.na p«,. I 'O cm. i P; zvon. 9 J i In ico 10 dbo. . ij «alfa, a originali nar nat li hiši jsfarejSa Y Ptuju v nedeljo dne 14. junija 1908 r Natisov 15.000. "HH fcjerc" izhaja vsaki [jettk. datiran z dnevom , naslednje nedelje, pročninu velja za Av-to-0grsko: za celo ! lelo 3 krone, za pol in Ifetrl leta razmer no; ■t Nemčijo stane za i tek) leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je pla-fati naprej- Posamezne Številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-nistvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrcdošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) jc za celo stran K 64, za Va strani K 32, za V4 strani K 16, za % strani K 8, za '/ai strani K 4, za Vsa strani K 2, za yei strani KI. — Pri večkratnem Oznanilu se cena primerno zniža. ^^ Ob priliki "J 60 letnice našega cesarja w p"redi dQ* 18 1908 °b 4 nri popoldDe 1 popolno zmago Wrat8Chk0Y0 ter s porazom prvaške klike. Cela zadeva je tako značilna, da jo moramo natančneje razjasniti. Gre se v prvi vrsti za osebo g Franca Wratschko, kajti prvaki mislijo, da bodejo napredno stvar premagali, ako pre magajo z blatom in strupom njenega predsta-vitelja Wratschka. Kdo je Franc Wrstschko ? T*>ga ni treba vprašati, kajti razvitek zgornjo-radgonskega okraja je tesno vezan b tem imenom. Že pred sivimi lasmi tega kmeta, ki so osiveli v delu za ljudstvo, bi morali imeti nasprotniki rešpekt. Wratechko je že 27 let občinski predstojnik v Orfhovcih, je bil 17 let okrajni načelnik, je že 14 let načelnik cerkveno-konkurenčnfga odbora, 15 let ustanovitelj in hauptman prostovoljne požarno brambe v Ore-hoTcih, 6 let ustanovitelj in načelnik Reiffaisen-blagajne v Zgornji Radgoni, načelnik bikorejBke zadrug*, drugi načelnik komi si e za ogledovanje živine za okraje Zg. Radgona, Radgona in Cmu-rek itd. Malo mož je na Štajerskem, ki bi uživali toliko zaupanje in izvršili toliko gosprdar-nkega dela v teku desetletij kakor Franc Wrat*chko. v Kdo najde le trohico sramote ali nepoštenosti na tem imenu? Nikdo nel Ali eno napako ima Wratschko. On ne sodeluje pri narodnostni gonji političnih farjev ir^prvaških dohtarjev. On je zavzet za narodni mir^-za spon zumljeaje med štajerskima narodoma in za gospodarsko delo. In zato ga sovraži prvaštvo. Zato pelje zahrbtni, podli boj proti temu možu. Žs pred 9 leti so prvaki naznanili Wratscbka po krivem sodišču. Takrat je bil Wratschko najprve na 3 mesece ječe obsojen, v drugi instanci pa popolnoma oproščen. Dokazalo se je, da je bilo dotično na znanilo le podlo prvaško obrekovanje. Pred 6. leti se je to lumparijo ponovilo. Neki prvaški Seršen je takrat trdil, da ga je Wrattchko najel, da naj nekega klerikalca ustreli, Sodnija je dognala, da je to le podlo obrekovauje in Seršen je romal 4 mesece v ječo. Prišle so zadnje okrajne volitve. In tretjič so ponovili prvaki svojo lopovščino ! Nfki Veba-rič je trdil, da mu je ponujal Wratschko med 4 očmi 100 kron, da glasuje napredno. R*z- Pri „grobian-birtu". Kdor se ne ana smejati, naj se pusti pokopati... Moja povest se godi nekje v tuji deželi, daleč, daleč od Afrike. Nikdo od na» ne pozna teh ljudi . . . Torej čujte, čitatelji! ,,Grobian-b:rtu v tej tuji deželi ni slab človek, Bog obvari! Prava korenina je, kakor za-more