kategoriji senior. V tej disciplini so morali tekmovalci premagati ovire, kjer se izkaže usklajenost jezdeca in konja. Potrebno je prečkati ovire, kot so preko lesenega mostu, slalom med balami, skozi tunel ipd. V sestrskem dvoboju v kategoriji junior so bile 1. Taja Podgoršek, 2. Luna Podgoršek in 3. Kiara Podgoršek. V kategoriji senior pa so prva tri mesta osvojili 1. Dejan Kalan (Šmar-ska konjenica), 2. Blaž Kolar (Šmarska konjenica) in 3. Marko Ferfolja (KD Vrh nad Laškim).
V	najbolj adrenalinski disciplini konjeniških iger - galopu, so najboljša tri
mesta zasedli 1. Blaž Kolar (Šmarska konjenica), 2. Marko Ferfolja (KD Vrh nad Laškim) in 3. Dejan Kalan (Šmarska konjenica).
Kmečke igre so bile kot ponavadi sestavljene iz košnje, grabljenja in štirih iger presenečenja, sodelovale so štiri ekipe. Obiskovalci si z veseljem ogleda-
jo igre presenečenja, saj so sestavljene na hudomušen način in vsakemu izvabijo nasmeh na obraz.
Najboljši kosci so bili: 1. Franc Škober-ne (PGD Vrh Nad Laškim), 2. Janko Deželak (ŠD Mala Breza) in 3. Franci Hrastnik (KD Vrh nad Laškim).
Najboljše grabljice so bile: 1. Antonija Bratec (PGD Vrh nad Laškim), 2. Janja Štucin (Karate klub) in 3. Simona Privšek (ŠD Mala Breza).
54
društva/živali
Ekipno so se tako uvrstili na 1. mesto PGD Vrh nad Laškim, na 2. mestu so jim sledili Karate klub, 3. mesto pa so zasedli ŠD Mala Breza.
Žegnanje konj smo letos priredili v novem terminu in drugi lokaciji - pri
društvenem kozolcu na Slogih. Termin se navezuje na otvoritev kozolca, ki je bila v začetku septembra leta 2009. Blagoslov je opravil župnik Iztok Hanžič. Udeležilo se ga je približno 25 konjenikov in njihovih konj iz domačega in različnih društev v
okolici. Dogajanje so popestrili člani Vaške godbe Vrh nad Laškim.
Stanka Hrastnik Foto: družina Seitl
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA
prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve
07 81 60 210
vet.post.sev@siol.net
55
policija/zanimivosti
policija opozarja
V jesenskih mesecih še posebno pozornost namenimo pešcem, ki so »najšibkejši« udeleženci v cestnem prometu, zato vozniki, pazite na pešce!
V zadnjem času je na slovenskih cestah za posledicami prometnih nesreč umrlo preveč pešcev. V nekaj primerih vozniki osebnega avtomobila niso upoštevali prednosti pešca, ki je pravilno prečkal vozišče na zaznamovanem prehodu za pešce, nekaj pešcev pa je umrlo zato, ker so povzročitelji nesreče vozili prehitro. Voznike zato opozarjamo, naj bodo bolj pozorni na pešce! Pešcem pa svetujemo, naj poskrbijo za lastno varnost tako, da so na cestah še posebej previdni in vidni.
Voznike osebnih avtomobilov opozarjamo, naj bodo pozorni na pešce, še posebej pred zaznamovanimi prehodi za pešce in na drugih območjih, kjer se pešci pogosto zadržujejo, predvsem v bližini šol in drugih ustanov, kjer je pričakovati večje število pešcev. Voznike še opozarjamo, naj hitrost vožnje prilagodijo prometnim razmeram in naj dosledno upoštevajo omejitve hitrosti.
Izjemno pomembno je, da v bližini naselij in v naseljih spoštujemo hitrostne
omejitve, na zaznamovanih prehodih za pešce pa upoštevajmo, da imajo pešci prednost. Omogočimo jim varno prečkanje cestišča!
Pešce opozarjamo, naj poskrbijo za lastno varnost in upoštevajo cestnopro-metne predpise.
Na cestah naj bodo zelo previdni in vidni.
Iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022: Pešci so ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu, saj spadajo med šibkejše udeležence. Po statističnih podatkih je delež udeleženosti pešcev v prometnih nesrečah s smrtnim izidom v povprečju 15,3 % (v desetih letih je bilo od skupno 2.912 umrlih oseb 447 pešcev). Pešci lahko s svojim ravnanjem pomembno prispevajo k večji varnosti, in sicer s pravilnim prečkanjem na označenih mestih, pravilno hojo ob cestišču in uporabo odsevnih predmetov, s katerimi lahko povečajo svojo vidnost. Veliko pešcev, predvsem starejših moških, je tudi pod vplivom alkohola, zaradi česar prihajajočih vozil ne zaznajo oz. se ne morejo pravočasno umakniti.
Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na težo posledic v prometnih nesrečah z udeležbo pešcev, pa je hitrost vozila. Študije namreč kažejo, da bo pešec najverjetneje utrpel le lažje poškodbe pri trku
z vozilom, ki vozi s hitrostjo okrog 30 km/h. Že pri trku z vozilom, ki pelje 48 km/h, je verjetnost hujše in smrtne poškodbe 50 %, pri trku s hitrostjo 64 km/h pa je verjetnost za smrtne poškodbe pešca že 90 %. Zato vam predlagamo in svetujemo: VOZNIKI, bodite pozorni na pešce, še posebej v jesensko-zimskem času, ko so dnevi krajši. Prilagodite hitrost vožnje prometnim razmeram in stanju ceste in upoštevajte omejitve hitrosti izražene s postavljeno prometno signalizacijo. Prav tako bodite pred zaznamovanimi prehodi za pešce še posebej pozorni na pojav pešcev, saj imajo pešci absolutno prednost pri prečkanju vozišča.
PEŠCI, v mraku, temi ali ob zmanjšani vidljivosti se oblecite v svetlejša oblačila in nosite kresničko, odsevni trak ali drug odsevni predmet, da niha ob telesu, saj jo/ga le tako obsvetijo avtomobilski žarometi. Vedno hodite po pločniku, če pa le tega ni, pa ob levem robu vozišča oziroma desnem robu (skupina). Med prečkanjem vozišča se obvezno prepričajte, če to lahko storite varno.
Le na tak način bomo vsi skupaj pripomogli k boljši varnosti v cestnem prometu in s tem preprečili nastanek prometnih nesreč, ki imajo najpogosteje najhujše posledice.
Robert Bezamovski, vodja policijskega okoliša
izlet na goli otok
Turistična agencija M&M tours je organizirala izlet na Goli otok, ki se ga je udeležilo 35 potnikov in vodič Srečko Zorko. Z avtobusom smo se iz Laškega podali proti otoku Krk, nato pa v kraju Punat stopili na manjšo barko, kjer nam je krmar postregel aperitiv. Bil je prijeten in vroč dan, morje je bilo razburkano in čez barko so pljuskali valovi, a ko smo se bližali Golemu otoku, se je morje umirilo. Goli otok so zgradili politični zaporniki. Zapori na otoku so bili zgrajeni v obdobju med letoma 1952 in 1989. Otok, ki je pokrit s krednim apnencem, meri 4,7 km2, najvišji vrh pa se dviga 105 metrov nad morjem. Ogled otoka je trajal dve uri, sledilo je kosilo v
restavraciji, nato pa smo nadaljevali plovbo na otok Grgur. Tam je bilo zbirališče jelenov - ob prihodu sta nas dva jelena celo pričakala. Po krajšem počitku smo odpluli na otok Krk, kjer smo si ogleda-
li mesto in se nato z avtobusom opravili nazaj proti Sloveniji. Vožnja je bila prijetna, za kar je poskrbel šofer Mitja.
