S'^'A
7 4. II. W8B
mèd vestnik
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042 - 0778
Leto: XXVI
Ptuj, 23. februarja 1989
Številka: 5
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
12.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Ormož
13.	Odlok o spremembi zazidalnega načrta dela industrijske cone v Ormožu
14.	Odlok o lokacijskem načrtu za ureditveno območje plinovoda P 151 B Koračice—Ormož in plinovodnih priključkov do TSO in Mercator— Ograda
15.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
16.	Program aktivnosti za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1989
KRAJEVNE SKUPNOSTI
17.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 in 1991 —1995 na območju krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu
12.
Po 204. in 205. členu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 104. členu statuta občine Ormož (Uradni list SRS, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 9. februarja 1989 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Ormož
1.	člen
Spremeni se 27. člen odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/84, 21/84, 8/87) tako, da se glasi:
»Investitorji, ki so bili dolžni graditi zaklonišče po potrjeni investicijsko tehnični dokumentaciji, morajo plačati prispevek za zaklonišče, če je upravni organ za ljudsko obrambo oziroma inšpekcijsko nadzorstvo ugotovilo, da zaklonišče ni zgrajeno v skladu z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Višina prispevka se odmeri v skladu z določili 21. člena tega odloka. Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne sme biti daljši od šest mesecev.
Upravni organ pristojen za ljudsko obrambo lahko zavrne predračunsko vrednost objekta, če je starejša od enega leta ali če ugotovi, da je prenizka glede na projektirani objekt.
V primeru iz 3. odstavka tega člena ali če investitor ne predloži predračunske vrednosti objekta v določenem roku, določi upravni organ pristojen za ljudsko obrambo vrednost objekta na podlagi poprečne gradbene cene določene s predpisom, ki določa poprečno gradbeno ceno stanovanj V občini Ormož.
Obveznost plačila prispevka iz prvega odstavka tega člena zastara v roku pet let od dneva ugotovitve pristojnega Organa, da investitor ni zgradil zaklonišča v skladu z odobrenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja. V tem primeru se odmerja investitorju prispevek po 24. členu tega odloka.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 8-4/1988 Ormož, dne 9. februarja 1989
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
13.
Po 2. odstavku 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84; 29/86) in b) točki 100. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1989 sprejela
ODLOK
o spremembi zazidalnega načrta dela industrijske cone v Ormožu
I.	UVODNE DOLOČBE
I.	člen
Sprejme se sprememba zazidalnega načrta dela industrijske cone ob Ljutomerski cesti v Ormožu, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod štev. pog. 6861/89.
2. člen	
Zazidalni načrt vsebuje:	
A. Tehnično poročilo;	
B. Grafične priloge:	
1. Izsek iz Dolgoročnega družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—2000	
2. Zazidalna situacija z za-	
snovo ureditve zelenih	
površin	M 1:1000
3. Prometna karta	M 1:1000
4. Komunalna karta	M 1:1000
5. Tehnični elementi za za-	
količenje	gradbenih	
parcel	M 1:1000
6. Položaj, velikost in na-	
membnost novih gradbe-	
nih parcel v odnosu do	
obstoječih parcel	M 1:1000
7.	Tehnični elementi za zakoličenje objektov	M 1: 1000
IL MEJE OBMOČJA
3.	člen
Sprememba zazidalnega načrta obravnava območje med Ljutomersko cesto, med Opekar-niško cesto, območjem Ograda, koridorjem plinovoda P-I51-B ter predvideno cesto na severu območja. Velikost območja znaša 2,68 ha.
4.	člen
Območje obsega naslednje parcele: del 338, 339, del 340, del 232, del 233, del 334, del 335, del 234, del 230, del 231, del 226, del 1337, del 1317.
III.	FUNKCIONALNE REŠITVE IN NAMEMBNOST OBMOČJA
5.	člen
Urbanistična dokumentacija prikazuje:
—	prostorsko organizacijo (razporeditev objektov in odprtih prostorov),
—	namensko rabo površin (zazidalnih, nezazidanih),
—	velikost objektov in odprtih prostorov,
—	funkcionalne površine objektov,
—	utrjene površine in poti in njihova ureditev,
—	ureditev zelenih površin.
IV.	POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
6.	člen
Horizontalni gabariti so razvidni iz grafične priloge. Na severu območja je predviden objekt večje gradbene mase H max. = 7.00 m.
Etažnost obrtnih objektov je lahko maksimalno P + M. Strehe naj bodo dvokapne s temno kritino. Objekti masivno grajeni in ometani.
7.	člen
Oblikovanje prostih površin (zelenice, tlakovane površine, ograje) naj bo enotno za celotno območje.
V.	FUNKCIONALNE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV
8.	člen
— Situacije objektov so določene v grafični prilogi, prav tako so razvidne tlorisne dimenzije objektov z možnostjo odstopanja ± 2.0 m.
— Smeri in dimenzije glavnih dostopov in dovozov so določene v karti prometne ureditve.
9.	člen
— Objekti morajo biti kvalitetno in enotno oblikovani, to velja za kritino, naklone strešin in strešnih zaključkov, okenskih in vratnih odprtin, ograj in vhodnih delov.
— Strehe so simetrične dvokapnice.
— Fasade naj bodo enostavne za vzdrževanje, estetsko in kvalitetno izdelane.
— Zelenice, utrjene poti in peš poti naj bodo enotno urejene po detajlnem načrtu zunanje ureditve.
— Objekt na severu območja mora biti kvalitetno oblikovan.