zrasti le na vinogradniškem laporju. Postava mu je dolga in suha, — ko bi se ovil okoli vinogradniškega kola, podoben bi bil trti; samo tega ne vem, je-li bi bila to amerikanka ali pa samo „izabela". In roke ima naš Jurij, — vrag me vzemi, teh rok bi se ne sramoval niti afri-čanski lev! Kamor te roke udarijo, tam ne raste sedem let več trave in kogar primejo te roke za vrat, ta nima več časa moliti zadnji očenaš . .. fcfcer pa brez šale: klobuk doli pred našim „grobian-birtom"! Fraka še ni nikdar nosil na ^ svoj h plečah, ki bo tako suhe, kakor svinjske fciL^ reberce pri mestnih mesarjih. Ali srce ima brez adeža in to je več vredno kot vse drugo. Neotesan je kakor kakšni korporal pri „krompirjev- cihu, ali hvala Bogu — neotesan ja proti vsakemu, najsibode potem gospod ali kmet, revež ali bogatin. In kar govori, to je prib ta resnica. Klobuk doli pred Jurekom! Latinske kuhinje ne pozna, — njegovo vino pa je tako, da niti staro-testamentski pijanec Noah ni boljšega pil. Poštena kapljica! Vina se sicer pri krčmarjih ne sme hvaliti, kajti drugače ima drugi dan vodnjak preveč opraviti. Ali kar je res, je res! Jurjevo vino nima primere, to je v i n o in ne kakšna prasneta brozga vode in kemikalij, kakor jo pijemo semtertja po domovini . . . Torej dosti! Pošteni oštarjaš in poštena kapljica, — srce, kaj si želiš še več ? Viako dopoldne pred kosilom pridemo k „grobian birtu" na glažek vinčka. Privoščimo si tudi „zolcštangl" in hitro mine med dobrimi in slabimi šalami ura zajutrka. Okoli Stiro-voglate mize se zbiramo. Tu pride debeli žnidar Kum, ki pač ne potrebuje „pegleznaK, da bi ga vihar odnesel. Mož je nabit kot kanon iu njegov trebuh je pravi „bcitof1 za piščance. Potem pristopi mali ključarski mojster, ki se nikdar noče jeziti, niti za petdeset krofov ne. Naj sije solnce ali naj* dežuje, on se smeji. Naj ima dela čez glavo ali pa naj bode brez dela, on se smeji. Naj izgubi ali dobi pri kartanju, on se smeji Ja, ako stojijo pri kartanju okoli njeg* nadležni „kibici-, potem ti bode še nalašč slabo igral, samo da se ,,kib ci" jezijo. . Tudi pride neki , polbirar", katereg-i jesiček je precej dolg, — trikrat se da oviti okoli Jurjeve h še. T ho prikima tudi „drakaler", pravi fant iz fare, ki zna teči kakor poljski zajec; mož ima malo „krofa", zato poje izvrstno in pije tudi izvrstno Pa tudi M ha pride semtertja. Mtha je šoštar; okoli telesa meri 3 metre in ko bi se ga napolnilo s plinom, bi bil podoben,,luft balonu". Tudi on je dvakrat „hier" vpil, ko je Bog jezike delil. Iu tako jih pride še mnogo, med njimi tudi jaz, ki sem najponižnejši človek na svetu. Sicer povem semtertja tudi kako precej debelo, ali v splošnem sem raje tih in podložen sta-rejšim. Z veselim smehom sed mo skupaj in si pripovedujemo šale. Povedal vam bod<-m nekaj teb šal prihodnjič. Kmalu zipoje potem ura, ™ „MahUeit" se sliši na vse strani, — natakarica prinese krčmarju kosilo in mi jo odrinemo proti domu, da nas ošteje ljubeznjiva ženka, ker je župa Ž3 hladna... (Prihodnjič naprej.) IX. letnik. nrava se je vršila 15. novembra in je bil Wratschko na Vebaričevo izpoved obsojen na 5 dni zapora. Proti tej obsodbi se je pritožil na najvišje sodišče. To sodišče je prvo razjodbo razveljavilo in oddala celo zadevo zopet