Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 1
V petek (10/20 0C) pretežno oblačno, soboto
(7/11 0C) deževno, v nedeljo (2/15 0C) delno oblačno.
Četrtek, 16. aprila 2015
številka 15 | leto 62
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-i ■in
=0
¡1*1 ;o
TAKO mislim
Velenje, 17. aprila - Jutri popoldne in v soboto dopoldne se bo nadaljevala in končala mesec dni trajajoča akcija spomladanskega čiščenja okolja. Minuli vikend je bil res delaven. Udeležba prostovoljcev je presegla lansko, količina zbranih odpadkov tudi. Več na strani 15.	a bš
Počasi le do hitre ceste
Velenje, 10. aprila - V petek so se župani savinjsko-šaleških občin srečali s predstavniki Ministrstva za okolje, ki so jim predstavili rokovnike pri umeščanju hitre ceste v prostor. Kot je znano, je sedaj spet aktualna trasa F2-2 od Šentruperta do Velenja. Kje naj bi tekla cesta in kdaj bodo zasadili prvo lopato, preberite na strani 3.	■ bš
Obravnava otroka je bila korektna
Gorenje in Elan najbolj prepoznavni slovenski znamki
Ljubljana, 13. aprila - Gorenje in Elan sta po oceni potrošnikov in raziskavi Interstara najbolj prepoznavni slovenski blagovni znamki. Kot najbolj prepoznavni znamki ju je spontano navedlo okoli 40 odstotkov vprašanih. Sledili so Fructal, Barcaffe, Radenska, Krka in Argeta.
Podatki kažejo tudi, da se potrošnja izdelkov slovenskih blagovnih znamk v zadnjem desetletju zmanjšuje. Izdelki slovenskih blagovnih znamk v košarici slovenskega potrošnika namreč predstavljajo samo še polovico vseh opravljenih nakupov. Pred desetimi leti so bile razmere drugačne.
Skoraj 60 odstotkov anketiranih je navedlo, da so takrat kupovali večji delež izdelkov slovenskih blagovnih znamk v primerjavi s tujimi, le tretjina vprašanih pa pravi, da so že takrat v približno enakem obsegu kupovali tako izdelke slovenskih kot tujih blagovnih znamk.
Proučene variante na severnem delu 3. razvojne osi na odseku od avtoceste A1 do Slovenj Gradca
Trasa F2-2 se sicer umika na obronke Gore Oljke, a bo vseeno »povozila« nekaj kmetijskih zemljišč. Ta bodo, kot kaže, spet dvigala prah.
D1
02
03
Predlog najustreznejše variante Velenje-Sl. Gradec (sprejet DPN avg. 2013)
V
C
V
E4
Predlog najustreznejše variante Šentrupert-Velenje - F2 (okt. 2007)
a mz
Optimiziran
predlog
najustreznejše
variante
Šentrupert-
Velenje - F2-2
(mar. 2008)
Ekonomska logika in mraz
Mira Zakošek
Nas bo v prihodnje v Šaleški dolini, kjer smo bili zgled odlične rešitve ogrevanja že pred desetletji, v prihodnje zeblo? To vprašanje se je mnogim porodilo na velikonočni ponedeljek, ko je že drugič v zelo kratkem času izpadlo toplovodno ogrevanje.
Napaka, ki se je zgodila, je bila po besedah vodstva Termoelektrarne Šoštanj povsem objektivne narave (iz omrežja je izpadel blok 5, kije ta dan tudi edini obratoval). Napaka torej, ki se lahko zgodi, a ob njej se kar samo po sebi poraja vprašanje, ali so bodoče rešitve po začetku obratovanja bloka šest res takšne, da bomo imeli v Šaleški dolini nemoteno in tudi zanesljivo toplovodno oskrbo? »Nikakor ne želim biti žaljiv do Šaleške doline, a v teh časih bo morala tudi na področju toplotne oskrbe prevladati ekonomska logika. Zgolj zanesljiva toplotna oskrba ne more biti dovolj velik argument za ohranitev kakšnega bloka. Razumeti je treba gospodarski interes HSE. Seveda se o tem poglobljeni pogovarjamo z vsemi udeleženimi,« mi je prejšnji teden na to temo odgovoril generalni direktor Holdinga slovenske elektrarne Blaž Košorok. Očitno torej zanesljivo ogrevanje Šaleške doline ne bo več kar samo po sebi umevno in odgovorni so vsekakor na potezi, da se to dogovorijo. Odprtih vprašanj je namreč veliko. Kaj se bo zgodilo, če bo obratoval zgolj šesti blok, pa bo ta sredi zelo hude zime izpadel iz omrežja. In kaj se bo zgodilo, če bo hidrologija ugodna in se bodo v slovenskem elektroenergetskem sistemu odločili, da ne potrebujejo proizvodnje termoenergije iz šestega bloka? Pa tudi o ceni bo očitno treba kakšno reči. Eni menijo, da je prenizka, za nas potrošnike bo gotovo vsako višanje težko sprejemljivo. Zavedam se, da smo v časih, ko je v ospredju ekonomska logika, zato pa bo v njej še bolj morala biti zajeta tudi kakšna »odškodnina« v obliki prijaznejše cene glede na sobivanje z velikimi bloki? Vsekakor pričakujemo trda, a do prebivalcev Šaleške doline uspešna pogajanja.
Pomladanski koncert velenjskih godbenikov
Deveto abonmajsko sezono bodo velenjski godbeniki pod taktirko Matjaža Emeršiča končali s še enim navdihujočim glasbenim večerom. Njihov že tradicionalni Spomladanski koncert, ki bo v soboto, 18. aprila, ob 19.30 v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, kar kliče po lahkotno obarvanih skladbah in napoveduje novo zgodbo v zgodovini njihovih uspehov. Svojo glasbeno energijo bodo oddajali skupaj z zanimivim gostom, izjemnim vokalistom Tomijem Baaronom.	a
Marina petek, 17. april
Martensson 062000
Švedska vokalistka z Slovenskimi koreninami
m
%
Nuiai.eSi.esinienv^na^^,
m/	• • • g- Rezervacije:
v Kavarn i Lucifer 041 745304
■
18
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
»»WAS
16. aprila 2015
ttl
LOKALNE novice
Obnova Podjetniškega centra bo stekla
Velenje - Tako kot je bilo predvideno, bo v prihodnjem tednu stekla obnova nekdanjega Standarda v Podjetniški center, ki ga financira Mestna občina Velenje. Zanj je pridobila dober milijon 300 tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev, celotna naložba pa bo veljala milijon 700 tisoč evrov. Dela bodo izvajali Esotech, Elektro Jezernik in podjetje Krevzel instalacije, center pa naj bi odprli konec septembra. Tu bo tudi sedež Saša inkubatorja.
Dogovor o ureditvi zdravstvene postaje
Šmartno ob Paki - Občini Šmartno ob Paki ter Velenje, Lekarna Velenje in javni zavod Zdravstveni dom Velenje so pred nedavnim dosegli dogovor o preureditvi zdravstvene postaje v Šmartnem ob Paki. Preureditve naj bi se lotili še letos in naložbo tudi končali.
Šmarški župan Janko Kopušar je povedal, da nameravajo prostore bivše pošte, ki jih je kupila lokalna skupnost, urediti za potrebe lekarne, v njenih obstoječih pa pediatrično ambulanto. Po dogovoru naj bi polovico potrebnega denarja za naložbo prispevala lokalna skupnost, stroške preselitve lekarne naj bi krila Lekarna Velenje, opremo za pediatrično ambulanto pa naj bi zagotovil velenjski zavod Zdravstveni dom.
Projekt je po projektantskih cenah vreden blizu 140 tisoč evrov, vendar so prepričani, da je precenjen in ga bo možno uresničiti z manj denarja.
■ tp
30 vlog za nekaj manj kot 16 tisoč evrov
Šmartno ob Paki - Na razpis za sofinanciranje dejavnosti in programov društev v občini Šmartno ob Paki za letos je prispelo 30 vlog. Pregledali so jih člani odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, pripravili predlog za razdelitev denarja, o njem pa bodo svoje rekli še šmarški svetniki na seji v ponedeljek.
V letošnjem občinskem proračunu je za ta namen predvidenih slabih 16 tisoč evrov, od tega 60 odstotkov za delovanje kulturnih društev in turističnega društva, preostalih 40 odstotkov pa za ostala društva v lokalni skupnosti. Vseh je 27.
■ Tp
Priznanja družinskim oskrbovalcem
Velenje, 13. aprila - Prejšnji ponedeljek je velenjska podžupanja Breda Kolar prvim udeležencem tečaja za družinske oskrbovalce svojcev podelila priznanja za uspešno opravljeno izobraževanje. Mestna občina Velenje je v letošnjem letu v okviru projekta »Velenje, starosti prijazno mesto« namreč financirala tečaj za družinske oskrbovalce svojcev. Izvedli so ga strokovno usposobljeni delavci Doma za varstvo odraslih Velenje. Zanj je občina namenila 2.700 evrov, 20-urnega brezplačnega tečaja pa se je v dveh skupinah udeležilo 47 občank in občanov, ki so pridobili informacije o tem, kako lahko pomagajo družinskemu članu ob prehodu iz domačega okolja v dom za varstvo odraslih oziroma kako lahko olajšajo bivanje starostnikov v domačem okolju.
Namesto Rakunove podžupan Špeh
Ljubno - Župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik je na nedavni seji občinskega sveta seznanil tamkajšnje svetnike, da je za podžupana imenoval Antona Špeha iz Meliš.
Špeh je samostojni podjetnik, član občinskega sveta pa je že tretji mandat. Zanj se je odločil zato, ker uživa zaupanje članov sveta, odborov več delovnih teles, v katerih deluje, z njegovim imenovanjem pa je zagotovljena tudi teritorialna pokritost lokalne skupnosti.
V prejšnjem mandatu je dolžnost podžupanje opravljala Anka Rakun, ki pa je pred tokratnim imenovanjem menila, da mora to mesto prepustiti komu drugemu.
■ Tp
Dva popravka
Pričakovali boljši vpis
Lani v tem času 450, letos 388 prijav - Omejitev vpisa pričakujejo v športnem oddelku gimnazije - Prenos prijav možen do 24. aprila
Tatjana Podgoršek
Pred tednom dni je ministrstvo za šolstvo, znanost in šport na svojih spletnih straneh objavilo rezultate prvega kroga vpisa v srednješolske programe za šolsko leto 2015/ 2016. V tem šolskem letu zaključuje osnovnošolsko izobraževanje 17.971 otrok (lani 17.280), vpišejo pa se lahko na 23.648 prostih mest (lani 23.160). V Šaleški dolini je devetošolcev 420, lani jih je bilo 456.
Za 662 mest za novince 388 prijav
Na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) so glede na obisk na februarskih informativnih dnevih kljub manjšemu število devetošolcev z optimizmom pričakovali dober vpis, a je ta le delno zadovoljil pričakovanja. »V skoraj vseh programih so še prosta mesta, ponekod bi si želeli še kakšno prijavo več tudi zato, da nam ne bi bilo potrebno združevati dijakov v posameznih programih. Naš ŠCV velja za dober šolski center, saj je pri marsikaterem projektu pilotna šola in tako model za ostale šole,« je povedala Gabrijela Fidler, šolska svetovalka na Gimnaziji Velenje. ŠCV je razpisal 662 prostih mest za novince, nanje pa je v prvem krogu prejel 388 prijav ali 62 manj kot lani v tem času (450). Po besedah Fidler-
jeve jih veseli povečan vpis dijakov iz okoliških krajev.
Največji upad na rudarski in elektro-računalniški šoli
Bistveno manjše zanimanje glede na razpisano število prostih mest so zabeležili v programih rudarske in elektro-računalniške šole. »Vodstvo
v naslednjem šolskem letu podelili štipendije v dvakratni višini.« Na Elektro-računalniški šoli pa bi želeli še kakšno prijavo več v programu tehnik računalništva.
Na Strojni šoli so veseli večjega zanimanja bodočih dijakov za srednje poklicno izobraževanje, zaznali pa so manj prijav za izobraževanje v programu strojni tehnik.
y
Šolski center Velenje je razpisal 662 prostih mest za novince, nanje pa je v prvem krogu prejel 388 prijav ali 62 manj kot lani v tem času (450).
Premogovnika Velenje se je odločilo, da bo kljub težkim razmeram še naprej spodbujalo poklice v rudarstvu, zato bodo novincem v programih geotehnik in geostrojnik rudar
Manj zanimanja v primerjavi z lani je na Šoli za storitvene dejavnosti za poklice v gastronomiji. Tudi za programe gimnazije so prejeli manj prijav v primerjavi z lani, a
so prijave dokaj enakomerno razporejene. Nekaj več prijav, kot je bilo razpisanih prostih mest, je le za športni oddelek, v katerem pričakujejo omejitev vpisa.
»Na šolah ŠCV imamo v večini programov še prosta mesta, zato vabimo vse, ki še oklevajo, da se nam pridružijo. Nagovarjamo predvsem devetošolce, ki so se morda odločili za nadaljevanje izobraževanja zunaj domačega kraja, naj pretehtajo svojo odločitev. Strokovni učitelji, kakovostna oprema, povezanost šol z delodajalci, predvsem pa možnosti povezovanja izobraževanja na ŠCV z mnogimi izvenšolskimi dejavnostmi so gotovo naše prednosti.« Mednje je sogovornica uvrstila še enostavno prehajanje dijakov iz enega v drug program, če ugotovijo, da so »zgrešili«, enoizmenski pouk, zelo dobro urejene šolske prevoze, prehrano v sodobnih restavracijah, možnost opravljanja prakse v tujini ... Fidleijeva pravi, da bodo vsem učencem, ki se želijo izobraževati na njihovih šolah, to možnost tudi zagotovili.
Kandidati, ki bodo svojo prvotno odločitev spremenili, imajo čas za prenos prijav, v dogovoru s starši, do 24. aprila. Po tem roku pa jo bodo lahko prenesli le v programe, v katerih bodo še prosta mesta.
Pri predstavitvi mladega pianista Roka Tadeja Brunška sem pomotoma napisala, da je učenec osnovne šole Gustava Šiliha Velenje. Rok je učenec osnovne šole Antona Aškerca Velenje. Za napako se opravičujem.
■Tp
V prejšnji številki Našega časa smo na naslovnici objavili sliko rudarjev pod katero je bil pomotoma, kot avtor zapisan Miran Beškovnik, avtor pa je Aleksander Kavčnik. Za napako, ki sicer ni nastala pri nas, se opravičujemo.
■ Uredništvo
Savinjsko-šaleska naveza
Pivovarska zgodba naj bi se nehala peniti
Pogled 25 let nazaj - Imamo reformni program! - Celjski praznik v senci - Nizozemski Laščani
Nič novega se ni zgodilo! Tudi ko smo se spominjali 25-letniceprvih demokratičnih volitev, so bila mnenja o tem, kaj smo po njih dosegli, deljena. Kaj pa smo drugega od naše močno razdeljene deželice tudi pričakovali. Kot nekateri tudi napovedujejo razdeljenost ob obravnavi vladinega reformnega programa. Tega nujno potrebujemo: ne le zaradi nas, tudi zaradi Bruslja. Vlada ga je že sprejela, nekateri so se že oglasili, da to ni prav, saj naj bi bila obljubila, da ga bodo sestavili skupaj. Vladin program predvideva gospodarsko rast in vzdržnost javnih financ, kaj natanko to pomeni, pa bomo šele izvedeli. In seveda bo najpomembneje, kaj bodo o predlogu porekli socialni partnerji. Vsaj nekateri starejši so zadovoljni vsaj z napovedmi in pre-mierovimi zagotovili, da je že prišel čas tudi za spremembe pokojnin in nekaterih socialnih dajatev oziroma prejemkov. Tokrat te spremembe vendarle pomenijo povišanje. Med delavci je seveda tudi prepričanje, da je nastopil čas tudi za višje plače. A prevelike radodarnosti ni pričakovati, saj mora biti ta naš program všečen ne le nam, tudi »Evropi«.
Kot smo slišali, pa ni nič kaj všečen naši največji opozicijski stranki. Pa saj česa drugega tako
nismo mogli pričakovati. Kot ni bilo pričakovati, da bi na predlog te stranke dobili vlado v senci. Novi Sloveniji pač ni do tega, da bi pri tem stopila v španovijo s Slovensko demokratsko stranko. Prvak slednje stranke seje na to že »negativno« odzval. Pa menda ne bo nič pomagalo. So pa v nekakšni senci praznovali v Celju: v senci razprav o občinski »kraji« denarja celjskemu zdravstvenemu domu, ki še niso pojenjale. In vse bolj kaže, da bo pri tem tudi ostalo, saj tudi »zdravstvena« stran ni povsem enotna. Praznovanje občinskega praznika je bilo tudi v senci še ne končanih razprav o onesnaženosti zemljin in celjskega okolja nasploh. Celjani pa so za praznik, ki pada tudi v obdobje začetka vrtnarjenja, dobili tudi priporočila in ukrepe za varno vrtnarjenje na tako onesnaženi zemlji. Za to sezono si bodo z njimi težko pomagali, saj priporočila ne obsegajo tudi podatkov o tem, kako obremenjena so razna območja v Celju. Občani morajo tako najprej sami naročiti analizo svoje zemlje.
Se je pa menda že dokončno razpletla usoda v nekdanji družbi brata celjskega župana. Pivovarna Laško je prišla v roke nizozemskega Hei-nekena. Ta je premagal tri sklade, saj verjame,
da sta obe slovenski pivovarski družbi dobri in vredni denarja, ki so ga pripravljeni odšteti. In bodo odšteli največ. Pri nas bi bili pripravljeni variti tudi pivo še drugih znamk, saj so v obeh pivovarnah še na voljo ustrezne zmogljivosti. Kako bo šlo naprej, ne zanima le zaposlenih v slovenski pivovarski industriji, ampak tudi športnike, ki jim laška in ljubljanska pivovarna namenjata precej denarja. Ce veljajo napovedi nekaterih pri nizozemskih pivovarjih, se tudi pri tem naj ne bi veliko spremenilo. Nikakor pa še ni znana usoda celjske Cinkarne, še ene od družb, ki so na spisku za prodajo. Pisali smo že o tem, da tudi v samem Celju -ne le v Cinkarni - mnogi prodaji nasprotujejo. Nazadnje so se te dni proti prodaji izrekli v celjskem mestnem odboru SDS. Terjajo izpolnitev vseh zahtev, ki so jih sprejeli na seji sveta MOC. Država mora zavarovati interese Celjanov. Pred prodajo pa mora država sprejeti potrebne predpise za sanacijo Celjske kotline. In to določno zavezujoče. Tako da se morebitni tuji kupec ne bi mogel izogniti reševanju okoljske problematike.
Pa še to: v občini Dobje imajo resne vrtičkarsko--knjižnične težave. Ceprav gre v bistvu le za prostorske težave. Te ima tamkajšnji vrtec, občina pa rešitev vidi v tem, da bi za en oddelek vrtca odščipnila en prostor knjižnici. Kot je pač običajno že tudi na državni ravni, so eni za, drugi proti. Nekateri v tem vidijo tudi dobjansko-šentjur-ski spor, a le tisti, ki pač osnove za spor iščejo. Sedež matične knjižnice je pač v Šentjurju! In prostora v Dobju ne bi kar tako dali, saj ga potrebujejo tudi oni.
■ k
a mz
a
a
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 17
16. aprila 2015

AKTUALNO
S	3
»Čas ni naš zaveznik«
Trditev velenjskega župana drži kot pribita - Začetek gradnje hitre ceste od Šentruperta do Velenja morda leta 2019 - Ker bo to volilno leto, bi bilo dobro postopke pospešiti
Bojana Špegel
Velenje, 10. aprila - Na pobudo župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča in podpredsednice Državnega zbora RS Andreje Katič (ki je na srečanju zaradi obveznosti v državnem zboru ni bilo) so v petek dopoldne v velenjski vili Bianci pripravili srečanje z župani ter poslankami s tega območja in predstavniki Ministrstva za okolje in prostor kot predstavniki strokovne javnosti na temo tretje razvojne osi. Nazadnje so se na podobnem srečanju zbrali novembra, tudi takrat v istem prostoru. Dogovorili so se, da se bodo srečevali pogosteje, da bodo lahko sledili dogodkom pri umeščanju hitre ceste od avtocestnega križa do Velenja in naprej proti Koroški v prostor. Vmes je vlada 18. marca letos sprejela sklep, da preneha pripravljati prostorski načrt za traso od Velenja do Podloga (F3b), aktualna pa je spet postala optimizirana trasa Velenje-Šentrupert, tako imenovana trasa F2-2, ki so jo iz doline umaknili na obronke Gore Oljke že leta 2008, da bi tako cesta »povozila« čim manj rodovitne zemlje. A nasprotovanje tej trasi, ki se pojavlja tudi sedaj, je takrat sprožilo odločitev, da jo opustijo in še enkrat preučijo ostalih pet možnih tras, za katero je že izdelan osnutek državnega prostorskega načrta.
Iz dolge zgodbe o gradnji prepo-trebne hitre ceste naj omenimo samo, da so med letoma 2011 in 2012 načrtovalci največ napora vložili v pripravo prostorskih načrtov za traso Velenje-Podlog. Ker je ta močno posegla v varovano področje Nature 2000, strokovne podlage pa so potrdile, da bi bila gradnja zaradi tega zelo otežena in trasa ni sprejemljiva, je vlada marca ponovno izbrala traso F2-2. Tega so veseli vsi župani občin na območju Sa-vinjsko-šaleške regije, še vedno pa
ji odločno nasprotujejo v Braslov-čah. Traso podpira tudi tukajšnje gospodarstvo.
Kje bo šla hitra cesta?
Trasa državne hitre ceste, za katero bodo skušali do konca tega leta,
potoka in Podgore, kjer poteka v strmem zahodnem pobočju Gore Oljke. Za viaduktom Gora Oljka se cesta približa naselju Šmartno ob Paki, v nadaljevanju pa naselju Podgora, kjer je priključek Podgo-ra. Dalje poteka predvidena cesta
lahko zasadila prva lopata.« Ob tem je poudarila, da se na ministrstvu zavedajo, da vsi, ki se jih ta prometna povezava kakorkoli tiče, komaj čakajo, da postopki stečejo in bi bila cesta čim prej zgrajena. Potrdila pa je, da se že pojavljajo nasprotovanja
ta cesta zgradi, saj je nujno potrebna,« je poudarila Stebernakova. Izvedeli smo še, da je stroka varianto F6 (Velenje-Arja vas) odsvetovala zato, ker bi bil promet na sedanji povezovalni cesti 3 do 4 leta, kolikor bi trajala gradnja hitre ceste ob njej, močno moten, rešila pa tudi ne bi prometnega vprašanja samega mesta Velenje in gospodarstva v njem.
Javni interes pred zasebnimi?
Velenjski župan Bojan Kontič je ob začetku posveta poudaril, da gredo zadeve končno v pravo smer. »Povezava od Šentruperta do Koroške je z odločitvijo, da je ta cesta
zgodi.« Ob tem je dodal, da se nam bo, če se bo cesta še kar odmikala, zgodilo to, kar nam s plebiscitom ni uspelo. Koroško bomo popolnoma »odrezali«. S tem se je v razpravi strinjala tudi večina županov. Vincenc Jeraj, župan Rečice ob Sa-
>
Slovenci smo pač takšni, vsi smo za, dokler gre po sosedovem.
Posvet je bil dobro obiskan, na njem pa so predstavniki strokovne javnosti slišali tudi pomisleke županov savinjsko-šaleškega območja.
najpozneje pa v začetku leta 2016, izdelati državni prostorski načrt do te mere, da ga bo lahko obravnavala vlada, se začne na južnem delu Velenja, zahodno od tovarne Gorenje (pri Hartlu), kjer se proti severu na-
>
Traso F2-2 so iz doline umaknili na obronke Gore Oljke že leta 2008.
vezuje na načrtovano cesto od Velenja do Slovenj Gradca, za katero pa je že sprejet državni prostorski načrt. Trasa poteka mimo pokopališča, se dviguje med Podkrajem in Tajnškovim hribom ter prečka dolino Brunskega grabna. V nadaljevanju s predorom Podkraj prebije Brunški hrib, se preko viadukta in skozi predor Andraž vzpenja proti Velikemu Vrhu, ki ga prebije s predorom Veliki Vrh. Trasa se v nadaljevanju spusti v dolino Hudega
proti jugu vzporedno z železniško progo Celje-Velenje, ki jo v nadaljevanju prečka z nadvozom preko železniške proge Celje-Velenje, nadaljuje se proti jugozahodu, prečka reko Savinjo ter se južno od Bra-slovč približa naselju Parižlje. Tu je na mestu križanja državne ceste z regionalno cesto R1 - 225 Šentru-pert-Letuš priključek Parižlje. Državna cesta od priključka Parižlje po vkopu in pokritem vkopu južno od naselja Topovlje poteka do priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper.
Prva lopata 2019?
Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Lidija Ste-bernak je na vprašanje, kdaj bo na trasi hitre ceste zapičena prva lopata, odgovorila: »To je še težko reči, ker smo šele v fazi priprave državnega prostorskega načrta. Šele ko bo ta sprejet, se bodo lahko začeli postopki za izdajo gradbenega dovoljenja. Ko bo to pravnomočno, se bo
trasi F2-2. »Odzivi kmetijske stroke so znani; dejstvo je, da na vseh predvidenih trasah obstajajo stvari, ki so za nekatere nesprejemljive. Vedno je treba tehtati slabosti in prednosti. Po tem tehtanju smo tudi ugotovili, da je to trasa, ki je po oceni večine stroke, lokalnih skupnosti in gospodarstva najprimernejša. Pri optimizaciji prve trase iz leta 2006 smo se že izognili številnim kmetijskim zemljiščem, v celoti pa se jim nismo mogli. V javnem interesu je, da se
v javnem interesu, sporočila, da je potrebno odmisliti dileme, ki so bile doslej zavora temu projektu. Govorim o pomislekih Kmetijskega ministrstva glede kvalitete zemljišča. Ko je določen javni interes, tudi ministrstvo nima več vzvodov, ki jih je imelo v preteklosti,« je poudaril. K temu je dodal: »Čas ni naš zaveznik. Vse to predolgo traja. Preprečiti moramo pomislek, da se ta trasa prestavlja iz ene na drugo varianto samo zato, da se nič ne
vinji, je poudaril, da smo Slovenci pač takšni, da smo vsi za, dokler gre po sosedovem. Ko gre po našem, smo pa proti. In da upa, da bo še imel vozniški izpit, ko bo cesta končana. Velenjska podžupanja Breda Kolar je poudarila. »Glavna ovira pri gradnji ne bi smela biti kmetijska zemljišča. Kot dobri sosedje bi nas v Braslovčah morali razumeti, saj gre pri cesti za višji interes. Zemljišča pa bi jim lahko nadomestili z zemljišči iz državnega sklada, ki bi jih lahko tudi oplemenitili. Šmarski župan Janko Kopušar pa je opozoril, da trasa F2-2 močno posega na zemljišča v njihovi občini, na njih pa so že nekaj let plombe, kar onemogoča razvoj. Vse, kar ve o gradnji hitre ceste, pa izve iz medijev. Lastniki zemljišč pod plombami so že pričakovali, da bodo te odstranjene, in so se že dogovarjali za nove pravne posle. »To povzroča pri občanih veliko nejevolje, zato želim, da vlada in ministrstva pridejo na teren in ljudem pojasnijo, kaj se dogaja,« je dodal. Če ne prej, smo slišali, se bo to zgodilo ob javni razgrnitvi trase in javni razpravi ob njej.
Tudi letos projekt »Čisto moje Velenje«
Velenje, 10. aprila - Mestna občina Velenje bo v letu 2015 že trinajstič izvedla projekt Čisto moje Velenje, s katerim dijakom omogočajo opravljanje počitniškega dela. Projekt bo potekal med poletnimi šolskimi počitnicami, in sicer od 29. junija do 28. avgusta. Ker želijo delo omogočiti čim večjemu številu mladih, lahko posameznik letos opravi največ 38 ur oziroma 5 delovnih dni. Počitniško delo bo plačano 4,5 evra bruto na uro. Prijave za počitniško delo bodo sprejemali do 10. junija. Prijavijo se lahko vsi dijaki, ki imajo stalno prebivališče
v mestni občini Velenje in so rojeni pred letom 2000. Delo bo po naših predvidevanjih lahko opravljalo okrog 170 dijakov. Mladi bodo urejali okolico v krajevnih skupnostih, okolico šol in javnih zavodov, pomagali varovancem Doma za varstvo odraslih Velenje. Prav tako bodo pomagali pri izvedbi tradicionalnega taborjenja v Ribnem in delavnic Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, pomagali gasilcem, v TlC-u in Mladinskem hotelu Velenje.
Prva ponovitev Diaspore
Velenje, 20 aprila - Glasbena šola GVIDO in Šolski center Velenje po uspehu in več kot 25 ponovitvah predstave JUKEBOX.app nadaljujeta sodelovanje. Letos sta pripravila plesno-glasbeno predstavo z naslovom Diaspora. Premiera je bila v četrtek, 9. aprila, v velenjskem domu kulture, prva ponovitev pa bo v ponedeljek, 20. aprila, ob 19. uri, prav tako v domu kulture. Na odru se bo pod mentorstvom šestih učiteljev predstavilo 36 dijakov Šolskega centra Velenje in učencev Glasbene šole GVIDO, ki je zopet poskrbela za izvedbo glasbe v živo. Tematika nove predstave je zanimiva, hkrati pa tudi občutljiva. Govori namreč o medkulturnosti in sprejemanju drugačnosti. Diaspora je na premieri navdušila.

■

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
«»^AS
16. aprila 2015
Težave spreminjali v izzive
Lanske odkupne cene se še dolgo ne bodo ponovile - Cilj: tujina in čim več novosti
Tatjana Podgoršek
Velenje, 10. aprila - »Za mlekarno Celeia iz Arje vasi je še eno pozitivno leto. Za to je bilo potrebno veliko naporov, a smo težave uspešno spreminjali v izzive,« je med drugim na 33. srečanju mlekarjev omenjene mlekarne dejal njen direktor Marjan Jakob. Srečanje je bilo tokrat v restavraciji Pod Jakcem v Velenju.
Cena mleka ne bo kmalu zrasla
Mlekarna je lani odkupila 89,7 milijona litrov mleka (ali 28 odstotkov vse slovenske proizvodnje), kar je malo več kot predhodno leto, a za te količine odštela 3,6 milijona evrov več. »Predelujemo samo slovensko mleko in zanj smo plačali
lani v povprečju največ, celo bolje kot v Evropi. Odkupna cena za liter mleka je presegla 38 centov. Menim, da se takšna cena še dolgo ne bo več ponovila. Cena, stroškovno še sprejemljiva za kmeta, je med 32 in 33 centi za liter. To je naša usmeritev in skrb, poskušali jo bomo zagotavljati s prodajo izdelkov z višjo dodano vrednostjo.« Zdaj je njihova odkupna cena še nekaj nad 33 centi, v Sloveniji pa je povprečna 29,22 centa za liter. Razlog za njen padec je Jakob pripisal odpravi mlečnih kvot, čeprav vseh posledic ukrepa v praksi še ni čutiti, in bojkotu Rusije, ki ne kupuje več evropskih mlečnih izdelkov. Čeprav so se druge države v EU na padec mlečnih kvot pripravile bistveno bolje kot Slovenija, razen nižjih odkupnih cen drugih
večjih težav zaradi tega ne pričakuje. »Mnogi so pričakovali, da bo 1. aprila mleko kar pljusknilo čez mejo, a se to ni zgodilo.«
Mlekarna Celeia 80 odstotkov izdelkov proda na domačem trgu, na katerem že štiri leta pada prodaja jogurtov, najbolj probiotičnih, ki jih ne smejo oglaševati kot probiotike. Pri tem je zmagala farmacija, pravi Jakob. So pa lani doma prodali več sira, saj so po prenehanju delovanja mlekarne v Kočevju, ki je proizvajala sir za Ljubljanske mlekarne, ostali edini večji proizvajalec sira v državi.
Kitajska je izziv
Med letošnjimi prednostnimi cilji mlekarjev je čim več novosti v ponudbi izdelkov, predvsem pa pove-
čanje prodaje na tujih trgih. Ponosni so na prodajo v Italiji, kjer tržijo izdelke le pod svojo blagovno znamko Zelena dolina. V začetku leta so začeli sodelovati z novim kupcem v Nemčiji, vstopili so na srbski trg,
Pridelano brez gensko spremenjenih organizmov, ki so ga januarja letos podaljšali, ter Mlečna cesta, s katero zagotavlja popolno sledlji-vost. Potrošnik namreč lahko vsak trenutek z aplikacijo preko pametnega telefona preveri, kje so mleko pridelali.
8. mlečna kraljica je Maja Sirše
Pot do potrošnikov si mlekarna zadnji čas utira tudi s pomočjo mlečne kraljice. Na prireditvi v Ve-
ska zadruga Šaleška dolina z dobrimi 10 milijoni litrov mleka.
Kmetija Konečnik iz Šentjanža več kot milijon litrov
Poleg odkupovalk je mlekarna na srečanju nagradila tudi svoje prve tri največje proizvajalce mleka. Že enajstič zapored je prvo mesto pripadlo kmetiji Harolda Konečnika iz Šentjanža, kjer so proizvedli rekordnih skoraj 1,1 milijona litrov mleka. Drugo mesto je pripadlo kmetiji
8. mlečna kraljica Maja Sirše v družbi lanske mlečne kraljice Natalije Dečman ter predsednika Nadzornega sveta mlekarne Antona Pušnika in direktorja Marjana Jakoba (prvi z desne)
Največji proizvajalci mleka mlekarne v Arji vasi iz Šaleške doline. Z zvoncem Franci Rotnik.
veliko si obetajo od povabila Spar Avstrija, ki ima podružnice na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji ter Bosni in Hercegovini. Izziv je tudi Kitajska. V mlekarni so že gostili kitajski delegaciji, ki sta bili z njihovimi izdelki in vsem ostalim zelo zadovoljni. Odkup mleka namerava letos v primerjavi z lani povečati za 6 milijonov litrov.
Sledljivost vsak trenutek
V mlekarni, ki je največja mlekarna v slovenski lasti, so ponosni tudi na dva projekta: na certifikat
lenju so okronali osmo zapored. Tokrat si je krono nadela 24-letna študentka Maja Sirše iz Tabora v Savinjski dolini.
Prve tri največje odkupovalke mleka
Surovo mleko odkupuje mlekarna od 17 kmetijskih zadrug. Največ mleka je zanjo tudi lani odkupila Koroška kmetijsko-gozdarska zadruga (dobrih 24 milijonov litrov), druga je bila Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah s slabimi 12,3 milijona litri, tretja pa Kmetij-
Petra Popiča iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, ta je lani oddala mlekarni 536 tisoč 800 litrov mleka, na tretji zmagovalni stopnički pa je bila kmetija Francija in Jožice Kotnik iz Raven pri Šoštanju. Lani je oddala nekaj več kot 485 tisoč litrov mleka.
Harold Konečnik je povedal, da so lani povečali čredo za 10 molznic. Tako jih imajo sedaj 140, celotna čreda pa šteje 280 glav govedi. Povečane količine oddanega mleka je pripisal predvsem boljšemu me-nedžmentu.