VI REŠITVE KOMUNALNEGA IN PROMETNEGA UREJANJA
10.	člen
Rešitve energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja so razvidne iz grafične priloge.
Komunalno opremljanje Kanalizacija
11.	člen
Obstoječa kanalizacija poteka v Opekarniški ulici. Za obrtno cono se predvidi mešani sistem z navezavo na obstoječo kanalizacijo. Zaradi karakteristik terena odvodnjavanje kleti ni mogoče.
Pri polaganju kanalizacije je potrebno upoštevati minimalne predpisane odmike med vodovodom in kanalizacijo (min. vert. odmik
0.50 m, min. horizontalni odmik 3,00 m). V kolikor tega ni mogoče doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.
Vodovod
12.	člen
Ob robu območja potekata:
—	cevovod 0 140 v desni brežini Ljutomerske ceste,
—	cevovod 0 180 ob občinski poti.
Za predvidene objekte je potrebno zgraditi sekundarno omrežje iz cevi PE HD 110 oz. drugih minimalnega profila 0 100. Cevovod se odcepi iz vodovoda 0 180 in se v sekundarni cesti priključi na vodovod 0 140. Na predvidenem cevovodu se zgradi še ustrezno hi-drantno omrežje.
Elektrika
13.	člen
Predvideni objekti se bodo napajali iz stare TP Opekarne — TP 8. V ta namen bo potrebno položiti ustrezen nizkonapetostni razvod.
Plin
14.	člen
Ob območju je predvidena izgradnja plinske merilno regulacijske postaje Ormož. Ob območju bo potekal predvideni plinovod.
Predvideni objekti se bodo lahko priključili na predvideni plinovod za potrebe mesta Ormož.
Možno je individualno ogrevanje v skladu s sanitarnimi predpisi.
PTT
15.	člen
V desni brežini Ljutomerske ceste poteka obstoječe PTT kabelsko omrežje. Predvidene objekte bo možno priključiti na obstoječe omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
Zasnova prometnega omrežja
16.	člen
Dispozicija dinamičnega in statičnega prometa je razvidna iz grafičnih prilog.
VII.	ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
17.	člen
Izgradnja je lahko fazna.
Do končne izgradnje se zemljišča uporabljajo v dosedanje namene.
VIII.	ZAŠČITA OKOLJA PRED HRUPOM IN IMISIJAMI
18.	člen
1.	Varovanje voda: območje leži izven območja varstvenih pasov vodnih virov. Odpadno tehnološko vodo morajo investitorji očistiti v lastnih čistilnih napravah in usedalnikih do stopnje, ko jih je dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo.
2.	Varovanje zraka: nevarne in neprijetne pline morajo investitorji eliminirati s filtrirnimi napravami, lociranimi proč od obrobne stanovanjske zazidave.
Zaščita pred hrupom:
Dovoljena maksimalna raven hrupa za obrtno cono je 60 dB (A) dnevno in 50 dB (A) nočno.
IX.	KONČNE DOLOČBE
19.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravlja Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 351-4/88 Ormož, dne 9. februar 1989
Predsednik
Skupščine občine Ormož Milan Ritonja, s. r.
14.
Po drugem odstavku 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84) in točki b) 100. člena statuta občine Ormož (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1989 sprejela
ODLOK
o lokacijskem načrtu za ureditveno območje plinovoda P 151 B Koračice — Ormož in plinovodnih priključkov do TSO in Mercator — Ograda
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Sprejme se lokacijski načrt za izgradnjo plinovoda P 151 B Koračice — Ormož, ki ga je pod št. proj. 1482/88 izdelal Zavod za urbanizem Maribor in ki je sestavni del tega odloka.
II. OPIS PARCEL, ZA KATERE JE PREDVIDENA PREKRIVAJOČA RABA PROSTORA
2.	člen
Trasa plinovoda poteka po naslednjih katastrskih občinah in parcelah:
K. O. KORAClCE
636/3, 636/6, 641, 640, 678, 677/1, 677/3, 627/1, 675/4, 1607/2, 688, 689/2, 689/1, 689/3, 691/3, 691/1, 665/1, 664/3, 664/1, 1012/3, 1015/1, 1015/4, 1051, 1049/2, 1048/2, 1043, 1047, 1062, 1060, 1063, 1124, 1125, 1126, 1137/2, 1604/2, 1138/2, 1139/1, 1162/1, 1161, 1160, 1158, 1157, 1153/1, 1156/4, 1156/6, 1156/7, 1156/1, 1155/1, 1310, 1311, 1307, 1308, 1308, 1302, 1305, 1297, 1608, 1516/1, 1517/3, 1517/3, 1518/3, 1513/1, 1511/1, 1508/1, 1507, 1490/3, 1502.
K. O. kljuCarovci
328, 327, 324, 356, 322, 355, 1394/1, 313, 312, 311/7, 307/1, 308, 1394/2, 302, 301/1, 300, 299/1, 296/1, 293/1, 1389, 278, 277, 274/1, 268, 274, 269, 215/1, 216/1, 207/3, 221, 222, 228, 229, 230, 1386/1, 549, 1402, 550, 651, 650, 649, 648, 1381, 640, 643/4, 643/1, 736/1, 736/2, 739, 740, 741, 143, 988, 990, 1008, 992, 1006, 1029, 1030, 1028, 1027, 1032, 1407, 962, 961, 1040, 958, 1043, 957, 1048, 955, 954, 953, 1372, 1052, 1053, 1055/1, 1056.