mariborski sodni ji. Najvišje sodišče je namreč izjavilo, da se izpovedi Veberiča ne more verjeti. Hotelo se je Wratschka v političnem življenju nemogočega napraviti. Veberič sam je dejal svoj čas priči Slaviču : „Zdaj se bodemo maščevali proti Wratschku, naznanilo je že narejeno". Šlo se je torej za maščevanje! Po pričah se je tudi dognalo, da je Veberič strupeni sovražniž Wratschka. S cer je pa tudi sodnija dognala, da ee je že 15. julija Wratschku to očitalo, kar je po zlagani ovadbi baje — 20 julija storil! Ali ni to dokaz, da §0 prvaki lagali in hoteli z lažjo umazati Wratschka? Posrečilo se jim to ni! Pri drugi razpravi v Mar;boru dne 5. t. m. je bil Wrat*chko popolnoma oproščen. Istotako kakor Wratschku godilo se je tudi obč. predstojniku g. Franc Koller. Očitalo se mu je, da je hotel nekega volilca podkupiti. Pri prvi razpravi je bil Koller tudi na 3 dni z ipora obsojen. Dvignil je z Wratschkom ničlostno pritožbo na najvišje sodišče, ki je prvo obsodbo tudi razveljavilo. Pri drugi razpravi se je sledeče dognalo: L?ž o podkupovanju volilcev je spravil neki Kegelj v svet. Pred glavno razpravo ga je g. Koller stregj prijel, da ga bode zaradi krive prisege tožil, ako ne prekliče svoje laži. Zdaj se je prvaški Kegelj vstrašil. R*kel je, da sta ga dva gospoda silila k ovadb*. Kdo sta ta dva čedna gospoda? Kegelj je tudi jokal kot tepeni pes in je prosil za milost. Mirno se je pustil očitati, da je krivoprisežnik. Na podlagi tega je b i Koller, ki je že 22 let obč. predstojnik, pri drogi razpravi popolnoma oproščen. Za naša prijatelja Wratschko in Koller je stvar dogoana. PrišU sta iz tega podlega boja s čistimi rokami, prvaškim ovaduhom pa je pritisnila sodnija pečat laži in obrekovanja na čelo. , Narodni list" se je 29. maja veselil, da se vrši še ena razprava. Radovedni smo, je-li bode ta jezavitična dohtarska cunja zdaj resnico poročala . . . Veberič in Kegelj sta pri vsemu temu le slepo orodje prvaških mogotcev, ki Be tudi pred zeljavanjem v krivo pmego ne strašijo. Zgornjo-radgonska prvaška klika — na čelu župnik Kunci, ki je prinesel največjo gonjo v okraj, nadalje Terstenjak, Nemec, Zemljič e com-pagnia bella — je osramočena pred celim svetom! Politični pregled. Kaj dela državni zbor za kmete? „Bauern-Zeitung" v Welsu piše: „še pred par tedni bo klerikalni poslanci sigurno izjavili: Srbska trgovinska pogodba se ne sme pod nobenim pogojem sprejeti. Raje naj pade naš poljedelski minister dr. Ebenhoch". In zdaj? Zdaj je postalo tiho v klerikalnem časopisju. Klerikalni listi že izjavljajo, da mora vlada srbsko trgovinsko pogodbo dobiti. Vbogi kmetje! Ti naj vse verujejo, kar jim klerikalni listi priporočajo, pa če pridejo potem tudi na boben. Tiho je postalo tudi med poslanci. Komaj da se še semtertja kdo na kakem malem tihem shodu proti srbski pogodbi izjavi. Mi dvomimo, da bodejo klerikalni poslanci proti nje glasovali. Mi dvomimo, kajti vlada deluje zopet z sličnimi sredstvi kakor pri ogrski nagodbi. Takrat se je reklo, da se mora ogrsko nagodbo rešiti, ker bode potem pot prosta za velepotrebne gospodarske naloge. Kaj pa je poslanska zbornica v tem oziru doslej storila? Dovolila je davke in rekrute, druzega nič!" — Res je! Avstrijski dolgovi. Skupni avstrijski državni dolg znaša 5:267?