Picadilly je zgodba o (družinskem) uspehu
V dveh desetletjih so spekli ogromno pic in nahranili nešteto gostov - Ponudbo nenehno širijo - Stavijo na sveže in domače
Kolektiv Picadillyja je iz leta v leto večji, saj se širi tudi njihova ponudba. Gostje se k njim radi vračajo
tudi zaradi njih!
Bojana Špegel
Velenje, 13. aprila - V ponedeljek bo minilo 20 let, odkar je v Starem Velenju, v takrat povsem novem objektu, vrata odprl Picadilly. Čeprav ima še vedno napis »pizze-rija«, je lokal postal veliko več. Tudi zato, ker so vsi člani družine Anderlič, skupaj z zaposlenimi, v lokal že zdavnaj vdahnili dušo. In zato se gostje vračajo k njim, mnogi so jim zvesti celi dve desetletji. Prihajajo pa novi in novi, saj dober glas še vedno seže v deveto vas.
Zgodba se je začela pet let pred odprtjem lokala. Anica Anderlič, takrat komercialistka v podjetju za prodajo avtomobilov, se je že pred upokojitvijo odločila, da ne bo sedela doma. »Vsa leta sem bila v 'bi-znisu', rada sem hodila v službo. Zato sem želela ostati aktivna tudi naprej.« Mož Martin, ki ga vsi kličejo Cic, je ravno v tistem času podedoval premoženje v Angliji, kjer je živela njegova mama. Takrat je Anica že vedela, kam ga bodo vložili. »Ne bomo kupili avta, iz njega bomo nekaj naredili,« si je rekla. In so. V novem poslovnem objektu so se že leta 1990 dogovorili za odkup majhnega lokala. Vrata je odprl 20.
aprila 1995. »Ker je denar prišel iz Anglije, smo ga poimenovali Pica-dilly. Vsa leta je to družinsko podjetje, vsi smo vpeti v delo v njem. Sama sem vedno rada kuhala in pekla, kar še vedno rada počnem. Tudi to je rodilo odločitev, da odpremo lokal. Zadovoljne stranke pa so za nas največje plačilo, sploh, ker vsi delamo z veseljem, zadovoljstvom,« še izvemo.
Jedilnik je vsak dan bogatejši
Danes je v Picadillyju že 8 redno zaposlenih, občasno jim pomagajo tudi študentke. »Stavim na redno zaposlene. Ko smo začeli, smo najprej delali sami, največ jaz in hči Mojca. Picopek Štefan je z nami že dobrih 18 let, Lea se je kot natakarica priključila skoraj istočasno. Čeprav sem sprva želela, da bi imeli
majhen lokal, se je kmalu izkazalo, da je premajhen. Dokupili smo lokal ob njem in uredili še eno jedilnico. Potem smo potrebovali tudi več pridnih rok. Kmalu je bila kuhinja premajhna, pa smo odkupili še en lokal. In tako smo danes že pravo malo podjetje, naša ponudba pa se je močno povečala,« pripoveduje Anica Anderlič. Zaposleni se pri njih dobro počutijo, odličen odnos
imajo tudi z gosti. Anica ve, da se tudi zato radi vračajo. Kot ve tudi, da nikoli ne smejo zaspati, da se morajo ves čas prilagajati gostom in njihovim željam. »Lahko sicer rečem, da so bili doslej vzponi in padci. A ravno zato, ker znamo prisluhniti gostom, ker skrbimo, da je naša ponudba zanimiva in ji dodajamo vedno kaj novega, nas kriza ni prizadela. Ko smo začeli, smo res pekli le pice. Kmalu so gostje želeli še kaj drugega. Najprej smo dodali solate, ki jih obožujem tudi sama, potem pa še druge dobrote iz krušne peči, predvsem testenine. Dodali smo sladice, ki jih vsa leta pripravljam sama, kmalu pa tudi različne zrezke. Zagotovo je bil zadetek v polno »Picaddilly lojtra«, pečene rebrce, ki gredo za med,« pripoveduje Anica, ki danes ni več veliko v kuhinji. Tam imajo sedaj izučene kuharje, sama pa še vedno doma speče pečenko za štručke in pripravi vse sladice. Danes je njihova ponudba več kot bogata, stalno pa ji dodajajo kaj sezonsko atraktivnega, novega. Na jedilniku je 29 vrst pic, ki jih lahko gostje po želji še preoblikujejo. Vsem ustrežejo. Ponujajo 22 hišnih specialitet, 20 različnih solat in jedi iz krušne peči pa različne narezke, juhe ...
Anica, ki skupaj s hčerko Mojco Bavdaž dnevno nakupuje vse sestavine za njihove specialitete, ima ra-
zlog za to. »Želim, da je vse sveže, da »hrusta«, zato veliko nakupujem pri lokalnih pridelovalcih.« Še vedno ureja tudi »vse papirje«, Cic opravlja »moška« dela, kot je priprava drv za krušno peč, pomaga pri čiščenju, Mojca pa je zagotovo motor lokala, saj je v njem vsak delovni dan, vedno v stiku z gosti. Tudi prte pereta in likata sami. Dela ni malo, a v njem vsi uživajo.
Picadilly je odprt od ponedeljka do sobote, ob nedeljah in praznikih pa ne. »Zelo dober gostinec mi je nekoč dejal: »Lokal se mora spočiti, kot tudi zaposleni v njem. Prav je, da imate nedelje in praznike proste. Tudi s tem skrbite, da ima vaš lokal dušo,« nam pove Anica. Da, Piccadilly jo zagotovo ima. Ne bodo ga več širili, vsaj prostorsko ne. Kar se ponudbe tiče, pa omejitev tudi v prihodnje ne bo. Rojstni dan bodo proslavili prihodnjo soboto, ko se bodo skupaj z rednimi gosti in poslovnimi partnerji spraševali, koliko pic so spekli v dveh desetletjih, koliko življenjskih zgodb so spremljali za šankom in koliko otrok, ki so danes odrasli in so še vedno njihovi gostje, so spremljali med odraščanjem. Anekdot ne bo manjkalo, dobre volje tudi ne. Okroglo obletnico bodo proslavili ponosno, saj je Picadilly zgodba o uspehu!
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 5
GOSPODARSTVO	5
trajnostnega razvoja
16. aprila 2015	S
Inovacije - gibalo napredka in
V 15 letih v regiji Saša blizu 300 inovativnih projektov s 1450 avtorji - Inovativna dejavnost del vsakdanjih aktivnosti v podjetju
Tatjana Podgoršek
Velenje, 2. aprila - Savinjsko-šale-ška gospodarska zbornica (SŠGZ) je ob 15-letnici zbiranja in ocenjevanja inovacij v regiji Saša izdala katalog inovacij in inovatorjev. Predstavila ga je na novinarski konferenci, na kateri so spregovorili še o pomenu inovacijske dejavnosti za konkurenčnost gospodarstva in predstavili dva primera dobre prakse - Gorenje Velenje in BSH Hišni aparati Nazarje.
V 15 letih blizu 300 inovativnih projektov
Direktor zbornice Franci Kotnik se je ob tej priložnosti ozrl na začetke spodbujanja inovativne dejavnosti v regiji Saša in med drugim povedal, da so na prvi razpis prispele prijave štirih podjetij, prijavila pa so 10 inovacijskih projektov. Število teh se je v 15 letih nabralo približno 300, pod nje pa se je podpisalo 1450 inovatorjev. Še bolj kot število sodelujočih v tem gibanju je spodbudna kakovost inovativnih predlogov. Ta se je v obravnavanem obdobju izjemno dvignila, kar med drugim dokazuje število podeljenih priznanj: 73 zlatih, 96 srebrnih in 77 bronastih, poleg tega pa še 38 diplom in 14 posebnih priznanj. Prav tako dobivajo inovacijski predlogi iz regije predvsem zlata in srebrna priznanja na nacionalni ravni. »Za našo regijo je specifično, da so inovacijski projekti izjemno kompleksni z večjim številom inovatorjev. Še posebej velja to za projekte podjetij
Gorenje Velenje in BSH Hišni aparati Nazarje, ki v tem prednjačita.« V prihodnje si na SŠGZ želijo še več prijav nepoklicnih inovatorjev, samostojnih inovatorjev, inovacij
iz malih in mikro podjetij ter inovacij, ki niso samo tehnološke narave.
Več kot 5000 inovatorjev in preko 2000 inovacij
»Inovacije so gibalo napredka in trajnostnega razvoja gospodarstva, prispevajo k pospeševanju podjetništva. Njihov pomen je izjemen za dolgoročno preživetje in uspeh slovenskega gospodarstva,« je dejala Simona Rataj, vodja področja Tehnološki razvoj in inovativnost pri GZS, in dodala, da je pri tem potrebno slediti dvema glavnima
načeloma: sodelovanju z dobavitelji, kupci, s komplementarnimi podjetji, raziskovalnimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami, tudi konkurenti. Drugo pa so vla-
ganja v inovativnost in inovacije v razvoj novih tržno zanimivih, okolju prijaznih in družbeno odgovornih produktov, procesov, poslovnih modelov. Podpornega okolja za vse to je veliko. GZS izvaja projekt promocije inovacij, podpore prenosa dobrih praks ter spodbuja sodelovanje med različnimi javnostmi na tem področju že 19 let. Doslej je sodelovalo preko 6000 inovatorjev z več kot 2000 inovacijami. Od leta 2008 spodbujajo tudi netehnološke inovacije. »Poskušamo se razvijati in prilagoditi novim tržnim razme-
ram in z našim projektom razširiti zavedanja pomena inovativnosti tudi v širši javnosti. Zato zadnja tri leta podeljujemo priznanja za inovacije po mnenju javnosti. Pišemo
dobre zgodbe z dobitniki priznanj, saj so slednja ena od referenc za pridobivanje tujih partnerjev.«
Finančni učinki kot uspeh na trgu
Tovarna BSH Hišni aparati Nazarje je edina, ki je sodelovala na vseh 15 razpisih SŠGZ. Prijavila je 49 inovacij, izdelalo jih je 276 ino-vatoijev. Med njimi je Uroš Semeja, eden največkrat nagrajenih inovatorjev v regiji Saša. Ta je povedal, da je inovativna dejavnost sestavni del »dnevnega reda« v podjetju. Je
del razvojne strategije, kakršno zahteva tudi trg. »Če hočemo na njem z našimi izdelki ostati, nadaljevati uspešno zgodbo preko razvojnega oddelka, kompetenčnega centra v Nazarjah, ohraniti proizvodnjo, moramo nenehno izboljševati, iskati nove niše v procesih, produktih in na tržišču.« Po njegovih besedah se
> Tovarna BSH Hišni aparati Nazarje je v 15 letih prijavila 49 inovacij, izdelalo jih je 276 inovatorjev.
lahko pohvalijo, da so po številu prijavljenih patentov na drugem mestu v Sloveniji, visoko so tudi v evropskem merilu. »Konec koncev imamo finančne učinke, ki se kažejo kot uspeh na trgu, v povečanju dobička, dodano vrednost predstavlja denar, ki ga dobimo od konkurentov z odkupom določenih rešitev.« Semeja je še povedal, da imajo v tovarni portal, ki omogoča vsakemu zaposlenemu vnos svojih idej in predlogov za izboljšave.
51 inovacij, 431 inovatorjev
Z največ inovacijskimi predlogi (51) je v regiji v 15 letih sodelovalo velenjsko Gorenje, izdelalo pa jih je rekordnih 431 inovatorjev. Tako kot v BSH-ju je inovacijska dejavnost sestavni del vsakodnevnih aktivnosti v podjetju, je zagotovil Boštjan Pečnik, vodja razvoja v Gorenju. Za »masovno« inovativnost za male izboljšave je vsem zaposlenim od leta 2000 na voljo sistem Iskrice. S profesionalnimi inovacijami, kate-
rih osnovna naloga je zagotavljanje konkurenčnosti izdelkov in storitev na svetovnem trgu, se v Skupini Gorenje z raziskavami in razvojem ukvarja - po njegovih besedah -350 razvojnikov (od tega na lokaciji v Velenju 250), hkrati poteka približno 80 razvojnih projektov. Vanje so poleg razvojnikov vključeni tudi delavci, ki sodelujejo v procesu kreiranja novih izdelkov. Po mnenju Pečnika so pri tovrstni dejavnosti pomembni jasno postavljeni cilji. Te imajo v Gorenju postavljene za 7 let vnaprej. V zadnjih treh letih so število zaposlenih v raziskavah in razvoju povečali za 20 odstotkov, za toliko so se povečala tudi vlaganja. V letošnjem načrtu je Skupina Gorenje predvidela za raziskave in
>Z največ inovacijskimi predlogi (51) je v regiji Saša v 15 letih sodelovalo velenjsko Gorenje; pri izdelavi je sodelovalo rekordnih 431 inovatorjev.
razvoj 34 milijonov evrov, lani 30 milijonov evrov ali 3 odstotke prihodkov, kar je za slovenske razmere veliko, za svetovne pa ne.
SŠGZ je prejšnji mesec objavila 16. razpis za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam v SAŠA regiji za leto 2014/2015. Rok za oddajo prijave se izteče jutri (10. aprila).
O pomenu inovacijske dejavnosti za konkurenčnost gospodarstva so na novinarski konferenci spregovorili (od leve proti desni) Franci Kotnik, Boštjan Pečnik, Uroš Semeja in Simona Rataj.
S konopljo do zaslužka
Industrijska konoplja je rastlina prihodnosti - Pestre etikete, »pestra« vsebina - Nerazumna zakonodaja
Tatjana Podgoršek
Spodbudnih zgodb je v današnjih časih malo. Se pa najdejo. Eno takšnih pišeta Anja Pukart in Boris Valte z Ljubnega ob Savinji. Iskanje priložnosti za boljši kos kruha je brezposelno Anjo pred štirimi leti pripeljalo do pridelave in predelave industrijske konoplje kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. S partnerjem Borisom sta bila prva v Zgornji Savinjski dolini, ki sta njivo namesto s koruzo posejala s konopljo.
Dovoljenje za predelavo semena in stebla
»Zanesljivo je bila to dobra ideja,« sta dejala ob obisku in nadaljevala: »Še enkrat bi se tako odločila. Doma imamo ekološko kmetijo, konoplja pa sodi med najbolj ekološke rastline. Sama čisti zemljo, hkrati pa je zelo uporabna - od korenin do vršičkov. Je rastlina prihodnosti, a žal jo država kot take ne prepoznava. S togo zakonodajo zavira njeno pridelavo, predelavo in ne vidi z njo povezanih priložnosti ter možnosti za razvoj tudi malih kmetov ter novih delovnih mest. Škoda. Znova nas bodo morali drugi prehiteti, da bodo odgovorni prišli do tega spoznanja.«
Za pridelavo industrijske konoplje morata vložiti vlogo vsako leto. Na odločbi jasno piše, da smeta predelovati le semena in stebla. Prav pred nedavnim sta požela slamo in jo ba-
konopljino olje. Tudi to je vsestransko uporabno, mimogrede - tudi za pogon vozil.
Po zagotovilih Borisa ima Slovenija za pridelavo konoplje izjemno
Anja Pukart in Boris Valte: »V svetu se dogajajo v zvezi s konopljo velike spremembe in želiva si, da bi tudi v Sloveniji ljudje lahko našli pomoč za svoje zdravljenje v naravnih rastlinah, kot je konoplja.«
lirala v kocke. Te bosta sedaj oddala v nadaljnjo predelavo v Konopljar-no na Vranskem. Od tam pa ... »Je zelo uporabna za tekstilne, papirne izdelke, za izolacijski material, vrvi, konopljinega semena varijo kono-pljino pivo .« Semena (nobena rastlinska hrana se ne more primerjati z njimi zaradi njihove enkratne beljakovinske sestave) stiskata sama v
lego. V severnih predelih Evrope so za predelavo primerna le stebla, v južnih bolj semena, pri nas pa je uporabna celotna rastlina.
Vse ročno
Prva njiva, ki sta jo zasadila, je bila velika blizu 25 arov, danes obdelujeta približno pol hektarja. Za zdaj širitve posevkov ne načrtujeta,
ker želita rastlino gojiti in predelati ročno. Konoplja je sicer nezahtevna, pravi Anja. Ne potrebuje gnojenja ne zalivanja, tudi suša je ne moti. S hitro rastjo zatre ves plevel, zato se je v preteklosti uveljavil znan slovenski rek: raste kot konoplja. Je pa zahtevnejše njeno spravilo. Uporaba sodobnih strojev in drugih pripomočkov je pri ekološki rastlini bolj izjema kot pravilo.
Poslanci sprejeli recept za nesrečo
»Prihodek ni velik, nekaj pa ga je,« dodaja Boris. Če bi predelovali le seme, je na majhnih površinah računica negativna. Če pa bi lahko predelali celotno rastlino, je to velika priložnost tudi za manjše kmete. Zato mnogi čakajo na spremembo zakonodaje. Do te bo moralo priti, menita sogovornika, saj se v drugih državah v zvezi s konopljo dogajajo velike spremembe. »Vemo, da se ljudje vse bolj zatekajo k zdravilnim pripravkom iz naravnih sestavin. Eterično olje konoplje je očitno tudi vir zdravja in vsaj za nekatere uspešno zdravilo za razne bolezni. Ne razumem, zakaj je njeno pridobivanje pri nas prepovedano, saj je dokazljivo bolj uspešno in zdravo kot zloglasni izolirani THC, ki ga država (omejeno) dovoljuje. V konoplji je okoli 400 vrst kanabinoidov in učinkovin (znanstveniki poznajo učinke le petih), omenjeni pa je le eden od njih. THC ima zaradi manj kanabi-noidov slabše in predvsem blažilne učinke.«
Ponudba precejšnja, a marsikatera vprašljiva
V Sloveniji se ukvarja z gojenjem industrijske konoplje več kot 300 kmetov. Njihov pridelek še zdaleč ne zadošča za slovenske potrebe. Na naše mnenje, da je ponudba ko-nopljinega olja in tudi drugih izdelkov vendar že precejšna, pa sta Anja in Boris odgovorila. »Res je ponudba izjemno pestra, toda mnogi izkoriščajo naivnost ljudi. Pestre so predvsem etikete na stekleničkah, »pestra« je tudi njihova vsebina. Na deklaraciji lahko preberemo, da je bilo konopljino seme predelano v EU, izvor rastline pa ni znan. Pri tem pa je treba biti zelo previden. Kupcem bi svetoval, da kupijo ko-nopljino olje le od tistega proizvajalca, ki ga poznajo. Sam ga ne bi kupil niti od ponudnika z drugega konca Slovenije, kaj šele iz druge države. S transportom olje izgublja zdravilne učinke, kakovost. Najbolje je, če je sproti stiskano, hranjeno v temni steklenici. Se je že zgodilo,
da je kdo namesto konopljine smole kupil globin za čevlje.«
Po naših informacijah kmetje namesto hmelja, ki je bratranec konoplje, sedaj že marsikje gojijo konopljo. Sogovornika temu pritrdita, vendar, dodaja Anja, bo moralo preteči več desetletij, da bo konoplja očistila zemljo pesticidov in drugih škropiv, s katerimi so »špricali« hmelj.
Znanje v tujini
Anja in Boris sta potrebno znanje o vzgoji in predelavi konoplje pridobila predvsem v tujini. Udeležujeta se raznih seminarjev in drugih izobraževalnih oblik. »Konoplja je odprto polje. Več ko veš, manj veš, ugotavljava.«
Znanje sta pripravljena, zagotavljata, deliti z vsemi, ki bi se jima želeli pri gojitvi in predelavi konoplje pridružiti. Sama vidita možnost nadaljnjega razvoja pri povezovanju z večjimi obrati, v katerih predelujejo rastlino.
Sr'll0 Vflt«11
PREDSTAVITEV ROKODELCEV IN DOMv 1 OBRTNIKOV
IZ (ELE SLOVENIJE m APRIL, 9-13H
ITARG VELENJE
O
■
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP
»»WAS
16. aprila 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 8. aprila
Ob svetovnem dnevu Romov je predsednik DZ Milan Brglez dejal, da je v Sloveniji Romom priznan poseben položaj in imajo posebne pravice, a opozoril, da te niso vedno realizirane.
Predsednica NSi Ljudmila Novak je na povabilo stranke SDS za sestavo vlade v senci odgovorila, da bo NSi ohranila samostojnost.
Porota v Bostonu je soglasno odločila, da je Džohar Carnajev kriv terorističnega napada na bostonskem maratonu leta 2013, v katerem so umrli trije ljudje.
Kanadski znanstveniki so v vzorcu, odvzetem v bližini kanadske zahodne obale, našli sledi radioaktivnosti, ki izvira iz japonske jedrske elektrarne v Fukušimi.
Moški, ki naj bi bil na milanskem sodišču na sojenju zaradi stečajnega postopka, je ubil sodnika, odvetnika in pričo, umrla pa je tudi četrta oseba.
Petek, 10. aprila
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je dejal, da je strateška energetska prenova stavb ključen vladni projekt, ki bo Slovenijo popeljal iz gospodarske krize. Kot je povedal, bo investicije sofinancirala EU.
Tretjina poletov je bila odpovedana.
V Franciji je potekala stavka kontrolorjev zračnega prometa, ki so nasprotovali spremembam v organizaciji dela in zahtevali nižjo upo-kojitveno starost.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je Zdravku Tolimiiju potrdilo dosmrtno zaporno kazen.
Grški premier Aleksis Cipras je začel dvodnevni obisk v Moskvi, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Četrtek, 9. aprila
Državni zbor je razrešil obrambnega ministra Janka Vebra. Kot so sporočili, ga bo na ministrskem mestu za zdaj nadomestil kmetijski minister Dejan Židan, ki je povedal, da bo predsedstvu SD priporočil, da stranka ostane v koaliciji.
Med drugim se obeta razbremenitev stroškov dela.
KPK je ugotovila, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in takratni pravosodni minister Aleš Zalar pri nadzoru imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ravnala koruptivno.
Ekonomsko socialni svet je podprl celovit načrt davčnih projektov, ki vsebuje obsežen sveženj predlogov; v okviru njega se obetajo razbremenitev stroškov dela, prerazporeditev davčnih bremen in uvedba davčnih blagajn.
Pakistan je proti varščini iz zapora izpustil domnevnega organizatorja terorističnih napadov v Mumbaju leta 2008, ko je umrlo 166 ljudi. Indija je obsodila izpustitev in izrazila razočaranje.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je opozoril, da ima lahko vojna v Jemnu dolgotrajne posledice v regiji.
Sobota, 11. aprila
Da bi Ukrajina dokončno obračunala s sovjetsko preteklostjo, je prepovedala komunistična imena, simbole in tudi pesmi. Rusija je prepoved sovjetskih simbolov označila za totalitarno.
Na t. i. vrhu Amerik sta si tudi uradno segla v roke ameriški in kubanski predsednik Obama in Ca-
Žabja perspektiva
Nedelja, 12. aprila
Nekaj dni po obletnici prvikrat izobešene slovenske zastave je evropski poslanec Franc Bogovič pozval h kulturi spoštovanja državnih simbolov.
Ker je papež poboj Armencev označil za genocid, je Turčija vatikanskega veleposlanika poklicala na zagovor.
Nekdanja prva dama in zunanja ministrica ZDA Hillary Clinton je leto in pol pred volitvami sporočila, da se bo potegovala za demokratsko predsedniško nominacijo.
Turčija je na zagovor pozvala apostolskega nuncija, saj je papež Frančišek ob 100. obletnici množičnih pobojev Armencev, ki so jih izvedli otomanski Turki, te označil za genocid.
Potem ko je Iran Savdsko Arabijo že večkrat pozval h končanju zračnih napadov v Jemnu, je Riad Teheranu odgovoril, naj se ne vmešava v konflikt.
Islamska država je objavila video-posnetek, na katerem je razvidno, kako njeni pripadniki s kladivi in eksplozivom uničujejo ostanke starodavnega mesta Nimrud.
Ponedeljek, 13. aprila
Veliko se je vrtelo okrog Telekoma, saj je ta dan potekel rok za od-
Janko Veber se je moral posloviti od ministrskega stolčka.
Vlada se je ukvarjala s področjem športnih iger in sklenila, da si želi, da denar od stav ostane v Sloveniji.
Po tem, ko se je Iran strinjal z načelnim dogovorom o jedrskem programu, je predsednik Rohani dejal, da dokončnega sporazuma ne bodo podpisali, če proti Iranu ne bodo odpravljene vse gospodarske sankcije.
Grčija je pravočasno poplačala 460 milijonov evrov dolga do Mednarodnega denarnega sklada. Francoska televizijska mreža TV5 Monde je sporočila, da so domnevni privrženci skrajne Islamske države vdrli v njen računalniški sistem in dobili dostop do njenih televizijskih programov.
stro. Ob tem je Obama napovedal konec vmešavanja ZDA v politiko držav Latinske Amerike.
V bližini zahodnega krila sedeža ameriškega kongresa je odjeknilo streljanje. Mediji so poročali, da je policija onesposobila napadalca, ki naj ne bi bil povezan s teroristi.
Dejan Zavec je postal svetovni prvak v supervelterski kategoriji (do 69,85 kg) po verziji WBF.
dajo zavezujočih ponudb za nakup tričetrtinskega deleža podjetja.
Posli pa so se sklepali tudi drugod. Konzorcij prodajalcev 51,11-odsto-tnega deleža Pivovarne Laško je po odpiranju ponudb petih zainteresiranih kupcev sprejel odločitev, da ga proda Heinekenu.
Največja korupcijska afera v Braziliji, ki bi lahko spodnesla predsednico Rousseffovo, je na ulice pognala več kot sto tisoč ljudi, ki so imeli dovolj korupcijskih škandalov v političnih vrstah.
Libijsko prestolnico sta pretresla napada na veleposlaništvi Maroka in Južne Koreje. Odgovornost za napad je prevzela skrajna islamska skupina Islamska država.
Rusija je odpravila prepoved prodaje sodobnega sistema protiletalske obrambe S-300 Iranu.
Torek, 14. aprila
Predsednik republike Borut Pahor je na okrogli mizi o spravi pozval ljudi, naj poskušajo živeti z neko mero tolerance. »Vseh krivic ne bo mogoče popraviti, se pa da žalovati, oprostiti in živeti dalje,« je dejal.
Lastniki Pivovarne Laško so postali Nizozemci.
Sama Fakina (zaenkrat) podpira le SD.
Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je v iskanju podpore obiskal poslance SDS, ki pa so mu povedali, da se še niso odločili. Neodločnost so izkazali tudi v ZaAB, ZL in DeSUS, medtem ko sta stranki SMC in NSi že povedali, da kandidata ne podpirata.
Veliko vprašajev se je postavljalo okrog podjetja Deutsche Telekom, ki je veljal za glavnega favorita pri nakupu Telekoma Slovenije, a ni oddal ponudbe. V podjetju dogajanja niso želeli komentirati.
Blizu italijanske obale je v nesreči čolna s 550 prebežniki, ki so bili na poti iz Libije, umrlo okoli 400 prebežnikov.
Ameriški predsednik Barack Oba-ma je v kongresu napovedal, da načrtuje umik Kube s seznama držav podpornic terorizma, s čimer bo umaknjena glavna ovira za obnovo diplomatskih odnosov.
Sprava
Špela Kožar
Borut Pahor seje odločil za zgodovinsko dejanje, vsaj tako ga je sam poimenoval, ko je pred dvema dnevoma začel z moderiranjem pogovora med predstavnikoma Nove slovenske zaveze in Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja, med Petrom Sušnikom in Mitjem Klavoro. A idejo za njegovo zgodovinsko dejanje so »dali« dijaki škofijske gimnazije. In dijakom je predsednik - moderator dopustil le dve vprašanji. Naj izpostavim pogovor z dijakinjo: NIKA, dijakinja: Kdo bo začel spravo, če ne mi? Tastari se sam kregajo. Od mojega dedka sestrična, stara je 93 let, ne ve, a je zokne gor dala al ni, sam pove, kako je sosedov Janez pršu leta ,45 iz gmajne. In s tem nas obremenjujejo do potankosti in nas vlečejo al v eno al v drugo skrajnost.
BORUT, predsednik: Se pogovarjate med seboj o teh dejanjih?
NIKA, dijakinja: Ja, s sošolci se velikrat, mene politika zanima in zmer
pridemo do tega vprašanja. 2. sv vojne, zmer!
BORUT, predsednik: A res? Jaz sem pa mislil, da pridete do zmenka,
hahaha ...
Ali predsednik sploh razume, kaj je moderiral? Zakaj je to počel, je seveda očitno, kaj je želel s tem doseči, pa veliko manj. A danes so se zavoljo sprave sestali že vsi štirje predsedniki - in da ne bi predsedniku delali (zgolj) krivice, ideja o tem srečanju je bila njegova! Peter Sušnik je dijakom dejal, da je bila domobranska prisega eno najtemnejših dejanj, a v naslednjem vdihu hitel razlagati, da nobeden od domobrancev ni vzel prostovoljno puške v roke. So jih v to prisilili partizani? Tudi rdeča zvezda se je pojavila na dnevnem redu in po njegovem bi bilo spravno, če bi njeno uporabo regulirali. Kdo pa bi bil regulator - tisti, katerih starši so prisegali na svastiko, sami pa zdaj prisegajo na belega panterja?
Sprava bo, ko se bomo vsi začeli zavedati, da bi lahko na tem ozemlju govorili nemško, ko bomo dojeli, da so partizani ubijali zavoljo slovenstva, domobranci pa zavoljo nekoga drugega. Ali, kot je po tem zgodovinskem dogodku zapisal nekdo na enem izmed spletnih forumov: Treba je naprej priznati kolaboracijo.
Predsednik bi torej moral spravo najprej najti med politiki. Ali pa jo vsaj začeti iskati. A kako jih bo spravil nekdo, ki celo na tehtno vprašanje dijakinje odgovori le (sebi)všečno?
Nenehno iskanje podpore pripadnika levega bloka pri vodji desnice ni spravno dejanje. Kot ni spravno, če kot predsednik vseh državljanov javno ne obsodiš napadov na partizane. Napadi pa se že leta vrstijo. In z njimi izkrivljanje zgodovinskih dejstev, ki jih še dodatno podžiga televizijska oddaja Pričevalci Jožeta Možine. Prejšnji teden je neka gledalka nacionalne televizije naslovila odprto pismo programski direktorici Ljer-ki Bizilj v časopisu Delu. V njem je med drugim poudarila, da medij, ki bi moral skrbeti za vzgojo naroda s takimi vsebinami še dodatno razdvaja slovensko družbo. Novi zgodovinski korak predsednika republike na poti sprave bi se torej moral nadaljevati na RTV.Morda bi koga lažje prepričali, če bi napisali: Gotovo bi bila to prva novica v Dnevniku in prva tema v Odmevih!
Je pa tudi res, da je sprava pravzaprav političen pojem. Politika namreč temelji na ideološkem boju in slednji ne more brez politične arene. Zato sprave v politiki ne more biti, lahko pa se zgodi v glavah vsakega izmed nas. Za kaj takega pa politikov ne potrebujemo. In ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne politične velesile namesto globalizacij-ske sprave odpirajo nova in nova vojna žarišča... Sprava ne more biti zapuščina nekega predsednika - moderatorja, ne glede na njegovo odločitev, da opravlja zgodovinsko poslanstvo. Lahko pa je zapuščina naše generacije. Za naslednjo, torej za tiste dijake. In nato za njihove otroke.
V kateri koli vojni je eden zmagovalec in drugi poraženec, oba pa trpita in marsikaj izgubita.
Heineken prevzel Pivovarno Laško
Konzorcij prodajalcev nekaj več kot 51-odstotnega deleža je po odpiranju ponudbe petih zainteresiranih kupcev sprejel odločitev, da večinski delež Pivovarne Laško proda Heinekenu. V bitki s skladi KKR, CVC Capital in Mid Europa Partners naj bi oddal najboljšo ponudbo v višini 25,5 evra na delnico.
Tudi Aera ni več
Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril (ki vodi tudi stečaj Vegrada) je v ponedeljek delavcem tega, nekoč pomembnega in uveljavljenega celjskega podjetja razdelila odpovedi pogodb o zaposlitvi. Brez dela je ostalo 155 delavcev.


Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 17
16. aprila 2015

POLITIKA
S	7
Trenutno poteka več kot 100 različnih projektov
Uprava Mestne občine Velenje je pravzaprav veliko podjetje - Skrbi za 42 milijonov težak občinski proračun - Omogočajo delovanje številnih javnih zavodov in institucij ter dejavnosti na različnih področjih
Mira Zakošek
Velenjsko občinsko upravo vodi direktor mag. Iztok Mori, ki je svojo dosedanjo poklicno kariero preživel na policiji, od tega več kot deset let na vodstvenih in vodilnih položajih, zadnji dve leti je bil komandir Policijske postaje Velenje. Je magister civilnega in gospodarskega prava, kar mu koristi na novem delovnem mestu, saj je ena od njegovih pomembnejših nalog tudi skrb za to, da je vse, kar pošljejo iz občinske hiše, in vse, kar naredijo, opravljeno strokovno in v skladu z zakonodajo, tako državno kot občinsko.
»V novem okolju se odlično počutim. Moji sodelavci so strokovno zelo dobro usposobljeni. Na začetku so mi pomagali spoznati celotno
področje dela občinske uprave, ki je zelo široko,« pravi direktor Mori. Da je delo res obsežno, pove podatek, da se v tem času ukvarjajo z več kot 100 različnimi projekti.
)
Občinska uprava je servis občanom, do njih želimo biti prijazni in odprti. Vedno so vabljeni, da nas obiščejo, če imajo kakršna koli vprašanja.
Seveda tiste manjše prepušča svojim sodelavcem, z vsemi večjimi pa se osebno poglobljeno ukvarja. Še posebej seveda s tistimi, ob katerih
nastanejo kakršne koli težave. Teh je bilo še posebej veliko pri gradnji stanovanjsko-poslovnega centra na Gorici. Kot projekt, ki zelo dobro poteka, pa je izpostavil prenovo Galerije. Zelo se veseli še ene večje naložbe, to bo prenova nekdanjega Standarda, v katerem bodo uredili Podjetniški center, ki bo zagotovo »prinesel« tudi kakšno novo delovno mesto, ki si jih v Šaleški dolini še kako želimo.
Mori je odgovoren, da je delo občinske uprave, ki jo sestavlja pet uradov in kabinet župana, usklajeno z zakonodajo. To zahteva precej usklajevanja z vodji uradov in seveda z županom in podžupani. Ob tem je treba poznati ne le republiške, ampak tudi občinske akte, začrtati trenutne in dolgoročne aktivno-
sti in seveda poskrbeti za ustrezen nadzor. Dobro sodelovanje vseh bistveno olajša poti in postopke.
Delno je odgovoren tudi za delovanje občinske inšpekcije ter re-darstvo in varstvo okolja. »Seveda
si želim, da delo vsi opravimo dobro, da so občani z nami čim bolj zadovoljni. Če se zgodi, da niso, pa so jim vrata za pogovor, pripombe, želje ali pa pritožbe vedno odprta,« pravi Mori.
Spremlja še področje sociale, ki je tudi obsežno in zahtevno. Ob tem pogosto naleti na podatke, ob kate-lih je tudi sam presenečen. Na primer Mestna občina Velenje dopla-čuje za oskrbo otrok (razlika med ekonomsko ceno in ceno, ki jo po veljavnih lestvicah subvencioniranja
>
Mag. Iztok Mori, direktor Uprave Mestne občine Velenje: »Vse mora
biti skladno z zakonodajo.«
Pritožb občanov je malo, je pa veliko različnih vprašanj, na katera skušamo vedno najti odgovore
plačujejo starši) v vrtcih letno kar 4 milijone evrov. »To so na eni strani pravzaprav razveseljivi podatki, človeka pa stisne pri srcu, ko vidi, da se število občanov, ki so potrebni raznih pomoči, povečuje. Na srečo velikemu številu lahko vsaj delno pomagamo, saj Mestna občina Velenje za to namenja precej sredstev.
■
Novi metri vodovoda in sanirani plazovi
Velenje, 14. aprila - S pomladjo so po vsej dolini ponovno začeli graditi. Letos bo kar nekaj zaselkov v MO Velenje dobilo nove metre vodovoda in kanalizacije, lepe dneve pa bodo izkoristili tudi s sanacijo plazov iz preteklih let.
Gradnjo vodovoda nadaljujejo v Škalah. Končali naj bi ga julija, zanj bodo odšteli 100 tisoč evrov. Nov vodovod bodo dobili tudi v Podkra-
ju, do Jankca. Vrednost del bo 250 tisoč evrov, zgrajen pa naj bi bil junija. V Bevčah bodo maja začeli graditi kanalizacijo. Z deli bodo končana v avgustu, za letos zgrajene metre pa bo občina odštela 100 tisoč evrov. Največji zalogaj bo gradnja vodovoda v Vinski Gori, ki ga gradijo po fazah. Letos naj bi ga potegnili še na dveh odsekih, zanj pa odšteli 690 tisoč evrov.
V občini so še trije večji plazovi, ki naj bi jih odpravili do poletja; pod cesto Zgornje Laze -spodnje Laze, pod cesto pri odcepu Nanojca in pod cesto Juvan - Juvanov vrh. Občino bodo dela stala 150 tisoč evrov.
bš
Kje so razlogi za slab odziv?
Na voljo malo denarja, a še tega podjetniki in obrtniki niso izkoristili - Lokalna skupnost si bo še naprej prizadevala ustvarjati prijazno okolje
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 8. aprila - Komisija za razvoj malega gospodarstva - podjetništva, in Občina Šmartno ob Paki sta minulo sredo v tamkajšnji dvorani Marof pripravila drugo srečanje obrtnikov in podjetnikov s sedežem oziroma poslovalnico v lokalni skupnosti. Namenila sta ga izmenjavi stališč, mnenj o pogledih na razvoj občine, prostorskim možnostim za razvoj podjetništva, vprašanju v kakšni obliki in s kakšnimi finančnimi sredstvi lahko občina pomaga podjetnikom ter za katere namene lahko ti denar uporabijo. Za srečanje so poslali 140 vabil, odziv je bil zelo skromen.
»Bilo mi je in mi je nerodno«
Predsednica komisije Martina Omladič je ob tej priložnosti povedala, da so bili pred letom dni, ko so ustanovili komisijo, optimisti in so pričakovali večji odziv oziroma da
bodo podjetniki in obrtniki v lokalni skupnosti izkoristili ponujene sicer skromne možnosti. Imeli so dober namen, a se je ta najbolj obrestoval pri vključevanju v regijsko štipendijsko shemo, v katero jim je poleg obstoječega štipendista in podjetnika uspelo privabiti še tri. »Pred letom dni mi je bilo nerodno, ker sem povedala, da imamo na voljo za pospeševanje malega gospodarstva in podjetništva 4000 evrov proračunskega denarja. Danes mi je znova nerodno, ker tudi tega, tisti, ki jim je bil namenjen, niso izkoristili v celoti. Po eni strani imamo slabo vest, ker nam podjetnikov ni uspelo zvabiti, po drugi pa ne, saj smo opravili kar nekaj aktivnosti.« Omladičeva razloge za tako skromen odziv pripisuje premajhni vsoti odmerjenega denarja, so pa najbrž med podjetniki, obrtniki tudi taki, ki ne spremljajo dogajanja v občini in informacija ni
prišla do njih. Omladičeva je ob tem opozorila, da denar, ki ga ima komisija, ni namenjen nakupu osnovnih sredstev in večjim vlaganjem, ampak sofinanciranju sodelovanja na sejmih, razstavah, strokovnemu izobraževanju, oblikam spremljanja novosti obrtnikov, podjetnikov na njihovem področju.
»Poskušamo čim bolj prisluhniti željam, potrebam«
Po besedah šmarškega župana Janka Kopušarja v lokalni skupnosti poskušajo potrebam, željam podjetnikov, obrtnikov čim bolj prisluhniti. Gradijo komunalno infrastrukturo, omogočajo ugodnosti pri plačilu komunalnega prispevka, prav tako pri stavbnih zemljiščih. Poskušajo biti odzivni tudi na drugih področjih. Pri javnem naročanju so pozorni na ponudbe domačinov.
»To ni obveznost lokalnih skupnosti, saj so ustanovljene iz drugih razlogov. Se pa zavedamo pomembnosti ustvarjanja novih delovnih mest, novih vrednosti, prijaznega okolja. Delamo v okvirjih dovoljenega in po svojih zmožnostih.« Želijo si več sodelovanja z malim gospodarstvom, po drugi strani pa razumejo občane, ki imajo svoja delovna mesta zunaj lokalne skupnosti in imajo v bivalnem okolju drugačne interese. »Stremljenja enih in drugih moramo upoštevati in jih tudi bomo.« Kopušar je izrazil upanje, da bodo našli skupen jezik na kakšnih drugih točkah.
Ne glede na skromen odziv bosta komisija in lokalna skupnost nadaljevali zastavljene aktivnosti. Letos je na voljo za pospeševanje malega gospodarstva 8400 evrov, od tega polovico za plačevanje obveznosti v regijski štipendijski shemi. ■
V pogodbeni pošti vse bolj živahno
Občina Šoštanj in Pošta Slovenije sta v Topolšici združili poštno in turistično dejavnost
Milena Krstič - Planine
Topolšica - Pošta je lani zaradi optimizacije poslovanja v pogodbene pošte v Sloveniji preoblikovala nekaj deset pošt, 1. januarja letos tudi pošto v Topolšici. Pogodbena pošta pomeni, da Pošta Slovenije dejavnost podeli izbranemu pogodbeniku, ki se v nekem kraju že ukvarja s kakšno drugo dejavnostjo (trgovine, turistični, krajevni uradi, trafike in podobno). Pošta tako znižuje stroške poslovanja, pogodbeni partner pa poštno dejavnost opravlja v že obstoječih prostorih s svojimi zaposlenimi.
Občina Šoštanj jo je uredila v prostorih Turističnoinfor-macijskega centra v Topolšici, ki je v tamkajšnjem večnamenskem domu, in tako stopila naproti krajanom, ki poštne storitve potrebujejo, ter turistom in drugim, ki jih prav tako.
»V pogodbeni pošti združujemo dve storitvi, poštno in turistično. Obisk v njej je iz meseca v mesec večji, kar kaže, da je bila odločitev prava,« pripoveduje podžupan Občine Šoštanj Viki Drev, sicer tudi krajan Topolšice. V tem zdraviliškem
kraju so pred tem pošto sicer imeli (v trgovini v kmetijski zadrugi), a bi jo Pošta Slovenije zaradi racionalizacije svojega poslovanja, če Občina ne bi stopila ljudem naproti, gotovo ukinila. Anita Menih, ki v njej dela to, da se je pošta prijela, potrjuje. »Živahno je. Prihajajo krajani in turisti, ki jih je v Topolšici veliko. Tukaj napišejo kakšno razglednico, poklepetajo, se pozanimajo o čem. Redni obiskovalci so tudi stanovalci centra starejših,« pravi.
Turističnoinformacijski center bodo v prihodnje še dopolnili in ga dopolnili z lokalno ponudbo izdelkov in storitev. »Poleg poštnih in turističnih storitev bomo tukaj promovirali kraj, občino in vso dolino,« pravijo.
>
V pogodbeno pošto prihajajo tamkajšnji stanovalci, obiskovalci in turisti.
Roman Simoniti iz Topolšiee:
»Zelo smo zadovoljni. To je velika pridobitev za kraj. Veste, hoteli so nam jo vzeti, a smo se zanjo borili.«