Tone Košir
56
napovednik
OKTOBER
Torek, 17. oktober
•	Knjižnica Laško: dr. Branko Škof: Vloga staršev pri športu otrok (strokovno predavanje; 19.00)
Sreda, 18. oktober
•	TIC Laško: Domači kotiček in jedi iz koruzne moke in zdroba - prikaz kuhanja koruznih žgancev s pokušnjo, DKŽ Rosa (9.00 - 12.00)
Četrtek, 19. oktober
•	Kulturni center Laško: Hop v Laško s Poskočnim Deja-nom, Laška mavrica (19.30)
Petek, 20. oktober
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Občinsko srečanje ljudskih pevcev in godcev (17.00)
•	Kulturni center Laško: Otvoritev razstave Mojce Krajnc (18.00)
Sreda, 25. oktober
•	TIC Laško: Domači kotiček in jedi iz kostanja - prikaz priprave in pokušnja jedi iz kostanja, DKŽ Rosa (9.00 - 12.00)
Četrtek, 26. oktober
•	Kulturni center Laško: Večer z igralcem, režiserjem, pianistom, skladateljem in šansonjerjem Juretom Iva-nušičem - osrednja prireditev bralnih akcij Knjižnice Laško pred dnevom reformacije (19.00)
Petek, 27. oktober
•	Rimske Toplice: Dan spomina na padle borce NOB in ustreljene talce - komemoracija: pri spomeniku Ilije Badovinca na Gračnici (13.00)
•	Kulturni center Laško: Koncert citrarke Janje Brlec z gosti: Kvintet Dori, Slovenski citrarski kvartet, sopra-nistka Željka Predojevič Korošec, violončelist Alek-sandar Kuzmanovski, violinist in citrar Peter Napret (19.30)
NOVEMBER
Torek, 7. november
•	Kulturni center Laško: Proslava ob občinskem prazniku (18.00)
Sreda, 8. november
•	TIC Laško: Domači kotiček in pokušnja domačih mlincev s kmetije Korbar in dušenega zelja (9.00 -12.00)
Četrtek, 9. november
•	Kulturni center Laško: Jonas, avtokomedija, Špas teater (19.30)
ebac	Petek, 10. november
^	• Knjižnica Laško: dr. Tatjana Košmerl: Skrivnosti
|	dobrega vina (strokovno predavanje ob tradicionalnem
I	martinovem; 18.00)
Sreda, 15. november
•	TIC Laško: Domači kotiček in pokušnja medu Čebelarstva Krivec (9.00 - 12.00)
Četrtek, 16. november
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Koncert Okteta Jurij Dalmatin - Loka pri Zidanem Mostu (18.00)
•	Kulturni center Laško: Hop v Laško s Poskočnim Deja-nom, Skupina Eros in Ansambel Sekstakord (19.30)
Petek, 17. november
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: običaj - martinovanje (18.00)
Sreda, 22. november
•	TIC Laško: Domači kotiček in priprava in pokušnja jedi iz buč kmetije Pertinač (9.00 - 12.00)
Sreda, 29. november
•	TIC Laško: Domači kotiček in prikaz spletanja advent-nih venčkov, DKŽ Rosa (9.00 - 12.00)
DECEMBER
Petek, 1. december
•	Kulturni center Laško: Siddharta, dola pot domov, akustični koncert (19.30)
Sobota, 2. december
•	Dom svobode Zidani Most: Slavnostni koncert ob 10. obletnici MePZ Spev Zidani Most (18.00)
Nedelja. 3. december
•	Ploščad pred Kulturnim centrom: Miklavžev sejem (15.00 - 18.00)
•	Kulturni center Laško: Miklavž prihaja, opereta (16.00)
•	Vrt Savinje: Prižig prazničnih lučk (18.00)
Ponedeljek, 4. december
•	Kulturni center Laško: Miklavž prihaja, opereta (16.00)
•	Rimske Toplice - »pri Purgu«: Miklavževanje: KD Rimljan (17.00)
Sreda, 6. december
•	TIC Laško: Domači kotiček in pokušnja Miklavževih keksov (9.00 - 12.00)
Sreda, 13. december
•	TIC Laško: Domači kotiček in ideje za praznična darila z izdelki s kmetij (9.00 - 12.00)
•	Kulturni center Laško: Buh pomagej, komedija (19.30)
Četrtek, 14. december
•	Rimske Toplice, Večnamenski objekt - gasilski dom: Zaključni koncert MePZ Anton Aškerc, skupine Stari časi in obeležitev 15. obletnice delovanja ŽPZ Rimljan-ke (18.00)
Sreda, 20. december
•	TIC Laško: Domači kotiček in pokušnja božičnega jogurta kmetije Korbar (9.00 - 12.00)
Sreda, 27. december
•	TIC Laško: Domači kotiček in pokušnja zeliščnih čajev ekološke kmetije Primož (9.00 - 12.00)
57
oglas
Podarite nepozabno doživetje -
DARILNI BON ENIGMARIUM®
ZABAVA 100% ZAGOTOVLJENA



PRVA PSCAPE ROOM IGRA NA SVETU
iatemo PIVOVARSTVA
NEPOZABNO!