/» milijonev kron. Dolgovi avstrijskih dežel pa znašajo 4.5591/» milijonev kron. Avstrijci imamo torej blizo 10..000 milijonev dolga. Smo pač bogati in imamo vlado, ki zna gospodariti ... Deželni zbori. Po novejših poročilih prične štajerski deželni zbor v jeseni zborovati. Češki deželni zbor se skliče prvi teden v juliju na 3 dnevno zasedanje. Potem preneha do druge polovide septembra. Tudi moravski deželni zbor se skliče začetkom julija. Poklonitev armade. 30. maja je prišlo k cesarja 600 generalov in vojaških deputacij onih regimentov, ki nosijo ime Franceta Jožef. Poklonili so se svojemu vrhovnemu zapovedniku in mu izročili knjigo „Sechzig Jahre Wehrmacht". Cesar je daroval svojim regimentom 15.000 K. Slavnostni sprevod, ki ga priredijo avstrijski narodi sivolasemu svojemu vladarju ob priliki 60-letnega jubileja, bode obstojal iz raznih skupin, katere imajo predstaviti stare šege, običaje in noše posameznih kronovin. Štajerska bode imela v sprevodu 5 skupin, 150 oseb z 12 konji in 5 vozovi; Koroška 5 skupin, 250 oseb z 40 konji in 4 vozovi; Kranjska 4 skupine, 400 oseb, 40 konj in 10 vozov; Galicija 1000 oseb, 16 vozov in 150 konj. Vse te osebe se bodejo brezplačno na Dunaj pripeljale. Vrnitev iz Amerike. Znano je, da se je zgodil v združenih državah severne Amerike gospodarski polom, vsled katerega je tisočero fabrik zaprlo vrata, milijoni ljudi pa so ostali brez kruha na cesti. Zdaj se pa poroča, da je tudi v južni Ameriki slabo. Tam zopet so požrešne kobilice napravile slabo le tin jo. Izseljenci se vračajo iz Amerike. Od novega leta pa do 20. fe-bruvarja se je vrnilo 99.132 oseb. Lani se je vrnilo v istem času le 27.635 oseb. V Ameriko je došlo v tem času letos samo 27 628, lani pa 70 €72 izseljencev. Gospodarska kriza je vedno ednaka in pospešaje jo nezanesljivost na vsakem polja, volitev predsednika itd. Veliki kapitalisti seveda niso zadovoljni z pomanjšanjem izseljevanja;. Oni hočejo imeti delavce v rezervi, da se delavske plače znižajo. Zato iščejo s svojimi agenti po celem svetu izseljence, ■ 1 1» . s • •*•. • *> ' - V».' Vrane... Bratski nafi list, koroška „Bauern-Zeitung" je prinesla v zadnji svoji številki zanimivi članek „Die weissen Raben auf Tanzenberg". Temu članku naj posnemamo sledeče: „Pred stoletji so živeli po naših deželah v močnih gradovih roparski vitezi, ki so oropali mimoidoče trgovce, odpeljali kmetom živino, pohodili na svojih divj h lovih polja in paše, posiljevali kmetske žene in pretepavali kmete, ki so se prišli pritoževati. Duhovniki pa so pri-digovali, da je to kazen za kmetske grehe. Š3le pod vlado velikega ljudskega in kmetskega cesarja Jožefa II. se je vse temeljito spremenilo. Ta cesar je vkljub odločnemu odporu plemstva in farštva napravil kmete osebno proste in jim je olajšal usodo; del davkov, ki so jih morali doslej kmetje plačevati, je naložil namreč plemstvu in duhovništvu. Danes se nam zdi, kakor da bi se hotelo v deželi zopet stare roparske gradove sez dati in zapričeti iz novega, čeprav z drugimi sredstvi, izkoriščanje kmetov. Ne ve se, od kje in zakaj so prišle bele vrane na Tancenberg; klical jih ni nikdo. Nakupili so (ti menihi) takoj več kmet-skih posestev. Klerikalni poslanci so o temu seveda molčali, ker