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 8
8	MED VAMI
Preventiva daje rezultate
Medobčinska LAS za boj proti drogam lani ponovno izvedla raziskavo med mladimi -Letos pozornost gostincem, ki mladoletnim točijo alkohol
Bojana Špegel
Velenje - V Šaleški dolini že več kot 10 let deluje Medobčinska lokalna akcijska skupina (LAS) Velenje za preprečevanje zasvojenosti z drogami. Deluje na območju vseh treh občin v Šaleški dolini. Vanjo se vključujejo številne institucije, od Centra za socialno delo, javnih zavodov, do vrtcev, šol in nevladnih organizacij, ki delajo z otroki in družinami. Vsi v LAS delujejo kot prostovoljci. Kmalu po tem, ko so začeli delovati, so pripravili prvo raziskavo med mladimi v Šaleški dolini in z njo preverili, kako pogosto mladi posegajo po dovoljenih in nedovoljenih drogah. Lani so raziskavo ponovili, primerjava podatkov pa je spodbudna. Očitno preventiva deluje, a žal še ne na vseh področjih. Rezultati so namreč boljši v vseh segmentih, razen v alkoholu, ki je očitno mladim prelahko dostopen.
Marko Pritržnik, predsednik Medobčinske LAS za boj proti drogam, pravi: »Delujemo povezovalno, nastali pa smo v času, ko je v Sloveniji še deloval Urad za droge. Danes smo eni od tistih, ki delujejo tudi po tem, ko je bil urad ukinjen, saj se zavedamo, da je naše delo pomembno. Preventivno dejavnost in informiranje usmerjamo predvsem na osnovnošolsko in srednješolsko
mladino, letno pa dobimo za to 15 tisoč evrov, ki nam jih nameni mestni proračun.«
V	dobrem desetletju so pripravili številne preventivne akcije, v katerih so mlade informirali o škodljivosti drog. Pri tem so se povezali z različnimi organizacijami, nekaterim pa so njihove programe pomagali izvajati tudi s finančno podporo.
Nekateri načini njihovega delovanja so res simpatični. Že nekaj let v sodelovanju z Vrtcem Velenje sodelujejo s tako imenovano LAS telovadbo, v kateri straši in otroci »migajo« skupaj. »Tako poskušamo med njimi vzpostaviti vez, ki bo delovala tudi med odraščanjem otrok. Če bodo družine povezane, bo to otroke odmikalo od drog,« je prepričan naš sogovornik. Tako je nastal tudi Tek očkov, ki so ga v Velenju doslej izvedli štirikrat, vedno na Titovem trgu. To prieditev bodo nadaljevali, saj ima vsako leto več udeležencev.
Glasno o zmotah in resnicah
V	Medobčinski LAS za boj proti drogam Velenje so pred 10 leti pripravili zgibanko, ki so jo kot preventivno gradivo poslali v vsa gospodinjstva v Šaleški dolini. V njej so predstavili rezultate raziskave med mladimi o razširjenosti dovoljenih
in nedovoljenih drog. Lani so raziskavo ponovili, vanjo pa so zajeli tudi osnovnošolce. Že kmalu bodo izdali novo zgibanko z rezultati
raziskave. Po besedah Marka Pritr-žnika so veseli, ker ugotavljajo, da je število kadilcev in uporabnikov nedovoljenih drog v Šaleški dolini v zadnjih desetih letih v upadanju.
Pa bodimo še bolj natančni. Ko so prostovoljci Mladinskega centra Velenje v računalnike vnesli vse odgovore iz lanske ankete, so jih namreč obdelali in naredili tudi primerjavo z rezultati iz leta 2004. »Ko smo se lotili lanske raziskave, smo za hipo-
tezo imeli stališče, da mladi danes začnejo z drogami eksperimentirati prej, kot so pred 10 leti. Tudi zato smo tokrat vključili tudi osnovno-
šolce, prvič pa smo vključili le dijake prvih in tretjih letnikov. Pokazalo se je, da hipoteza ne drži. In zato smo prepričani, da preventiva deluje, saj imajo mladi danes več razumevanja in znanja o škodljivosti drog, zato se starostna doba, ko jo poskusijo prvič, celo viša.« Zanimiv je bil tudi odgovor na vprašanje, zakaj so mladi poskusili prvo drogo. Pred 10 leti so to najpogosteje počeli iz radovednosti. Lani se je odsto-

tek tistih, ki so odgovorili, da je bil to glavni vzrok, prepolovil.
Manj kadilcev, manj »zadetih«
Izvedeli smo še nekaj konkretnih dejstev. Večina mladih je za prvo dovoljeno drogo, s katero so se srečali v življenju, izpostavila alkohol. Kar 56 % mladostnikov je tako odgovorilo pred desetletjem in lani. Je pa leta 2004 11,2 % mladih odgovorilo, da še nikoli niso poskusili dovoljenje droge. Lani se je ta odstotek dvignil na dobrih 25 %, torej na kar četrtino vprašanih. V letu 2004 je 23,5 % vprašanih za prvo dovoljeno drogo omenilo tobak. Ta odstotek je v 10 letih padel na 14,1 %. »To nas res veseli, vedeti pa moramo, da se je v tem času uveljavil protikadilski zakon. To dokazuje, kako lahko zakonodaja v sodelovanju s preventivo da dobre rezultate. Žal pa to ne velja za alkohol, čeprav imamo že več let zakon o prepovedi točenja in prodaje alkohola mladoletnim,« doda naš sogovornik. Kot tudi, da je pred 10 leti mladim prvo dovoljeno drogo ponudil prijatelj ali sovrstnik, kar je bilo na prvem mestu tudi lani. Močno je porasel odstotek tistih, ki so odgovorili, da jim je prvo drogo ponudil nekdo od staršev. »Kar 14 % mladih je odgovorilo tako. Predvidevamo, da gre za alkohol, kar je dokaz več, da je alkohol preveč sprejemljiv in toleriran v naši družbi.« In ker so ugotovili, da mladi prelahko pridejo do alkohola tudi v gostinskih lokalih, bodo letos več pozornosti posvetili osveščanju gostincev, da tega ne počnejo več. Če bo treba, bodo vključili tudi inšpekcijo in policijo, da se bodo gostinci bolj držali zakona.
16. aprila 2015
Mladi po dovoljenih drogah po 10 letih tudi ne posegajo več tako pogosto iz radovednosti, kar je bil najpogostejši odgovor v prvi raziskavi. Sedaj je na prvem mestu odgovor, da »zaradi praznovanja«. Kar 10 % manj jih je odgovorilo, da jih je k temu vodila radovednost. »Sklepamo, da je tudi to posledica informiranosti mladih, ki se veliko bolj zavedajo, v kaj se podajajo.« Zelo malo jih je odgovorilo, da so po drogah posegli zato, ker niso hoteli biti drugačni od sovrstnikov. Tudi to je dober znak. Kot tudi dejstvo, da je leta 2004 kar 70,4 % mladih odgovorilo, da so že kadili tobak, lani pa se je ta odstotek skoraj prepolovil, saj si je cigareto že prižgalo 48,8 % anketiranih, ostali pa nikoli. Starost mladostnikov, ko prvič prižgejo cigareto, se je iz 12,9 let dvignila na 13,7.
Preverili so tudi, ali so mladi že kdaj poskusili katero od nedovoljenih drog, pri čemer so jih vprašali tudi, katero. Našteli so vse, tudi nove kemične droge, ki nenehno prihajajo na tržišče. Največ mladih, ki so že poskusili katero od nedovoljenih drog, je odgovorilo, da so poskusili kanabis (travo). Tako je lani odgovorilo 20 % vprašanih. Pred desetletjem je bilo takih 30 %. Vse ostale droge, tudi heroin, kokain in amfetamine, pa je po lanski raziskavi poskusilo zelo malo vprašanih. »A dejstvo je, da se v Šaleški dolini pojavljajo vse droge, zato tega vprašanja ne smemo zanemariti,« doda ob tem Pritržnik. Dober znak pa je, da se je povprečna starost mladih pri prvi uporabi nedovoljenih dog povečala za dobro leto, na 15,8 let.
Marko Pritržnik: »Med mladimi so prisotne vse nedovoljene droge, a po njih posegajo manj kot pred 10 leti.«
Pomagajo premagovati zasvojenost
Lani 6 uporabnikov in 12 njihovih ključnih oseb - Poleg mamil, alkohola, zdravil tudi motnje hranjenja
Tatjana Podgoršek
Septembra 2013 se je v aktivnosti nevladne, humanitarne in nepro-fitne organizacije Društvo Projekt Človek vključila tudi Mestna občina Velenje. Osrednja dejavnost društva je pomoč ljudem pri premagovanju različnih oblik zasvojenosti. Enkrat na teden v popoldanskem času prihaja v prostore Centra za socialno delo Velenje strokovnjakinja Mateja Švab iz Regijskega sprejemnega centra Koroške.
Švabova je povedala, da se je program za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo z različnimi oblikami zasvojenosti v tukajšnjem okolju »prijel«. Zanimanje za svetovanje in druge oblike pomoči pri tem so precejšnje tudi iz Šaleški dolini bližnjih okolij. Lani je prihajalo v velenjsko svetovalnico 6 zasvojencev
Mateja Švab: »Tudi v prihodnje se bomo trudili vključiti v program čim več ljudi, ki se želijo rešiti zasvojenosti.
in 12 zanje najpomembnejših oseb, prihajali pa so zaradi zasvojenosti z mamili, tabletami, alkoholom, igrami na srečo in zaradi motenj hranjenja. »Ker gre za zahtevne in kar dolgotrajne procese, ne moremo uspehov meriti v tako kratkem času v številkah. Lahko pa povem, da smo pomagali zasvojencu, ki smo ga napotili na zdravljenje v klasični program v terapevtsko skupnost v Ško-fji Loki (tu imamo tudi terapevtsko skupnost za starše) in tudi aktualni uporabniki napredujejo v prizadevanjih za ozdravitev. Pravzaprav danes
Društvo Projekt Človek je nevladna, humanitarna in ne-profitna organizacija, ki že od leta 1994 kot največja organizacija za področje zasvojenosti nudi podporo v obliki terapije, psihosocialne rehabilitacije in učenja za samopomoč osebam, ki imajo težave z različnimi oblikami zasvojenosti.
prihajajo bolj za to, ker še potrebujejo podporo, obliko nadgradnje urejanja zasvojenosti.«
Jim samo svetujejo ali jim pomagajo tudi z drugimi konkretnimi oblikami? Oboje, je zagotovila Šva-bova. Z različnimi motivacijskimi metodami jih spodbujajo h kakovostnejšemu preživljanju prostega časa, jih usmerjajo k aktivnemu iskanju zaposlitve, nadaljevanju izobraževanja, jim pomagajo pri pridobivanju potrebnih informacij. Če ugotovijo, da to komu ne bo pomagalo, ga napotijo po pomoč v ustrezno zdravstveno ali v druge strokovne ustanove. Tudi takih primerov je bilo lani nekaj.
V 80 odstotkih program društva sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, preostalih 20 odstotkov prispevajo lokalne skupnosti, v katerih svetovalnice delujejo, donatorji ter uporabniki, ki jih vključijo v terapevtsko skupnost. Njihov prispevek je enak višini socialno denarne pomoči. Na osnovi potrebnih dokazil je ta lahko tudi nižji.	a
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je socialnovarstveni program Projekt Človek uvrstila med enega največjih in najuspešnejših programov, ki deluje v preprečevanju zasvojenosti. Za njegovo delovanje, predvsem za plače zaposlenih, je ministrstvo lani namenilo dobrih 800 tisoč evrov.
Mesec krajinske arhitekture
O drevesu pod drevesom
V soboto, 11. aprila, je na zelenici poleg Kulturnega doma pod drevesi potekal eden od prvih velenjskih dogodkov v mesecu krajinske arhitekture 'O drevesu pod drevesom'. Dogodek smo organizirali krajinski arhitekti iz Velenja v sodelovanju z Društvom krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS), Mestno občino Velenje, Knjižnico Šolskega centra Velenje in Visoko šolo za varstvo okolja. Za njihovo pomoč se zahvaljujemo. Namen dogodka je bil opozoriti ljudi na pomemben element urbane krajine, drevo.
Organizatorji smo želeli približati pomen dreves, njihovo funkcionalno, biološko in estetsko vlogo tako odraslim kot otrokom. Mimoidoči so se lahko sprostili in družili na ležalnikih v zavetju krošenj starih dreves in ob tem prebirali raznovrstne knjige na izbrano temo, od leposlovja s primeri pravljic, proze in poezije do bolj strokovne literature. Raznovrstno čtivo kaže, kako pomembno in vseskozi prisotno je v naši zavesti drevo in njegova večplastna funkcija, zlasti v urbanem okolju. Dogodek je popestrilo sobotno dogajanje v centru mesta in ponudilo idejo nove rabe zelenic v mestu, saj so bili obiskovalci zadovoljni s programom in idejo dogodka. V dogajanje so bili dejavno vključeni tudi najmlajši, ki so bili najštevilnejši obiskovalci, saj so bile za njih pripravljene otroške delavnice. Ustvarjali so lahko v delavnici risanja dreves, delavnici risanja z naravnimi barvami z uporabo vej ali oglja in izražali svojo domišljijo in kreativnost na papirju velikih dimenzij. Preizkusili so se lahko v ročnih spretnostih rezanja in barvanja listov izbra-
nih dreves in se tako spoznali s pogostimi drevesnimi vrstami v našem mestu. Končne izdelke so lahko razstavili na razstavni vrvici, razpeti med drevesoma.
S takšnimi dogodki v mestu skušamo krajinski arhitekti spodbujati prebivalce k uporabi zelenih površin, opozarjati na možne nove rabe in izkoristiti njihov veliki potencial za socialno mreženje in krepitev socialnih vezi med prebivalci mesta. Prav tako pa skušamo ljudi opozoriti, da je drevo kot del zelenih
površin občutljiv organizem, ki pomembno prispeva k povečani kakovosti bivanja v mestih in da je iz takšnih razlogov potrebno nanje paziti in ustrezno z njimi ravnati pri prostorskih posegih.
V sklopu meseca krajinske arhitekture pa v Velenju sledita še dva dogodka, predavanje norveškega arhitekta in profesorja Chrisa Buttersa v predavalnici Gaudeaumus na Visoki šoli za varstvo okolja ta četrtek ob 18. uri in fotografska razstava Krajina z otvoritvijo, ki bo jutri, v petek, popoldne ob 18. uri v Črni garderobi Muzeja premogovništva Slovenije na Koroški cesti.
a Davor Dušanič, študent krajinske arhitekture
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 9
16. aprila 2015
»»WAS
KULTURA
9
V Vili Mayer imajo kaj praznovati
Letošnja tema Dnevov evropske kulturne dediščine Praznovanja - Porodila se je ob dejstvu, da bodo letošnji že petindvajseti
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 9. aprila - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) bo v pomladnih mesecih pripravil deset regionalnih srečanj s predstavitvami praktičnih primerov, kako kulturno dediščino približati vsem starostnim skupinam, od najmlajših vrtčevskih otrok, osnovnošolcev in srednješolcev ter radovednih odraslih in šolajočih se upokojencev. K sodelovanju so povabljene institucije s področja varstva in promocije kulturne ter naravne dediščine, lastnike in druge upravljalce de-
>
Vila Mayer je vedno bolj prepoznavna.
diščine, galerije, knjižnice, območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti, nevladne organizacije, lokalne in krajevne skupnosti, turistične organizacije in zavzete posameznike, ki si prizadevajo za ohranjanje in promocijo kulturne dediščine.
Vabilu se je odzvala Vila Mayer v Šoštanju, v kateri je regijsko srečanje potekalo prejšnji četrtek. Na njem je Nataša Gorenc z ZVKD predstavila prireditvi Dnevi Evro-
pske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine, ki bodo potekali med 25. septembrom in 3. oktobrom letos, ter možnost sodelovanja na otvoritvenih dogodkih.
Dnevi evropske kulturne dediščine predstavljajo najbolj prepoznavno akcijo pod pokroviteljstvom Sveta Evrope in Evropske unije na področju kulture. Sodeluje 50 držav, 6.000 mest, 30.000 kulturnih spomenikov, obišče jih več kot 20 milijonov obiskovalcev.
Letošnja tema Dnevov evropske kulturne dediščine ima naslov Pra-
znovanja in apliciranje te teme v vrtčevske kurikule in šolske učne procese, primere dobrih praks iz
Udeleženci regionalnega srečanja so si ogledali stalne zbirke v Vili Mayer, ki je bila zgrajena na prelomu iz 19. v 20. stoletje in obnovljena kot odličen primer meščanske vile. Danes je zavarovana kot kulturni spomenik lokalnega pomena.
V njej so kiparska zbirka Ivana Napotnika, izbor likovnih del Napo-tnikove galerije, hortikulturna zbirka vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, del zasebne domoznanske zbirke zbiratelja Zvoneta A. Čebula, v njej pa je tudi spominska soba družine Mayer, igralnica z mini lutkovnim odrom in poročni salon.
tema Industrijska in tehniška dediščina. »V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine se za teden dni v pestrem dogajanju poveže tudi velika množica slovenskih mest, krajev in vasi. Dediščina v teh dneh oživi, povsod se čuti povezovalna energija. Ti dogodki so večinoma pripravljeni z zelo malo denarja. Čuti pa se, da jih pripravljajo posamezniki, društva, šole, institucije za varovanje dediščine ... z ljubeznijo in pozitivno energijo. Skupna želja je, da bi se dediščina v naših krajih ohranila
Regijsko srečanje so pripravili kje drugje kot v Vili Mayer. Med udeleženci je bil župan Darko Menih,
ponosen na ta biser lokalne kulturne dediščine.
preteklih let in nekaj vsebin, ki jih ponuja lokalna dediščina. Na evropski ravni pa dneve povezuje skupna
Nataša Gorenc: »Zelo me veseli, da je Šoštanj sam dal pobudo, da se eno od srečanj pripravi tukaj.«
in živela naprej. Le tako lahko ljubezen in spoštovanje do dediščine prenesemo na mlajše rodove,« pravi Nataša Gorenc.
»Namen tega srečanja je pretok idej in spodbujanje sodelovanja v Tednu evropske kulturne dediščine in promocija lokalne kulturne dediščine in dejavnosti institucij,« pa je povedala Špela Poles iz Vile Mayer, v kateri so gostili eno od regijskih
srečanj v Sloveniji. Udeležencem so predstavili vsebine in dejavnosti, ki iz njih izhajajo, in »svoja« praznovanja. »Letos mineva peto leto, kar je bila vila prenovljena in s svojimi zbirkami odprta za ogled javnosti. Ob Dnevih evropske kulturne dediščine pripravljamo posebno priložnostno razstavo, n kateri bomo prikazali še nekatere neznane fotografije Mayeijev in nekaj pohištva. Letos pa praznuje 70-letnico tudi šoštanjski zbiratelj Zvone A. Čebul, ki ima pri nas stalno zbirko, in tudi temu bomo posvetili pozornost.«
Sicer pa je Vila Mayer vedno bolj prepoznavna. »Aktivno ustvarjamo vsebine s področja kulturne dediščine in se trudimo, da z različnimi vsebinami privabimo obiskovalce,« pravi Polesova.
Pri množici vsebin, ki jih ponuja, ne gre spregledati enega od pedagoških programov. Namenjen je osnovnošolcem, vezan pa je na Napotnikov relief, ki je na ogled v vili, Prešeren in Netka. V sklopu programa, ki traja približno dve šolski uri, učenci prepoznavajo kiparske zgodbe skulptur akademskega kiparja Ivana Napotnika in se seznanijo z Valvasorjevim zapisom o povodnem možu in Prešernovo balado Povodni mož.
Špela Poles: »Naša praznovanja? Zbiratelj Zvone A. Čebul praznuje 70-letnico.«

Kot naročen za naš prostor in čas
Šmarški gledališčniki pred premiero še vedno aktualne satirične komedije - Obetajo si več gostovanj
Tatjana Podgoršek
Na odru kulturnega doma v Šmartnem ob Paki bodo člani tamkajšnjega gledališča pod kozolcem v soboto, 18. aprila, ob 19.30 pre-mierno zaigrali Gogoljevega Revizorja. Petič zapored so ustvarjali pod režijskim vodstvom prav tako
znanega šmarškega »kozolčana« Jožeta Krajnca.
Ta nam je povedal, da so zaradi žalostnega dogodka, ki se je zgodil gledališkemu ansamblu na gostovanju v minuli sezoni, morali novo odrsko delo postaviti na oder prej, kot so načrtovali. »Na hitro smo se odločili za novo delo, Gogoljevega
Revizorja pa izbrali iz več razlogov. To je sicer ena najbolj žlahtnih komedij iz bogate odrske zakladnice, ki je kot naročena za naš prostor in čas. Žal tudi aktualna bolj kot kdajkoli prej. Odlična satirična komedija namreč neprizanesljivo biča ničevost, pritlehnost, podkupljivost in pokvarjenost politične klike Go-
goljevega časa, za potrebe te uprizoritve pa je preslikana na današnji čas in v naše domače razmere.« Poleg aktualne vsebine sta k izbiri, je še pojasnil Krajnc, pripomogli dve okrogli obletnici: rojstvo Gogolja in nastanek teksta.
Na odru bo nastopilo 17 ljubiteljskih gledališčnikov, ki predstavljajo bolj ali manj jedro Gledališča pod kozolcem. Krajnca pa veseli tudi, da so poleg starih »odrskih mačkov« obdržali nekaj mlajših odrskih obrazov, ki jim jih je uspelo pritegniti k sodelovanju v zadnjih dveh, treh letih. »Poskušamo pomlajevati naše vrste.«
Premiero novega odrskega dela so šmarški kozolčani načrtovali precej prej, a so jim te namere preprečile bolezenske težave igralcev in tudi režiserja. Čeprav premiero postavljajo na konec sezone 2014/ 15, upajo na več povabil. Nekaj zaradi aktualnosti in atraktivnosti besedila satirične komedije, še več pa zaradi utečenih stikov, ki jih ima gledališka skupina z mnogimi drugimi nepoklicnimi odrskimi skupinami po Sloveniji.
Predstavo Revizor bodo zaigrali tudi dan po premieri, v nedeljo, ob 18. uri prav tako na odru domače dvorane.	a
»O Šmarčanih malo drugače« spetjeseni
Šmartno ob Paki, 13. aprila - Prejšnji teden so v šmarški knjižnici zaključili cikel pogovorov, ki so ga poimenovali »O Šmarčanih malo drugače«. Pravzaprav so pogovori o znanih Šmarčanih postali že tradicionalni, saj jih v knjižnici organizirajo že pet let. Večeri, ki so praviloma zelo dobro obiskani in med (so)vaščani izredno lepo sprejeti, potekajo približno štirikrat v sezoni. Pogovore začnejo novembra in zaključijo aprila. V tej sezoni so tako gostili: optimističnega, nasmejanega, zapriseženega tabornika, kulturnika in športnika Franca Kačičnika - Antija; enega najmlajših mednarodnih nogometnih sodnikov Mateja Juga; eno najbolj zvestih članic Gledališča po kozolcem, pevko, tabornico, športnico in dolgoletno tajnico šmarške osnovne šole Marijo (Mijo) Žerjav, prejšnji torek pa so sezono zaključili s hudomušnim in iskrivim večerom. Gost Tatjane Vidmar je bil tokrat Vinko Klinar - Cena, ki se je na veselje obiskovalcev na glas spominjal svojih prvih začetkov v tovarni Gorenje, udarniškega dela v Velenju in ubranega petja v zboru. Pogovore »O Šmarčanih malo drugače« bodo predvidoma nadaljevali jeseni.	a
Aprila je s Tatjano Vidmar spomine obujal Šmarčan Vinko Klinar - Cena.
Pridna roka gladko nit prepleta
Šmartno ob Paki, od 10. do 12. aprila - Turistično društvo Šmartno ob Paki ter tamkajšnja društvo upokojencev in javni zavod Mladinski center so konec minulega tedna pripravili razstavo vezenin in kvačkanih izdelkov vezilj iz domačega okolja ter učencev šmarške osnovne šole. Naslovili so jo V večeru tihem pridna roka nežno gladko nit prepleta'.
V prostorih Hiše mladih so bile na ogled prave umetnine, ki so med obiskovalci otvoritvene slovesnosti požele navdušenje. Skvačkani, vezeni in s pleteno čipko izdelani prti, prtički ... so zgovorno potrdili, da je vsem izdelovalkam skupna ljubezen do tradicionalnih ročnih
spretnosti, s katerimi si najpogosteje krajšajo proste večerne urice. »Upamo, da bomo tudi tako spodbudili mlade k podrobnejšemu spoznavanju umetnosti ročnih del in ga ohranili za bodoče rodove,« je med drugim dejala predsednica Turističnega društva Šmartno ob Paki Boža Polak.
V času razstave sta potekali tudi brezplačni delavnici vezenja in kvačkanja za otroke in odrasle.
aTp
Z otvoritve razstave ročnih spretnosti
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

