je zavladal popolni zastoj, dasi živimo že 14. leto v svpbodni državi ter nas nihče več ne brzda, kakor poprej, da bi ne smeli globeje posvetiti v našo daljno preteklost. — Naj si vsakdor samo to predoči: Kaka dekla si lahko vsak dan poveže svoje reči v culo in se napoti v drugi kraj, nikakor pa celi narod! — Tukaj bi našla tudi Mohorjeva družba najplodnejše polje! P. L. MU iflsl m 4®i-i€iiiic! Obhajali smo koncem septembra žalostno obletnico naše zgodovine. Vtis, s kako vnemo in napetostjo se naše kmečko in priprosto ljudstvo zanima za našo staro zgodovino, je bil za nas izredno razveseljiv. Ugotovili smo pa pri tej priložnosti, da smo nesporno napravili zelo obžalovanja vreden pogrešek, da skoro vseskozi zanemarjamo poljudno gojitev naše lastne zgodovine in s tem obenem tudi našo samozavest in naš narodni ponos. Kako iskreno se je zanimalo povsod za omenjeni dogodek in kako rado, da, celo razvneto je povsod poslušalo razne podatke o doživljajih naših davnih prednikov na naši že tolikanj prizadeti lastni grudi. Prepričani smo, da smo sicer s tem dosegli obširno razjasnitev dogodkov preteklih 400 let naše zgodovine, toda čutimo danes še tembolj potrebo, da se ta razjasnitev nadaljuje in razširja še v starejša stoletja nazaj in sploh tako daleč, kakor segajo viri in dokazi našega žitja na današnji slovenski zcmlji do skrajnih ča.ov. Neprijetno jc pa dirnila vsakogar ona venomer se še ponavljajo.a pove_t, katero so nam vsilili naši narodni nasprotniki, češ, da nas je prinesel v te krajine le slučaj, iko smo baje nekoč spremljali od izhoda bojevite Hune in Obre pri njihovil_"pobodih proti zapadni Evropi, ter smo se takrat tu ustavili in kot narod stalno naselili. V vseh kulturnih panogah čutimo pri nas vsekakor že neko povoljno razgibanje, le v zgodovinski, katera je pa baš najresnejša vzgojiteljica narodov,