so jih povabili na obed. Naj-prve so rekli, da hočejo menihi z dati veliko cerkev in moliti za grehe drugih ljudi. Cesar Jožef II. je svoj čas rekel, da je to izgovor za lenobo in da bi naj menihi raje delali. Tako močni gospodje bi bili lahko izborni hlapci, katere bi naši kmetje pri današnjemu pomanjkanju poslov prav dobro rabili. Celi dan menda tudi ne molijo, kajti vedno se jih vidi v mesto voziti ali po deželi potovati. Mesto da bi sezidali cerkev, sezidali bo raje veliko jedilno dvorano in in potem fabriko za konzerve. Dapostanejo menihi fabrikanti, to se pač ne sliši. Kje stoji to v evangelija? Izveličar je bil ustanovitelj krščanstva, ne pa fabrik. Jezni ni imel toliko zemlje, da bi tja svojo glavo položil. Po odredbi revni, v resnici pa bogati menihi pa postajajo veleposestniki in to s tem, da izbacnijo domače kmete iz njih zemlje. Ustanovili bo po židovskem vzoru obrtniško veletrgovino z milostninami po deželi, kakor da bi ne bila za kmete štoln^a žfe dovolj velika. Ko so prišli v Tancenberg,'delali so tako, kakor da bi hoteli le v samostanu živdt* in kmetom le dobro storiti. Prinesli so tudi velikanske sodo ve vina, prodajali vino začetkom želd.po ceni, darovali tudi marsikateri liter; največ vina pa so seveda sami spili; obdsčiti pa niso hoteli vina. Njih lepo posestvo obteženo je z navideznimi hipotekami, tako da jim ni treba dohodninskega davka plačevati. Komaj pa so se vgnezdili in postali pri prebivalstvu gorki, pričeli bo svoje krtovo delo. Obračajo se ti politikujoči duhovni najprve do ženske. PoBebno eden od njih, pater A. se razume na predpasnike in spodnje kiklje. Oahodi od ene kmetice do druge, vpraša je-li bo otroci zdravi, kako gre materi sami in ako rava dobi# z možem. Iz nejasnega odgovora žene čuti takoj;'1 da ni vse v redu; takoj vpraša, ako je moiž surov ter prične čez surove može psovati; tako pridobi ženo takoj za svoje namene. V družinskem, domačem življenju se marsikaj zgodi, kar ni primerno za tuja ušesa in tuje oči. Nepoklicani naj bi se ne vmešaval v notranjo družinsko življenje, ne na prižaici, ne v spovednici in nikjer druge. Ali pater A. se vmešava, ker misli „kšeft napraviti. Kmet ima dandanes dosti vzroka, da je slabe volje. Morda oi živina zdrava ali vreme ni ugodno, ali pa ima jezo s posli, s sovražnim sosedom, ali pft naj' plača visoke davke in štolnine. Potem ptfdftjo dostikrat tajne bolečine, o katerih mož z Ženo niti govoriti noče, — s kratko, kmet ne more delati vedno prijazno obličje; marsikdaj mora postati glasen in vpiti, z ljudmi in z živino. Vedno se ne more kmet sladko smejati, kakor častiti gospodje, katerim ni treba delati, temveč le — prebaviti. Ali pater A. govori ženi na dolgo in široko o krščanskem družinskem življenju in meni: „Ljuba žena, kupite si vendar svetniško podobo; potem bo mož že zopet prijazen, taka podoba pomaga veliko (kar seveda ni res) id koSta le eno krono". Žena je praznoverna in kupi podobo za zadnjo krono. Ako rijto^a krone j no potem proda puter, jajck, zeleiljivo, kokoši, simb da dobi čudodelno podobico. T*"pbttobica soroda ne more pomagati, z njo ne more kmet dene obresti v hraniln ci plačati. Zato postala kmetova hrana slabša in kmet ježe neprijazen. Kmetica toži to patru A. Ta ve za „Kupite