K O I FENICA
730/2, 737, 738/2, 742, 743, 752, 757, 750/7, 746, 106, 107, 108/2, 608, 35/1, 36, 37/1, 37/2, 38, 39/2, 39/1, 40/1, 75/1, 74, 73/1, 71, 604, 69/2, 68/1, 68/2, 67, 66/2, 609/2, 55, 240/2, 210/1, 672/1, 397, 384, 401/1, 401/2, 427/2, 389, 397, 597/2, 597/1, 597/3, 691/2, 579, 575, 578, 574/3, 572/3, 611/1, 572/4, 572/2, 572/1, 571, 668/3, 569, 535/2, 535/1, 533, 532/1, 603/2, 523/1, 522/1, 523/2, 521.
K. O. HARDEK
262, 263, 265, 264, 271, 274, 279, 282, 430, 434, 435, 483, 481, 482, 499, 496, 497, 504, 506, 689, 515, 516, 521, 539, 537, 538, 549, 551, 528/1, 552, 553, 561/1, 574, 575, 576, 579, 580, 613, 615, 617, 618, 684, 662, 663, 659, 571, 669, 668, 685, 340.
K. O. ORMOŽ
1177/3, 1305/11, 1108/1, 1073, 1076, 1079, 1082, 1083, 1085, 1089, 1092, 1093, 1096, 1125/1, 1125/2, 1120, 1119, 1110, 348, 347, 1317, 226, 230, 231,233, 234, 232, 335, 332, 330, 329, 262, 339, 1312, 225, 258.
III.	FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
3.	člen
Ureditveno območje plinovoda Koračice — Ormož vključuje naslednje objekte:
1.	odcepni ventil na magistralnem plinovodu R 15 v Koračicah,
2.	sekcijski zaporni ventil,
3.	merilno regulacijska postaja Ormož,
4.	območje visokotlačnega plinovoda z varovalnimi pasovi,
5.	območje plinovoda 4 bar v območju industrijske cone Ormož.
Opis trase:
Plinovod se odcepi od obstoječega plinovoda R 15 v Koračicah. Na mestu odcepa se zgradi odcepni objekt v ograjenem prostoru velikosti 10.0 m x 18.0 m. V odcepu bo vgrajen zaporni element in inštalacije za vstavljanje čistilca.
Trasa plinovoda poteka nato preko kmetijskih območij v smeri Ormoža ob lokalni cesti Ormož—Tomaž pri Ormožu. Trasa plinovoda
je usklajena z Dolgoročnim planom občine Ormož za obdobje 1986—2000 in njegovo dopolnitvijo.
V višini kmetije Trop se trasa usmeri proti vzhodu. Na tem mestu je predvidena izgradnja sekcijskega zapornega ventila v ograjenem območju velikosti 10.0 x 8.0 m.
Dalje poteka trasa mimo objektov KK Jeruzalem, prečka križišče regionalnih cest R 1311, R 1312, R 1313 in poteka do MRP Ormož.
Merilno regulacijska postaja Ormož bo v ograjenem prostoru velikosti 30.0 m x 35.0 m, v katerem bo nameščena inštalacija sprejema čistilna postaja, objekt MRP ter pripadajoči zaporni ventili na izstopnih plinovodih iz MRP.
Iz MRP Ormož bodo speljani trije plinovodi:
—	plinovod 4,0 bar za TSO Ormož
—	plinovod 4,0 bar za Ograd
—	plinovod 1 bar za mesto Ormož.
Predmet lokacijskega načrta sta še plinovoda 4,0 bar, od katerih eden poteka ob trasi predvidenega industrijskega tira v industrijski coni Ormož in se zaključi v TSO.
Drugi 4,0 barski plinovod poteka do ograje Mercator — Ograda ob predvidenem cestnem omrežju.
4.	člen
Na območju plinovoda so s pravilnikom o tehničnih pogojih in normativih za varen transport tekočih in plinastih ogljikovodikov (Uradni list SFRJ, št. 26/85) določeni:
—	delovni pas: minimalni prostor vzdolž plinovoda potreben za njegovo neovirano gradnjo.
Ta znaša:
—	4 m levo in 8 m desno od osi plinovoda v
smeri transporta plina na kmetijskih površinah,	^
—	5 m levo in 9 m desno od osi plinovoda v smeri transporta plina v gozdovih.
Tu ostane trajna krčitev gozda 5 m levo in desno od osi plinovoda. V tem pasu je na celotni trasi prepovedano saditi rastline, katerih korenine segajo I m globoko in obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m.
— Zaščitni pas naseljenih poslopij: znaša 30 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu je prepovedano graditi objekte za bivanje ljudi, razen če je gradnja predvidena s tem dokumentom.
— Zaščitni pas plinovoda je pas širine 200 m na vsako stran od osi plinovoda, v katerem že zgrajeni objekti vplivajo na njegovo varnost.
5.	člen
Na območju srednjetlačnih razvodnih plinovodov (iz MRP Ormož) se upoštevajo zahteve povzetih TOL predpisov, ki zahtevajo minimalni odmik 5,0 m od osi plinovoda za stanovanjske objekte.
6.	člen
Z ureditvijo gradbišča bodo začasno zasedena meliorirana kmetijska zemljišča, ki se morajo po določilih tega odloka in pogojev upra-vljalcev in lastnikov zemljišč po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje na melioriranih območjih.
7.	člen
Lokacijski načrt je usklajen s pogoji soglaso-dajalcev.
IV.	POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
8.	člen
Plinovod mora biti položen minimalno 1 m pod koto terena (vrh cevi) oziroma mora biti niveleta izbrana skladno s priloženimi pogoji organov, organizacij in skupnosti.