16. aprila 2015
"Ko zmanjka kruha, presedlajmo na potico'
Tako pravijo člani skupine Laibach, ki bodo v soboto zvečer sproščali Velenje - Vsak koncert je drugačen - Žvižgači so jih že registrirali, žvižga tudi publika
Bojana Špegel
Velenje, 18. aprila - Po lanskem (maja) razprodanem koncertu v ljubljanskih Križankah in seriji uspešno izvedenih koncertov doma in v tujini skupina Laibach ob izidu njihovega hvaljenega, lani izdanega albuma Spectre, nadaljuje tudi turnejo po »glavnih mestih Slovenije«. Ta poteka pod geslom »Napravimo to deželo spet sproščeno!«. Mednarodno priznana in v svetu najbolj prepoznavna slovenska glasbena skupina, ki deluje od leta 1980, je med »glavna mesta« umestila tudi Velenje. V domu kulture bodo »žvižgali« to soboto ob 19.30. Skupina se je pred nekaj dnevi vrnila z uspešne turneje po Evropi, med katero smo jih z nekaj vprašanji zmotili tudi mi. Po mnenju britanskega tiska ste bili nekoč najnevarnejša skupina na svetu. Ste še? Seveda smo; tudi države ukinjamo in ustanavljamo, če je treba. Po vašem nastopu v velenjskem Muzeju Premogovništva - globoko pod Zemljo - seje v Premogovniku začela podirati zgodba o uspehu. Ste imeli kaj pri tem?
Prav mogoče; Laibach je odličen indikator resničnega stanja in to, da smo potencialno botrovali podiranju zgodbe o uspehu, ki to ni bila, smatramo za uspeh. V jamskem jašku ste izvedli »simfonijo hrupa«. Sedaj prihajate v velenjski kulturni dom, kije, vsaj kar se odlične arhitekture tiče, lahko skupini Laibach tudi navdih. Vam bo? Definitvno, gre za eno lepših modernističnih arhitekturnih mojstrovin v Sloveniji in naša izrecna želja je bila, da nastopamo prav tu. Kako bo na vas vplivalo dejstvo, da boste album Spectre predstavljali le nekaj metrov stran od največjega spomenika Tita na svetu, v mestu, kjer so manjšine v večini, kot je želel maršal? Se ne bojite, da bi vaša subverzivna energija podrla
temelje še vedno dokaj socialističnega mesta? Tega straha nimamo; če je mesto res socialistično, potem se ne bo kar tako podrlo. Že nekaj časa ste na svetovni turneji, ki jo boste po koncertu v Velenju nadaljevali po Ameriki, Kanadi in Mehiki. Z vašim žvižgačem (The Whistleblowers), posvečenim sodobnim žvižgačem, ste že žvižgali v večini evropskih prestolnic. Kakšen je odmev? Se vam javlja kaj žvižgačev? Odmev je dober, žvižgači so nas registrirali, publika pa si skladbo požvižgava tudi po koncertu. V skladbi Eurovision pojete, da Evropa razpada. Bo torej res razpadla? Kako vidite njeno razpadanje vi?
po slovenskih gledališčih in kulturnih domovih? Vsak nastop je v principu drugačen in upamo, da bo enak v drugačnosti tudi velenjski večer. V sklepni skladbi na albumu Spectre (Koran) zasanjan vokal Mine Špilerpoje: »Verjamem v boljši svet«. Gre za ironijo?, ali skupina Laibach res verjame vanj? Brez Evrope? Verjamemo - sicer tega ne bi počeli, kar pač počnemo. Verjamemo tudi v boga (čeprav je znano, da mu ne zaupamo). Usoda vašim rdečim revirjem zadnja leta ni naklonjena, nekaj podobnega zna doleteti tudi knapovsko Šaleško dolino. Smo si krivi sami ali nam kdo drug reže tanjšo rezino kruha?
Skupina Laibach verjame tudi v boga. Čeprav je znano, da mu ne zaupa. (Foto: Luka Kaše)
Evropa kot pojem razpada že, odkar obstaja, in očitno je to njen naravni tok funkcioniranja. Bolj kot razpada, bolj se konstituira, obnavlja sama v sebi. Mi ji želimo veliko sreče, upamo pa, da se bo končno vzpostavila v neki socialno in politično pravičnejši, solidarnejši in modrejši konstelaciji. Kaj lahko pričakujemo od vašega velenjskega večera sproščenosti? Bo drugačen od tistih, ki ste jih v duhu sproščanja Slovencev že opravili
Ni bistveno, važna je strategija preživetja; ko bo zmanjkalo kruha, presedlajmo na potico. Letos boste praznovali 35-letnico obstoja skupine, ki je upornost črpala v revirjih, ime in še kajpa v naši prestolnici. Nasprotje interesov, bi lahko rekli, in dobra priložnost za ustrezno praznovanje. Ga lahko pričakujemo? Seveda! 4. julija v Trbovljah in na Kumu.
Vpeta v slovenski umetniški prostor
Slikarka Urška Mazej se v Muzeju premogovništva Velenje predstavlja z diplomskimi deli - V njih raziskuje odnos med zunanjim in notranjim svetom posameznika
Bojana Špegel
Velenje, 9. aprila - V Muzeju premogovništva Slovenije so prejšnji četrtek odprli razstavo mlade slikarke Urške Mazej. Z njo so se njene tretje samostojne razstave veselili številni mladi Šalečani, saj je Urška zelo aktivna v KUD-u Koncentrat, ki deluje v Stari pekarni, pogosto pa sodeluje tudi v projektih Mladinskega centra Velenje. Razstavljena dela so, kot je ob odprtju povedala kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček, njena diplomska dela, saj ji na ljubljanski akademiji za likovno umetnost manjka le še diploma, ki pa bo kmalu v njenem žepu. Kljub temu pa je Urška že prepoznavna umetnica, ki jo radovednost in ustvarjalni duh vodita tudi v druge zvrsti umetnosti. Močno se namreč uveljavlja tudi kot scenografinja v filmskem svetu.
Prvo samostojno razstavo je Urška, ki prihaja iz Zgornje Savinjske
Urška Mazej pred eno od svojih velikih slik na razstavi Intra - Inter,
ki bo na ogled do 22. maja.
doline, pripravila v okviru Dnevov mladih in kulture leta 2013 na Velenjskem gradu. Poimenovala jo je Raz-res. Z razstavo Kolaž se je lani predstavila na Ptuju, zelo vesela pa je, da ji je Galerija Velenje letos dala priložnost, da se predstavi v mestu, v katerem je obiskovala likovno gimnazijo in kjer veliko ustvarja. »Vsa leta študija sem sodelovala tudi na številnih skupinskih razstavah, tako v Sloveniji kot tujini. Ja, veliko delam,« doda Urška. Tokratno razstavo, ki bo na ogled do 22. maja, je poimenovala Intra - inter. Zakaj? »Uf, ni lahko razložiti. Raziskujem prostore, v katerih se gibamo, do-mujemo, živimo. Vedno odsevajo našo notranjost. Vsak dom je drugačen, nosi specifiko in razkriva stanovalca. S to serijo slik raziskujem
prav te odnose med zunanjim prostorom in tistim, ki je v nas samih.«
Scenografija je nov izziv
V teh dneh je v postprodukciji film »Psi brezčasja«, ki so ga po knjižni predlogi Zorana Benčiča snemali v Velenju. V njem se je Urška prvič soočila s scenografijo. »Prav delo v tem projektu je pripeljalo do te razstave. Ko ustvarjaš scenografijo, si soočen s problemom, kako prikazati filmski lik v nekem prostoru. In zato sem veliko razmišljala o tem, kako prostor odraža lik v filmu. Všeč mi je, da en vidik mojega dela oplemeniti drugega. To gre res z roko v roki.« Da je delo opravila dobro, pove podatek, da bo letos poleti spet scenografinja pri novem slovenskem filmu, a nam kaj
več o projektu še ni smela izdati. Prav zato je v zadnjih mesecih razpeta med domom, Ljubljano in Velenjem. Poleti ima namreč atelje v Stari Pekarni, sedaj si je manjšega uredila tudi v Ljubljani. Prizna, da jo zanima še marsikaj, a ji trenutno slikarstvo in scenografija vzameta toliko časa, da tistega, ki ji ostane, posveča le še delu v KUD Koncentrat, občasno pa sodeluje z Galerijo Velenje tudi pri izvedbi pedagoških vsebin za malčke iz velenjskih vrtcev. Prav v minulih dveh dneh je skupaj z njimi ustvarjala v Muzeju Premogovništva ob svoji razstavi. Zelo vesela je, da so razstavo pripravili prav v muzejskih prostorih. »Ker galerijo obnavljajo, je bil prav ta prostor moja prva izbira za razstavo. Res sem vesela, da se je uresničila, saj je prostor fenomenalen za moja dela,« še doda Urška, ki ob koncu zatrdi: »Rada sem v Velenju, rada ustvarjam tukaj, zato se bom še vračala«.
Na aktualni razstavi se predstavlja tako z zelo velikimi kot majhnimi deli v stilu barvitih kolažev. Urška je drugačna, njen slog je že prepoznaven. In všečen. S tem se strinja tudi kustosinja razstave mag. Milena Koren Božiček. Povedala nam je: »Urško spremljam že nekaj let. Tudi kot naša sodelavka je resna, skrbna in zelo inovativna. Tokrat sva želeli predstaviti dela zadnjih dveh let. Njena tehnika izhaja iz kolaža, ki ga razvija v različne smeri. Vidno je, da ni le slikarka, ampak da deluje tudi na scenskem področju; te slike so kot scene iz filma. V slikah je vrsta drobnih zaznamkov v eni podobi, izhaja pa iz njej tako ljubega, lahko bi rekli kar »osebnega kolaža«.«
ALTERMATOR
Vseprisotnost Iliade
Matjaž Šalej
Iliada, praep in temeljno delo evropske literature, ki je pustilo zgodovinska pričevanja v rezcvetelih kulturah tako v Mali Aziji (Ilion/ Troja) kot v grških antičnih centrih, je globoko sled pustilo tudi v letošnji nacionalni gledališki produkciji. Kljub zniževanju sredstev za kulturo se je ob primernem avtorskem izboru in likovno zelo prepričljivem umetniškem promocijskem prijemu prepoznavnih glavnih igralcev zgodilo to, da je Iliada postala eden najbolj uspelih kulturnih projektov in hkrati presežkov te sezone. Ogledalo si jo je že skoraj 23.000 ljudi, obiskalo izjemno veliko šol, z organiziranimi obiski tudi vsi pomembni regionalni kulturni centri. Maja je v Cankarjevem domu na vidiku dodatna predstava, kakšna ponovitev se obeta tudi še jeseni. O Ilijadi se toliko piše kot že dolgo ne o kakšni predstavi.
Režiser Jernej Lorenci, kritiško najuspešnejši režiser zadnjih nekaj let, je okoli sebe zbral ustvarjalno igralsko in produkcijsko ekipo dveh velikih gledališč (SNG Drama, MGL) in posameznikov, ki so nadgrajevali njegov pogled na teater. Ta se udejanja predvsem v duhu literarnih in dramskih izvirnikov in se ne podreja všečnosti na prvi pogled. Je nakakšen antipod tipu »Pandurjevega gledališča« izpred desetletja ali dveh. Jedro predstave gradi na avtentičnosti besedila, izčiščeni dramski besedi in igri, komorni glasbi kot dramatičnem in liričnem dopolnilu govorjene besede. »V prizadevanju, da se z režijsko avtonomijo razgradi determinizem kultnega Homerjevega besedila in se ga izpostavli z izvirnimi, nepričakovanimi (kubističnimi)postopki interpretaciije, nas režiser z refleksijo usmerja k originalu - Homerje-vemu tekstu.« (V. Jukic Buča)
Zakaj je Lorencijeva Iliada brezčasna predstava, odrsko delo, ki se ne pozabi? Zato ker z osnovnimi gledališkimi sredstvi, kot so govor, gib, emocije, glasba in še kaj, dosega to, čemur pravimo čisto gledališče. Otreseno je balasta vizualne lepote. Iliada je po avtoije-vem pomembnem »mini eseju« nekakšen pratekst. Ravno v tem je veličina te gledalike postavitve. Iz »pra-teksta«, »pra-literarne« mojstrovine to svojo velikost udejanjiti na velikem odru z osnovnimi, a učinkovitimi gledališkimi sredstvi. »Iliada ne odgovarja prav nobenemu literarnemu modelu, ki smo ga skušali Evropejci doslej na nekakšen način kodificirati. Ce danes berete evropske literarne kanone, temeljna (zgodnja), renesančna, baročna dela, se ji niti eden ne približa. To je enkratno in izjemno kompleksno besedilo, iz katerega še vedno lahko delamo nove in nove modele, vendar niti eden ne bo pojasnil, kaj Iliada pravzaprav je. Ima izjemno dramaturgijo, psihologijo, opise, dialoge in zgodbe, obenem pa tudi zapleteno ritualno ozadje ter ogromno podatkov, ki se nanašajo na vojni in navadni vsakdanjik antične oddaljene preteklosti.« (S. Slapšak)
Sam sem mnenja, da je potrebno gledati in se navduševati nad antično dramatiko, litaraturo, tudi v kontekstu zgodovinske resničnost in pomembnosti. Kajti doživljati grško literaturo in dramatiko v kontekstu prepoznavanja grške zgodovine, kulture in ne nazadnje tudi aktualnih političnih vprašanj, je čisto drugače, kot je spoznavati izčiščeno gledališko, šolsko ali, če hočete, evroskeptično, hlapčevsko deterministično - v političnem kontekstu. Tudi dandanes Grki in Grčija niso opustili svojih svobodoljubnih intenc in namer kot v antičnih in turških časih, kljub temu da jih je preživela domača politika (stara) oropala in Evropa ekonomsko podjarmila. Duh svobodomiselnosti in nekopromisnosti grškega ponosa je še živ in hkrati vseprisoten, tako v Iliadi kot aktualnih političnih dogajanjih.
Lorencijeva Iliada je potrdilo, da je lahko predstava uspešna z minimalnimi tehničnimi posegi v scensko postavitev. Predstava, ki bi lahko nastala in bila uprizorjena tudi na katerem drugem nacionalnem gledališkem odru (tudi v Velenju), po svoje prav sodi v Cankarjev dom zaradi vsebinske in programske veličine. Svetlana Slapšak, morda celo največja poznavalka antike in antične umetnosti in kulture pri nas, izpraznjeno sceno Iliade razume kot morsko obalo, pesek, nebo, morje, skratka kot nekakšen velik prazen prostor. V njem stoji dramatična osebnost, igralec, junak, svečenik, ki glasno preklinja in zahteva maščevanje od svojega boga. Na tem pove vse, kar je treba povedati, izjemno dramatično in popolno. Ilia-da seveda pusti močan vtis, a ne takšnega kot pri večini dramskih uprizorjenih uspešnicah. Mnogo pomembneje pa je, da še dolgo prihaja za gledalcem in odzvanjana na svojstven način v njegovi glavi.

■

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 11
16. aprila 2015
»"WAS
107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Moji nasveti so
odgovori na vprašanja
»S prebujanjem narave začne vse brsteti, cveteti. Za dobro počutje cvetlic, grmovnic, zelenjave se poveča skrb za dobro počutje in zahteve rastlin, kar pomeni, da se odpro številna vprašanja, na katere je treba odgovoriti. To pa so moji nasveti, kijih delim poslušalcem Radia Velenje vsak drugi torkov dopoldan v mesecu,« pravi naš sodelavec Simon Ogrizek iz podjetja PUP Velenje.
V oddaji poskuša k sodelovanju privabiti čim več poslušalcev in poslušalk, da mu ti zastavljajo vprašanja po telefonu, a ti se raje kot za klic v oddajo odločijo za drugačno obliko komuniciranja: pridno mu pošiljajo vprašanja po elektronski pošti, s pomočjo mobilnih telefonov, ga ustavljajo na cesti ... Je pa resnica tudi ta, da je pri podajanju informacij, nasvetov temeljit in ve-
GLASBENE novice
dno stremi k temu, da se ne ponavlja. »Vesel sem vsakega stika, vprašanja in z veseljem pomagam, če le vem.« Tisti, ki smo ga že kdaj kaj vprašali v povezavi z rastlinami, vemo, da je tega veliko. Znanje o rastlinah, notranjem in zunanjem urejanju bivalnega okolja - pravi - je pridobil v 20-letnih izkušnjah, Evropska asociacija, katere član je, ter druge ustanove v EU pa mu omogočajo dostop do informacij, kar je danes zelo
pomembno.
In kakšne so letošnje novosti pri zasaditvi teras, cvetličnih lončkov, gredic? Kot pravi Simon vsakemu, ki ga o tem povpraša, svetuje, naj se drži preizkušenih prijemov iz slednjih let, z novitetami in posebnostmi pa naj »eksperimentirajo« v kakšnem lončku, koritu, ki ga postavijo bodisi pred vhod, kjer jim bo vsak dan na očeh, ali na kakšno drugo podobno mesto. Če se jim bo »obneslo«, pa naj takšno zasaditev upoštevajo naslednje leto. »Vedno je kaj novega. Kot zanimivost pa naj povem, da so aktualne jedilne cvetlice. Mnoge so tudi med balkonskim cvetjem. Tako lahko žametnice, begonije, dišeče pelargonije... najdejo svoje mesto na krožniku kot dodana vrednost, kot popestritev hrane,« je še povedal Simon Ogrizek.
■Tp
Simon Ogrizek: »Ljudje raje, kot pokličejo v oddajo, pošljejo vprašanje po elektronski pošti, sms-u...«
Demolitiona Group napovedujejo Zlagano sonce
Domača rock zasedba Demolition Group je nedavno zaključila delo pri novem albumu Zlagano sonce, ki bo izšel 14. maja. Izid albuma bodo pospremili s koncertom, v teh dneh pa že predstavljajo prvi singel Kaplja. Album, ki so ga pripravljali v drugi polovici lanskega leta, so tudi tokrat posneli v studiu Podmornica v sosednjem Samoboru, kjer je nastal tudi njihov zadnji album Planet Starcev. Kot trdijo člani zasedbe, gre pri novem albumu prav za nadaljevanje in nadgradnjo slednjega. Zvočna podoba ostaja prepoznavna, skupina pa zvesta izrazu progresivnega rocka, od garažnega zvoka do prefinjenih balad, s katerimi tudi na novem materialu dokazujejo svoje mojstrstvo. Zasedba z izidom novega albuma naznanja tudi začetek praznovanja 33-letnice delovanja, saj bo po njegvoem izidu sredi maja takoj pričela koncertira-ti pa Sloveniji in sosednji Hrvaški.
Junija bo izšel zadnji album Franka Zappe
V začetku junija bo izšel verjetno zadnji album kultne osebnosti ameriškega rock undergrounda Franka Zappe (1940-1993), ki je nastal tik pred njegovo smrtjo. Album z naslovom Dance Me This sledi številnim Zappinim albumom, glasbenik pa ga je ustvarjal z mislijo, da bi bil
uporaben za moderne plesne skupine. Frank Zappa je leta 1993 umrl v starosti 52 let za posledicami raka na prostati. Po njegovi smrti je izšla vrsta posthumnih albumov.
Zappa, ki je bil znan po ustvarjanju slogovno raznolike glasbe, je leta 1964 ustanovil skupino Mothers of Invention, v naslednjih letih pa se je razvil v kontroverznega umetnika underground rocka. V svoji glasbi je združeval elemente jazza, R&B-ja, črnske duhovne glasbe, fol-ka, countryja, klasike in elektronike. V 30 letih delovanja je posnel 60 albumov, med drugim tudi album Sheik Yerbouti (1979), na katerem je ena njegovih najbolj znanih pesmi Bobby Brown.
John Legend bo posnel muzikal
Pevec in tekstopisec John Legend bo producent še neimenovanega muzikala, v katerem naj bi med drugim zaigral tudi z grammyjem nagrajeni glasbenik Miguel. Film bodo začeli snemati jeseni v Filadelfji, po scenariju Taylor Cohena pa ga bo režiral Nabil Elderkin, za katere-
ga bo to režijski prvenec. Za izbor glasbe bo poskrbel kar Legend, ki je letos prejel oskaija za izvirno pesem Glory. Legend, ki pri projektu sodeluje še z drugimi producenti, se z Miguelom še dogovarja o igranju v filmu. Upodobiti bi moral nekdanjega glasbenika, ki se ponovno zaljubi v glasbo, ko ga najamejo za učitelja pevke pri pripravah na avdicijo pevskega tekmovanja. Za Miguela, ki je leta 2013 prejel grammyja, bi bila to prva filmska vloga.
1,2 milijona dolarjev za besedilo pesmi American Pie
Pevec in avtor Don McLean je originalno besedilo svoje uspešnice American Pie na dražbi prodal za 1,2 milijona dolarjev. Po navedbah dražbene hiše Christie's je to tretja najvišja cena, ki je bila na dražbi iztržena za literarni rokopis. Kdo je besedilo kupil, ostaja neznanka. 69-letni McLean je besedilo napisal leta 1970 na 16 straneh. Pesem, ki se začne z besedami Bye, Bye, American Pie, velja za poslovilno pesem velikanom rock'n'rolla, kakršen je bil Buddy Holly, in melanholičen
odziv na 50. in 60. leta minulega stoletja. McLean je pesem posnel leta 1971 in kmalu je zavzela ameriške glasbene lestvice. Tudi po več kot 40 letih je skladba še vedno precej poslušana, eno od priredb pa je pred leti posnela tudi Madonna.
Zaklonišče prepeva na temni strani ljubezni
Ljubav na poslednji pogled je četrti singel novogoriške zasedba Zaklonišča prepeva z njihove plošče Samo da prode demokratija. Plošča se ob revolucionarni in himnični naslovni skladbi, ki je doživela odličen odziv tudi na tujem, ponaša predvsem z ljubezensko motiviko. Lju-bav na poslednji pogled predstavlja njeno temno stran. Je skladba za dekleta, ki ljubijo barabe. Brez prstanov in rož, brez kosil pri mamah in brez sonca, ki ne prodira tja, kjer sta ne delu prvinska strast in ekstaza. Pod skladbo se ob tekstopiscu Vanji Aliču prvič kot avtor glasbe podpisuje klaviaturist in saksofonist Peter Baroš.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	KLEMEN BUNDERLANa pomoč
2.	OLLY MURS feat. DEMI LOVATO - Up
3.	IVAN ZAK - Jedan u nizu
Navihani Gorenje, radijski moderator, pevee in sodelujoči v letošnji izdaji oddaje Znan obraz ima svoj glas, seje po uspešnem sodelovanju z zasedbo 3Čelos pred nekaj meseei predstavil s svojo skladbo Na pomoč. Zanj jo je napisal Rusko Riehie, in sieer glasbo in besedilo, medtem ko je za aranžma poskrbel šankrokovee Cveto Polak.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Grajski kvintet - Dajmo Peter
2.	Skupina Nevihta - Jočem
3.	Juhej - Mala moja
4.	Popotniki - Si rekla
5.	Mladika - Ko sem zaljubljena
6.	Ansambel Tonija Verderberja - Vračam se domov
7.	Šok kvintet - Ta punea naša
8.	Tik tak - Tik tak polka
9.	Veseli Dolenjei - Venček domoljubnih
10.	Pajdaši - Košček sreče
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
NEISHA
Neisha predstavlja povsem svež single z naslovom We Can Die Young. Tokrat je moči združila s švicarskim producentskim dvojcem Empirical Brothers, ki je v njen glasbeni izraz vnesel povsem nov pridih. Skladbo, ki vsebuje elemente trapa in hip-hopa, spremlja tudi zanimiv video.
ŠANK ROCK
Šank rock se pripravljajo na veliki koncert v ljubljanskih Križankah, ki se nezadržno bliža, v teh dneh pa predstavljajo tudi nekatere svoje nove skladbe. Ljubljanski koncert 5. maja bo hkrati tudi prvi na njihovi Zlatorogovi turneji ponosa.
LAIBACH
V soboto, 18. aprila, bo v okviru turneje Naredimo to turnejo spet sproščeno skupina Laibach nastopila v domu kulture Velenje. To bo njihov prvi koncert v
velenjskem hramu kulture, potem ko so pred leti nastopili v podzemnem Muzeju premogovništva Slovenije in še pred več leti v velenjski Rdeči dvorani.
SAN DI EGO
Fantje iz skupine San Di Ego, ki so se pred časom lotili priredbe znane uspe-šniee Stayin' Alive, predstavljajo predelavo še ene znane skladbe. Nekoliko presenetljivo so se tokrat lotili balade Julija slovenskega kantavtorja Aleksandra Mežka.
VIKTORJI
V soboto, 18. aprila, bodo podelili viktorje - nagrade za izjemne medijske dosežke v letu 2014 v Sloveniji. Za viktorja popularnosti za najboljšega glasbenega izvajalea po izboru braleev, poslušaleev in tv gledaleev se bodo potegovali Jan Plestenjak, Modrijani in Tanja Žagar.
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 12
12
»»WAS
16. aprila 2015
^^ Zakaj so staknile glave skupaj upokojenke Katica Lamuth, Amalija Oven in Marija Crnjac (od leve proti desni), Čvek seveda ve. Ker so pridne vezilje in kvačkarice, so tudi tokrat nekaj spletale. Pa ni bilo slabo, ampak dobro in lepo kot njihovi izdelki. Le nasprotni spol tokrat niso hotele zraven. Menda so tudi njemu odmerile kakšen vez.
a a Poslanka Andreja Katič je v soboto či-^^ stila. Skupaj z nekdanjimi sodelavci in strankarskimi kolegi se je smeti lotila z rdečimi rokavicami na rokah. Da se ve. V stilu njene stranke. Čeprav sta tudi Alenka Rednjak in Bojana Žnidarpri »ta rdečih«, tega njune rokavice tokrat niso potrjevale. Smeti so padale v isto vrečo, kakšne barve so bile te, pa čveku ni uspelo ugotoviti. Pa saj ni važno, konec koncev ni vse v barvi, kajne? Veliko več je v dobri volji. To pa Čvek že ve.
ZANIMIVOSTI
®®®®®®®®®@®Q®®Q
V Savdski Arabiji ne sprejmejo opic
Živalski vrt iz Savske Arabije bi moral v teh dneh sprejeti štiri pritlikave opice, vrste marmozetke - a jih tam še ni, saj ne smejo na ozemlje države. Tako je zaradi diplomatskega spora med državama, ki je izbruhnil pred mesecem dni, ko je Savsko Arabijo zmotil govor šved-
Zares razkošna poroka
Pred kratkim se je poročil sin bru-nejskega sultana. In sicer tako, kot si povprečni državljani ne moremo niti predstavljati: mladoporočenca sta nosila z diamanti okrašeni zlati obleki, nevesta je opravo popestrila še z ogromno diamantno smaragdno ogrlico, diamantno tiaro, ki so jo krasili smaragdi v obliki solze, smaragdno broško, čevlji prestižne
čenje zakoncev, ki se je odvilo na pozlačenem prestolu palače Istana Nural Iman.
Poročena kar z osmimi. Hkrati.
V New Yorku je policija pred kratkim ujela 39-letno Liano Barrientos, ki se je od leta 1999 poročila kar desetkrat, od tega šestkrat v enem letu
vare. 39-letnica se je izrekla za nedolžno, čeprav ima tožilstvo dokaze, da je trenutno poročena s štirimi, nekoč pa je imela istočasno osem soprogov. Zanimivo; vsi so bili tujci. Če jo spoznajo za krivo, grozi Barrientosovi do štiri leta zapora.
Po 14
letih dobil izgubljeno denarnico. Z več denarja.
Da, tudi blizu nas se dogajajo lepe stvari. Na Hrvaškem je Ivica Jer-kovic pred 14 leti izgubil denarni-
ali ko je moral enega od njih zaradi zdravstvenih težav nato odpeljati v bolnišnico. Skratka: od takrat denarnice ni bilo več. Zdaj pa jo je dobil nazaj. Skupaj z vsemi dokumenti in 1500 švicarskimi franki. »Sprva sem mislil, da se nekdo šali na moj račun, in sem šel v Našice preverit, ali je denar pravi,« je povedal Jerkovic. Pa ni bil hec. Čeprav se je pošiljatelj paketa podpisal le kot Srecko Veselica, je denar še kako pravi.
Nov rekord v hitrosti traktorske vožnje
Štirikratni svetovni prvak v reliju Juha Kankkunen je tokrat postavil nov svetovni rekord - a ne z avtomobilom, temveč z najhitrejšim traktoijem na svetu. Gre za traktor
ske zunanje ministrice, v katerem je kritizirala stanje človekovih pravic v Savdski Arabiji. Švedska je zaključila vojaško sodelovanje z arabsko državo, Riad pa je odpoklical svojega veleposlanika v Stockholmu in med drugim prenehal izdajati poslovne vize. »Je nekoliko komično. Morali bomo počakati, da švedskim poslovnežem spet začnejo izdajati vizume. Mogoče pa tudi opice potrebujejo vizume,« se je pošalil eden od predstavnikov švedskega živalskega vrta, kjer so se mlade opice skotile.
blagovne znamke, posuti z diamanti, manjkal pa ni niti šopek iz draguljev. 31-letni princ Abdul Malik in 22-letna Dayangku Raabi'atul ,Adawiyyah Pengiran Haji Bolkiah sta zaobljube izmenjala na osupljivo prestižnem poročnem slavju. Obred je potekal pred množico prijateljev, družino, plemstvom in tujimi dostojanstveniki. Vrhunec poročnega slavja je bilo tradicionalno ustoli-
(leta 2002). Čeprav je že to dovolj nenavadno, je vendarle možno - a ne, če je več zakonskih zvez sklenjenih hkrati. Pri Liani pa je bilo res tako. Do konca leta 2002 se je poročila devetkrat, nato pa se je »ustalila« za osem let. Ko je marca 2010 sklepala poroko z najnovejšim soprogom, pa je storila usodno napako - ob prijavi je namreč zatrdila, da ni bila še nikoli poročena. In tako so jo obtožili pre-
co - kolikor se spominja, je imel v njej okrog 2000 takratnih nemških mark, ki jih je dvignil z bačnega računa, da bi poplačal popravilo strehe svoje hiše. Domneva, da se je denarnica izgubila, ko se je s prijatelji udeležil zabave na lokalnem ribniku
Valtra T234, ki je opremljen s posebnimi pnevmatikami Nokian, s katerimi je voznik dosegel hitrost preko 130 km/h. Dirkač je pojasnil, da je bil največji izziv vožnja v ovinek. Dosežek bo zapisan tudi v Gu-innessovi knjigi rekordov.
frkanje
» Levo & desno «
Črni petek
Po velikem petku so celjski nogometaši doživeli črni petek. Na njihovem igrišču so jih premagali igralci črnega zlata iz Velenja. To za Celjane ni bil le navaden težak poraz, predvsem boleč poraz.
Slaba obramba
Obrambni minister je padel. Obramba, da bi se obdržal, je bila prešibka!
Najslabše -najboljši
Zadnje leto je bilo za Golte najslabše doslej. V zadnji zimski sezoni pa so bili kljub temu v svoji kategoriji najboljši. Kot že nekaj let doslej.
Po Galilejevo
Nekateri upajo, da za traso hitre ceste med Velenjem in avtocesto le velja Galilejevo reklo Eppur si muove. Da se res nekaj vrti oziroma premika.
Nič čudnega
Skoraj vsa šiviljska dejavnost propada. Pa zato ni nič čudnega, če pri nas na različnih področjih vse poka po šivih.
Enakost
Pravijo, da se tudi cena premoga za toplotno energijo mora ravnati po merilih ekonomičnosti in - logično - ne sme biti nižje od tiste za elektriko. Torej - logično- višja! No, bo pa zato ljudi vsaj cena bolj pogrela.
(Raz)rešitve
Eni vidijo rešitve vse do razrešitve. Ne do razrešitve težav, ampak njih samih.
Od besed ...
2e kar nekaj časa na vseh ravneh govorimo, da moramo les, edino surovino, ki je imamo pri nas dovolj, bolje izrabiti in ga doma predelati do končnih izdelkov. A smo očitno pri tem preveč »leseni«.
Brez
podružnic
Podružnične šole izginjajo ena za drugo. Enim je zanje težko, drugim » vse ravn«.
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 13
16. aprila 2015
»»SCAS
INTERVJU
13
Vila Herberstein v soju Michelinove zvezdice
Andrej Kuhar napoveduje številne novosti, zdravo in vrhunsko hrano po sprejemljivih cenah - Restavracijo bodo bolj odprli družinam, med drugim napovedujejo sobotna družinska kosila
Mira Zakošek
Kulinarika je bila v Gorenjevi Vili Herberstein vedno na zavidljivi ravni, zdaj, ko je kuhalnico tam začel vrteti eden naših najboljših kuharjev Andrej Kuhar, edini Slovenec, ki si je 6 let zaporedoma prikuhal v Nemčiji Michelinovo zvezdico, pa dobiva povsem nove dimenzije. Hrano, pripravljeno pod njegovo taktirko, že lahko preizkušamo, smo jo pa lahko tudi v času tedna restavracij, ko je bila Vila Herberstein povsem razprodana, ocene pa odlične.
Andreja sem zmotila zjutraj v novo opremljeni kuhinji (seveda z Gorenjevimi aparati, za katere pravi, da so odlični) na Herbersteinu.
se bodo po njej dobro počutili, da bo ta vplivala na njihovo razpoloženje in da jo bodo tudi dobro prebavili ...,« pripoveduje Andrej Kuhar, ki ima vse natančno naštudira-no in ne dovoljuje napak. »V kuhinji niso pomembne minute, ampak sekunde, zato od vsakega kuharja zahtevam popolno natančnost,« poudarja. Sam se je tega naučil na zahtevnem nemškem tržišču, kamor ga je življenjska pot zanesla iz rodnega Prekmurja, kjer je najprej kuhal v menzah, a ves čas spremljal dogajanje v svetovni kulina-riki, še zlasti francoski. Najbolj ga je prevzel Paul Bocuse z »nouvel-le cusine«. Naredil je mojstrski izpit v poznani frankfurtski šoli, potem pa se je njegova kuharska pot
>
»Vila je neverjeten ambient, kaj takšnega težko vidiš, težko najdeš ... Kolektiv je prijazen in učljiv, skupaj bomo veliko dosegli,« je prepričan Kuhar.
Kuhal je obaro za malico upravi Gorenja. »Enolončnice so odlična hrana, meni zelo ljuba. Pripravljam jih enako skrbno kot vse ostalo in prav tako skrbno izbiram tudi vse sestavine,« mi je začel pripovedovati, ob tem pa ves čas bdel nad tem, da je bila temperatura v loncu ravno prava.
O pripravljanju hrane govori z neverjetnim zanosom, vse utemelji... na prvo mesto pa postavlja zdrav način prehranjevanja (brez moke v omakah in maščob) zlasti pa poudarja, da se vse skupaj začne z nabavo. »Vsak kuhar bi moral zelo dobro poznati sestavo vsakega živila, vedeti mora, kakšno je njegovo poreklo. Osebno stavim na kakovost, pa naj gre za zelenjavo, meso ali ribe . Na tem področju imamo veliko priložnosti, saj se naši gostje tega vse bolj zavedajo in zahtevajo zdravo hrano, takšno, da
strmo vzpenjala in pri 28 letih je dobil prvo Michelinovo zvezdico, ki je v kulinariki pojem kakovosti in zagotovo magnet za kulinarične sladokusce. »Pot do te zvezdice je seveda zahtevna, še bolj težko jo je ohraniti, saj si vedno pod budnim očesom strokovnjakov in javnosti,« pravi. Ko ga človek posluša, pa mu je več kot jasno, da si ne bi zlahka dovolil, da bi jo izgubil. Že samo pripovedovanje je prežeto s tako neverjetnim zanosom, s toliko topline in ljubezni do pripravljanja hrane, da sem ga verjetno poslušala z odprtimi usti, da o tem, da sem v njih kar čutila hrano, o kateri je govoril, niti ne govorim.
In kaj pravi o cenah? »Te so zelo relativne in ljudje so pri tem pogosto zavedeni. Kar poglejte na primer juho, ki je skuhana iz kocke in še kaj malega dodatnega in jo plačate dva evra, vsaj evro in pol je pre-
draga. Na drugi strani pa na primer skuham juho iz svežega mesa ali pa sveže zelenjave, lepo počasi, po strogih pravilih, da bo res takšna,