J NAPETA PUSTOLOVŠČINA - NA PROSTEM
-UNLOCK LAŠKO" po mestnih ulicah
Z darilnim bonom Enigmarium® obdarjenec sam izbere igro in termin. Darilni bon, ki velja za ekipo 2-5 prijateljev, sodelavcev ali družinskih članov je super darilo za rojstni dan, novo leto ali teambuilding!
Pokličite 05135 - čaka vas nepozabna zabava!
E S C A P E R O § M
3Mi9ltlAB!ulli
STIK LAŠKO | Valvasorjev trg 1, Laško | www.lasko.escape-room.si
58

OBIRANJE MANDARIN, DUBROVNIK, MEDUGORJE
TERMIN: 20. 10. - 22. 10. 2017, CENA: 179,00€
MARTINOVANJA:
PTUJ IN ORMOŽ, 4. 11. , 11. 11.,
18. 11. 2017, CENA: 39€
KRAS, 11. 11. 2017, CENA: 62€
BELA KRAJINA, 18. 11. 2017, CENA: 39€
PO POTEH SOSESKE ZIDANICE DRAŠIČI,
18. 11. 2017, CENA: 43€
BOŽIČNI IZLETI:
BOŽIČNO VZDUŠJE ZLATE PRAGE - 2 DNI, 9. - 10. 12. 2017, CENA: 98€ ZAGREB IN ČAZMA, 2. 12. in 17. 12. 2017, CENA: 33€
BOŽIČNI SEJMI OB VRBSKEM JEZERU IN BELJAK, 10. 12., 16. 12. 2017, CENA: 29€ GRAZ IN ČOKOLADNICA ZOTTER, 9. 12., 16. 12., 23. 12. 2017, CENA: 39€ PREDBOŽIČNA BUDIMPEŠTA, 9.12., CENA:41€
PREDBOŽIČNI DUNAJ, 10. 12. in 17. 12. 2017, CENA: 37€ POPUSTI ZA OTROKE!
SILVESTROVANJE Z AVTOBUSNIM PREVOZOM: GORNJA DUBRAVA, GOSTILNA PRI JELENI, 31. 12. 2017, CENA: 59,00 €
MURSKA SOBOTA, GOSTILNA LOVENJAK, 31. 12. 2017, CENA: 69€
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: T: 08 205 36 05, M: 051 668 700, E: mmtours@siol.net, www.mmtours.si
Mi vemo, da Vi veste, da je izobraževanje pomembno. Vzemite prihodnost v svoje roke in se odločite za izobraževanje na Šolskem centru Slovenske Konjice-Zreče!
PROGRAMI ZA PRIDOBITEV STOPNJE
SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
■	instalater strojnih instalacij
■	oblikovalec kovin - orodjar
■	gastronomske in hotelske storitve
-	mehatronik operater
-	trgovec
-	bolničar - negovalec
SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
■ ekonomski tehnik
■ predšolska vzgoja - strojni tehnik
POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (3 + 2)
■ strojni tehnik - ekonomski tehnik - gastronomija - tehnik varovanja
03 733 89 38 e-pošta: sic.lasko@siol.net, www.sc-konjice-zrece.si
Pridobite si odlično znanje in podjetniško podporo Vse na Enem Mestu!
TEČAJI IN USPOSABLJANJA ZA DELO
tečaji tujih jezikov za otroke in odrasle tečaji šivanja
tematske kuharske delavnice
Izdelava kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način pomočnik kuharja
upravljalec strojev v proizvodnji: brušenje, rezkanje, struženje, CNC programiranje operater na CNC stroju robotika, merilna tehnika
Usposabljanja in tečaje prilagodimo Vašim potrebam in željam.
59
17239366
Doživi več!
celjske mesnine
0.
#
M


MARTINOV VEČER
PETEK, 10. 11. 2017, od 19. ure dalje
Party Jam in gost večera Vlado Kreslin
*
Vrhunski kulinarični
SKOČITE V 2018 Z NAMI!
Silvestrovanje na dveh lokacijah - družinsko "Smrkčevanje" v Termalnem Centru in Hollywood Glitter v hotelu Zdravilišče Laško
meni in degustacija vin
POd&riiedobropočutje ... Praznična prodaja darilnih
bonov po posebej ugodni ceni!
Kmalu na
www.thermana.si.
* * *

* • 0
# #
<f

THERMAlNIAZašfeo

www.thermana.si info@thermana.si | 080 81 19