Delovni pas plinovoda mora biti po končanih delih rekultiviran in zatravljen, gozdni robovi urejeni. Vsi objekti morajo biti zaščiteni z aluminijsko žično ograjo v tlorisu, določenim s tem načrtom.
V plinovodnem pasu 200 m je za gradnjo objektov potrebno pridobiti soglasje Petrola, DO Zemeljski plin, Ljubljana. V zaščitenem pasu 30 m na vsako stran od osi plinovoda je prepovedana gradnja stanovanjskih objektov, če to ni s tem načrtom predvideno; dovoljene so adaptacije in nadomestne gradnje na istih lokacijah. Če je gradnja takšnih objektov s tem načrtom predvidena, je minimalni odmik od osi plinovoda 15.0 m. V minimalni oddaljenosti 10 m od osi plinovoda je dovoljena gradnja objektov, ki niso namenjeni bivanju ljudi.
V.	POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA ZEMLJIŠČ
9.	člen
Vsa križanja in približevanja s prometnimi površinami je obvezno izvajanje skladno s pogoji upravljalca (kategorizirane lokalne in regionalne ceste, avtocesta, železnica). Zato je pred pričetkom izgradnje v fazi PGD potrebno projektno rešiti in pridobiti soglasja za vse navedene prometnice.
Križanja z nereguliranimi naravnimi vodotoki morajo biti izvedeni min. 1.50 m pod sedanjim dnom, z reguliranimi pa 1.00 m pod reguliranim dnom.
Križanja z obstoječimi komunalnimi objekti (vodovodi, kanalizacije, električni in ptt kabli) je potrebno na terenu zakoličiti in dela izvajati po pogojih in pod nadzorom upravljalca. Križanja s predvidenimi komunalnimi objekti je obvezno ustrezno zaščititi.
Kjer se trasa približa obstoječim vodnjakom pitne vode je potrebno izbrati najugodnejšo ni-veleto. Pri gradnji plinovoda vodnjaki ne smejo biti poškodovani; investitorjih je v tem primeru dolžan sanirati ali na drug način zagotoviti preskrbo z vodo.
10.	člen
Pred pričetkom del je potrebno izvesti geomehanske raziskave na tra^i, kjer se ugotovi potreba zaradi labilnega terena in podobno.
VI.	POGOJI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
11.	člen
Vse posege, ki bodo posledica izgradnje plinovoda je dolžan investitor sanirati ali izplačati ustrezne odškodnine, pridobiti soglasja od lastnikov zemljišč in urediti odškodninske zahteve na površinah in pridelkih. Na območju izvajanja agrotehničnih ukrepov mora biti globina prilagojena globini odvodnih jarkov. Gradbena dela po možnosti izvajati izven vegetacijske sezone. Vsem kmetijam na območju trase plinovoda je potrebno v času gradnje zagotoviti normalen razvoj in delo. Vse dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih površin je potrebno po opravljenih delih vzpostaviti v prvotno stanje. Morebitne poškodbe drenažnega si--sterna bo potrebno pred zasipom gradbene jame sanirati. Na območju gozdnih posek bo potrebno urediti gozdne robove, kar bo po izgradnji določala posebna listina. Delovni pas plinovoda znaša 4 m levo in 8 m desno v smeri stacionaže. Trasa plinovoda je odmaknjena minimalno 30 m od stanovanjskih objektov transformatorskih postaj in min. 20 m od drogov VN. Če bo plinovod ogrozil pogonsko stabilnost infrastrukturnih naprav bremenijo vsi nastali stroški upravljalca plinovoda. Križanje železnice in kategoriziranih cest mora biti izvedeno v skladu s pogoji upravljalcev minimalno 1.5 m pod niveleto ceste oziroma GRT. Zaščite telefonskih kablov bo potrebno izvesti po zahtevanih pogojih upravljalca.
Vsa križanja z naravnimi vodotoki bo potrebno izvesti minimalno 1.5 m pod obstoječim dnom in 0.8 m pod reguliranim dnom vodotokov. Pri polaganju plinovoda je potrebno posebno pozornost posvetiti izkopom v bližini obstoječih izvirov in vodnjakov. Trasa mora biti odmaknjena vsaj 10 m od gornjega roba vodotokov. Vsa križanja obstoječih vodovodov
morajo biti izvedena pod nadzorom upravljalcev. Na območjih, ki so arheološko zanimiveje potrebno zagotoviti arheološki nadzor. Pred izvedbo bo potrebno ugotoviti geomehanske karakteristike tal na geološko nestabilnih področjih.
Pred izgradnjo MRP Ormož mora investitor izdelati oz. naročiti prognostično oceno emisij hrupa od MRP Ormož ter na podlagi izsledkov predvideti ustrezne protihrupne ukrepe. Ocena mora vsebovati tehnično dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
VIL TOLERANCE
12.	člen
V trasnem načrtu je v merilu 1:5000 na osnovi terenskega ogleda določena trasa plinovoda. Traso plinovoda iz trasnega načrta je mogoče na terenu minimalno premikati, če na to kažejo terenske prilike in se s tem ne posega na drugo varovalno območje in koridorje infrastrukturnih naprav. Pri posameznih objektih so možna odstopanja v okviru tehnično opravičljivih dimenzij.
Vlil. KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, DO in skupnostim pri komiteju za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve občine Ormož.
14.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj.
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 351-476/88 Ormož, dne 9. februarja 1989
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
15.