Pa najde v Sloveniji vse, kar potrebuje? »Da, veliko kakovostne hrane je na voljo, predvsem pa se ta zelo izboljšuje. Ko sem se pred leti vrnil
Želim si, da bi čim več robe dobili iz neposrednega okolja, da je bolj sveža, seveda pa zahtevam kvaliteto. Predvčerajšnjim je prišel k meni en gospod iz Konjic, ki mi je prinesel fantastično krešo, s katero bom obogatil naše jedilnike, dostavljal mi jo bo dvakrat tedensko. Zelo rad bi dobil tudi domač mali korenček, upam, da se bo kdo odločil, da ga
iü «P
- -H ! ¡¡t-1
Andrej Kuhar v novo opremljeni kuhinji Herbersteina
>
Na Herbersteinu opremljajo tudi »show room«, v kateri bodo potekali tudi kuharski tečaji.
kot mora biti. Res bo treba zanjo odšteti tri evre in pol, a ne bo pre-plačana. V današnjih časih je našla »vrečka« svoje mesto tudi v nekaterih restavracijah, a v takšnih, kot je Vila Herberstein, se kuha še vedno brez pripomočkov industrije,« je rekel odločno Andrej.
v Slovenijo, sem imel s tem precej težav, predvsem pa moji sodelavci niso bili dovolj odločni pri svojih zahtevah. Če na primer naročim peteršilj, ki mora imeti tudi koren, se nikakor ne bom zadovoljil s cenejšim pastinakom, saj potem juha ne bo pravega okusa. To pa velja tudi za vse druge sestavine. Še večja džungla je meso. Veste, mesarji so zelo kreativni, a z mano imajo veliko težav, saj jim, kadar ne dobim tistega, kar naročim, vse zavrnem. Seveda mi je pri tem v veliko pomoč moj brat; po poklicu je mesar, vsa leta pa je moj tesen sodelavec.
ponudi. Takšnega smo kupovali v Franciji ali Holandiji, tu ga še nisem našel ...,« pripoveduje imetnik Michelinove zvezdice, ki ima za prav vsako surovino natančno izdelane kriterije in zahteve, ki pa jih seveda prilagaja tudi cenam. Tako recimo pravi, da so jadranske ribe sicer zelo dobre, a se ustrezne dobijo težko na trgu in imajo tudi temu primerno ceno, zato raje kupuje ribe iz severnih morij. Tukaj misli na divje ribe, ki so redno na jedilniku Vile Herberstein. Tržišče je seveda dobro založeno z gojenimi ribami, ki pa jih ne bo na jedilniku. Še vedno
išče tudi dovolj kakovostne sladkovodne ribe, posebej postrvi in smu-če, ki jih zelo ceni. Upa, da bo našel kakšnega primernega dobavitelja.
In kakšna bo v prihodnje ponudba Vile Herberstein? »Od tradicionalne ponudbe Vile Herberstein bo ostalo vse, kar je dobro in skla-
>
Skupaj z Gorenjem pripravljajo tudi knjižico Kuharjevih receptov, ki jo bodo priložili štedilnikom in pečicam.
dno s sodobno pripravo. Posebna pozornost bo usmerjena ne samo na izdelavo jedil s čim manj maščobe, temveč na estetsko pripravljene krožnike in njihovo postrežbo,« dodaja Andrej, ki bo kmalu uvedel tudi presenetljivo novost. Med svoje izjemno pomembne goste namreč uvršča družine z otroki. Zanje bo pripravljal vrhunska sobotna kosila, takšna po njihovi meri, seveda pa tudi cenovno sprejemljiva. »Za kuharski poklic me je namreč navdušila kuharica iz Radencev, ki sem ji kot otrok prinašal mleko, pa me je razvajala s kakšno sladko malenkostjo. Tudi otroci se bodo kasneje, ko odrastejo, radi vračali v ta lokal, če bodo imeli nanj lepe spomine. Pa tudi babice, ki se morda doslej niso odločale, da bi prišle sem, bodo zagotovo navdušene in se bodo »vpisale« med naše redne goste,« je prepričan Andrej, ki napoveduje, skupaj s kolektivom, ki ga zelo ceni, še številne druge novosti. Tako, kot se je na prvi pogled »zaljubil« v Vilo Herberstein, se je tudi v Velenje, kamor se je naselil pred dobrim mesecem. »Tu je vse tako urejeno in čisto, vse je blizu. Ljudje so prijazni, urejeni, ženske so zelo lepo oblečene . povsem drugače je kot v velikih mestih,« pravi novi Velenjčan.
■
Videčnik v Mozirju o starem Mozirju
Trške pravice le s purgersko prisego
Član Šaleškega muzejskega in zgodovinskega društva, zgodovinar, neutruden publicist, pisatelj in šegavi pripovedovalec o preprostih ljudeh (ki jih tako izjemno spoštuje, da jih še vedno, kljub vstopu v 95-leto pogosto obiskuje!), ima v tiskarski pripravi že 33 knjižno delo. Poleg tega domala ni tedna, ko ne bi opravil kakšnega predavanja, domoznanskega srečanja ali druge javne razprave, s katero odpira oči in ušesa številnim ljubiteljem zgodovinskih odkritij, dogodkov in iz pajčevine otetih zgodb, ki v njegovi reciklaži dobijo novo, etnografsko žlahtno vrednost. Ko bo 11. decembra letos zaokrožil 95-letnico klenega življenja, se ne bo več ukvarjal z dejstvom, da je pred desetletji premagal smrtonosno bolezen, zanimalo ga bo le še to, kaj vse ima še za storiti v prihodnjem desetletju. »Morda mi ljudje ne verjamejo, a povem, da ni starost najtežja stvar v mojih letih. Osamljenost, ki me včasih črviči, je vrag, ki se ga rešim le z delom, z vrtanjem v spomine in raziskovanjem podrobnosti o ljudeh in dogodkih, ki večini niso mar,« mi je dejal pred časom. Ne le da Aleksander preganja dolgočasje tako, da se kratkočasi z raziskavami, zdaj predvsem novega življenjskega prostora med Celovcem, Celjem in Ljubljano, s poudarkom na življenju ljudi v hribovskem svetu Zgornje Savinjske doline (odkar se je leta 1977 iz Celja priselil v novi dom v Mozirje), Sandi (za prijatelje) je dobesedno zasvojen z osvetljevanjem zgodovinskih dejstev, dogodkov in malih ljudi. O politiki se (po Prešernu) ne ravsa rad, a ga zagotovo zelo muči, kar pove le v zasebnem druženju in ob posebnih občutjih. »Za tesa hudiča (našo politiko) pa res nimam
več ne volje ne časa«, je že pred nekaj časa izjavil zasebno. Zadnji Videčnikovi mali domoznanski podvigi so se dotaknili črnih bukev slovenskega podeželja (v na-zarskem Vrbovcu) ter 25. aprila v Videčnikovi stalni zbirki v Mozirju, o starem Mozirju in Mozirjanih. Razgovor so pripravili sodelavci Osrednje knjižnice Mozirje tako rekoč sredi obsežne dokumentacije o kraju in zakladnice starih predmetov, slik. dokumentov in muzejske zapuščine Mozirju. V uvodnem nagovoru je Matija Blagojevič poudaril, da so imele trške pravice, ki jih je kraj imel že leta 1581, v fevdalnem času velik pomen za življenje in razvoj kraja. Videčnik, kije temeljito proučeval zgodovino svojega domovanja, je ob predavanju o starem kraju Mozirje prikazal tedanje razmere, nastajajoči kraj ob »jezeru« ter v tistem času najpomembnejše pridobitve; taborno cerkev, ubožno hišo (zavetišče za najrevnejše), sejmišče, ko-
stnico idr. »Purgerska« prisega je poleg izpolnjevanja pogojev za pridobitev trških pravic pomenila javni dogodek, ko je kandidat opravil zagovor (preizkušnjo) pred posebnim odborom trških oblastnikov. »Prisego« je v originalnem tedanjem narečnem jeziku (ter slovenskem prevodu) predstavila Mateja Ugovšek Lever iz mozirske knjižnice. Aleksander Videčnik pa je me drugim prisotnim predstavil tudi Zlato knjigo Mozirskih tržanov iz leta 1740, kije ohranjena kot verodostojen dokument zgodovine starega Mozirja. Ob predstavitvi še nekaterih drugih listin in dejstev se je Videčnik zelo razgrel, kot da bi se znašel sredi tistih časov in dol na Sejmišču pripovedoval gospodi in radovednim mešetarjem, kaj je bilo za razvoj Mozirja tako ključno in tako znamenito, da seje Žov-neški gospod zelo naklonjeno in pogosto oziral na ta izjemni kraj pod Dobrovljami in Mozir-skimi planinami ter celinami in Sotesko, kjer se kot krajevni biser Zgornje savinjske doline diči še dan današnji.
■ Irt70 Mil^hur
Aleksander Videčnik se ob svojih »zgodovinarskih« razglabljanjih dodobra poglobi in
razvname. (Foto: Jože Miklavc)
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: 
CM K, stran 14
14
MED VAMI
»»WAS
16. aprila 2015
Narejenega veliko, a še vedno premalo
Konference priložnost za spoznavanje dobrih projektov - Povezanost, mreženje, prepletanje projektov ... - Prihodnje leto znova mednarodna konferenca?
Tatjana Podgoršek
Velenje, 9. in 10. aprila - Inštitut Integra Velenje in Mestna občina Velenje (MOV) sta minuli četrtek in petek pripravila 3. slovensko konferenco Skupnost po meri invalidov. Letošnja je bila posvečena slepim in slabovidnim, njeno kratko sporočilo pa Videti in uvideti.
Prvi dan konference so se udeleženci v vili Bianca s pomočjo referatov seznanili z nekaterimi vprašanji slepih in slabovidnih v vsakdanjem življenju: kako je s tehničnimi pripomočki za slepe, o dostopnosti informacij, s ponudbo knjižnice za slepe in slabovidne, z motnjami branja in pisanja ter prostovoljstvom v skupnosti. Izkušnje v slednjem so predstavili predstavniki Društva invalidov Kono-vo, projekta Bontonček ter Udarnika Mladinskega centra Velenje. Aktivnosti prvega dne so sklenili z izkustvenim doživetjem čutil v Črnem baru pred vilo Bianca, preživeli nekaj minut v popolni temi in se tudi tako vživeli v vlogo slepega. Naslednji dan so si ogledali nekatere primere dobrih praks v mestu Velenje, povezanih z hen-dikepiranimi osebami, se seznanili z Zaposlitvenim centrom Gea v hotelu Razgoršek, konferenco pa
sklenili s senzoričnim pohodom po mestu Velenje.
Priznanje in hkrati zaveza
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je naziv, ki ga je prejela lokalna skupnost pred 10 leti Občina po meri invalidov, označil za priznanje in hkrati zavezo. V omenjenem desetletju je še marsikaj postorila v prid invalidov. Letos bodo tako opremili še zadnje semaforje s signali, ki omogočajo slepim in slabovidnim varen prehod, poskrbeli bodo za to, da bo ovir za gibalno ovirane osebe čim manj. »Še so ovire , ki jih bo potrebno
odpraviti, saj se zavedamo, kako pomembno je približati življenje zdravih invalidom in njihovo zadovoljstvo v skupnosti. Dejavnosti, kot sta kopanje premoga in proizvodnja bele tehnike, zahtevata davek, ki ga je
potrebno plačati.« Kontič je zagotovil, da bodo še naprej skupaj z invalidi odpravljali ovire, ki jim pomenijo kakovostnejše življenje v lokalni skupnosti. Predsednik Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje in predsednik sveta za invalide pri MOV Valter Golob je
Poskušajo opominjati, preverjati, pomagati
Pokroviteljica konference - varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer - je med drugim povedala, da na uradu namenjajo invalidom veliko pozornosti. »Tistim, ki potrkajo na naša vrata, poskušamo po-
Poleg plenarnega dela v vili Bianci so se udeleženci seznanili tudi z nekaterimi primeri
dobrih praks v skupnosti.
pritrdil besedam župana, da se je v zadnjih letih za invalide marsikaj spremenilo na bolje. »Nimam kaj slabega reči.« Pohvalil je prizadevanja občin Šoštanj in Šmartno ob Paki na tem področju.
magati pri odpravljanju težav, ki jih izpostavijo. Poskušamo opominjati državo na njene naloge, preverjamo na terenu, kaj se je izboljšalo za invalide.« K varuhu prihajajo najpogosteje zaradi prepozno odkritih
težav in zaradi pripomočkov. Ti morajo biti, je poudarila Nussdorferje-va, enako dostopni vsem.
Konferenca priložnost za spoznavanje dobrih praks
Inštitut Integra Velenje je prvo konferenco, povezano s temami ranljivih skupin, pripravil leta 2012. Temo tretje so - pravi direktorica Inštituta Integra Velenje Sonja Bercko Eisenreich - narekovala vprašanja, s katerimi se srečujejo že dalj časa znotraj rehabilitacije. »Veliko se je naredilo za invalide v zadnjih 10 letih, a še vedno premalo. Ne poznam brošure, letaka za slepe in slabovidne. Zelo malo je spletnih strani zanje, ni obrazcev, ki jih je potrebno izpolniti na uradih. To so stvari, na katere je potrebno vedno opozarjati.«
Po njenem mnenju so konference odlična priložnost za spoznavanje dobrih projektov, ljudi, ki stojijo za njimi, in razmišljanj, kako lahko dobre stvari prenesejo od drugod v tukajšnje okolje oziroma kaj je tisto, kar lahko tukajšnje okolje ponudi slovenskemu prostoru. Konferenca se je izkazala tudi kot odlično izhodišče za nadgradnjo aktivnosti, za povezovanje z lokalnimi skupnostmi, »hkrati pa je znova opozorila na težave, s katerimi se srečujejo že dalj časa: ni povezanosti, mreže, prepletanja projektov, prenosov primerov dobrih praks ...« Tudi zaradi zapisanega v Inštitutu Integra
razmišljajo, da bi po vzoru prve prihodnje leto znova pripravili mednarodno konferenco.
Viki Vertačnik: »Potrebno nam je dati več priložnosti«
Viki Vertačnik iz Topolšice, danes z družino živi in dela v Ljubljani, je slep od rojstva. Po uspešno končanem študiju zgodovine in etnologije je nekaj let poučeval na osnovni in srednji šoli. Položaj slepih in slabovidnih v današnji družbi ocenjuje za boljši v primerjavi z minulimi leti. Precej več je pripomočkov, zelo pomembna je večja osveščenost ljudi. »Veliko stvari pa je še odprtih in jih je treba odpraviti. Pomembno pa je, da obstaja volja, pripravljenost, potem se tudi poti najdejo.«
Med velika odprta vprašanja je uvrstil brezposelnost. Ta, pravi, ne pomeni le, da nimaš denarja za preživljanje. Za slepe in slabovidne pomeni poleg socialne še družbeno izključenost. »Že s tem, ko ne vidiš ljudi okoli sebe, je stikov manj. Če pa nimaš službe, v mnogih primerih nimaš razloga, da bi šel od doma. To je velik izziv za vse. Temu sledijo še mnogi drugi, kot so dostopnost do informacij ...« Denar je pomemben, dodaja, vendar si ga lahko vsi hendikepirani zaslužijo s svojim delom. »Treba nam je dati več priložnosti. Sicer pa bolj, ko bodo ljudje vedeli, kaj potrebujemo, lažje bo za vse, lažje bo tudi naše sobivanje,« je še menil Viki Vertačnik.	a
50. akademskega plesa ne bo
Se ob jubileju tudi dokončno poslavlja tradicija?
Velenje, 10. aprila - Ob koncu minulega tedna so se v Šaleškem študentskem klubu (ŠŠK) odločili, na njihovo veliko žalost, da jubilejnega Akademskega plesa ne bo. Odločitev ni bila lahka, nam pove predsednik ŠŠK Janž Krofel. Povedal nam je: »Akademski ples je naša najstarejša akcija, saj so ga naši predhodniki prvič pripravili leta 1965. Žal smo morali 50., torej jubilejni ples, ki smo ga tokrat želeli pripraviti v restavraciji Jezero, odpovedati. Razlogov je verjetno več, tudi mi prevzemamo del krivde. Starejši so se ga že v preteklih letih preneha-
li udeleževati, s tem pa je verjetno izgubljal pomen. Tudi status študenta je razvrednoten, zato sprejem brucev med študente nima več prave teže. Povezanosti med študenti je žal vse manj. Lahko pa razmišljamo tudi v smeri, da v Velenju 'primanjkuje akademikov', da ti niso več tako aktivni in kritični, kot so bili.« Ali bodo akademski ples povsem opustili, se bodo še odločili, skupaj z Zelenim carjem.
Sicer pa se v ŠŠK-ju v teh dneh zavzeto pripravljajo na še en jubilej. V maju bodo izvedli 25. festival Dnevi mladih in kulture. Ta bo sicer krajši kot prejšnja leta, dogodki bodo osredotočeni na zadnja dva vikenda v maju. Preddogodek pa bo 9. maja, ko bodo na strehi lokala Mladost pripravili koncert »Na mladost«.
a bš
Nos habeblt humus
Naj zapišem nekaj besed, zakaj sem odpovedal akademski ples, najstarejšo prireditev Šaleškega študentskega kluba. Dovolite mi orisati splošni pregled situacije, kot jo vidim sam. Academia v svojem širšem pomenu predstavlja znanje, kulturo znanja, ki ga ima današnji evropski človek. Od tega, da smo se v Sloveniji odmaknili od sistema »starega študija«, ki je predstavljal dolgo in temeljito učenje, do časov, ko smo v Sloveniji preoblikovali študij v nekaj, kar je na trgu. To je prineslo posledice v vse pore življenja. Največje posledice zasledim pri razumevanju vloge znanja v družbi. Le redki študenti s svojimi kolegi razmišljajo o znanju, veliko njih odnos do znanja omalovažuje. Kdo smo, če pozabimo kot skupnost, kje smo bili, kje smo in kam gremo? Dajanje pomena nekemu dogodku zahteva znanje, ki presega zdravorazumsko argumentacijo. Že res, da mnogi politiki (tudi lokalni) vidijo življenje v izrazu »kmečka logika«. Diskurz na ravni kmečke logike bi pomenil, da Slovenci in Slovenke še danes ne bi imeli Prešerna, Copa in drugih, ki so videli svet dlje od preprostosti »kmečke logike«. Ravno ti izobraženci so bili temelj, da je iz njihovih druženj in znanja, pridobljenega v tujini, na naših tleh vzklila univerza v
Ljubljani. Lahko si predstavljam Franceta Prešerna, ki živi na Kardeljevem trgu in se želi ob vinu pogovoriti o pomenu jezika ter poeziji. Ta France bi danes bil osamljen in pregnan iz družabnega življenja. Rekli bi mu: »France, nehaj filozofirati, koga brigajo te težke debate, ki jih imaš s Copom o poeziji.«. Gradnja nacionalnega jezika? Ja, lepo te prosim, popij nekaj, da boš manj zategel. Že res, da mnogi ta opis Prešerna vidijo tudi v času njegovega življenja. To je daleč od resnice, kmečka logika o pijancu je oškodovala pravi prispevek Prešerna Slovencem. Pomen akademskega plesa, ki ga je organiziral Šaleški študentski klub, je izpuhtel, kot je izpuhtelo spoštovanje skupnosti do znanja. V zadnjem času je bilo na njem vse manj akademikov in vse več »šankerjev«. Naj bo ekskluziva, naj bo žur, naj bo hrana, naj bo vino. Pozabljeno pa je bilo znanje. Združevanja študentov v krožke, društva ali druge oblike druženja, na katerih je tekel pogovor o znanju, je skoraj izginil. Kakšen je pomen akademskega plesa, če je največ udeleženih študentov tistih, kijih ob misli na pogovor o študiju zmrazi. Akademskemu plesu so se postopoma odpovedali tudi moji varovanci, akademiki, ki bi mladcem morali pokazati, kakšen naj bo odnos do skupnosti znanja. Vsako leto je bilo več odpovedi, še malo, pa bi stare
bajte morale postati tiste lutke iz H&M, na katere prodajalke obesijo obleko. Z žalostjo sem spremljal zadnje akademske plese, zato sem se odločil, da to tradicijo prekinem, če je nihče razen mene ne želi spoštovati. Vsakdo naj sam razmisli o svoji odgovornosti. Prepričan sem, da se bližajo časi, ko bo znanje dobilo pomen, celo takšen, da se bodo ljudje ponovno združevali zaradi njega. Mogoče bo to takrat, ko bo napočil čas velikih kriz, ki jih ne bomo mogli pojasniti s številkami, ko bo potrebno analitično razmišljanje o dogodkih. Naj se do tistega časa poslovim.
Velevam, da se akademski ples, ki je bil prvič organiziran leta 1965, ukine. Ukinjam ga, ker očitno nikomur ni več potreben, je le breme. Zeleni car pa nobenemu ne želi dodeljevati bremena. Zahvaljujem se vsem, ki so to tradicijo skozi desetletja negovali, tudi tistim, ki pri tem niste uspeli. Pozdravljam vse stare bajte, ki ste ob razvoju teh dogodkov zaskrbljene. Pozdravljam vse študente, ki še cenijo svoje profesorje, knjige in akademstvo. Veselim se dneva, ko bo ta prostor v tedniku Naš čas namenjen oklicu, da je akademski ples ponovno potreben. Do takrat pa naj nas Zemlja ima, kakršne smo. Nasvidenje!
a Zeleni car
Slovo najstarejše Vinskogorčanke
Vinska Gora, 9. aprila - Zbiratelj Janez Osetič iz Vinske Gore pogosto spremlja, kaj se dogaja z ljudmi, ki jim ima v zbirki svojih starih fotografij. V njej je ogromno fotografij ljudi iz Vinske Gore, pa tudi zgodovinskih fotografij zaselkov. Ko je v minulih dneh umrla Robanova Trezika, ki je bila po njegovih podatkih najstarejša Vinskogorčanka, saj bi septembra praznovala 100-le-tnico, se je oglasil v uredništvu. S seboj je prinesel fotografijo, na kateri je Trezika s sošolkama in sosedama. Na njeni levi je Antonova Mici, na njeni desni pa Bo-čeva Nežika. Obe sta umrli leta 2003, vse tri pa so bile rojene leta 2015.
»Trezika se je uradno pisala Vi-demšek, poročila pa se je v Maribor, v družino Šoštarič. Tam je tudi umrla. Doma je bila iz Prel-ske, kot tudi Mici in Nežika. Kako je izgledala vas Prelska v začetku 30. let prejšnjega stoletja, si lahko dobro predstavljamo ob fotografiji iz nekdanjega časa. Trezikina rojstna hiša je na njej skrajno desno, tista »bel-
kasta«,« nam je še povedal Osetič ob ogledu fotografij, ki jih delimo udi z vami.
a bš
Človek posadi, čebela opraši
Šmartno ob Paki, 10. aprila - »Človek posadi, čebela opraši« je naslov vseslovenske akcije, ki jo skupaj z Medexom izvaja Čebelarska zveza Slovenije. Njen namen je zasaditi na javnih površinah čim več medovitih rastlin, še posebej avtohtonih, ki bodo privabile čebele. Te imajo v naravi pomembno vlogo, saj oprašijo mnoge žužkocvetne rastline, zato nedvomno pomembno vpliva tudi na
pridelavo hrane.
V akcijo se je vključila tudi Občina Šmartno ob Paki, ki je podarjeno lipo minuli petek posadila v parku pri tamkajšnji osnovni šoli. Poleg župana Janka Kopušarja in ravnatelja šole Bojana Jurasa so na akciji sodelovali še predstavniki šmarškega čebelarskega društva.
a Tp
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 17
16. aprila 2015

REPORTAŽA
S	15
Naravo olajšali za več kot 11 ton smeti
Zelenega odreza vsaj še enkrat toliko - Doslej v očiščevalnih akcijah sodelovalo preko 1600 prostovoljcev
Bojana Špegel
Velenje, 10. aprila - V mestni občini Velenje je bil minuli sončni vikend že tretji po vrsti namenjen čiščenju okolja. Doslej tudi »najmočnejši«, saj je bilo prostovoljcev in pobranih smeti ogromno, kar delno lahko pripišemo tudi lepemu vremenu, ki je bilo kot nalašč za to vsakoletno spomladansko opravilo. Na vseh treh akcijah v MO Velenje so našteli že 1.600 prostovoljcev, kar je bistveno več kot lani. Tudi količine zbranih odpadkov so bile velike;
krajevnih skupnostih Gorica, v soboto pa v Starem Velenju, Cirkov-cah, Šentilju, MČ Levi breg - vzhod, Kavčah, Podkraju, na Konovem in v Stari vasi.
Pele so tudi žage
Minuli vikend je bilo delovno že v petek popoldne. V KS Šmartno je v akciji sodelovalo 20 prostovoljcev, v KS Pesje
Celje pobiralo kar 127 krajanov in krajank. Tudi v KS Škale - Hrasto-vec so bili množični, saj je čistilo 100 prostovoljcev. V obeh KS so že v preteklih letih dokazali, da znajo stopiti skupaj. V Trebuši je čistilo 65 zaposlenih v občinski upravi, ki so se jim pridružili člani nekaterih političnih strank in krajani zaselka Straža. Bojan Prelovšek, koordinator očiščevalnih akcij na MO Velenje, nam je pol ure po začetku akcije povedal: »V Trebuši bomo v tem dopoldnevu poskrbeli za pretočnost potoka Trebuša, ki ob večjih vodah
saj so jih zbrali in odpeljali 11 ton in pol, ogromno pa je tudi zelenega odreza, ki so ga minuli vikend zbrali predvsem v Trebuši in okolici jezer. Akcije še niso končane; svojo okolico bodo jutri očistili še v
30, v Bevčah 10, okolico šol je čistilo 300 dijakov Šole za storitvene dejavnosti. V soboto se je delo začelo okoli 9. ure. Rekorderji po udeležbi so bili spet v Vinski Gori, kjer je smeti po kraju in ob cesti Velenje-
Očiščevalna akcija tudi v Šoštanju
Šoštanj - V občini Šoštanj bo spomladanska očiščevalna akcija potekala v soboto, 18. aprila, od 8. do 12. ure. Organizatorji Občina Šoštanj, krajevne skupnosti in društva si želijo množično udeležbo, takšno, kot je bila že na dosedanjih enajstih akcijah.
Zbirnih mest je več: dom ribičev Šoštanj, gasilski dom Topolšica, pri Martincu v Lajšah (tukaj zbor ob 9. uri), Hept v Belih Vodah, dom krajanov Lokovica, Ločanov most v Ravnah, obračališči Konečnik in Konovšek v Ravnah, dom krajanov v Zavodnjah, gasilski dom v Gaberkah, Andrejev dom na Slemenu, dom krajanov Skorno - Florjan in igrišče Skorno.
Takole polnih zabojnikov je bilo v petek in soboto po vsej občini veliko. Tega so v dobrih dveh urah napolnili velenjski ribiči, sprehod okoli jezer pa bo sedaj tudi zaradi njihovega truda še lepši.
uri. Do 10. ure je bil keson, ki jim ga je pripeljal Premogovnik, že nabito poln, smeti so v vrečkah zlagali kar ob njem. Predsednik velenjske Ribiške družine Jože Šu-mah nam je povedal: »Člani družine se zberemo vsako soboto, a danes delamo še več kot ponavadi. Očistili smo okolico in obalo Škalskega in
dela Velenjskega jezera, sploh gozd med njima in Škalski del tega jezera. Dela nas 34. Danes bomo popravili tudi obalo izpraznjenega ribnika, ki nam ga je zajedla erozija, pa tudi obra-ščen je preveč. Vodo smo iz njega izpustili pred dvema tednoma, ob tem pa smo bili zelo presenečeni, saj nismo pričakovali tako velikih rib. Vanj smo pred dobrima dvema letoma vložili 250 smučev,
zraven pa se je pojavila ščuka, ki je verjetno prišla iz Škalskega jezera. Bila je »kapitalna«, tehtala je 12 kilogramov. Ob njej sta plavali še 9-in 10-kilogramska. Spustili smo jih v Škalsko jezero,« izvemo. Poleg tega so drugi ribnik, v katerem so že mlade ribice, zaščitili z rdečimi trak-ci, ki preganjajo kormorane. Ko se ustavimo še na zbirnem mestu, so nam ribiči pokazali, kaj vse so našli. »Ni, da ni,« je komentiral eden od njih, pokazal nam je od polomljenih stolov do kolesa, gum, steklenic in veliko plastičnih vrečk in embalaže. Izvedeli smo še, da se bodo ribiči posebej lotili še porečja reke Pake, v katerem se čez zimo vedno nabere veliko smeti. Kdaj, še ne vedo, saj trenutno tam ne smejo preveč motiti ptičkov, ki gnezdijo.
V soboto dopoldne so čistili tudi potapljači in člani Kluba vodnih športov, a so dan izkoristili tudi za čiščenje svojih prostorov in ne le okolice in obale Velenjske plaže. Naravo so polepšali še v Paki, kjer je sodelovalo 50 prostovoljcev, Ple-šivcu, kjer se jih je zbralo 20, čistili pa so tudi učenci OŠ MPT, ki so se jim pridružili starši. Bilo jih je 55.
Trebuša ob vsakem večjem deževju rada povzroča težave. Prostovoljci so jo v soboto očistili smeti, tudi
ob cesti Velenje - Vinska Gora, in odvečne podrasti ob potoku.
Malo udeležencev, malo odpadkov
rad povzroča težave. Zato danes pojejo tudi žage, saj bomo odstranili tudi grmovje in drevje, ki se zajeda v brežine. Zato imamo ekipo okrepljeno z ljudmi, ki znajo ravnati z motornimi žagami; pomagajo nam tudi gasilci PGD Velenje, še posebej pa bi rad pohvalil fante iz Cir-kovc. Jani Dvojk in Dani Avbreht nam na pomoč priskočita ob vsaki večji akciji. Hiap pa upravlja podjetje Sovič,« smo izvedeli. Medtem ko so fantje žagali in vlačili veje, so ženske pobirale smeti. Teh pa je bilo ogromno, od majhnih do večjih, med njimi je bilo največ različnih pnevmatik.
Pospravljali za »packi«
Nato smo se oglasili še pri ribičih, ki so v soboto začeli čistiti že ob 8.
Šmartno ob Paki, 11. aprila -
Med občinami, ki so minulo soboto organizirale spomladansko čistilno akcijo, je bila tudi Občina Šmartno ob Paki. Začeli so jo ob 8. in sklenili ob 12. uri z golažem pri šmar-ški Hiši mladih. Udeležilo se je je blizu 100 občanov, najmanj (3) iz največje vaške skupnosti Šmartno ob Paki, največ iz vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh (26). »Smo zadovoljni z udeležbo,« so povedali na občinski upravi. Kot so še dejali, je treba upoštevati, da je bilo vreme lepo in da so imeli ljudje tudi doma veliko dela. Udeleženci so zbrali za dva zabojnika odpadkov, čistili pa so le obrežja rek in potokov ter poti. Soglašali pa so z ugotovitvami nekaterih na terenu, da bi bil učinek čiščenja zagotovo boljši, če bi v akciji sodelovali tudi učenci tamkaj-
Najmanj udeležencev je bilo na čistilni akciji iz največje vaške
skupnosti Šmartno ob Paki.
šnje šole. Namesto krajšega pouka bi se pridružili udeležencem akcije
in tako opravili poleg koristnega tudi vzgojno delo.	a Tp
■
Teklo 800 osnovnošolcev
Velenje, 13. aprila - Na stadionu v Velenju je potekalo medobčinsko tekmovanje v krosu za učence in učenke osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki.
Tekmovali so posamično deklice in dečki od prvega do devetega razreda ter ekipno mlajši dečki in deklice od prvega do petega razreda ter starejši dečki in deklice od šestega do devetega razreda. V mlajši ekipni razvrstitvi so bili najboljši učenci in učenke OŠ Livada, dru-
gi so bili iz OŠ Šalek in tretji iz OŠ Gustava Šiliha. V ekipni razvrstitvi starejših učencev in učenk pa so najbolje odtekli učenci in učenke OŠ Šalek, drugo mesto so si prislužili učenci OŠ Livada, na tretjem mestu pa so pristali učenci OŠ Gustava Šiliha.
Vsi, ki so pritekli skozi cilj, so zmagovalci in teh je bilo natančno 800.
■
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
"^AS
16. aprila 2015
Iz prepada do zmage
Gorenje v prvi četrtfinalni tekmi EHF premagalo danski Holstebro z golom razlike, zaostajalo že za pet golov
Rokometaši Gorenja so naredili pomemben korak za nastop na sklepnem turnirju štirih najboljših moštev pokala Evropske rokometne zveze (EHF) 16. in 17. maja v nemškem glavnem mestu. V prvi četrtfinalni tekmi so zmagali z 28 : 27, če bo to dovolj, da pridejo iz dveh dvobojev kot skupni zmagovalec, pa bo seveda znano v nedeljo
kar nekajkrat zadeli okvir vrat. Ob tem še njihov najboljši igralec Staš Skube ni imel najboljšega dne, blestel pa je Benjamin Burič, ki je zbral šestnajst obramb, dve več kot gostujoči Rasmus Lind. Prvi polčas so končali z izključenim Skubetom, drugi polčas pa so imeli gostje še dobro minuto igralca več. Tudi na začetku tega dela tekme so gostje
zgodaj popoldne. Začetek povratne tekme na Danskem bo za Velenjča-ne vsekakor ob nenavadnem času, ob 13. uri. Tekma je bila zelo zanimiva, v izdihljajih pa tudi zelo napeta in razburljiva.
Dance je takoj, ko so kot prvi krenili s sredine igrišča, njihov najboljši igralec na tej tekmi - švedski repre-zentant Magnus Bramming - popeljal v vodstvo. Enako hitro je izenačil Senjamin Buric. Že v 6. minuti so Danci prvič povedli z dvema goloma razlike, (4 : 2), takšno prednost so v prvem polčasu ponovili še trikrat, po prvem polčasu pa so imeli prednost enega zadetka. Edino vodstvo v tem delu igre so si domači priigrali v 23. minuti (11 : 10).
Rokometaši Gorenja v prvem delu tekme niso bili pravi. V njihovi igri je bilo veliko napak, slabih podaj, kar nekaj zapravljenih čistih strelov, v rokometnem jeziku znanih »ziceijev«, bilo pa je tudi veliko smole, med vso tekmo so tudi
imeli pobudo. Dvakrat so spet ušli domačim za dva gola. V 40. minuti so se jim gostitelji z golom Marka Dujmoviča po uspešno izvedeni najstrožji kazni spet približali samo na gol zaostanka (18 : 19). Pričakovati je bilo, da bodo »ose« končno zaigrale brez krča, ki je bil do tedaj opazen v njihovi igri. Močno podporo so imele tudi v navijačih, ki resda niso napolnili dvorano do zadnjega kotička (blizu tisoč), saj so vseskozi huronsko navijali in jih spodbujali. Zgodilo pa se je nasprotno od pričakovanega. Pri strelih niso bili dovolj natančni, izkazal se je tudi gostujoči vratar in v 43. minuti, po delnem izidu 5 : 1, so imeli Skan-dinavci prvič prednost kar petih golov (24 : 19). Je še možen nastop na finalnem turnirju, so se najbrž vprašali mnogi. Tolikšno razliko bi na povratni tekmi težko nadoknadili, četudi bi igrali najbolje, kot znajo. Zgodilo pa se je tisto, kar se je že zdelo nemogoče in česar doslej
nismo bili vajeni. Vratar Benjamin Burič je v naslednjih slabih desetih minuta zadržal kar štiri nevarne žoge, njegovi soigralci pa so se mu zahvaljevali z zadetki. Po delnem izidu 6 : 1 je bilo v 54. minuti na semaforju 25 : 25, izenačujoči gol pa je dosegel Michal Szyba. Z izenačenjem je bila za ose bitka sicer že dobljena, a vojna še ne. Takšen razplet je Dance precej pretresel, saj so postali v obrambi preveč agresivni. Zaslužili so si dve izključitvi. Med 55. in 57. minuto so imeli 45 sekund dva igralca manj na parketu. V zadnjih zelo razburljivih minutah so gostje znova povedli za gol (26 : 25), toda Velenjčani so z goli Se-njamina Buriča, Staša Skubeta (se-demmetrovka) in Maria Šoštariča znova preobrnili rezultat in povedli z 28 : 26. Dobre pol minute pred koncem sta grška sodnika izključila Janeza Gamsa, v zadnji sekundi pa piskali še najstrožjo kazen (se-demmetrovko) za goste. Šved Jonas Larholm (edini tujec pri Dancih) pa je z natančnim strelom zadel in ublažil poraz na najmanjšo možno razliko.
Po dveh prvenstvenih zmagah je trener Gregor Cvijič uspešno preživel tudi prvo mednarodno preizkušnjo z novim moštvom: »Najpomembneje je, da je Rdeča dvorana ostala nepremagana. Želim si in upam, da bo tako vsakič. Danci so potrdili, da so zelo kakovostno moštvo. Vsakega spoštujem, a toda nobenega se ne bojim. Fantom čestitam predvsem za zadnjih petnajst minut oziroma tudi za igro v celotni tekmi. Borili so se, niso se predali in to je najbolj pomembno. Sicer pa smo dobili preveč golov, v napadu pa preveč grešili. Upam, da bodo fantje do nedelje naravnali svoje roke in ne bodo toliko ciljali okvirja vrat, pa tudi da jim žoge ne bodo tako padale iz rok, kot so jim na tej tekmi. Gotovo imajo Danci določeno rezervo, toda mi imamo še večjo.«
Povratna tekma bo v nedeljo ob 13. uri, včeraj pa so na prvenstveni tekmi gostili celjske rokometaše.
■ S. Vovk
Končno prva letošnja Rudarjeva zmaga
Na Areni Petrol velenjski nogometaši niso izgubili že štiri leta - V soboto ob jezeru aktualni prvak in vodilni Maribor (ob 20.05)
V 27. prvenstvenem krogu so se najbrž najbolj veselili nogometaši Rudarja. V prejšnjem krogu so ob jezeru dosegli proti Kopru, kjer so medtem Alena Šulca zamenjali z nekdanjim trenerjem Italijanom Rodolfom Vanolijem, prva letošnja gola. Bilo je 2 : 2 in vlili upanje, da bo prišla tudi prva zmaga. To so si priigrali že v tem krogu. Njihova žrtev so bili v svoji Areni Petrol v savinjsko-šaleškem derbiju nogometaši Celja, ki očitno gojijo do »rudarjev« pred vsakim dvobojem veliko spoštovanje. Po šestih poskusih v nadaljevanju je v sedmem trener Jernej Javornik s svojimi igralci z zmago s 3 : 1 eno Rudarjevo tradicijo prekinil, drugo pa ohranil. Celjani so nazadnje namreč premagali Velenjčane na svojem igrišču v sezoni 2010/11, in še to z avtogolom tedanjega Rudarjevega nogometaša Dragana Ča-dikovskega. Ta poraz je bil njihov četrti v tem prvenstvu. Toliko jih ima tudi aktualni prvak Maribor, vsa druga moštva pa so večkrat odhajala sklonjenih glav z igrišča.
Tokrat je bila Rudarjeva igra najboljša v spomladanskem delu. Vseh devetdeset minut so igrali zelo samozavestno in nadvse podjetno. Začeli so zelo odločno in že v peti minuti so nevarno napadli. Klemen Bolha je pobegnil domačim branilcem v kazenski prostor in se v bližini točke, ki označuje enajstmetrovko, odločil za strel. Domači vratar Matic Kotnik je medtem zapustil vrata, se mu vrgel pred noge in njegovo žogo kratko odbil v desno. Bolha je stekel za njo ter jo mimo dveh igralcev spretno poslal v mrežo za prvo vodstvo. Že v nasle-
dnjem napadu je imel priložnost, da rudarjem prežene skrbi glede končnega rezultata. Še bliže, kakšnih sedem metrov od domačega vratarja, je prejel žogo, vendar jo je povsem neoviran, nezbrano poslal visoko čez gol. Nato so se Velenjčani povlekli nazaj in prepustili pobudo domačim. V 17. minuti je poškodovanega kapetana Ivana Knezoviča zamenjal David Kašnik. Njihovo zadovoljstvo ob vodstvu je trajalo le do 20. mi-
podal žogo na levo do Aljaža Krefla, ta jo je poslal pred vratarja Kotnika, kjer je kot veter pritekel strelec drugega zadetka Babic in jo zabil za končno veselje.
Jernej Javornik, trener Rudarja, po prvi letošnji zmagi: »Tudi doslej smo igrali dobro, vendar zaradi različnih razlogov nismo dosegli zmage. Važno je, da nam je končno uspelo. Dokazali smo, da zmoremo. Že prejšnji krog je nakazal, da
nute. Ivanu Firerju je meter, dva v kazenskem prostoru spodrsnilo na žogi. S skrajnim naporom jo je še odbil, vendar na nogo Benjaminu Verbiču, ki je z Mariborčanom Mar-cosom Moralesom trenutno drugi najboljši strelec lige. Ta je z močnim udarcem izenačil s približno devetnajstih metrov. Odločenost gostov, da morajo zmagati, pa ni popustila. Nadaljevali so napadalno in po dobre pol ure je Mario Babič z mojstrskim strelom čez domači živi zid žogo poslal v desni zgornji kot nemočnega vratarja Kotnika. Prvo letošnjo zmago pa so potrdili že po nekaj minutah igre v drugem delu. Po hitri akciji je Damjan Trifkovič
znamo zadeti. Gotovo se nam bo po tej prvi letošnji zmagi še dvignila samozavest. Forma je vse boljša in v soboto bomo celjsko igro skušali ponoviti tudi proti Mariboru, ki bo v Velenje seveda prišel kot veliki favorit.«
Simon Rožman, celjski trener, pa je s težkim srcem moral priznati: »Velenjčani so zasluženo zmagali. To je bila v tej sezoni naša najslabša predstava. Poraz ne boli toliko kot sama igra. Poznala se je odsotnost Blaža Vrhovca in Marka Krajcerja v zadnji vrsti, vendar to ni opravičilo za naš poraz. Bili smo pač neprepoznavni in slabši nasprotnik.«
■ Stane Vovk
TAKO so igrali
Prva Liga Telekom Slovenije, 27. krog
Celje - Rudar 1 : 3 (1 : 2)
Strelci: 0:1 Bolha (5), 1:1 Verbič (20), 1:2 Babič (33), 1:3 Babič (47).
Rudar Velenje: Rozman, Krefl, Džinič , Klinar, Knezovič (od 17. Kašnik), Babic (od 89.Tolimir), Radujko, Firer, Trifkovič, Bolha, Jelic (od 77. Kovič).
Drugi rezultati: Celje - Rudar Velenje 1:3 (1:2), Zavrč - Gorica 0:0, Luka Koper - Maribor 1:4 (0:3) Domžale - Olimpija 0:1 (0:1), Krka - Kal-cer Radomlje 1:1 (1:1). Zaostala tekma 3. kroga: Olimpija - Maribor 0:0. Vrstni red: 1. Maribor 59 (42:24), 2 Domžale 52 (32:14), 3. Celje 51 (40:17), 4. Olimpija 50 (46:19), 5. Zavrč 39 (26:37), 6. Rudar 33 (32:30), 7. Koper 32 (28:45), 7. 8. Gorica 24 (25:36), 9. Krka 24 (28:42), 10. Radomlje 13 (14:59).
2. SNL, 20. krog
Ankaran Hrvatini - Šmartno 1928 3 : 1 (2 : 1)
Strelci: Vodeb (15), Pahor (25), Bukelič (77), Lenošek Mar. 31-11 m
Šmartno 1928: Tetitkovič, Kompan, Bukšek, Mar. Lenošek, Gačnik, Škoflek, Djokič (od 68. Mat. Lenošek), Zamernik, Maze, Kurež, Korošec
(od 71. Korošec)
Drugi rezultati: Šenčur - Aluminij 0:3 (0:2), TKK Tolmin - Roltek Dob 1:3 (1:2), Ankaran Hrvatini - Šmartno 1928 3:1 (2:1), Farmtech Veržej - Triglav Kranj 2:1 (1:0), Dravinja Kostroj
-	Krško 4:2 (1:1).
Vrstni red: 1. Krško 40 (42:23), 2. Aluminij 37 (35:14), 3. Dob 35 (33:17), 4. Ankaran-Hrva-tini 33 (29:22), 5. Triglav 31 (34:28), 6. Veržej 28 (27:33), 7. Tolmin 26 (32:32), 8. Šenčur 24 (20:33), 9. Dravinja 18 (31:36), 10. Šmartno 1928
8	(15:60).
MNZ Celje, 12. krog
Šoštanj - Vojnik 6 : 1 (3 : 1)
Strelci za Šoštanj: Semir Agič (11, 19, 88., 91), Tilen Celcer (25 - 11 m), Dragan Vasič (78); za Vojnik: Behart Memaj (14 - 11 m); Drugi rezultati: Rogaška - Kovinar Štore 2:4 (1:3), Brežice 1919 - Zreče 2:0 (0:0), Vransko
-	Mozirje 0:2 (0:2) - strelca za Mozirje: Jure Šmigoc (8), Izak Lipnik (17), Odred Kozje - Žalec 0:2 (0:1).
Vrstni red: 1. Brežice 30 (39:15), 2. Zreče 28 (55:10), 3. Žalec 26 (30:11), 4. Mozirje 23 (36:13), 5. Kovinar 21 (30:22), 6. Šoštanj 18 (31:23), 7. Rogaška 12 (21:19), 8. Vojnik 9 (22:42), 9. Kozje
9	(19:49), 10. Vransko 0 (11:90).
13. krog (18. 4.): Mozirje - Brežice (17.00), Kozje - Šoštanj
SŽNL, 13. krog
Rudar Škale - Maribor 4 : 0 (0 : 0)
Strelke: Moira Murič (68), Tina Marolt (69), Amela Fetahovič (74), Maruša Sevšek (92). Rudar Škale: Zilic, Gomboc, Nagy, Berdnik (od 76. Zagajšek), Bric, Jevtič, Sevšek, Marolt (od 80. Aberšek), Fetahovič, Murič, Lukek (od 87. Frankovič). Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Jevnica - Ajdovščina 8:1 (3:1), Preša S. Gradec - Ankaran Hrvatini 1:3 (1:2), Te-leing Pomurje Beltinci - Rudar Škale 4:0 (2:0), Radomlje - Velesovo 5:0 (2:0); proste Radomlje. Vrstni red: 1. Pomurje 12 tekem 36 točk (148:5), 2. Rudar Škale 13 - 30 (71:15), 3. Radomlje 12 - 24 (45:18), 4. Maribor 12 - 21 (29:34), 5. Slovenj Gradec 13 - 18 (47:38), 6. Velesovo
12	- 15 (51:40), 7. Ankaran-Hrvatini 12 - 15 (20:33), 8. Jevnica 13 - 6 (11:63), 9. Ajdovščina
13	- 3 (9:185).
1. NLB Leasing liga, 23. krog
Riko Ribnica - Gorenje Velenje 22 : 30 (9 : 18)
Gorenje: Božovic, Cehte 3, Medved, S. Buric 3, B. Burič, Szyba 7, Skube 7 (2), Golčar, Šoštarič 4, Dobelšek, Gams 1, Zaponšek, Nosan 3, Dujmo-vič 3, Bečiri.
Sedemmetrovke: Ribnica 6 (4), Gorenje 2 (2); izključitve: Ribnica 6 minut, Gorenje 8 minut. Drugi rezultati: Slovan - Slovenj Gradec 28:29
(17:13), Celje Pivovarna Laško - Krka 36:24 (17:14), Sevnica - Trimo Trebnje 23:30 (10:15), Sviš Ivančna Gorica - Krško 31:30 (13:15), Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož 21:26 (11:14), Maribor Branik - Istrabenz Plini Izola 28:25 (13:14).
Vrstni red: 1. Celje 23 tekem - 46 točk, 2. Gorenje 23 - 44, 3. Maribor 23 - 39, 4. Trimo 23
-	31, 5. Riko Ribnica 23 - 29, 6. Loka 23 - 21, 7. Krka 23 - 20, 8. Jeruzalem Ormož 23 - 20, 9. Slovan 23 - 18, 10. Slovenj Gradec 2011 23 - 18, 11. Izola 23 - 13, 12. Sevnica 23 - 11, 13. Sviš 23
-	10, 14. Krško 23 - 2.
Pokal EHF, prva četrtfinalna tekma
Gorenje Velenje - Team Tvis Holstebro 28 : 27 (13 : 14)
Gorenje: B. Burič (16 obramb), Zaponšek (0); Božovic, Cehte 1, Medved, S. Burič 5, Szyba 4, Skube 5 (3), Golčar, Šoštarič 6, Kleč, Dobelšek, Gams, Nosan 4, Dujmovič 3 (1), Bečiri. Trener: Gregor Cvijič.
Holstebro: Lind (12 obramb), Gade; Hansen 3, Larsen 3, Larholm 4 (2), Nielsen 5, Sorensen 1, Bramming 5, Bomholt, Madsen, Noerager, Oe-chsler, Jensen 1, Christensen 4, Jorgensen 1. Sedemmetrovke: Gorenje 5 (4), Holstebro 2 (2). Izključitve: Gorenje 12, Holstebro 6 minut. Druga rezultata: Skjern (Danska) - Melsungen (Nemčija) 25:20 (12:12), Eskilstun Guif (Švedska)
-	Hamburg (Nem.) 29:26 (12:13).
Liga Telemach, liga za obstanek, 4. krog
Šenčur Gorenjska gradbena družba - Elektra Šoštanj 78 : 86 (57 : 60, 38 : 39, 17 : 18) Elektra Šoštanj: Kosi 3, Čebašek 19 (5-10), Cohn 32 (7-8), Zagorc 14 (5-5), Malus 2, Lekič 6 (0-1), Fifolt 9 (1-4), U. Bukovič, Bajramlic 1 (1-2), Brčina 5. krog
Elektra Šoštanj - Maribor Nova KBM 20 : 0
Vrstni red: 1. Portorož, 2. Helios Suns oba 25 3. Šenčur Gorenjska gradbena družba 24, 4. Hopsi Polzela 23, 5. Maribor Nova KBM, 6. Elektra Šoštanj oba 18
Medobčinska članska liga Golgeter, 12. krog
Šoštanj - Vojnik 6 : 1 (3 : 1)
Šoštanj: A. Šlutej, Gegic, Stropnik, Bulajic, Petkovic (od 73' Cafuta), Glavina, Muratoovic, Vasic, Šabanovič (od 24' Durakovic), Agic, Celcer (od 52' U. Šlutej)
Strelci: 1 : 0 Agic (11'), 1 : 1 Behar (14' - 11m), 2 : 1 Agic (19'), 3 : 1 Celcer (25' - 11 m), 4 : 1 Vasic (78'), 5 : 1 Agic (88'), 6 : 1 Agic (91') Vrstni red: 1. Brežice 1919 30, 2. Zreče 28, 3. Žalec 26, 4. Mozirje 23, 5. Kovinar Štore 21, 6. Šoštanj 18, 7. Rogaška 12, 8. Vojnik, 9. KNK Odred Kozje oba 9, 10. Vransko 0
Šoštanjčani
nadigrali
Vojnik
Nogometaši Šoštanja so v soboto navdušili domače navijače. V tekmi, na kateri je bil zmagovalec hitro znan, so domači navijači prišli na svoj račun, saj so Šoštanjčani dodobra napolnili mrežo gostov. Šoštanj je namreč premagal Vojnik s 6 : 1. Izjemen je bil Samir Agic, ki je dosegel kar štiri zadetke (enega z enajstih metrov), po enkrat sta bila uspešna Celcer in Vasic.
V	soboto bodo morali dobro formo Šoštanjčani potrditi na gostovanju pri predzadnjem moštvu KNK Odred Kozje.
V	klubu dobro delajo tudi z mlajšimi selekcijami, mladi se vračajo na šoštanjski stadion, tako da je ob popoldnevih ponovno užitek pogledati na polno igrišče nogometašev različnih selekcij kluba.

Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 17
16. aprila 2015
S
ŠPORT
17
»Rudarke«
so se dolgo mučile
Odpor Mariborčank so zlomile šele sredi drugega polčasa
Nogometašice Rudarja Škal so se zelo namučile v 14. prvenstvenem krogu, preden so na svojem igrišču strle odpor Mariborčank in zmagale s 4 : 0. Gostje so s taktično zelo dobro igro ohranile svojo mrežo nedotaknjeno do sredine drugega polčasa. Tedaj pa je njihova vratarka Saša
kratko podala žogo Moiri Murič, ki je kljub temu, da so bile vse gostujoče igralke na golovi črti, našla njeno pot v mrežo. Takoj ko so Mariborčanke krenile s sredine igrišča, so jim rudarke odvzele žogo in po hitri akciji je Tina Marolt po samostojnem prodoru podvojila vodstvo.
Peruša, ki je bila najprej igralka in je po sili razmer pred novim prvenstvom prevzela to vlogo, naredila nepremišljeno napako. Soigralka ji je z nogo vrnila žogo. Vratarka jo je prijela z rokama, kar ne bi smela, in sodnica, tekmo je sodila ženska, je upravičeno dosodila posreden udarec za domače. Maja Jevtič je
Gostje so nato povsem popustile in Amela Fehatovič je pet minut zatem dosegla tretji gol, v sodničinem dodatku pa je gostujočo vratarko premagala še Maruša Sevšek.
Dušan Uršnik, trener rudark: »Po porazu v prejšnjem krogu z aktualnimi prvakinjami Pomurkami si igralke dolgo niso opomogle. Tež-
ko se je pobrati po tekmi, v katerih upaš na uspeh, nato pa doživiš boleč poraz (0 : 4). V prvem polčasu so bila dekleta še vedno v krču. Ni bilo prave agresivnosti, duelov. Skratka, niso pokazale veliko. Šele v nadaljevanju so zaigrale, kot se od njih pričakuje. Dolgo smo potrebovali za prvi zadetek. Potem se nam je odprlo.«
Boštjan Kamšek, trener Mariborčank: »Dolgo smo zdržali. Seveda smo upali, da bomo mrežo ohranili nedotaknjeno do konca. Po veliki napaki vratarke so domače igralke prišle do lahkega zadetka. Po njem jim je povsem padla volja, domače so se dvignile in posledica tega so bile še tri žoge v naši mreži. Zdaj se za nas začenjajo tekme, na katerih moramo zmagovati, če želimo osvojiti tretje mesto; to bi bil za naš klub največji uspeh doslej.«
V 15. krogu bodo Velenjčanke proste, nato jih čaka (26. aprila) lahka tekma v Ajdovščini. Šele v 17. krogu (3. maja) bodo spet igrale na svojem igrišču. Nasprotnice bodo Ankarančanke.
a S. Vovk
Spodbudna igra Šmarčanov
V nedeljo (ob 16.30) v Šmartnem ob Paki lokalni derbi med predzadnjo Dravinjo in zadnjim domačim moštvom
V drugi slovenski nogometni so v 20. krogu znova za veliko presenečenje poskrbeli še vedno predzadnji nogometaši Dravinje. V prejšnjem krogu so v Kidričevem osvojili točko, v tem pa so gostili vodilno Krško in ga premagali s 4 : 2, pa čeprav so gostje dvakrat vodili. Kljub temu so Krčani zadržali prvo mesto. Toda po tem njihovem že drugem porazu v spomladanskem delu postaja prvenstvo oziroma boj za prvo mesto vse bolj zanimiv. Vodilni Aluminij po zmagi s 3 : 0 v Šenčurju za njimi zaostaja le še za tri
točke, aktualni prvak Dob na tretjem pa za pet. Dobljani so v gosteh s 3 : 1 premagali Tolmin.
Nov poraz so doživeli nogometaši Šmartna 1928. Gostovali so v Ankaranu in izgubili z 1 : 3. Z veliko požrtvovalnostjo pa so se domačim dobro upirali. Kljub temu so morali prvič že po približno četrt ure pobirati žogo iz svoje mreže, drugič pa v 25. minuti. Ko je nekaj minut zatem Martin Lenovšek znižal domačo prednost, so si gostje prizadevali, da bi po dolgem času osvojili vsaj točko. Toda slabih petnajst mi-
nut pred koncem, ko so prejeli tretji zadetek, so se morali sprijazniti z novim porazom. Po tem krogu za predzadnjo Dravinjo, ki bo v nedeljo gostovala pri njih - zaostajajo že za deset točk, za predpredzadnjim Šenčurjem pa za 16. Znova je razočaral nekdanji prvoligaš Triglav. Na gostovanju v Veržeju je izgubil z 1 : 3 in padel na peto mesto z devetimi točkami zaostanka za vodilnimi Kr-čani. To je bil že četrtin poraz Kranjčanov zapored.
a vos
Balinanje
Nekaj zanimivih bojev
Pretekli teden je bilo odigrano drugo kolo v Štajerski ligi upokojencev v balinanju.
Tudi v tem kolu ni bilo lahkih srečanj, še posebej v zahodni skupini, v kateri sta se med sabo najprej pomerili ekipi Premogovnika in To-polšice. Po srditem dvoboju se je srečanje z zadnjim metom igralca Premogovnika (Zlatka) končalo neodločeno 4 : 4.
Igralci Premogovnika so bili z razpletom zadovoljni, saj so tako kot novinci v ligi osvojili svojo prvo točko, ki pa gotovo ne bo zadnja.
Že popoldne pa se je nekaj podobnega dogajalo na Gorici, kjer sta med sabo nastopili ekipi Gorice in Kavč. Tukaj je z malo več sreče zmagala nekoliko oslabljena ekipa Kavč. Rezultat pa je bil tesen, Gorica - Kavče 3 : 5
Ekipa Gorenja je v tem kolu nastopila en dan prej kot gost v Topol-šici proti domačinu Šmartnemu ob Paki. Tudi tu ni bilo lahko, čeprav je bil rezultat prepričljiv, Šmartno ob Paki - Gorenje 2 : 6. Ekipa Vinske
Gore je bila v tem kolu prosta.
Po dveh odigranih kolih sta v vodstvu zahodne lige Gorenje in Kavče, ki imata po štiri točke, tretja pa je Topolšica s tremi točkami itd.
Tudi v vzhodni skupini se je dogajalo podobno, saj sta se tam kar dve srečanji končali z neodločenim izidom, in sicer Šentjur - Prebold 4 : 4 in Slovenska Bistrica - Slovenske Konjice 4 : 4. S točko razlike pa je zmagala ekipa Bistrice.
Ostali dve tekmi sta se končali bolj prepričljivo za domače, in sicer Polzela - Vrbno, vrbica 6 : 2 in Dobrna - Gorica pri Slivnici 6 : 2.
a T. F.
Elektra v kvalifikacijah
Košarkarji Elektre so v četrtem krogu lige za obstanek presenetljivo, a povsem zasluženo premagali ekipo Šenčurja, Gorenjske gradbene družbe
Šoštanjčani so na krilih izjemnega Cohna, ki se je vrnil po poškodbi, v zanimivi in napeti tekmi v zadnjih minutah strli odpor gostiteljev. Rezultat je bil enajstkrat poravnan, ekipi pa sta se kar sedemnajstkrat izmenjali v vodstvu.
Ob koncu so bili varovanci trenerja Kuharja bolj zbrani in zasluženo slavili z 78 : 86. Izjemni Cohn je sicer imel dobro pomoč soigralcev, sam pa je dosegel 32 točk, deset skokov, tri podaje in ukradel pet žog. Statistično učinkovitost je imel kar 44.
Boštjan Kuhar, trener Elektre Šoštanj, je bil po srečanju zelo zadovoljen: »Verjetno nas je ekipa Šenčurja nekoliko podcenjevala, kljub temu pa ji čestitam za športno igro, našim fantom pa za borbenost. Tekmo smo odigrali na krilih Travisa Coh-na, ki je odigral res neverjetno tekmo, medtem ko je prispevek ostalih košarkarjev tudi očiten. Z odhodom centra Aarona Moora nismo nič izgubili, temveč kot ekipa le pridobili.«
Srečanje s Šenčurjem je bilo sredi prejšnjega tedna, v soboto pa bi moral v Šoštanju gostovati Maribor, vendar je upravni odbor izglasoval stečaj kluba. Zaradi stečaja so vse ekipe Maribora Nove KBM izstopile iz tekmovanj pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije. Vse tekme mariborskega kluba bodo tako do konca prvenstva registrirane z rezultatom 20 : 0.
Zaradi žalostne usode mariborskega kluba se je Elektra že uvrstila v dodatne kvalifikacije za obstanek med najboljšimi slovenskimi ekipami.
Kadeti Elektre 3. v Sloveniji
Izjemno sezono so z visoko zmago na zaključnem turnirju nad Uni-onom Olimpijo kronali kadeti Ele-ktre. Mladi šoštanjski košarkarji so že z uvrstitvijo na zaključni turnir dosegli izjemen uspeh, v tekmi za tretje mesto pa so povsem nadigrali košarkarje Uniona Olimpije, ki jih vodi Šoštanjčan Žiga Mravljak, v
preteklosti tudi igralec in kondicij-ski trener članske Elektrine ekipe. Šoštanjčani so sicer vodili že s 30 točkami naskoka, ob koncu pa so zmagali z 78 : 68 in se veselili tretjega mesta v državi.
Domen Omladič je bil izbran tudi v najboljšo peterko zaključnega turnirja. Državni prvaki so postali košarkarji Heliosa, pred Triglavom, Elektro in Unionom Olimpijo.
Trener Elektre Duško Maličevič ni skrival zadovoljstva: »Ko so mi avgusta ponudili treniranje te ekipe, sem bil ponosen. Dobro smo začeli, spremljala nas je uprava, ki nam je dala dobre pogoje, ne nazadnje smo bili tudi pet dni v Beogradu, kjer se je ustvarila prepotrebna kemija za to starostno skupino in kjer smo igrali težke tekme, po katerih so fantje jokali. Dejal sem jim, naj ne jočejo, saj bodo gostovanja pri Slovanu ali Unionu Olimpiji še hujša. V nadaljevanju sezone smo se soočali s težavami, a smo jih skupaj prebrodili, kljub temu da v drugem delu nismo dosegli niti zmage, saj smo ostali brez štirih igralcev. Ko je bilo najpomembneje, so fantje stopili skupaj in mislim, da je za uspeh, kar to 3. mesto je, prevladal ta ekipni duh.«
a tr
Želela sem si jo in jo osvojila
Bolezen je morda preprečila še kakšno žlahtno kovino okoli vratu - Že prihodnji mesec začetek nove sezone
Tatjana Podgoršek
Anja Drev, dijakinja velenjske gimnazije in članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, je bila edini slovenski up na nedavnih zimskih olimpijskih igrah za gluhe v ruskem Hanti Mansijsku. Z osvojitvijo tretjega mesta v smuku, v katerem je bila krepko najmlajša med nastopajočimi, je poskrbela, da je Slovenija po 12 letih znova prišla do olimpijske medalje na igrah glu-
Na igrah so bili v slovenski delegaciji med drugim še Anjin trener Drago Drev iz Šmartnega ob Paki, pomočnik Rajko Šamšal, v spremljevalni ekipi pa mama Sonja.
hih. Morda bi osvojila še kakšno odličje, če med igrami ne bi zbolela. Kljub temu je vknjižila še dve peti mesti (v superveleslalomu in kombinaciji), v slalomu je odstopila, nastop v veleslalomu pa je zaradi bolezni odpovedala.
»Kot vsak smučar sem tudi jaz sa-
Atletika
Začela se je tekaška sezona
Drugi istrski maraton je bil minuli konec tedna v Izoli. Udeležilo se ga je okrog tri tisoč tekačev iz 17 držav. Maratona se je udeležilo več tekačev velenjske tekaške skupine
njala o kakšni medalji. Glede na to, da so bile to moje prve olimpijske igre, si nisem postavljala visokih pričakovanj, da ne bi bila na koncu razočarana. Medaljo imam, sem je zelo vesela, sem pa bila dobro pripravljena za vse discipline,« je povedala Anja, ki je teden dni po prihodu z olimpijskih iger še vedno zdravila posledice bolezni.
Durasport. Vidnejši uvrstitvi sta dosegli Sanja Brglez, ki je bila absolutno tretja s časom 3:20:40, in Boža Meža, ki je s časom 3:34:29 dosegla deveto mesto. Obe sta postali tudi zmagovalki v svoji starostni skupini na maratonski razdalji 42 km in 195 m.
a HJ.
Na olimpijske igre se je to sezono še posebej veliko pripravljala, in sicer na ledenikih v Avstriji, vsak dan je izvajala treninge za fizično pripravljenost. Prav tako je med sezono vsak dan trenirala na Golteh, velikokrat je opravila tudi po dva treninga na dan - dopoldan smučarskega, popoldan kondicijska. »To sezono sem opravila 115 snežnih treningov. Seveda pa sezona še ni končana.«
Stroške nastopa na igrah je v veliki meri pokrila Zveza za šport invalidov Slovenije, nekaj malega je primaknila zveza gluhih, iskali pa so tudi donatorje.
Poleg sodelovanja na zimskih olimpijskih igrah za gluhe in osvojene medalje je Anja v sezoni 2014/ 15 zabeležila še nekaj odmevnih rezultatov v ostalih preizkušnjah. Kot pravi je s sezono zadovoljna. Predvsem zaradi napredka tako v smučanju kot fizični pripravljenosti. »Manj pa sem zadovoljna z rezultati, saj mi ni povsem uspelo pokazati, kaj znam.« Ker je Anja zelo vztrajna in odločna, verjamemo, da bo imela za to še veliko priložnosti.
Za tekočo sezono še ni postavila smuči v kot. »Še naprej se bom posvetila treningom in izkoristila sneg, dokler je še, potem pa bo treba počasi še v šolo. Že maja pa se zame začenja nova sezona in s tem novi treningi na ledenikih v Avstriji,« je še povedala Anja Drev.	a
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 18
18
MODROÜM KRONIKA
»»WAS
16. aprila 2015
Vojaška vaja v Lajšah
Pehota in letalstvo Slovenske vojske na letališču v Lajšah - Taktična demo vaja helikopterskega desanta in medicinske evakuacije
Lajše, 11. aprila - Vojaki 72. brigade 20. pehotnega polka Slovenske vojske so z vojaškim vozilom hummer - to se zaradi dobre protioklepne in protiminske zaščite uporablja predvsem v tujini na mirovnih misijah - pregledovali teren, ko
je ostrostrelec ranil pripadnika enote. Vojaki so z dimno zaveso zakrili vozilo za varnejši umik ranjenca, ki so ga nato pripravili na medicinsko evakuacijo. Umik z območja je omogočil 15. polk vojaškega letalstva 151. helikopterske eskadrilje z
AS-532 AL cougarjem, ki se uporablja tudi na kosovski mirovni misiji. Helikopter je po izvedeni operaciji nadzoroval območje na višini 500 metrov zunaj dosega sovražnikovega ognja.
»Vaja je bila del rednega usposa-
bljanja vojakov, ki odhajajo na mirovne misije v tujino, saj se danes prikazan primer na terenu res lahko zgodi, zato morajo vojaki dobro poznati postopke,« je pojasnil brigadir Martin Jugovec. »S prikazi vojaških vaj seznanjamo državljane z aktivnostmi vojske in tako krepimo povezavo med civilno družbo in Slovensko vojsko ter zaupanje vanjo,« je še dodal generalni sekretar Zveze slovenskih častnikov, ki pravi, da je letališče v Lajšah z ustrezno infrastrukturo idealno okolje za izvajanje takšnih vaj in usposabljanj.
■ tf
Poostreno nad hitrost
Velenje - V več evropskih državah bo ta teden potekal nadzor hitrosti voznikov. Prvič bodo na maratonu nadzora hitrosti sodelovali slovenski policisti, tudi velenjski, in dosledno ukrepali zoper vse, ki imajo pretežko nogo.
Policisti bodo v nadzor vključili vse razpoložljive kadrovske in tehnične vire.
Neprilagojena hitrost je eeden najpogostejših vzrokov za prometne nesreče v Sloveniji.
Več prometnih dogodkov
Velenje, 8. aprila - V zadnjem tednu se je na območju Policijske postaje Velenje zgodilo več prometnih dogodkov, k sreči se jih je večina končala zgolj z materialno škodo.
V	sredo je neznani voznik, najverjetneje s tovornim vozilom, zlomil višinsko zapornico pri Lidlu. Dan za tem, v četrtek, malo pred 21. uro, sta policista vozniku zasegla avto. Vozil je brez vozniškega dovoljenja. O tem, ali se bo s tem avtom še vozil ali ne, bo odločilo sodišče.
V	soboto, 11. aprila, sta v križišču Kidričeve in Prešernove trčili voznici. Vzrok je bil izsiljevanje prednosti. Ena od voznic se je v nesreči lažje telesno poškodovala.
Ukradli yetija
Velenje, 8. aprila - V sredo je bil na Koželj-skega ulici ukraden osebni avto škoda yeti sive barve. Policisti pozivajo vse, ki bi o kraji karko-
li vedeli, da jih o tem obvestijo. Pokličejo lahko na številko 113 ali anonimno številko 080 1200. Klic je brezplačen.
Pozabljen denar hranijo policisti
Velenje, 8. aprila - Tisti, ki je v sredo na ban-komatu v Mercator centru pozabil 40 evrov, se lahko oglasi pri velenjskih policistih, kjer bo na podlagi dokazila dobil denar nazaj.
Ugotavljali okoliščine nezgode
Velenje, 9. aprila - V četrtek so policisti ugotavljali okoliščine poškodbe pri delu na Premogovniku. Rudar se je poškodoval, ko je vstopal v dvigalo. Za zdaj elementov kaznivega dejanja niso ugotovili.
Oblačil se je v policista
Velenje, 9. aprila - V četrtek so policisti pri Ve-lenjčanu opravili hišno preiskavo zaradi suma, da poseduje orožje, za katerega nima dovoljenja, in policijsko uniformo, ki jo uporablja v nasprotju z zakonskimi določili.
Zasegli so mu hladno orožje in več delov uniforme slovenske policije, ki jo je, kot pravi 41. člen Zakona o organiziranosti in delu v policiji, prepovedano uporabljati.
Iz POLICIJSKE beležke
V stanovanje stopa z umazanimi čevlji
Velenje, 8. aprila - V sredo je policiste poklical občan, ki bo moral nekaj dni, dokler ne nabavi novega predpražnika, v stanovanje vstopati z umazanimi čevlji.
Njegov predpražnik po novem uporablja neznani kradljivec.
Trgovca sta se sprla
Velenje, 9. aprila - V četrtek sta se v enem od nakupovalnih centrov v Velenju sprla lastnika dveh trgovin. V prepiru je eden od njiju drugemu prevrnil polico s
prodajnimi izdelki. Spor bo obravnaval prekrškovni organ, ki bo določil tudi višino globe.
Dva na enega psa
Velenje, 9. aprila - V soboto sta psa (za lastnikoma še poizvedujejo) v Velenju napadla psa, ki ga je na sprehod peljala občanka.
Sosedi ni bilo prijetno
Velenje, 11. aprila - Na Gorici se je sosed neprimerno obnašal do 14-letne sosede. Dekletu ni bilo prijetno, sosed bo zato moral poravnati plačilni nalog.
Prireditev je bila vroča
Velenje, 11. aprila - Vinjen vročekrv-než je v soboto razgrajal na javni prireditvi, ki je bila v Vinski Gori. Vpil je, odvečno energijo pa stresal nad prometnimi znaki, ki jih je skušal izruvati. Ker se nikakor ni mogel ali hotel umiriti, so ga policisti pridržali do streznitve. Seznam njegovih prekrškov je dolg, posledično bo dolg tudi račun, ki ga bo prejel s plačilnim nalogom.
Na prireditvi pa je bilo izgubljenih in najdenih kar nekaj stvari. Hranijo jih na Policijski postaji Velenje, kjer jih lahko lastniki dvignejo.
I
POVEČAJTE
SI UGLED
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Naročniki imate 50 odstotni popust.	rcxaj 1 06t>SX 1
Oddaja: Kidričeva 2 a, Velenje - ponedeljek med 7.00 in 16.00, od torka do petka med 7.00 in 14.30.	
03 898 17 50 • nadja@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si	
Kriminalisti ovrgli sum malomarnega zdravljenja
Velenje, Celje, 10. aprila - Celjski kriminalisti so ovrgli sum opustitve zdravstvene pomoči bolnemu dojenčku v Zdravstvenem domu Velenje. Zbiranje informacij in preverjanje razlogov za sum so začeli po prijavi staršev bolnega otroka konec januarja.
Dogodek je v javnosti vzbudil veliko zanimanja, zaradi česar so v Zdravstvenem domu v začetku februarja sklicali novinarsko konferenco in na njej pojasnili vse okoliščine. Zatrdili so, da so otroka obravnavali skladno s strokovnimi smernicami, takšni pa so bili tudi vsi nadaljnji postopki.
■ mkp
Brez žlebov
Mozirje, 9. aprila - V četrtek je s strehe objekta na Rečici ob Savinji izginilo dobrih 30 metrov bakrenih žlebov.
Je bankovec ponarejen?
Velenje, 10. aprila - V petek so pri štetju denarja v banki našli bankovec za 50 evrov, za katerega sumijo, da je ponarejen. Analizirali ga bodo v Banki Slovenije.
Domači mojster jim je znan
Velenje, 11. aprila - V soboto si je policistom znani zmikavt zaželel ročno orodje. Pri kraji v trgovini Jager pa ga je zalotila prodajalka. Policisti bodo o dejanjih domačega mojstra obvestili državno tožilstvo.
Spet vlomi v stanovanja
Velenje, 11. aprila - V soboto je bilo vlomljeno v stanovanje v Šaleku. Storilec je ukradel več kosov zlatnine in nekaj gotovine, lastnika pa oškodoval za vsaj 4.000 evrov.
V ponedeljek pa je bilo vlomljeno v stanovanje na Prešernovi. Storilec je odnesel sef z denarjem in zlatnino. Lastnik je oškodovan za okoli 2.000 evrov.
Župan sprejel lokoviške gasilce
Čestital jim je za izvrsten rezultat na državnem tekmovanju v kvizu
Šoštanj - Člani vseh štirih šoštanjskih gasilskih društev odlično delajo z mladimi. Veliko uspehov na gasilskih tekmovanjih mladine v zadnjih letih dosegajo v Prostovoljnem gasilskem društvu Lokovica.
Konec marca je na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju potekal državni kviz za gasilsko mladino, na katerem so mladinci PGD Lokovica osvojili izvrstno tretje mesto. Letošnje tekmovanje sta zaznamovali dve novosti: kviz se je iz pozne jeseni na predlog večine regij prestavil na spomladanski čas, pri praktičnem delu pa so bile osnovane nove vaje, ki so mladim ponudile pridobivanja gasilskih spretnosti.
Na tekmovanju je sodelovalo 39 pionirskih, 38 mladinskih in 31 pripravniških ekip. Ekipa mladincev PGD Lokovica v sestavi Viktorija Hriberšek, Timotej Dobrila in Žiga Kugonič pod mentorstvom Blaža Dreva je prikazala veliko znanja in dosegla tretje mesto.
Mlade lokoviške gasilce je sprejel in jim čestital župan Občine Šoštanj Darko Menih ter jim dal priložnostna darila.
Dejstvo je, da bodo vsaj nekateri od teh mladincev čez nekaj let operativni člani in pripravljeni pomagati sočloveku, ki bo to potreboval. Tudi sicer je udejstvovanje v kateremkoli društvu za mlade izjemno koristno, saj jih usmerja v kakovostno, pestro in zanimivo preživljanje prostega časa v družbi vrstnikov s podobnimi interesi, je še dodal župan.
Nekateri od teh mladincev bodo čez nekaj let operativni člani
društva.
Še ptički niso dolgo spali
Velenje, 12. aprila - V nedeljo zjutraj, ko je spanje najslajše, okoli pol petih, je stanovalka na Šercerjevi vrtela glasbo tako naglas, da so se še ptički prebudili prej kot običajno. Policisti so ji napisali plačilni nalog.
Vredno pohvale
Policistom je v soboto, 11. aprila, vesten najditelj prinesel naboje, ki jih je našel pri Rdeči dvorani. Njegovo dejanje je vredno pohvale, a policisti svetujejo, da v primeru, ko najdete nevarne stvari, o tem raje obvestite njih in se jih ne dotikate. Policisti bodo kraj najdbe zavarovali in poskrbeli za predmete.
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Zelo ugodne in konkurenčne cene letnih pnevmatik!
Brezplačna dostava gum za traktorje kamorkoli po Sloveniji.
Latkova vas 214 a, 3312 Prebold
telefon 03/703 1 220
ŠEŠKO d.o.o
Že od leta 1938
Socka 33, 3203 Nova Cerkev 03 78 18 180, 041 382 935 www.sesko.si