Po 58. in 61. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) 3. in 25. členu zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83, 42/85 in 47/87) ter točke a/100, člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. februarja 1989 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ureja plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
2.	člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča plačujejo uporabniki, ki so na ureditvenem območju mesta Ormož.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od čiste tlorisne površine stanovanja, poslovnih ali drugih prostorov v objektu.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od celotne površine zemljišča, ki je s prostorskim izvedbenim aktom ali lokacijskim dovoljenjem določena kot funkcionalno zemljišče.
4.	člen
Stanovanjska površina je tlorisna površina sob, predsob, hodnikov, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja, garaže v objektu ali kot samostojni objekt.
Poslovna površina je čista tlorisna površina vseh poslovnih prostorov in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezana s poslovnim prostorom.
Prav tako se nadomestilo plačuje od površine pokritih ali nepokritih skladišč, jjarkirnih prostorov ter delavnice na prostem.
5.	člen
Nadomestilo mora plačati neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
6.	člen
Nadomestilo določi zavezancu iz 5. člena tega odloka Uprava za družbene prihodke občine Ormož.
Uprava za družbene prihodke prične postopek za odmero na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča ali stavbe, samoupravne stanovanjske skupnosti ali za urejanje prostora pristojnega upravnega organa. Če uprava za družbene prihodke zve za obstoj stavbnega zemljišča, za katero se ne plačuje nadomestilo, prične postopek po uradni dolžnosti.
7.	člen
Stavbna zemljišča se glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki glede opremljenosti, lege in namembnosti ter izjemnimi ugodnostmi v zvezi s pridobivanjem dohodka razvrstijo v območje I. kategorije, II. kategorije in v industrij-sko-obrtno območje.
Razvrstitev zemljišč je razvidno iz grafične priloge, ki je sestavni del odloka.
8.	člen
Uporabnik stavbnega zemljišča, ki je zavezanec plačevanja nadomestila mora prijaviti Upravi za družbene prihodke vsako zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče in vse spremembe v 30 dneh po tem, ko postane neposredni uporabnik oziroma po spremembi.
Če nastane sprememba med letom, se to upošteva od I. v naslednjem mesecu po preteku meseca, v katerem je nastala sprememba.
JI. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
9.	člen
Poleg primerov navedenih v 59. členu zakona o stavbnih zemljiščih so oproščeni plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tudi:
L Občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč:
2. Najemniki, oziroma lastniki stanovanj, za katera občinski upravni organ ugotovi, da so neprimerna za bivanje.
Delno pa so oproščeni plačila za uporabo stavbnega zemljišča občani z nižjimi dohodki na podlagi izhodišč in meril, kijih za delno nadomestitev stanarine uvaja samoupravni spo-razum o uresničevanju socialno varstvenih pravic.
Občinski upravni organ pristojen za družbene prihodke lahko tudi v drugih primerih (elementarna ali druga nezgoda, bolezen v družini, invalidnost itd.) skladno z zakonom o davkih občanov, oprosti zavezance plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
Zahtevek za oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti pri Upravi za družbene prihodke.
10.	člen
Uprava za družbene prihodke mora vsako leto opraviti preizkuse vseh oprostitev ter izda-
ti odločbe o prenehanju oprostitve za uporabnike, ki ne izpolnjujejo več pogojev za oprostitev.
111. MERILA ZA DOLOČITEV VlSlNE NADOMESTILA
11. člen
Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja, pri kateri se upoštevajo naslednja merila:
a)	lega zemljišča,
b)	stopnja komunalne opremljenosti,
c)	smotrnost izkoriščanja zemljišč.
12. člen
Točke za I m' zazidanega stavbnega zemljišča se določijo:
točke
a)	lega stavbnega zemljišča
—	stavbno Zemljišče na območju L kategorije	10
—	stavbno zemljišče na območju II. kategorije	5
—	stavbno zemljišče na industrijsko,
obrtnem območju	20
b)	stopnja komunalne opremljenosti
—	pristop po sodobno	urejeni cesti	10
—	pristop po makadamski	cesti	5
—	možen priključek na javno kanalizacijo	7
—	možen priključek na električno omrežje	4
—	možen priključek na vodovodno
omrežje	5
—	javna razsvetljava dostopne javne ceste	8
c)	smotrnost izkoriščanja zemljišča (glede na smotrnost izkoriščanja zemljišča se točke pod a) in b) tega člena znižajo)
—	pri stavbah z enim stanovanjem	0
—- pri stavbah z dvema do petimi stanovanji	5
—	pri stavbah s šestimi do desetimi stanovanji	8
—	pri stavbah z enajstimi do 30 stanovanji	10
—	pri stavbah z več kot tridesetimi stanovanji	12
13.	člen
Točke za I m' nezazidanega stavbnega zemljišča se točkujejo po 12. členu tega odloka in sicer tako, da se ugotovljeno število točk zmanjša za 50 %, kar predstavlja osnovo za odmero prispevka.
14.	člen
Osnova za določitev vrednosti točke je ovrednoteni letni program pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč občine. Vrednost točke določi na predlog upravnega odbora sklada s sklepom Skupščina občine Ormož.
15.	Člen
Sredstva, zbrana s plačilom nadomestila se uporabijo na ureditvenem območju mesta Ormož.
IV. KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo od 100.000 do 500.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem roku ne prijavi stavbnega zemljišča, katerega neposredni uporabnik je ali če ne prijavi pravilne površine.
Z denarno kaznijo od 30.000 do 100.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekrške iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 20.000 din se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Uprava za družbene prihodke določi dosedanjim zavezancem plačevanja nadomestila, obvezno plačevanje nadomestila po določbah tega odloka najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega odloka.
18.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 36/86).
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 420-9/88 Ormož, dne 9. februarja 1989
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r.
16.
Na podlagi 2. odstavka 17. člena Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/87) in Programa ukrepov ekonomske politike občine Ptuj v letu 1989 je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na 147. seji, dne 9/2-1989 sprejel
PROGRAM
aktivnosti za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj za leto 1989
I.
S tem programom se določijo aktivnosti na področju razvoja drobnega gospodarstva v letu 1989, katerih realizacija je nujna za uresničitev določb družbenega dogovora in Programa ukrepov ekonomske politike občine Ptuj v letu 1989.
II.
Za dosego navedenega cilja je v letu 1989 potrebno izpeljati sledeče aktivnosti:
1.	Ustanoviti Sklad za razvoj drobnega gospodarstva v občini Ptuj
Nosilci: Izvršni svet in skupščina občine Ptuj.
2.	Sprejeti Odlok o določitvi dejavnosti, ki se lahko opravljajo v starem mestnem jedru mesta Ptuj.
Nosilci: Izvršni svet in Skupščina občine Ptuj.
3.	Podjetjem drobnega gospodarstva družbenega sektorja, podjetjem drobnega gospodarstva, ki poslujejo z družbenimi in zasebnimi sredstvi in samostojnim gospodarstvenikom — zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo deficitarne dejavnosti in prednostno storitvene dejavnosti, navedene v seznamu, ki je sestavni del tega programa, se bodo priznavale davčne olajšave iz Odloka o davkih občanov v občini Ptuj in po zakonu.
Nosilca: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj in Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
4.	Podjetjem drobnega gospodarstva družbenega sektorja, podjetjem drobnega gospodarstva, ki poslujejo z družbenimi in zasebnimi sredstvi in samostojnim gospodarstvenikom, ki opravljajo deficitarne dejavnosti in prednostno proizvodne dejavnosti, navedene v seznamu, ki je sestavni del tega programa, se bodo priznavale še sledeče ugodnosti:
—	znižanje ali oprostitev prispevkov iz dohodka,
—	prednost pri dodeljevanju poslovnih prostorov in
—	benificirana najemnina za koriščenje poslovnih prostorov
Nosilec: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj.
5.	Ustanoviti poseben odbor za oddajanje poslovnih prostorov pri Samoupravni stano-
vanjski skupnosti občine Ptuj v katerem bodo tudi predstavniki izvršnega sveta SO Ptuj in Obrtnega združenja Ptuj ter pripraviti pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov. Dejavnosti, ki se bodo opravljale v dodeljenih poslovnih prostorih morajo biti v skladu z odlokom Izvršnega sveta SO Ptuj.
Nosilca: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj.
6.	Na osnovi kadrovskih potreb drobnega gospodarstva v občin» Ptuj pripraviti program izobraževanja kadrov, potrebnih drobnemu gospodarstvu občine Ptuj.
Nosilci: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, Obrtno združenje Ptuj in Srednješolski center usmerjenega izobraževanja Ptuj,
7.	Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje občine Ptuj v sodelovanju s podjetji družbenega sektorja. Obrtnim združenjem Ptuj in Obrtno zadrugo »Panorama« Ptuj, na podlagi ugotovljenih kadrovskih potreb, pripravi programe /a prekvalifikacijo nezaposlenih, vštevši tudi delavce,ki ostanejo brez dela, ko preneha podjetje, ali se pojavijo kot tehnološki višek, da bi se lahko zaposlili oziroma razporedili na dela v drobnem gospodarstvu občine Ptuj.
Nosilci: Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje občine Ptuj, Obrtno združenje Ptuj, Obrtna zadruga »Panorama* Ptuj in Srednješolski center usmerjenega izobraževanja Ptuj.
8.	S sredstvi sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev na področju samostojnega dela štipendirati delavce zaposlene pri samostojnih gospodarstvenikih za dokvalifikacijo po potrebah tehnoloških procesov v drobnem gospodarstvu občine Ptuj.
Nosilci: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, Skupščina sklada. Obrtno združenje Ptuj in Srednješolski center usmerjenega izobraževanja Ptuj.
9.	Podpirati ustanavljanje zasebnih trgovin na drobno vseh izdelkov, razen tistih, katerih prodaja je prepovedana z zakonom, za široko potrošnjo.
Nosilec: Izvršni svet skupščine občine Ptuj.
10.	Z ukrepi davčne politike v občini Ptuj in kreditno politiko LB KB Maribor je treba vzpodbuditi ustanavljanje podjetij drobnega gospodarstva, ki se ustanavljajo z vlaganjem tujih oseb in domačih pravnih in/ali civilno pravnih oseb in podjetij drobnega gospodarstva, ki so lastnina občanov ter obrtnih zadrug.
Nosilci: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, Uprava za družbene prihodke in LB KB Maribor, PE Ptuj.
11.	Dokončati primarno komunalno mrežo na stavbnem zemljišču obrtne cone 1 v Rogoznici.
Nosilec: Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj.
12.	Pričeti z izgradnjo L faze obrtne cone L v Rogoznici z izgradnjo 9 obratovalnic.
Nosilec: Obrtna zadruga »Panorama« Ptuj.
13.	Izdelati projekt izgradnje II. faze obrtne cone I v Rogoznici.
Nosilci: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj in Obrtna zadruga »Panorama« Ptuj.