vlečne naprave znamk Šeško in Westfalia nosilci za kolesa • prikolice • kovani izdelki oprema za konje • storitve
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 19
16. aprila 2015
»«WAS
UTRIP
19
Delo in dr
j1- p
mM
m amt1 ■
Šmartno ob Paki, 11. aprila -
Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje, Celje in Slovenske Konjice ter Kulturno društvo Šmartno ob Paki so bile organizatorji Območnega srečanja odraslih folklornih skupin z naslovom »Le okol ...«. Bilo je minulo soboto v dvorani
Koledajenastopila s postavitvijo Roka Vovka Pust je spet tu.
šmarškega kulturnega doma, pred maloštevilnim občinstvom pa je na njem nastopilo pet folklornih skupin.
Katera od nastopajočih bo sodelovala na regijskem in nato še na državnem tekmovanju, se strokovni spremljevalec Marko Rus še ni odločil. Predvidoma se bo do
konca tega meseca, ko si bo ogledal posnetke vseh nastopajočih. Vsaka skupina je - po njegovem mnenju - prispevala nekaj svojega, plesale so različne plese, ki jih je težko primerjati med sabo. »Mi je pa bil večer všeč. Znova sem se lahko prepričal, da se skupine res trudijo in so zelo inovativne pri
svojih odrskih postavitvah. Moram pa ob tem reči, da bi se kakšna postavitev bolje odrezala na večjem odru, kot je v Šmartnem ob Paki. Na večjih lahko nastopi več plesnih parov in pridejo nekateri segmenti bolj do izraza. Tudi plesalci so na večjem odru bolj sproščeni,« je ugotavljal Rus.
Po besedah sogovornika je folklorna dejavnost v Sloveniji še aktualna. Na nekaterih območjih bolj, na drugih manj. Nemalokrat odvisno od tega, kako starejši uspejo »okužiti« mlajše, kako uspešni so pri prenosu znanja. »Moje sporočilo folklornim skupinam je, naj še naprej pridno delajo in se na ta način družijo. S postavitvijo na oder pa dajejo nekaj drugim in sebi. Za to pa potrebujejo čas, energijo, ogromno srca in ljubezni. Verjamem, da so ti, ki so nastopili na odru, tudi prijatelji med sabo,« nam je še dejal Marko Rus.
■ Tp
HOROSKOP
Gimnazijski Večer jezikov v kjižnici
»Več jezikov znaš, več veljaš« je stari slovenski pregovor, ki vodi velenjske gimnazijce k učenju tujih jezikov.
V Mestni knjižnici Velenje so pripravili prireditev Večer jezikov, na katerem so velenjski gimnazijci predstavili točke v tujih jezikih: v angleščini, francoščini, ruščini, nemščini in španščini. Vsebina programa je bila res raznovrstna; dogodek je odprla šolska skupina »Occasio-nal School band« s pesmijo »The House of the Rising Sun« skupine the Animals. Voditeljici sta v angleščini sproščeno povezovali točke s kančkom humorja. Skupna tema je bila »Ljubezen je v zraku« ali »Love is in the Air«; ljubezen je seveda lahko navdihujoče čustvo, ki ga opeva glasba, tako klasična kot popularna. Tako smo lahko slišali arijo iz Bi-zetejeve Carmen kot tudi zvoke sodobne pop glasbe ali pa Straussove skladbe. Ljubezen je lahko tudi pogubna, prikazana z odlomki iz romana Veliki Gatsby ali The Great Gatsby ameriškega pisatelja Fitzgeralda. Tudi pravljice vsebujejo veliko ljubezenskih elementov, npr. Sneguljčica in njen princ, ki imata kasneje v izvenpravljičnem življenju težave in potre-
bujeta terapevta. Francoska poezija in francoski šanson sta seveda močno prisotna v francoski kulturi; dijaki so zelo izvirno prikazali dramatizacijo poezije, govorjene in zapete. Ruščino si lahko dijaki izberejo kot izbirni jezik in mala skupina »ruskih« dijakov se je predstavila v ru-
skih oblačilih in z vprašanji v ruščini preverila, kako dobro obiskovalci razumejo ruske besede.
»The Republic of Happiness«, sicer drama sodobnega angleškega pisatelja Martina Crimpa, kritizira sodobno narcisoidno družbo; dijaki so izbrane odlomke o samoljubju in pomanjkanju
Zgodilo se je
od 17. 4. do 23. 4.
-	17. aprila 1955 je v Velenju potekal slovenski kulturni festival rudarskih Delavskoprosvetnih društev Svobod;
-	17. aprila 1993 se je predsednik Slovenije Milan Kučan v Velenju z vodstvom velenjske skupščine in izvršnim svetom pogovarjal o novi krajevni upravi; zvečer pa je bil takratni slovenski predsednik Milan Kučan v Vinski Gori gost javne radijske oddaje Radia Velenje Trič trač in druge čveke, ki sta jo vrsto let zelo uspešno pripravljala in vodila Strašna Jožeta - dr. Jože Robida in Jože Krajnc;
-	18. aprila 1988, ko je Velenje
obiskal novo izvoljeni predsednik predsedstva SR Slovenije Janez Stanovnik, so delegati velenjske občinske skupščine Draga Šuleka ponovno imenovali za velenjskega župana za obdobje do leta 1990;
■	19. aprila 1999 je Katarina Sre-botnik zmagala na uradnem turnirju združenja teniških profesionalk WTA v portugalskem Estorilu in tako za Mimo Jau-šovec postala druga Slovenka, ki ji je to uspelo;
- 20. malega travna 1910 je v Velenju v devetinpetdesetem letu starosti umrl Vinko Ježovnik, državni poslanec na Dunaju za okraj Gornji Grad, Slovenj Gradec in Šoštanj;
■	21. aprila 1997 je v prostorih velenjskega Doma borcev in mladine veleposlanik ruske federacije v Sloveniji Aleksej Ni-kiforov enajstim veteranom 2. svetovne vojne, ki so se borili v Rusiji, izročil spominske me-
Vinko Ježovnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
dalje »Maršala Žukova« in spominske medalje ob 50-letnici zmage nad fašizmom;
■ 22. aprila 1994 so v Šmartnem ob Paki proslavili 160. obletnico osnovnega šolstva v kraju, isti dan pa je direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Žerdin svečano odprl prenovljen velenjski mestni stadion. Med uglednimi gosti na prire-
empatije tako nečustveno tudi prikazali. Poleg pete in govorjene besede je ples vedno tisto močno izrazno sredstvo, ki pritegne gledalce; plesna vložka tango in Charleston v izvirnih kostumih sta bila paša za oči in uho, koreografija in kostumi so delo Maše Kolšek.
Učenje tujega jezika je na gimnaziji obogateno s sodelovanjem naravnega govorca Bena Asha iz Velike Britanije. Na prireditvi je sodeloval pri kvizu »Lost with Translation«, v katerem je dve tekmujoči skupini ocenil v izvirnosti in seveda jezikovni pravilnosti; v pogovoru z voditeljicama pa je občinstvu razložil, kaj mu je v Sloveniji všeč in kaj ga moti.
Dogodek je zaključila rock skupina s pesmijo Pink Floydov »Another Brick in the Wall« legendarne skupine Pink Floyd s sporočilom »pustite nam več svobode«, predvsem ustvarjalne. In vsakemu zaključku je treba pripeti še piko, to pa je sproščen klepet staršev, dijakov in učiteljev ob okusnem pecivu, ki je tudi delo naših dijakov in njihovih mam.
a Darja Joger Avberšek, Gimnazija Velenje
ditvi je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije, v teku na 1000 metrov pa je s prvim državnim rekordom na novi stezi zmagala članica AK Velenje Jolanda Batagelj;
-	22. aprila 1999 so košarkarji in košarkarice velenjske osnovne šole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Šolski košarkarski ligi;
-	23. aprila 1963 so učenci prvič sedli v klopi nove velenjske osnovne šole, ki je dobila ime po našem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Šilihu;
-	23. aprila 1969 je bil za predsednika skupščine občine Velenje izvoljen Nestl Žgank;
-	23. aprila 1976 so poleg osnovne šole Karla Destovnika - Ka-juha v Šoštanju oprli novo telovadnico.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Ne boste se najbolje počutili v svoji koži, ker veste, da se sedaj res približuje poletje. Zadnji lepi dnevi so dokaz za to, pa tudi lanska oblačila sodijo mednje. Malo ozka so, kajne? Zato se boste odločili, da se resno lotite diete ali čiščenja telesa, saj si niste več všeč. Nič novega, saj se podobno odločite vsako pomlad. To bo od vas zahtevalo precej napora, saj se premalo gibljete. Lakota pa ne bo rešila vaših težav. Poiščite koga, ki se vam bo pridružil pri rekreaciji in jo začnite pogosteje vključevati v vaš vsakdanjik. Ne bo lahko, ker bodo tudi v službi v teh dneh od vas pričakovali zelo veliko. Delavniki bodo verjetno še daljši kot po navadi. Utrujenost bo temu in toplemu vremenu primerna. Da, tudi pomladanska utrujenost bo del težave. Omilili jo boste prav z gibanjem po svežem zraku.
Bik od 22.4. do 20.5.
Slabo obdobje, ko ste spet postajali brezvoljni, je preteklost. Spet se veselite prihodnosti, saj veste, da ste na poti do cilja vse bliže uresničitvi velike želje. Ker dnevi še ne bodo tako polno zasedeni, kot ste vajeni, boste našli čas tudi za majhne in velike radosti. Predajali se boste sanjarjenju, a boste pri tem pazili, da vam početje ne uide Iz vajeti. Dobro veste, da se morate čim prej soočiti z resničnostjo. In da boste tokrat veliko napora na poti do cilja morali vložiti tudi sami. Preveč se ne zanašajte na pomoč sorodnika, ki sicer vedno pomaga, a ni vsemogočen. Včasih od njega zahtevate preveč, vrnete pa mu premalo. Obrnite razmerje, pa se bo še bolj potrudil. Ljubezen? Nič novega na tem področju. A ne bo več dolgo tako. Ze ob koncu tega tedna boste spoznali nekoga, ki bi kmalu lahko postal nekaj več.
Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Življenje vas v zadnjih dneh spet postavlja na preizkušnjo. Zdelo se vam bo, da vas premetava kot ladjo ob čeri, zato boste iskali vzroke za razburkane dneve povsod okoli sebe. Tudi v položaju planetov. A ti res ne morejo biti krivi za vse, kar se vam dogaja. Zato si priznajte pravi vzrok. TIČI v vsak dan večji odtujenosti med vami In partnerjem. To vam jemlje energijo in voljo, kar se žal že pozna tudi pri vašem delu. Nič kaj učinkoviti niste, kar opažajo tudi vaši sodelavci in nadrejeni. Poleg tega se ne boste dobro počutili, kar bo kot olje na ogenj. Le še nekaj dni imate, da se vzamete v roke. Če tega ne boste storili, bodo v službi ukrepali. Dobro veste, da si tega ne morete in ne smete privoščiti. Sprememb se lotite po korakih, saj dobro veste, da morate sedaj živeti iz dneva v dan. Za večje načrte bo čas, ko se stvari uredijo.
Rak od 22.6. do 22.7.
Predali se boste drobnim užitkom, ki ste jih dolgo le sanjali in načrtovali. Sedaj boste imeli vsega dosti, zato boste končno postavili sebe na prvo mesto. Vsak dan boste izkoristili od jutra do poznega večera, vreme pa vam bo v teh dneh v veliko pomoč. Celo nekaj barve boste dobili na soncu, kar vam bo vrnilo bolj zdrav videz. Zal pa prihaja obdobje, v katerem ne boste dovolj spali. Zato, ker kljub trudu ne boste mogli. Preveč skrbi? Da, tudi to je eden od razlogov, še poglavitnejši je ta, da se preveč obremenjujete s težavami drugih. Kljub temu, da ste začeli bolje skrbeti zase, se tega še ne boste znali otresti. Odpirale se vam bodo številne nove možnosti, ki bodo od vas zahtevale še več energije. Zato se poskušajte še bolj vzeti v roke. Zdravje bo sicer solidno, finance tudi. S partnerjem vam bo lepo, zato boste v teh dneh najraje v njegovi družbi.
Lev od 23.7. do 23.8.
Prav sedaj so se vam začele dogajati zelo pomembne stvari, zaradi katerih si na oddih in lenarjenje sploh pomisliti ne boste upali. Vaš svet se bo vrtel hitro, dogodki se bodo vrstili, vi pa boste enostavno uživali. In to zato, ker boste v teh dneh živeli svoje sanje. Vse, kar ste si želeli, se bo uresničilo lev ne kaj dneh. Res pa je, da ste na točakall nekaj dolgih mesecev. Letošnji april bo še dolgo ostal v vašem spominu, tistem dobrem, seveda. Zvezde vam priporočajo previdnost le pri izbiri družbe. Preveč zaupljivi ste, vsi pa vašim uspehom ne bodo ploskali. Tudi tisti, ki vam bodo čestitali, ne bodo vsi iskreni. Nevoščljivost lahko naredi veliko škode, zato se zavarujte, preden do nje pride. Tudi vsi vaši sorodniki niso vredni zaupanja. V tem trenutku vaš najhujši sovražnik se skriva prav med njimi.
Devica od 24.8. do 23.9.
V teh dneh se boste za razliko od preteklih tednov obnašali bolj odgovorno. Predvsem pa boste bolj optimistično zrli v prihodnost. K sreči se bo že v nekaj dneh izkazalo, da slabo počutje, ki vas je mučilo kar nekaj tednov, ni posledica kakšne bolezni. Počutje bo boljše, a takšno, kot si želite, bo šele, ko se boste odločili, da je prišel čas, da končno dokažete, koliko ste vredni. Če boste še naprej le tiho in marljivo opravljali vse, kar vam bodo naložili, nihče več ne bo opazil, koliko v resnici naredite. Spoznali pa boste, kdo so vaši resnični prijatelji, saj je bilo v minulih dneh na preizkušnji tudi prijateljstvo. Tisti, ki vas imajo iskreno radi, so vam stali ob strani, drugi pa so bili čisto preveč zaposleni, kajne? Upoštevajte to novo spoznanje, ko vas bodo spet prosili za pomoč. Vračajte toliko, kolikor dobite.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Čeprav ste se pri poslih s človekom, ki vam bo v teh dneh spet prekrižal poslovno pot že opekli, vse kaže, da vas to ni izučilo. Ali pa upate, da bo tokrat šlo bolje. Res je, da časi niso naklonjeni temu, da bi se branili novih poslov, a ne za vsako ceno. Zvezde vam svetujejo veliko previdnost, saj se za vsakim prijaznim in nasmejanim obrazom ne skriva dobra oseba. Tega se boste začeli zavedati že prihodnji teden. Zaradi vaše prijaznosti boste oškodovani. In to ne malo. Jezilo vas bo, a boste še modro molčali. Niti partnerju ne boste povedali vsega, kar se vam bo dogajalo. Strah vas bo, ker je tokrat imel prav on in ne vi. Velikokrat se taktika »z glavo skozi zid« obnese, a tokrat se vam ne bo. Zato jo raje za nekaj časa potisnite v pesek in počakajte, da vihar mine.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Uživali boste v pomladi, kot že dolgo ne. V teh dneh se bodo pokazali tudi prvi rezultati vaših prizadevanj in dela v preteklih tednih. Ne boste še čisto zadovoljni, a dobro veste, da ste tokrat na tankem ledu. Rešiti se morate vašega poslovnega pesimizma, ki je, resnici na ljubo,tudi posledica slabih Izkušenj. Atoše ni razlog, da sedaj dvomite ovsakem predlogu, ki ga dobite na mizo. In skoraj v vsakega človeka, ki ga ne poznate prav dobro. Družina se tokrat ne bo hotela vmešavati, pustili vas bodo samega. Dobro vedo, da bi bili, če se spet zalomi, oni krivi. Predobro vas poznajo. Če se vendarle ne boste mogli odločiti sami, poiščite strokovni nasvet tretje osebe, ki ni vpletena v dogajanje. Doma pa še naprej uživajte v družbi vaših najbližjih, ki so najbolj zadovoljni, če poslovne skrbi pustite v službi.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Letos vam nič ne gre po načrtih. Iz tedna v teden v svoj urnik dodajate nove dogodke, kar vas sicer veseli. A žal ruši načrte, ki sta si jih zadala s partnerjem. Še nekajkrat jih bosta morala spremeniti, zato se kar pripravite. Letošnje leto bo pač leto sprememb, hkrati pa leto uspehov. Dobro obdobje na ustvarjalnem in poslovnem področju že teče, zato ga dobro izkoristite. Sedaj nimate časa za spanje, sedaj morate delati z dvojno hitrostjo. Ob tem boste poskušali pomagati še sorodniku, saj vas njegova sreča osrečuje bolj kot vaša lastna. Dober nasvet ga bo rešil težav, vi pa boste ponosni nase. Partner bo vse, kar se bo dogajalo v naslednjih dneh, kot po navadi prenašal izredno potrpežljivo. Vseeno pa pričakuje, da boste našli čas tudi zanj.
Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Zadnje čase niste najbolj prepričani vase. Priložnost, da se vam uresničijo skoraj vse sanje, ki pravzaprav sploh niso velike, se vam bo ponudila že v prvih dneh prihodnjega tedna. Čutili boste, da bi bilo dobro, da jo zagrabite z obema rokama, a vam bo zmanjkalo poguma. Naredite več, da se vam povrne. Premalo se namreč zavedate, da lahko hitro izgubite vse, ker bo nekdo drug vskočil na mesto, ki je sicer namenjeno vam. Če vas skrbi, kaj bo na vse rekel partner, preverite. Najslabše je, da čakate in molčite. Zamujene priložnosti so v teh časih pravi greh, vi pa ste na dobri poti, da se vam zgodi prav to. Partner vas zna pozitivno presenetiti, saj ve več kot si mislite. Podprl vas bo, pomagal pa verjetno ne bo. A ne, ker ne bi hotel. Zato, ker tokrat res ne bo znal.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Želeli si boste mirnih dni, dobre volje in več denarja. Začuda se vam bo uresničilo čisto vse. Naslednji dnevi bodo tako mirni, da vas bo začelo skrbeti, kaj bo sledilo. Če boste bolj pozitivni do sebe in vaših najbližjih, bo skrb skopnela do torka. Dobre volje boste zato, ker boste več kot sicer obdani z veselimi ljudmi. Med njimi bodo tudi neznanci, a očitno bo lepo pomladno vreme vplivalo na vse. Več boste tudi v naravi, vrnili se boste k rekreaciji. Poleg tega boste dobili nakazilo, ki so ga sicer že nekaj časa napovedovali, vi pa niste čisto verjeli, da bo uresničeno. Denar dajte na stran, nikar ga ne zapravite takoj. Pred časom ste namreč že načeli rezerve, sedaj pa je čas, da jih spet obnovite. Poleti bo izdatkov več kot sicer, denarja pa ne bo dovolj za vse, kar boste hoteli doživeti.
X
Ribi od 20. 2. do 20. 3.
Slabo obdobje bo končno za vami. Čutili boste, da se vse spreminja, a verjeli še ne boste. Prvi resen dokaz, da bo šlo sedaj le še navzgor, boste dobili v ponedeljek. Lažje boste zadihali, lažje boste tudi spali. Iz ramen vam bo padel velik kamen, olajšanje pa se bo kmalu poznalo tudi v vašem počutju In razpoloženju. Spet boste bolj zgovorni in družabni. Spet si boste želeli več družbe. In spet si boste želeli več vložiti v vaš videz. Tudi to je tokrat res dober znak, saj ste se zadnje čase čisto premalo brigali zanj. Tisti, ki imate otroke, boste imeli še nekaj skrbi z njimi. A le zato, ker si njihovo življenje čisto preveč ženete k srcu. Spustite jih iz gnezda, pa bodo postali bolj odgovorni. Dokler vedo, da jim boste vedno pomagali, se to ne bo zgodilo.
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 20
20
TV SPORED
«»^AS
16. aprila 2015
Četrtek, 16. aprila
Petek, 17. aprila
Sobota, 18. aprila
Nedelja, 19. aprila
Ponedeljek, 20. aprila
Torek, 21. aprila
Sreda, 22. aprila
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
11.10	Mi se mamo radi, 9/13
12.00	Turbulenca: Še vedno samski
12.25	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.40	Evropski magazin
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Pim in Pom, ris.
15.50	V boju s časom (II.), 8/13
16.15	Točka preloma: Viator & Vektor
tri leta po stečaju
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport
17.30	Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Nuki in prijatelji, ris.
18.15	Tinka in Žverca, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Panoptikum: Samo zaposleni v kulturi?
00.30	Ugriznimo znanost, ponov.
00.55	Dnevnik, ponov.
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Čarli in Lola, ris.
07.35	Oblakov kruhek, ris.
07.40	Maksipes Fik, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Mikroskopski Mitja, ris.
08.05	Male sive celice, tv kviz
08.50	Infodrom
09.00	Odprta knjiga
09.50	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.50	Točka, glasb. odd.
13.45	Bleščica, odd. o modi
14.20	Osmani proti kristjanom - bitka
za Sredozemlje, 3/3
15.20	Glasnik, izob. odd.
15.50	Mostovi Hidak
16.20	Gudurica, Evropa v malem, dok. film
17.10	Pričevalci: Marko Kos
19.05	Točka, glasb. odd.
19.45	Žrebanje Deteljice
19.55	Odsev zmage, dok. film o Iztoku Čopu
21.00	Nogomet, evr. Liga, četrtfinale, Dinamo - Fiorentina, prenos iz Kijeva
22.50	Avtomobilnost
23.20	Točka, glasb. odd.
00.05	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mufki, ris.
07.10	Princeska Lili, ris.
07.40	Knjiga čarovnij, ris.
08.05	Tv prodaja
08.20	Moje srce je tvoje, nan.
09.00	Moje srce je tvoje, nan.
10.00	Tv prodaja
10.15	Zaljubljen do ušes, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Dubrovniška zora, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Lepo je biti sosed, nan.
13.35	MasterChef, ponov.
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Zaljubljen do ušes, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	MasterChef
21.20	Epilog
22.25	24ur zvečer
23.00	Na kraju zločina, am. nan.
23.55	Težki zločini, nan.
00.45	Na robu znanosti, nan.
01.35	24ur zvečer
02.10	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Pop Corn: King Foo
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža: ans. Frančič
21.15	Regionalne novice
21.20	Na obisku pri... Karlu Dragu
Semetu, ponovitev
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
11.05	Mi se mamo radi, 10/13
11.55	Panoptikum: Samo zaposleni v kulturi
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Leni in Čivka, ris.
15.50	Mala kraljična, ris.
16.00	Pri Slonovih, ris.
16.10	Lajko, ris.
16.20	Osmi dan
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Kdo si pa ti?, 9/10
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Živalski čira čara, ris.
18.15	Pujsek Bibi, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, zab. odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Klub za srce
00.20	Dnevnik, ponov.
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
07.20	Vetrnica: Streha pušča
07.25	Timotej hodi v šolo, ris.
07.50	Tabaluga, ris. nan.
08.15	Studio Kriškraš: I-ha-ha, konjiček
08.40	Bine, nan.
08.55	Male sive celice, kviz
09.35	V boju s časom (II.), 9/13
10.00	Infodrom
10.20	Kdo pa si ti?, 9/10
10.55	Jelenk, sveta gora starovercev,
dok. film
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Na vrtu, izob. odd.
13.50	O živalih in ljudeh, izob. odd.
14.20	Paradiž (I.), 3/8
15.15	Na poti z dr. Nado Praprotnik, 1/3
15.55	Neokrnjeni kotički sveta: Azori, 1/6
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Vikend paket
18.30	Ozare
18.40	Peter Zajec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Viktorji 2014, prenos iz Sng
Maribor
21.55	Bombardiranje, film
23.40	Poročila, vreme, šport
00.10	Scott in Bailey, 4/8
01.00	Ozare, ponov.
01.05	Dnevnik, ponov.
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
01.35 Infokanal	M
TV SLO T T™*5""
08.00 Najboljše jutro
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo,ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Čarli in Lola, ris.
07.35	Oblakov kruhek, ris.
07.40	Maksipes Fik, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Mikroskopski Mitja, ris.
08.05	Vetrnica: Badmintoneleznica
08.10	Bukvožer, ponov.
08.15	Aktivatorji, ponov.
08.30	Infodrom, ponov.
08.35	Moja soba: Maša in Urša
09.30	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.40	Točka, glasb. odd.
13.20	Avtomobilnost
14.00	Gimnastika, ep, mnogoboj (Ž),
prenos iz Montpelliera
16.00	Nogomet, vrhunci evr. lige
16.25	Šport
18.30	Gimnastika, ep, mnogoboj (M),
prenos iz Montpelliera
21.00	Osiveli prijatelji, 3/6
21.30	Popravljena krivica, 6/10
22.15	Železni križec, am. film
00.20	Točka, glasb. odd.
01.10	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mufki, ris.
07.10	Princeska Lili, ris.
07.40	Knjiga čarovnij, ris.
08.05	Tv prodaja
08.20	Moje srce je tvoje, nan.
09.00	Moje srce je tvoje, nan.
10.00	Tv prodaja
10.15	Zaljubljen do ušes, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Dubrovniška zora, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Lepo je biti sosed, nan.
13.35	MasterChef, ponov.
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Zaljubljen do ušes, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Insajder, am. film
22.25	24ur zvečer
23.00	007 - Dr. No, ang. film
23.15	Eurojackpot
23.20	007 - Dr. No, nad. filma
01.10	Moja čudna punca, am. film
03.00	24ur zvečer
03.35	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Naj viža: ans. Frančič
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15	Prodajno TV okno
12.30	Videospot dneva
12.35	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš, otroška oddaja
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice
21.05	20 let Veselih Štajerk, posnetek
1. dela koncerta
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
08.00 Najboljše jutro 10.00 City folk: Maribor 10.30 Na lepše
11.00 Polnočni klub: Klub za srce 12.15 Z Montyjem Donom po franc.
vrtovih, 2/3 13.25 Rad igram nogomet 13.55 Nogomet, vrhunci evr. lige 14.30 Gimnastika, ep, orodja, prenos iz
Mintpelliera 16.50 Formula 1, velika nagrada Bahrajna, kvalif., prenos iz Šakirja
18.10 Košarka, dp, Krka - Union Olimpija, prenos iz Novega Mesta
20.00 Nogomet - dp, Rudar - Maribor,
prenos iz Velenja 21.55 Mafijski raj - Kuba pred
revolucijo leta 1959 22.50 Aritmija 23.50 Bleščica, oddaja o modi 00.25 Zabavni kanal
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Mifi, ris.
07.10	Angelina balerina, ris.
07.25	Hobonavti, ris.
07.40	Maša in medved, ris.
07.50	Smrkci, ris.
08.05	Maša in medved, ris.
08.10	Trgovinica za živali, ris.
08.40	Skrivnostni ranč, ris.
09.05	Ninja želve, ris.
09.30	Smetarčki, ris.
09.35	B-Daman anime, ris.
10.00	Smetarčki, ris.
10.05	Anubisova hiša, ang. nan.
10.20	Tv prodaja
10.35	Posel mojega življenja, am. ser.
11.30	Beverly Hills 90210, am. nan.
12.25	Tv prodaja
12.40	Znan obraz ima svoj glas, ponov.
15.20	To je moje življenje, am. film
17.10	Koča, am. film
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Popolna poroka
22.00	40-letni devičnik, am. film
00.15	Volk, am. film
02.40	Zvoki noči
07.00	Živ žav
sledi	Nanigu, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Viki Vijak, ris.
07.20	Žanov svet, ris.
07.25	Živalski čira čara, ris.
07.30	Svetovalka Hana, ris.
07.40	Zajček Belko, ris.
07.45	Vesela kmetija, ris.
07.50	Nuki in prijatelji, ris.
07.55	Olivija, ris.
08.05	Mucika, ris.
08.15	Čarli in Lola, ris.
08.30	Oblakov kruhek, ris.
08.40	Mala kraljična, ris.
08.50	Pujsek Bibi, ris.
09.00	Muk, ris.
09.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.15	Peter Zajec, ris.
09.25	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
09.50	Tinka in Žverca, ris.
09.55	Tabaluga, ris. nan.
10.20	Danov Dinosvet, 24/26
10.45	Sledi: Energija - ime ti je ženska
11.20	Ozare, ponov.
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
15.210 Na svidenje jutri, franc. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Točno popoldne
18.20	Z vrta na mizo
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zadnji tango v Halifaxu (II.), 4/6
21.00	Intervju: Matjaž Gams
21.50	Na poti s Hermanom
Gardjančičem, 2/3
22.25	Poročila, vreme, šport
22.50	Oblast (I.), 10/10
23.55	Alpe, Donava, Jadran
00.20	Dnevnik, ponov.
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
TV SLO T
08.00	Posebna ponudba
08.25	Ugriznimo znanost
08.50	Turbulenca: Še vedno samski
09.40	Rad igram nogomet
10.15	Glasbena matineja
11.15	Mozartine, pevski zbori
12.15	Oči in ušesa boga - videonadzor
Sudana, dok. film
14.00	2. Istrski maraton, reportaža
14.30	Gimnastika, ep, orodja, prenos iz
Montpelliera
16.50	Formula 1, velika naqrada Bahrajna, prenos iz Šakirja
19.00	Odbojka, dp, Ach Voley - Calcit Kamnik, finale (M), 3. Tekma, prenos iz Ljubljane
21.00	Žrebanje Lota
21.05	Umori na podeželju, 3/5
22.35	Nikjer doma, dok. odd.
23.55	Aritmija, pon.
01.00	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Mifi, ris.
07.10	Angelina balerina, ris.
07.25	Hobonavti, ris.
07.40	Maša in medved, ris.
07.50	Smrkci, ris.
08.05	Maša in medved, ris.
08.15	Trgovinica za živali, ris.
08.40	Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.
09.05	Ninja želve, ris.
09.30	B-Daman anime, ris.
09.55	Hitri prstki, ang. ser.
10.10	Anubisova hiša, ang. nan.
10.25	Tv prodaja
10.40	Posel mojega življenja, am. ser.
11.35	Beverly Hills 90210, am. nan.
12.30	Tv prodaja
12.45	Popolna poroka
14.45	Glasovi z druge strani, am. film
16.30	Lassie, am. film
18.20	Vrtičkanje
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Znan obraz ima svoj glas
22.40	Nespodobno povabilo, am. film
00.55	Steklena hiša, am. film
02.55	Zvoki noči
© ©
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (114),
Formula 10.00 Oglasi
10.05 Iz arhiva VTV, 50 zvezd za otroke (2)
11.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.40 Prodajno TV okno
12.00 Videospot dneva
11.55 Videostrani, obvestila
17.40 Prodajno TV okno
17.55 Napovedujemo
18.00 Mojca in medvedek Jaka, oddaja
za najmlajše 18.40 Dotiki gora: Legendarne poti
Toneta Škarje 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.10 Vabimo k ogledu 20.00 2290. VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 Mojih prvih 60, posnetek 2. dela
koncerta 21.30 Jutranji pogovori 23.00 Zupan z vami: dr. Tomaž
Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem 00.00 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2289. VTV magazin, regionalni -
informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2290. VTV magazin, regionalni -
informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Ob prazniku MO Celje, gost Bojan
Šrot, Župan MO Celje 11.45 20 let Veselih Štajerk, posnetek
1. dela koncerta 12.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.40 S kolesom v preteklost 13.50 Prodajno TV okno 14.05 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (113),
Zapestnica s čipko 18.20 Mladi za Veleje: Mladi Velenjčani
na podeželju 19.00 Pop Corn: King Foo 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Frančič 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Aktualno: Nova strategija razvoja glavnega prometnega omrežja na Koroškem 23.55 Videostrani, obvestila
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
11.10	Mi se imamo radi, 11/13
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Klub za srce
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Maks in Rubi, ris.
15.50	Studio Kriškraš: I-ha-ha, konjiček
16.15	Duhovni utrip
16.30	Odprta knjiga
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Čarli in Lola, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.35	Slovenska jazz scena
00.25	Duhovni utrip
00.40	Dnevnik, ponov.
01.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Čarli in Lola, ris.
07.35	Oblakov Kruher
07.40	Maksipes Fik, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Mikroskopski Mitja
08.05	Profesor Pustolovec, nan.
08.25	Studio Kriškraš: Skrivalnice
08.45	Infodrom
09.50	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.45	Točka, glasb. odd.
13.30	Na lepše
13.55	Obzorja duha
14.40	Projekt Na deželi, 8/8
15.00	O živalih in ljudeh
15.53	Prava ideja!
16.00	To bo moj poklic: Kemijski
tehnik, 13/30
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Vikend paket
18.15	Moldavija - Med svetovi, dok. odd.
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Dom za Vincenta van Gogha, 1/2
21.30	Kraj zločina, 3/3
23.00	Življenje v hipu, am. film
00.25	Odprta knjiga, ponov.
00.45	Točka, glasb. odd.
01.35	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mufki, ris.
07.10	Princeska Lili, ris.
07.20	Chuck in prijatelji, ris.
07.40	Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.
08.05	Tv prodaja
08.20	Moje srce je tvoje, nan.
09.00	Moje srce je tvoje, nan.
10.00	Tv prodaja
10.15	Zaljubljen do ušes, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Dubrovniška zora, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Nespodobno povabilo, am. film
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Zaljubljen do ušes, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Dan najlepših sanj
21.00	Grda resnica, am. film
22.50	24ur zvečer
23.25	Na kraju zločina, nan.
00.20	Težki zločini, nan.
01.15	Na robu znanosti, nan.
02.05	24ur zvečer
02.40	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2290. VTV magazin, regionalni -
informativni program
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	To bo moj poklic, Veterinarski
tehnik, veterinar
18.30	Regionalne novice 2
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Poslanska pisarna: Nada
Brinovšek, poslanka SDS v DZ RS
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Mojih prvih 60, posnetek 2. dela
koncerta
22.05	Dobro jutro, ponovitev
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
11.10	Mi se mamo radi, 12/13
12.05	Duhovni utrip
12.20	Sledi: Energija - ime ti je ženska
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city, ponov.
14.20	NaGlas!
14.35	Evropski magazin
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Viki Vijak, ponov.
15.50	Bine: Cvetje
16.10	Opus
16.40	Eko utrinki: Recikliranje
gradbenih odpadkov
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Olivija, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pokličite babico (III.), 9/10
21.00	Tehnika ljudstvu, dok. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus, ponov.
23.40	Pričevalci: Branko Dobravc
01.00	Posebna ponudba
01.25	Dnevnik,j)onov.
02.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Čarli in Lola, ris.
07.35	Oblakov kruhek, ris.
07.40	Maksipes Fik, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Mikroskopski Mitja, ris.
08.05	Vetrnica: Frizer
08.10	Studio Kriškraš: I-ha-ha, konjiček
08.30	Vetrnica: Bager
08.35	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
09.00	Infodrom
10.15	Dobro jutro
12.35	Točka, glasb. odd.
13.30	Slovenski pozdrav, zab. odd.
14.50	Na vrtu
15.15	City folk: Daka
15.40	Mostovi Hidak
16.10	Viktorji 2014
18.05	Neokrnjei kotički sveta: Azori, 1/6
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Odkrito
20.50	Avtomobilnost
21.20	Napad, film
23.00	Plesni večer
23.45	Točka, glasb. odd.
00.30	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mufki, ris.
07.10	Princeska Lili, ris.
07.25	Chuck in prijatelji, ris.
07.50	Knjiga čarovnij, ris.
08.20	Tv prodaja
08.35	Moje srce je tvoje, nan.
09.15	Moje srce je tvoje, nan.
10.15	Tv prodaja
10.30	Zaljubljen do ušes, nan.
11.25	Tv prodaja
11.40	Dubrovniška zora, nan.
12.35	Tv prodaja
12.50	Lepo je biti sosed, nan.
13.45	Epilog, ponov.
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Zaljubljen do ušes, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.10	Mentalist, nan.
22.05	24ur zvečer
22.40	Hiša iz kart, am. nan.
23.45	Težki zločini, nan.
00.40	Na robu znanosti, nan.
01.30	24ur, ponov.
02.05	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Poslanska pisarna: Nada
Brinovšek, poslanka SDS v DZ RS
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Videospot dneva
12.05	Prodajno TV okno
12.20	Videostrani obvestila
16.40	Števila povedo vse, kontaktna
oddaja
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	O polžu, ki je kupoval hišo,
predstava Vrtca Velenje
18.20	Program za otroke
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2291. VTV magazin, regionalni -
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Športni torek, športna informativna oddaja
20.35	Dotiki gora: Legendarne poti
Toneta Škarje
20.55	Koristna gibalno-športna
aktivnost, ponovitev
21.55	Dobro jutro, ponovitev
23.25	Videospot dneva
23.30	Videostrani, obvestila
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz
Mi se mamo radi, 13/13
Tehnika ljudstvu, dok.film
Poročila, vreme, šport
Intervju: Matjaž Gams
Glasnik
Poročila
Mostovi Hidak
Male sive celice, kviz
Globus, ponov.
Poročila, šport, vreme
Turbulenca, svet. odd.
Novice
Infodrom
Oblakov kruhek
Minuta v muzeju
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik, vreme, šport Kavlež Ifla, ang. film Vsak pravi pesnik, dok. portret Tomaža Šalamuna Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik,ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.20 11.10 12.00 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.25 18.50 19.00 20.05 21.35
22.00 23.05 23.35 00.05 01.00 01.20
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Čarli in Lola, ris.
07.35	Oblakov kruhek, ris.
07.40	Maksipes Fik, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Mikroskopski Mitja, ris.
08.05	Vetrnica: Šah
08.10	Bine: Cvetje
08.25	Vetrnica: Zgodba o Frediju in Sofiji
08.30	Zgodbe iz školjke
08.40	Ali me poznaš: Jaz sem mladica v
gozdu
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.50	Točka, glasb. odd.
13.55	Posebna ponudba
14.30	Točno popoldne
15.25	Z vrta na mizo
15.50	Mostovi Hidak
16.20	To bo moj poklic: Arhitekt, inženir gradbeništva, 14/30
16.50	Rad igram nogomet
17.25	Nogomet, pokal Slovenije, polfinale, povratna tekma, prenos iz Maribora
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Športni izziv
20.30	Gimnastika, ep, izbor nastopov,
posn. iz Montpelliera
21.50	Bleščica, odd. o modi
22.25	Tisoč stvari, šved. film
00.00	Točka, glasb. odd.
00.50	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Mufki, ris.
07.10	Princeska Lili, ris.
07.25	Chuck in prijatelji, ris.
07.45	Knjiga čarovnij, ris.
08.10	Tv prodaja
08.25	Moje srce je tvoje, nan.
09.05	Moje srce je tvoje, nan.
10.05	Tv prodaja
10.20	Zaljubljen do ušes, nan.
11.15	Tv prodaja
11.30	Dubrovniška zora, nan.
12.25	Tv prodaja
12.40	Lepo je biti sosed, nan.
13.45	Preverjeno
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Zaljubljen do ušes, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	MasterChef
21.20	Gasilci v Chicagu, nan.
22.25	24ur zvečer
22.50	Hiša iz kart, nan.
23.50	Težki zločini, nan.
00.45	Na robu znanosti, nan.
01.35	24ur, ponov.
02.10	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2291. VTV magazin, regionalni -
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Športni torek
11.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.35	Prodajno TV okno
11.50	Videospot dneva
11.55	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (115)
18.20	Otroški in mladinski program
18.40	Regionalne novice 2
19.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Aktualno: Ob svetovnem dnevu Zemlje
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop Corn: Šank rock
22.05	Dobro jutro, ponovitev
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 21
16. aprila 2015
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
<3
PRAPROTNIK, Jasmina Kozina: Bela dama: življenje tekačice Helene Žigon
od - Odrasli / 821-94 - Spomini
Briljantno napisana romaneskna biografija zagotovo najbolj znane slovenske tekačice, 86-letne Helene Žigon, postreže z njenim življenjem v 42 tisoč korakih oz. z maratonsko polovičko. Avtorica Jasmina Kozina Praprotnik, tudi sama izjemna tekačica, ter glavna junakinja, imenovana Bela dama, sta se pisanja lotili na izjemno zanimiv način. Helena se namreč na svoj 86. rojstni dan odpravi na istrski polmara-ton. Med tekom 21 kilometrov z nami deli vse svoje življenje, ki se pred našimi očmi odvija z vsakim pretečenim kilometrom. V intimni izpovedi se spominja težkega otroštva, ki ga je preživela brez matere, ki jo je zapustila še kot dojenčico, pa o izpolnj ujo-čem življenju z možem Stanetom in obema hčerkama. Vseskozi pa seveda poudarja, da ji aktivno življenje resnično veliko pomeni in da ji je predvsem tek pomagal prebroditi marsikatero težavo in preboleti marsikatero bolečo izkušnjo. Tudi hudo bolezen in smrt moža. In da brez gibanja, kajti poleg teka je Helena uživala tudi v kolesarjenju, planinstvu in plesu, zagotovo ne bi tako dolgo in srečno živela.
SHRIVER, Lionel: Pogovoriti se morava o Kevinu
od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
množičnem poboju otrok na srednji šoli Columbine. Preko pisem, ki jih Eva piše možu Franklinu, spoznamo življenje njihove družine in željo mame po katarzičnem očiščenju Krivde, da je pri vzgoji sina zagotovo naredila nekaj hudo narobe. Nenehno zatiskanje oči pred asocialnim vedenjem sina Kevina, ki v najstniških letih zagreši nepredstavljivo grozljiv zločin, zagotovo ne obrodi sadov. Breme krivde pa postaja iz dneva v dan večje. Napetost drame se torej počasi stopnjuje in z grozo prežame bralca.
CAVE, Roderick in Sara Ayad: Zgodovina knjige skozi knjige
Zgodovina KNJIGE
skozi knjige
OH prsvn zjpt-to* LKI e Vnjigic
Prefinjena drama, napisana v pismih, zagotovo šokira. Eden od kritikov je zanjo celo napisal, da je to drama, ki si je Evri-pid ni upal napisati. Lahko pa bi tudi rekli, da je to drama, ki opisuje še kako aktualno tematiko, saj jo je pisateljica napisala leta 2003, torej štiri leta po tragičnem
od - Odrasli / 02 - Knjižničarstvo
Celovit pregled razvoja besede in knjige se začne takole: »Izvor knjige je težko določiti kot izvor jezika samega. To poglavje pokriva več sto stoletij (od prazgodovine do približno leta 1000 pr. n. št.) in prikazuje, kako so znotraj več civilizacij različne kulture razvile načine, da so zajele in ohranile znanje in podatke.« Pregledno izpisana in bogato ilustrirana zgodovina knjige postavlja ta medij na piedestal, kot si ga nedvomno zasluži.
Ganeri, Anita: Zemlja v 30 sekundah
ml - mladina / 55 - Geologija
Zanimiva mešanica opisov dogajanja na zemlji najbrž vse pojasni že kar s podnaslovom, ki se glasi: 30 največjih zanimivosti o Zemlji za mlade raziskovalce, pojasnjenih v pol minute. Vse skupaj je popestreno še z zabavnimi nalogami in preizkusi za mlade radovedneže. V isti zbirki je izšla tudi knjiga Znanost v 30 sekundah (Mike Goldsmith), ki pa pojasni 30 najpomembnejših teorij in dognanj za mlade genije, kot so kemijske reakcije, gibanje, atomi, energija, evolucija, gensko spreminjanje ... Vse pa je seveda razloženo na zanimiv, zabaven in otrokom primeren način.
a Metka Pivk Srdic
Šoštanj v znamenju lutk
Šoštanj, 21. aprila - V torek bo šoštanjski kulturni dom v znamenju otroških lutkovnih skupin. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - OI Velenje, v sodelovanju z Zavodom za kulturo Šoštanj pripravlja regijsko srečanje otroških lutkovnih skupin. Jelena Sitar Cvetko, ki je strokovno spremljala in ocenjevala otroško lutkovno produkcijo na celjskem območju, je za regijsko srečanje izbrala štiri skupine. Vsi ljubitelji lutk si bodo tako lahko ogledali naslednje lutkovne predstave: Svinjskega pastirja v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje, Kravo na mesecu, ki jo bo odigrala lutkovna skupina Zverinice iz OŠ Petrovče, ter predstavi Ups, jaz pa sem zelen, v izvedbi Lutkovnih mulcev iz OŠ Šmarje, lutkovna skupina Dravinjska župca iz OŠ Ob Dravi-nji iz Slovenskih Konjic pa bo odigrala predstavo O orlu, ki je mislil, da je kokoš. Predstave bo strokovno spremljal in ocenjeval Matevž Gregorič. a
Velenjski plesni oder
Velenje, 16. aprila - V nizu območnih revij ljubiteljskih ustvarjalcev, ki jih pripravlja velenjska Izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, bo danes v velenjskem domu kulture območna plesna revija Velenjski plesni oder. Ker se je letos prijavilo veliko plesnih skupin iz Šaleške doline, bo revija razdeljena na dva dela. Prvi se bo pričel ob 16.30, drugi pa ob 19. uri. Plesne nastope bo spremljal strokovni spremljevalec Igor Sviderski, ki bo med 19 plesnimi miniaturami izbral udeležence za regijsko plesno revijo.
a bš
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 16. april
8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Šaleška planinska pot VI 9.00 Društvo NOVUS, Trg mladosti 6
Pomoč pri iskanju zaposlitve 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Ljudska univerza Velenje
Dan odprtih vrat Svetovalnega središča 17.00 Dom kulture Velenje
Velenjski plesni oder - 1. nastop 18.00 Knjižnica Velenje
Odprtje razstave Svet drugačnih občutij 18.00 Kulturnica Velenje
Pogovori o knjigah. Preberi. Podeli: O knjigi Jožeta Felca Osamelci 18.00 Velenjski grad
Odprtje razstave Pripovedi velenjskih križev in kapel 18.00 Gaudeamus, predavalnica Visoke šole za varstvo okolja Predavanje norveškega arhitekta Chrisa Buttersa Sinergije med mestom in podeželjem 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje
Velenjski plesni oder - 2. nastop 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Letni koncert harmonikarjev 20.30 Max klub
Gašper Bertoncelj Trio feat. Lew Tabackin (Max Klub jazz festival -7. koncert)
Petek, 17. april
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 14.00 Galerija eMCe plac
Odprtje razstave eMCekature 18.00 Knjižnica Velenje
Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 18.00 Razstavišče Muzeja
premogovništva Slovenije Odprtje razstave Kulturna krajina in strukture v krajini 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Zgodbe neke hiše, pogovor z mag. Ivanom Marinom ob 55-letnici Doma kulture Velenje 19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Koncert Barbare Spital (flavta) 21.00 eMCe plac
Koncert Balkanska kitarijada - TOC Zaječar
Sobota, 18. april
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Košenjak nad
Dravogradom 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Izobraževanje za začetnike - Uvod v ferate (B / C) 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
ulica
Mestna tržnica 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 9.00 Staro Velenje
Rokodelska tržnica 10.00 UMstvarjalnica, Trg mladosti 6
Mladi popotnik - Titov trg 19.30 Dom kulture Velenje Koncert skupine Laibach: Napravimo to deželo spet sproščeno! 19.30 Glasbena šola Velenje
Spomladanski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 20.00 Restavracija jezero
Akademski ples 21.00 eMCe plac
Klubski večer Powerpuff Girls
Nedelja, 19. april
6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Menina planina 10.00 Velenjski grad
Odprtje razstave Herman Lisjak na Velenjskem gradu 10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci Herman lisjak na Velenjskem gradu, nedeljska muzejska ustvarjalnica 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Komedija Srečen zakon 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Stezosledci, mesečno srečanje
Ponedeljek, 20. april
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v srbskem jeziku 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Diaspora*, plesno glasbena predstava 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predavanje Marijana Pušnika Z japonskimi pregovori do motivacije 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Mamica
Torek, 21. april
9.00 Društvo Novus, Trg mladosti 6 Pogovorna skupina za starše 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje
Program za otroke Bodi vesel 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček - AVI 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v nemškem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovno srečanje
Sreda, 22. april
10.30 Dvorana centra Nova
Zaključek projekta Varujmo in ohranimo Šaleško dolino 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
15.00 Družinski center Harmonija, Trg mladosti 6
Ustvarjalna delavnica: Peresnice in držala za pisala 16.00 DPM Levi breg Velenje, Foitova 2 Dan odprtih vrat DPM Levi breg Velenje
17.00 Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Odprtje razstave Mateja Vraniča Naši dnevni in nočni sostanovalci 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična joga 18.00 Dom kulture Velenje
Obrazi mladosti 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Tatjane Šuha Živeti do konca
ŠOŠTANJ
Četrtek, 16. april
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic (Sean Taylor: Vzleteli smo! | Pripoveduje Marjetka Blatnik) Petek, 17. april 20.00 Kulturni dom Šoštanj
KD Tohinj - Avdicija Sobota, 18. april 8.00 Terme Topolšica
Sejem urbanega vrtnarjenja Kali -moj vrt moj stil Ponedeljek, 20. april 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Sreda, 22. april 19.00 Športna dvorana Šoštanj
Liga Telemach: Elektra Šoštanj-Portorož
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 16. april
12.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava knjig -začetek
17.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje
18. 00 Dvorana Marof
Prvi gost bo mag. Ivan Marin
Velenje, 17. aprila - Jutri ob 19. uri se bo v mali dvorani doma kulture Velenje začel ciklus pogovorov ob 55-letnici te stavbe, ki ima pestro zgodovino. Prvi gost, s katerim se bo pogovarjala Tatjana Vidmar, bo mag. Ivan Marin, ena najvidnejših osebnosti glasbenega ustvarjanja v Sloveniji in prejemnik številnih nagrad. Kot ravnatelj glasbene šole, ki je imela svoje prve prostore v kulturnem domu, bo v pogovoru obudil zanimive zgodbe in razmišljanja o velenjskem kulturnem hramu. Or-
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
ZAKAJ (NI)SEM POHRUSTAL SVOJEGA OČETA
Pourquoi j'ai pas mangé mon père (Francija)
Animirana pustolovščina sinhronizirana v
slovenščino, 95 minut
Režija: Jamel Debbouze
Slovenski glasovi:
Petek, 17. 4., ob 18.00
Sobota, 18. 4., ob 18.00
Nedelja, 19. 4., ob 16.00 - otroška
matineja
NOČNI LOV
Run All Night (ZDA)
Akcijski film, kriminalka, drama, 114 min. Režija: Jaume Collet-Serra Igrajo: Liam Neeson, Genesis Rodriguez, Joel Kinnaman, Boyd Holbrook, Ed Harris idr.
Petek, 17. 4., ob 20.00 Sobota, 18. 4., ob 20.00 Ponedeljek, 20. 4., ob 18.00
ČAS ZA IMPROVIZACIJO (Slovenija)
Filmski ciklus: Ljubim Jazz Dokumentarec, 86 minut Režija: Tina Lesničar, Janez Stucin Nastopajo: Katarina Marko Črnčec, Kaja Draksler, Igor Lumpert, Igor Matkovic, Nikola Matošic, Jani Moder, Jure Pukl, Cene Resnik, Žan Tetičkovič, Vijay Iyer, Doug Hammond, Jason Moran, Damion Reid, Joe Sanders, idr. Petek, 17. 4., ob 20.30 v mali dvorani - po filmu razgovor z režiserko filma Tino Lesničar.
Nedelja, 19. 4., ob 19.00 - mala dvor. Ponedeljek, 20. 4., ob 19.00 - mala dvorana
Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates
Petek, 17. april
12.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava knjig 18.00 Dvorana Marof
TD Šmartno ob Paki; Predavanje o agrohomeopatiji (predava: Simona Šeško)
Sobota, 18. april
10.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava knjig 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališče pod kozolcem; REVIZOR (premiera) (režija: Jože Krajnc)
Nedelja, 19. april
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališče pod kozolcem REVIZOR (ponovitev) (režija: Jože Krajnc)
Ponedeljek, 20. april
16.00 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skup.) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba
Torek, 21. april
12.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava knjig 14.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - kitara 16.30 Dvorana Marof
Plesna šola Superstar - Hip Hop 18.00 Marof - zgornja dvorana Joga
Sreda, 22. april
12.00 Hiša mladih
Bukvarnica; menjava knjig -zaključek 16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin 20.00 Dvorana Marof
Aleksandra Bellian in Klemen Belavic; film Kaos sveta (svetovni dan zemlje)
Lunine mene
ganizatorja, Festival Velenje in Javni sklad za kulturne dejavnosti - OI Velenje, bosta na ciklusu večernih pogovorov, ki bodo potekali enkrat mesečno, gostila osebe, ki so bile v preteklosti ali pa so še danes tesno povezane s hišo na Titovem trgu številka 4. V ciklusu pogovorov se bomo srečevali z osebami, ki so s svojim delom, vnemo, predanostjo ter pogumnim pogledom v prihodnost naredili velenjski dom kulture znan po vsej Sloveniji.
a bš
18. aprila, ob 20:58 prazna luna - mlaj
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 16.4., 14.00-19.00 Bi-otržnica
•	Petek, 17.4, 14.00 Kmečka tržnica
•	Nedelja, 19.4. 11.00 Pravljične urice, Kokošja šola
•	do 19. 4. Fotografska razstava Barvitost življenja, društvo fotografov Svit
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
LJUBEZEN NA PRVI PRETEP
Les combattants (Francija) Romantična komedija, 98 minut Režija: Thomas Cailley Igrajo: Adele Haenel, Kevin Azais, Antoine Laurent, Brigitte Roüan, William Lebghil, Thibaut Berducat, Nicolas Wanczycki idr. Petek, 17. 4., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 18. 4., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 12. 4., ob 18.00
CITIZENFOUR
Citizenfour (ZDA)
Filmski ciklus: Odstiranje pogledov Dokumentarni film, 114 minut Režija: Laura Poitras
Nastopajo: Edward Snowden, Glenn Gre-enwald, William Binney, Jacob Appelbaum, Julian Assange idr. Sobota, 18. 4., ob 18.30 - mala dvor.
Nedelja, 19. 4., ob 17.00 - mala dvor.
PETDESET ODTENKOV SIVE
Fifty Shades of Gray (ZDA) Romantična drama, 125 minut / ZDA Režija: Sam Taylor-Johnson Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Jennifer Ehle, Luke Grimes, Marcia Gay Harden, Max Martini, idr. Nedelja, 19. 4., ob 20.00
MAMICA
Mommy (Kanada) Drama, 138 minut Režija: Xavier Dolan
Igrajo: Karidja Touré, Assa Sylla, Lindsay Karamoh, Marietou Touré, Idrissa Diabate idr.
Ponedeljek, 20. 4., ob 20.00 -filmsko gledališče
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC

16. aprila 2015
Nagradna križanka Jeruzalem Ormož
IERLJ7.AI.EM OmOZ www.jeruzalem-ormoz.com
Traminec je polnejšega telesa z značilnimi razkošnimi notami po vrtnici, ličiju in vijolici ter z nežno pikantno noto. Ponudimo ga k zmerno sladkimsladicam, azijskim jedem ali kot samostojno poslastico.
Prlekija je znana po gostoljubnosti domačinov, pristni prleški kulinariki ter vrhunskih vinih. Vinorodni podokoliš Ljutomer-Ormož nudi idealne pogoje za pridelavo belih vin, ki slovijo po svoji odličnosti.
Vina Jeruzalem Ormož so sveža, sadna in poživljajoča. Grozdje iz naših edinstvenih vinogradov pridelujemo na naravi prijazen način in ga še vedno obiramo ročno. S pomočjo najsodobnejše tehnologije, s katero je opremljena naša vinska klet, ustvarjamo vina, v katerih ohranjamo najboljše iz narave. Vina jeruzalem Ormož so za vse vas, ki se radi sprostite in uživate ob kozarcu dobrega vina v družbi prijateljev ali družine. Zatorej, odkrijte naša vina in okusite življenje! Slovimo tudi po odličnih peninah, ki skupaj tvorijo živopisano paleto barv in okusov. Pridelane so po charmat metodi in očarajo s svojo lahkotnostjo in svežino. Polsuha penina SAuVlGNON prevzame s svojo značilno aromo po kosmuljah, ROSE odlikuje intenzivna cvetica po rdečem jagodičevju, BRUT je suha penina pridelana iz sort beli pinot in chardonnay, polsladka MUŠKATNA PENINA je pridelana iz sorte mušat ottonel, ki ji daje značilno muškatno cvetico, SEC pa je polsuha penina, pridelana iz sort chardonnay in beli pinot in očara s svežino, eleganco in šarmom.
Želimo, da bi čim več ljudi uživalo in doživelo naša vina. Najboljših stvari konec koncev ne zadržujemo zase, ampak jih delimo z drugimi.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom "Jeruzalem Ormož" najkasneje do 28. aprila. Izžrebali bomo 3x paket Jeruzalem Ormož.
Nagrajenci nagradne križanke Jeruzalem Ormož, objavljene v tedniku Naš čas, 2. aprila 2015 so:
Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje Lada Jelen, p.p. 531, 3323 Velenje
Jožica Kmetec, Starše 28, 2205 Starše Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrade prevzamejo v info pisarni tednika Naš čas, Kidričeva 2a, Velenje.
GOZDARSKI V!TL! GOZDARSKE KLEŠČE C.EP'!LN|Kl DRV KROŽNE ŽAGE DRV
OP@RBS¥
T: +386 3 777 14 10 T: +386 3 777 14 23 E: trgovinarauniforest.si www.uniforest.si
[MM\I
KOS NA LAKS %
(HUSQVARNA, 1
Informacije:
030 «49
Z vami in za vas!
radio		
	88,9	Mhz
		
www.radiovelenje.com	107,8	Mhz
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 16. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 17. aprila
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 18. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 19. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 20. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 21. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 22. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 6. do 12. aprila niso niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 6. do 12. aprila niso (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 17
16. aprila 2015

OBVESCEVALEC
S	23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
PODARIM
LESENO ograjo, okoli 30 m, visoka 60 cm, izdelava Imont Otiški vrh, podarim. Gsm: 051 626 788
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI -
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
mali OGLASI
NEPREMIČNINE
NA sončnem pobočju v Vinski gori, nad gasilskem domu prodam zazidljivo parcelo, 3000 m2, cena: 7,00 evrov/m2 in 5700 m2 kmetijskega zemljišča, cena: 4,00 evre/m2. Gsm: 041 776 161 MANJŠO hišo na relaciji Šoštanj -Šmartno ob Paki prodamo. Cena po dogovoru. Gsm: 041 814 087
RAZNO
V AVTO kampu Koversada Vrsar prodam prikolico. Gsm: 041 551 527 STEKLO, dim. 100 x 90,5 cm širine in 80 x 50,5 cm širine, prodam. Gsm: 051 388 874
NOVO, še nerabljeno žensko kolo in kovinske stole Alpos prodam po ugodni ceni. Tel.: 03 5869 068, gsm: 070 350 364
OSEBNI računalnik HP, komplet z monitorjem, miško in slovenskimi Win-dowsi, prodam. Gsm: 041 692 995
PRIDELKI
SENO prodam. Gsm: 041 349 481 SENO v kockah prodam. Gsm: 051 388 874 OKROGLE silažne bale prodam. Gsm: 041 942 898
KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
KUPIM mlado kravo, ne brejo, za kasnejši zakol. Gsm: 031 727 606 PRODAJA nesnic v nedeljo, 19. 4. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 OVNA za zakol prodam. Tel.: 03 5893 279
PUJSKE, težke od 25 do 40 kg, prodam. Gsm: 041 445 315 BIKCE, čb pasme, prodamo. Gsm: 041 693 313
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
18. in 19. 4. - Jernej Dobelšek, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Filipčič Slavko, roj. 1951, Šoštanj, Ravne 42a; Slivar Stjepan, roj. 1941, Žalec , Cankarjeva ulica 3; Deželak Ciril, roj. 1956, Vojnik Vizo-re 19; Bolic Robin, roj. 1966, Velenje, Cesta IX/16; Jakob Angela, roj. 1946, Vitanje, Stenica 41a; Ževart Helena, roj. 1914, Velenje, Kidričeva cesta 33.
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
Oh kak' vendar hitro mine našega življenja čas! Kakor dim pod nebom zgine, prejde, ko zvonoven glas. Kratek je življenja god, tukaj sim nam kaže pot.
A. M. Slomšek
V SPOMIN
KRISTINA ZALEZNIK
iz Šoštanja 27. 1. 1907 - 19. 4. 1991
S hvaležnostjo se te spominjamo. Ostala nam boš v lepem spominu.
Hvala za vsako misel nanjo in prižgano svečko.
Njeni najdražji
V življenju nimamo ničesar,
kar bi bilo naša last. Vse nam je samo dano za določen čas, tudi ljudje, ki jih imamo radi.
(M. Klevišar)
ZAHVALA
V 102. letu nas je zapustila draga mama
HELENA ŽEVART
4. 4. 1914 - 8. 4. 2015
Zahvaljujemo se zdravniku dr. Pavlu Grošlju, patronažni službi ZD Velenje, Društvu upokojencev Velenje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
habit
nepremičnine
H It, d.o.o. Koroška 44, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje na Jenkovi v Velenju, 89 m2, adaptirano 2011, 1/5 nad. ER: F ( 150210 kWh/m2a). Cena 87.000 evr.
3-sobno stanovanje v Velenju na Tomšičevi, 63 m2, zgrajeno 1961, 2/10 nad. Čudovit razgled na promenado. ER: E (105-150 mWh/m2a). Cena 75.000 evr.
več na
»w 1	I	■ ■ ■	■
www.habit.si
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	Or
press@nascas.si	
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o.
Koroška cesta 37/b T: 03 896 11 00 3320 Velenje	F: 03 896 11 27
E: kpv@kp-velenje.si
S 1. APRILOM 2015 NIŽJA CENA ZEMELJSKEGA PLINA
Skladno z gibanjem cen zemeljskega plina na tržišču smo uspeli doseči ugodnejšo dobavno ceno le-tega, zato Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., kot vaš dobavitelj tega energenta na območju mestne občine Velenje in občine Šoštanj, s 1. 4. 2015 znižuje neto ceno zemeljskega plina s sedanje cene 0,3539 EUR/Sm3 na 0,3311 EUR/Sm3.
Nov cenik je veljaven za vse odjemalce prodajnih skupin in bo upoštevan že pri računih, izdanih za dobavo zemeljskega plina od 1. aprila 2015 dalje.
Z znižanjem cene zemeljskega plina želimo še nadalje zagotavljati konkurenčno in zanesljivo oskrbo svojim uporabnikom.
Nov cenik ZP je objavljen na spletni strani www.kp-velenje.si v zavihku »Ceniki«.
U
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Profesionalno in s piololo poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Tiho tekla so leta življenja, prehitro odšla so nedoživeta hrepenenja, skromen odšel si za vedno od nas, takšen veljal si v svetu ves čas.
ZAHVALA
Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil oče in dedek
IVAN BASTL
Prešernova cesta 22 e, Velenje 19. 7. 1932 - 26. 3. 2015
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem zaposlenim v Domu za varstvo odraslih Velenje - enota Hrast, za oskrbo in Pogrebni službi Usar.
Vsi njegovi
Naš čas, 16. 4. 2015, barve: 
CM K, stran 24
Pozornost, ki daje motivacijo
Tako pravijo najboljši velenjski športniki in športnice ob prejemu naziva »Naj športnik« leta v MO Velenje
Bojana Špegel
Velenje, 13. aprila - Lani se je doma in v tujini zgodilo ogromno športnih dogodkov, ki so jih sooblikovali tudi člani velenjskih športnih klubov. In to pomembno. Njihovi uspehi v prvi vrsti zagotovo veselijo njih, nič manj njihove trenerje, klube in ne nazadnje navijače, ki jih ima zagotovo vsakdo med njimi. Tisti, ki so se v lanskem letu po strogih kriterijih komisije Športne zveze Velenje odrezali najbolje, so postali »naj športniki« MO Velenje za leto 2014.
ska športnica leta, podrla že 100. državni rekord, je sijala od sreče. »Kar nekajkrat sem že osvojila ta naziv. Prejšnji teden sem prvič postala tudi športnica leta v Žalcu. Oba naziva mi veliko pomenita, saj se ob njih tudi sama ozrem nazaj in se spomnim svojih uspehov. To je zame tudi motivacija za treninge in pripravo na nova pomembna tekmovanja. Sedaj vse sile in energijo usmerjam v pripravo na svetovno plavalno prvenstvo v Kazanu. Glede na to, da sem se na veliki tekmi
olimpijskih igrah. Ta uspeh je botroval temu, da sem tudi letos postal športnik leta MO Velenje. Vsako leto znova v Velenju s to prireditvijo poskrbite, da se športniki počutimo dobro sprejete, da se zavemo, da nas ljudje spremljajo, zato bi se rad zahvalil MO Velenje in tukajšnji športni zvezi. Vsa čast jima, niso povsod tako pozorni,« nam je povedal. Dodal je, da je bil v zadnji sezoni dobro motiviran in da ima
bo vse odločalo v zadnjem mesecu prvenstva. Upamo, da naslov pripeljemo nazaj v Velenje.« Kaj v tem napetem času za rokometaše pomeni zamenjava trenerja? »Z novim trenerjem še nismo veliko delali, je pa dejstvo, da vsak trener prinese nove stvari. Upam, da se bo poteza zamenjave trenerja izkazala za pravilno in da bomo dobili naslov,« je
timalno in tako dosegel čim boljši rezultat.«
Med Mladinci kadeti je drugič zapovrstjo slavil smučarski kombina-torec Vid Vrhovnik. Član smučarsko skakalnega kluba Velenje je sedaj dijak športne gimnazije v Kranju, kjer ima dobre pogoje za trening. Lani je osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji nordijske kombinacije od 16 do 18 let. Vid nam je iskreno povedal: »Letos naziva nisem pričakoval. Predvsem zato, ker se nisem zelo dobro odrezal na mednarodnih prvenstvih. Lani poleti sem imel zelo dobre rezultate, žal pa se zima ni izšla po načrtih, tudi zaradi poškodb. Kljub temu sem z rezul-
movalci, ki tekmujejo le na državnem prvenstvu in v raznih ligah. Večinoma treniramo na steni v telovadnici ŠCV. Z reprezentanti pa veliko hodimo na priprave tudi v tujino, saj imamo pri nas slabšo infrastrukturo.«
Jure Primožič ve, da je priznanje dobil predvsem zaradi uspehov plavalcev in plavalk velenjskega kluba. »Trudimo se, dobro delamo, imamo vrsto dobrih plavalcev. Dva sta trenutno tudi na študiju v Ameriki. Po uspehih zagotovo izstopa moja varovanka Nastja Govejšek, a ima-
Jure Primožič
Nastja Govejšek
Prejšnji teden smo že pisali o sami prireditvi. Po njej smo najboljše v posameznih kategorijah povabili na kratek klepet. Bili so še polni vtisov, vsem pa je bilo skupno dejstvo, da jim naziv najboljšega športnika v MO Velenje veliko pomeni. Je še en kamenček v mozaiku spominov in nagrada za njihov trud, ki v nobenem športu ni majhen.
Počitek nikoli ni dolg
Plavalka velenjskega plavalnega kluba Nastja Govejšek, ki je prav v tednu, ko je ponovno postala velenj-
Rok Marguč
na Nizozemskem dobro odrezala, sploh v disciplini 50 metrov delfin, sem bližje svojemu letošnjemu cilju. To pa je, da ta uspeh prenesem na 100-metrsko razdaljo in jo poskušam čim bolje odplavati.«
Deskar Rok Marguč, ki tako kot Nastja ne živi v Velenju, že dolga leta pa tekmuje za velenjski klub, si je naziv prislužil predvsem z uspehom, ki ga je osebno sicer malo razočaral. »Kot športnik, ki gre na olimpijske igre po medaljo, dobiš pa samo peto mesto, doživiš razočaranje. Potem sem si rekel, da to vseeno ni slab rezultat, ni veliko Slovencev, ki so dosegli podobnega na
Niko Medved
tudi zato dobre rezultate. »Dobro je, da imam sedaj že doma konkurenco. Ta mora biti, saj me vedno žene naprej.«
Bo leto 2015 še bolj uspešno?
Rokometaši Gorenja so na podelitev prišli v velikem številu, kar je eden od dokazov, da jim naziv ekipe leta, ki ga osvajajo že vrsto let, veliko pomeni. Kapetan Niko Medved nam je povedal: »Iskreno povedano smo naziv ekipe leta pričakovali tudi letos. Vedno smo je veseli, ponosni smo na naziv. Lani smo v končnici državnega prvenstva žal zapravili prednost in izgubili naslov. Letos je tekmovalni sistem spremenjen, točke se ne prenašajo, zato se
Franček Gorazd Tiršek
dodal Medved.
Strelec Franček Gorazd Tiršek,
član velenjskega Mroža, je ponovno postal najboljši športnik invalid. Z nami je najprej delil veselje, da je nominacijo delil z dvema mladima športnikoma, ki sta bila tokrat no-minirana prvič. Tako Miha Štefa-nec kot Tjaša Lenko v svojih disciplinah dosegata odlične rezultate. O »svojem« letu 2014 pa nam je povedal: »Lani sem kot prvi Slovenec na svetovnem prvenstvu v Nemčiji osvojil kvoto za paraolimpijske igre, ki bodo leta 2016 v Riu. Zame je to velik motiv za treninge; dobro mi gre, zato upam, da bodo rezultati temu primerni. Konkurenca bo ogromna, gre za res veliko tekmovanje. Želim si, da bi mi zdravje služilo, da bom lahko na njem nastopil op-
Vid Verhovnik
tati bolj zadovoljen kot s prejšnjimi. Do maja si bom privoščil malo oddiha, saj v tem času treniramo le toliko, da ostajamo v ritmu. Potem pa spet začnem na polno. Imam namreč visoke osebne cilje.«
Med športnimi pedagogi in trenerji sta leto 2014 najbolj zaznamovala trenerja Jure Primožič in Gorazd Hren. Prvi ne prvič, drugi pa je bil vesel, da je komisija tokrat opazila tudi njegovo delo v Šaleškem alpinističnem odseku. »Gre namreč za neolimpijsko zvrst športa, zato smo morda bolj v senci,« doda trener športnega plezanja, ki je tudi trener slovenske mladinske reprezentance. »Športno plezanje se v Sloveniji zelo razvija. Sam delam predvsem s tekmovalci, ki tekmujejo tudi v evropskem in svetovnem pokalu. Takih varovancev imam 9, ukvarjam pa se tudi z mlajšimi tek-
Gorazd Hren
mo še celo kopico tekmovalcev, ki so tudi zelo prizadevni na treningih, žal pa ne dosegajo tako dobrih rezultatov. Vesel sem, ker imamo ogromno podmladka, upam le, da bodo še naprej pripravljeni delati.«

Notranjost dobiva podobo
V nekdanjem vrtcu Lučka bodo na 600 kvadratnih metrih imela prostore štiri šoštanjska društva - Urejajo jih udarniško - Občino bo vse skupaj stalo borih 60.000 evrov
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 9. april - Natanko mesec pred napovedano otvoritvijo »recikliranih« prostorov nekdanjega vrtca Lučka v Šoštanju, to je tam, kjer je bila pred selitvijo v nov vrtec tudi uprava, smo šli preverit, kako ambiciozno zastavljena prenova napreduje. In bili presenečeni. Prva ugotovitev - opravili so izjemno delo, druga - prostori bodo fantastični, in tretja -županu Darku Menihu se res lahko smeji. Za izjemno rešitev prostorske stiske štirih šoštanjskih društev bo občinska blagajna lažja le za borih 60.000
ureditev zunanjega dela, predvsem velikega vrta pred hišo in fasada. Slednje prostovoljci ne bodo mogli obnoviti sami, za to bodo poskrbeli profesionalci,« pravi velenjski ar-
Delati so začeli sredi januarja. V tem času so opravili izjemno delo. Skorajda ga ni, ki bi dvomil o tem, da bo notranjost za otvoritev v prvem tednu maja gotova. »Sledila bo
oprema, luči, pohištvena oprema, paneli in podobne stvari pa bodo reciklirani.«
Nejc Šinkar iz Mladinskega centra je bil ob obisku kratek: »Tole bo dobro izpadlo. Dovolj je bilo selitev sem in tja, zdaj bomo imeli prosto-
Vsakje dobrodošel.
Gregor Gojevič je dosleden. Nejc Šinkar in Edin Hodžič pravita, da je
tako tudi prav.
>
Županu se lahko smeji.
Jurij Drev in Darko Čepelnik sta pri urejanju prostorov prebila toliko ur, da jih sploh ne
beležita več.
hitekt Gregor Gojevič, ki je zanoval projekt prenove.
Štiri kar številna društva bodo imela v tem izpraznjenem in za novo namembnost preurejenem
objektu svoje prostore: planinci, alpinisti, taborniki in mladinci. Nekaj bo skupnih. Denimo predavalnica oziroma večja sejna soba, prireditveni prostor, bar, galerija, atelje za zunanje sodelujoče in manjši hostel.
Prostore v Lučki ureja okoli sto ljudi, kakšnih trideset, petintrideset
jih je srečevati pogosteje. »Dela so različna, vključen je niz profilov, od tistih, ki prenašajo stvari, rušijo, čistijo, brusijo, in mojstrov, ki so naredili elektro instalacije, kanalizacijo, opravili beljenje, barvanje ...Vsak je bil dobrodošel in še vedno je, vsake roke pomagajo. Ni se mu treba bati, če česa ne bo znal, se bo priučil,« pravi Gojevič. »Namen projekta je bil, da recikliramo prostore, materiale in opremo. Kupujemo predvsem barve, kite, malto ... Sanitarna
več ur smo preživeli tukaj, da bi se še doma ukvarjali s tem.«
Pri Darko Čepelniku smo imeli občutek, da mu je govorjenje brez dela kar malo odveč. Zna pa poprijeti za skoraj vsako. »Začeli smo s podiranjem, zdaj pa že belimo.« Jurij Drev pa je »priznal«, kako zelo se planinci veselijo novih prostorov. Zato jim ni žal nobenega popoldneva, ki so ga prebili in ga še bodo pri urejanju. »Tudi planinci smo se nekaj let selili sem in tja po Šoštanju, zdaj pa bomo imeli stalne prosto-
Janez Kugonič se ni pustil motiti.
re, in to kakšne!« Edin Hodžič je dodal, da se v delo redno vključuje polovica njihovih članov. »Sicer pa si pomagamo med seboj, naloge so porazdeljene, orodje pa tudi.«
Janez Kugonič iz Planinskega društva Šoštanj je tako vneto brusil strop, da smo ga komaj spravili z lestve. Planinci so pač bolj kot drugi zazrti v vrhove. »Na začetku smo si ure še pisali, potem pa ne več. Pre-
Štirje
mednarodni industrijski sejmi
Celje - Od torka, 21. do jutri (petka) se bodo na sejmišču v Celju odvijali štirje mednarodni industrijski sejmi: orod-jarstva Forma tool, plastike, gume in kemije Plagkem, grafike in pakiranja Gaf&Pack ter sejem Varjenje in livarstvo. Na njih se bo predstavilo več kot 650 razstavljavcev in zastopnikov, od tega dobrih 300 direktno. Organizator sejma - družba Celjski sejem -obljublja pestro sejemsko dogajanje. Prav tako zagotavlja, da bo na industrijskem četvorčku daleč največja ponudba te industrije v zadnjih letih. V primerjavi s predhodnimi sejmi so razstavne površine povečali za dve sejemski dvorani. Skupaj s partnerji pripravljajo še aktualen strokovni program, prilagojen potrebi industrije.
■ tp
re.«