14.	Imenovati iniciativni odbor za pripravo ureditve obrtne cone v Slovenja vasi.
Nosilec: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj.
15.	Izdelati program razvoja drobnega gospodarstva proizvodno storitvenih in proizvodnih dejavnosti v občini Ptuj.
Nosilci: Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, Obrtna zadruga »Panorama« Ptuj ob sodelovanju izbrane strokovne inštitucije.
16.	Urediti razstavno-prodajni prostor za proizvode drobnega gospodarstva občine Ptuj.
Nosilec: OZ Ptuj, OZ Panorama Ptuj in Izvršni svet SO Ptuj.
17.	Za razvojne in nove programe zasebnega sektorja pridobiti republiška sredstva tkz. razvojni dinar.
Nosilca: Obrtno združenje Ptuj in Izvršni svet SO Ptuj.
III.
Sestavni del tega programa je seznam deficitarnih dejavnosti in prednostno proizvodnih dejavnosti, ki jih želimo prvenstveno pospeševati v letu 1989 in sicer:
III/1.0. Deficitarne dejavnosti Za deficitarne dejavnosti se določijo: III/l-l. Zelo deficitarne dejavnosti:
—	avtoelektričarstvo
—	avtopralnica
—	brusilstvo
—	čevljarstvo
—	dežnikarstvo
—	dimnikarstvo
—	elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate
—	hotelirstvo
—	keramičarstvo
—	klobučarstvo
—	kolarstvo
—	kotlarstvo
—	krznarstvo
—	lončarstvo in pečarstvo
—	loščilstvo
—	medičarstvo
—	orodjarstvo
—	parketarstvo
—	pekarstvo
—	pletarstvo
—	pletiljstvo
—	popravilo koles in koles z motorji
—	prodaja na drobno v manj razvitih KS občine Ptuj
—	restavratorstvo kulturne dediščine — RTV mehanik
—	sodarstvo
—	steklarstvo
—	strojarstvo
—	tapiserstvo
—	tesarstvo
—	torbarstvo
—	usnjena galanterija
—	vrvarstvo
—	žaganje drv
—	izdelovanje drobnih predmetov iz papirja III/1.2. Servisno storitvene dejavnosti
—	krojaštvo
—	mlinarstvo
—	popravilo toplovodnih in vodovodnih naprav
—	šiviljstvo
—	tapetništvo
—	vulkanizerstvo
Ta del programa se uporablja za izvajanje 35. člena Odloka o davkih občanov v občini Ptuj.
III/2.0. Prednostno proizvodne dejavnosti Za prednostno proizvodne dejavnosti se določijo:
III/2-I Dejavnosti, ki poslovno sodelujejo z večjimi in velikimi podjetji in to sodelovanje dokažejo s sklenjenimi pogodbami o kooperaciji ali tehnično-poslovnem sodelovanju.
II 1/2.2. Dejavnosti, katerih storitve oziroma izdelke večja ali velika podjetja, obrtne zadruge, obrtna združenja ali samostojno izvažajo na konvertibilno tržišče in to dokažejo s potrdili izvoznikov ali carinskih organov.
III/2.3. Dejavnosti, ki s svojimi storitvami ali izdelki nadomeščajo uvoz in to dokažejo z ustreznimi potrdili.
Ta del programa se uporablja za pridobivanje ugodnosti, ki jih določa ta program in za izvajanje 38. člena Odloka o davkih občanov v občini Ptuj.
Štev.: 30-1/85-2
Podpredsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Tone ČEH, dipl. oec., s. r.
17.
KRAJEVNA SKUPNOST MIKLAVŽ PRI ORMOŽU SKUPŠČINA KS
Številka: 17/1989 Datum: 14. 2. 1989
Na osnovi 8. člena Zakona o referendumu (Ul. SRS št. 23/77), Zakona o samoprispevku (Ul. SRS, št. 35/85) in 37. člena Statuta krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu je skupščina na 4. seji, dne 14. 2. 1989 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 in 1991 — 1995 na območju krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu.
I.
Za območje krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu, ki zajema naselja: Hermanci, Kajžar, Krčevina, Miklavž pri Ormožu, Veliki Brebrov-nik, Vinski vrh, Vuzmetinci, Zasavci se razpiše referendum za uvedbo 8. krajevnega samoprispevka.
2.
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju in delu za sofinanciranje in uresničitev naslednjih nalog:
2.1.	KOMUNALNA DEJAVNOST
2.1.1.	Sofinanciranje asfaltiranje krajevnih cest:
—	Kajžar (Kosič)—Zasavci (meja KS Kog) in
—	Vinski vrh (Težak)—Veliki Brebrovnik— Pavlovci
2.1.2.	Delno vzdrževanje krajevnih cest, ki zajema gramoziranje, vzdrževanje obcestnih jarkov, vodnih propustov in zimsko službo.
2.1.3.	Postopno urejanje odlagališč za komunalne odpadke in sekundarne surovine.
2.2.	PROMET IN ZVEZE
2.2.1.	Nadaljnja širitev telefonskega omrežja s ciljem:
»Telefon v vsako vas«.
2.3.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
2.3.1.	Sofinanciranje izgradnje telovadnice pri osnovni šoli. Sofinanciranje investicijskega vzdrževanja krajevne dvorane in postopnega obnavljanja obstoječih prostorov.
2.3.3. Sofinanciranje investicijskega vzdrževanja in dokončne izgradnje športnega igrišča.
2.4.	DRUGE NALOGE:
2.4.1. Sofinanciranje fazne izgradnje mrliške veže.
2.5. KRAJEVNA SAMOUPRAVA IN POLITIČNI SISTEM
2.5.1. Sofinanciranje potreb na področju SLO in DS.
2.5.2.	Sofinanciranje pokrivanja funkcionalnih in materialnih stroškov za skupne prostore krajevne skupnosti, ki služijo za izvajanje krajevne samouprave, delegatskega sistema, delo družbenopolitičnih organizacij in za krajevno dvorano.
2.5.3. Sofinanciranje programov organizacij in društev z območja krajevne skupnosti, ki imajo skupen pomen za krajane.
3.
Višina sredstev, ki bo zbrana s tem samoprispevkom, v cenah 1988, znaša po oceni 290.000.000 din. Načrtovana sredstva, ki se bodo zbrala s tem krajevnim samoprispevkom, se bodo uporabljala za posamezne planske naloge po naslednjem ključu:
Planirana naloga Delež v % Delež v din:
3.1. KOMUNALNA
DEJAVNOST	60 % 174.000.000
Sredstva za komunalno dejavnost se namenijo za sofinanciranje vzdrževanja krajevnih cest in za sofinanciranje asfaltiranja krajevne
ceste Kajžar (Kosič)—Zasavci (meja KS Kog) in Vinski vrh (Težak)—Veliki Brebrovnik — Pavlovci.
Za asfaltiranje ceste Kajžar—Zasavci se namenijo sredstva za komunalno dejavnost, ki se bodo zbrala od 1. 1. 1991 do 31. 3. 1994, za cesto Vinski vrh —Veliki Brebrovnik—Pavlovci pa od 1. 4. 1989 do 31. 12. 1990.
3.2.	Promet
in zveze	10%
3.3 Družbene
dejavnosti	10%
3.4. Druge naloge	10%
3.5 Krajevna samouprava in
politični sistem	10%
4.
8. krajevni samoprispevek se uvaja za dobo 5 let in sicer od 1. aprila 1989 do 31. 3. 1994.
5.
Višina in osnove krajevnega samoprispevka so naslednje:
5.1.	Za zavezance, ki imajo dohodke iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila ter drugih prejemkov, ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 2 % od mesečnega neto osebnega dohodka oziroma nadomestila.
5.2.	Za zavezance, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine z varstvenim dodatkom, po stopnji 2 % od mesečnega izplačila pokojnine.
5.3.	Za zavezance, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrti in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualnih storitev, oziroma nadomestila po stopnji 2 % od osnove, ki je podlaga za odmero davkov in prispevkov po odbitku davka.
5.4.	Za zavezance, ki imajo dohodek iz kmetijstva oz. kmetijske dejavnosti, po stopnji 6 % od katasterskega dohodka.
5.5.	Za zavezance zaoslene v tujini z območja krajevne skupnosti plačajo v letu 1989 din 400.000 samoprispevka, v naslednjih letih se znesek izračunanega samoprispevka valorizira za procent povečanja povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, ki jih objavi Zavod SRS za statistiko.
5.6.	Za zavezance, ki so lastniki traktorja največje moči v gospodinjstvu, se za izboljšanje pogojev za uporabo teh vozil na krajevnih cestah, uvede obveza navoza gramoza po naslednjih letnih količinah:
— za traktorje do 30 KW
od 31 KW do 50 KW od 51 KW do 100 KW nad 100 KW
ali plačilo prevoza za določeno količino gramoza po dnevni ceni.
5.7.	Za zavezance, ki so delovno sposobni letno 1 delovni dan, ali plačilo enega delovnega dne po dnevnih vrednostih.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo krajevni samoprispevek za vsak vir posebej.
6.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu.
7.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu in zaposleni občani, ki niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na območju krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovalo večina krajanov, ki imajo pravico do glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovljeno, da so na začasnem delu v tujini ali na služenju vojaškega roka v JLA.
8.
Referendum bo v nedeljo 12. marca 1989 od
6.	do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi z odločbo volilna komisija pri krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu.
9.
Na referendumu glasujemo krajani neposredno ali tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
GLASOVNICA
za referendum, dne 12. marca 1989 GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje uresničevanja srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990 in 1991-1995.
(Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja.)
10.
Vse glasovnice so overjene s štampiljko krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu.
11.
Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah in pošiljanje delegatov v skupščino. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja volilna komisija krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu. Sklep o uvedbi 8. krajevnega samoprispevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije skupščina krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu.
12.
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale in ga odvajale na žiro račun Krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu, štev. 52410—842—038—8404 delovne organizacije, skupnosti, zasebni delodajalci, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugi ob vsakem izplačilu osebnega dohodka, nadomestil in pokojnin.
Krajevni samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, opravljajo samostojno obrt ali intelektualne storitve, odmerja in odvaja davčna uprava Skupščine občine Ormož v imenu krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plačevati krajani, ki so na začasnem delu v tujini in denarna protivrednost za neopravljeno delo po točki 5.6. in 5.7. tega sklepa, se vsako leto plačuje na blagajni krajevne skupnosti ali na žiro račun.
13.
Za pravilno uporabo krajevnega samoprispevka je odgovoren svet skupščine krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu.
14.
Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Predsednik skupščine KS Miklavž pri Ormožu: Aleksander Štampar, s. r.
29.000.000
29.000.000
29.000.000
29.000.000
2 mJ gramoza 6 m’ gramoza 10 m’ gramoza 12 m3 gramoza
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.