še eno sliko, pri vami je ena malo". To se tudi zgodi. Kmetice vržejo veliko denarja vun, brez da bi to mož le podobo imajo v glavi. Mesto da bi svoje lastne slabe navade, čakajo le prazoo na čudež podobe. Kmetje, pazite na svoje ženske! V jih pred vranami! Kmetje, držite svojo čast čisto in ne trpite jajce kukavice v i gnezdu! Menihi trgujejo tudi z mašnimi slikami vlečejo 8 tem kmetom denar iz žepa. Pose na najrevnejše kmete v hribih se obračajo. V zmodernimi prodajalci odpust ko Dahovniki ne berejo nobene maše, brez da bila plačana. Okrajai sodnik in glavar tudi dobista za svoje uradne posle vsakokrat še sebno plačilo; zakaj zahtevajo duhovniki še sebno plačo za čitanje maš, zakaj prodajtjj] ivoje odpustke? V katoliški deželi 6 varskije štolninaže daviio odpri 1 j e n a, — zakaj ne pri nas ? Župniki in meniti1 naj čitajo maše zastonj; saj imajo čaia ' volj in za življenje imajo tudi dosti. V klol se fino kuha in je vedno dovolj gostov gled&jo nevoljno, kako lepo se zamore živeti svetih podobic. Pri vsemu temu govorijo kalci vedno, da se kmetu tako slaba godi. In višji duhovniki vejo to! Opat na Tan bergu, ki nosi pri svečani maši več zlata in srebra na truplu, nego ga more kmet v celem Življenju pridelati, — opat na Tfincenbergu, katerega konji in vozovi so več vredni nego koto osleparjenega kmeta, katerega kosilo košta toliko, da bi od tega denarja ena kmetska dražim lahko celi mesec živela, ta — dohovnik nabira pri tistih, katere bi moral v Božjem imena obdariti. Tako osrečujejo klerikalci ljudstvo, tako rešujejo kmeta. Ti ljudje pač pravijo: „Pustite mi moje ¡n dajte mi svejel" Kmetje, pazite! Odpustki niso zato, da bi se jih prodajalo, oni naj se delijo zastonj, kakor je Izveličar zastonj napravil Blepe vidne, bolane zdrave in mrtve žive . . . Ako vas oblast ne varuje, varujte se sami! Varajte se brezsramnega beračenja! Kmetje zdaj vidite, kaj vas čaka, ako volite klerikalno! P o-tem morate le za duhovnike in menihe delati. Vi naj čakate na srečo na onem sveta, farji pa jo doživijo z vašim denarjem ža na tem svetu". Kmetje omar n g* » zago pri d Sv. I or vat pa upa c jpošte: imeli orvftt t vese je že p tramotc plačuje občicst In člo' i* ne kot p« žiti p< zadov Ako ■ častil načel pota^ žapa meš de Dopisi. i SV. Barbara v Halozah. Zopet nekaj o župnika Vogrinu! Strašno ga bali in peče, ker no-čeijo Gruškovski odborniki vsi po njegovem receptu voliti v konkurenčni odbar. Da bodete ložje razumeli, dragi čitatelji „Štajerca", vam omenimo skrb Vogrina in pritlikavega Rabuzeka, da sta morala kar en dan dvakrat pri enem posestniku v Gruškovcu pomagati z nas veto va-njem radi volitve v konkurenčni odbor; radi tega je omenil raz kanceljna, da bi bilo pod čast kristjana, kateri bi predrugačil svoje mišljenje. Oa je seveda znal, da bode Gruškovska občina že v tretjič volila ude v zgoraj omenjeni odbor; zatoraj je izrekel besede tudi glede kraljevih; ako bi prišel zdrav človek med takšne kruljave OBeba, ne bode posnemal teh revežev, ampak bode ravno hodil med njimi. Ker pa ima cerkveni ključar Habičak široko skrivljene noge, mogoče od bežanja pred Juri Muro, smo si mislili radovedni poslušalci, da je radi njega vhod v žagred prepovedan drugim faranom. Zatoraj Vam svetujemo, da zanaprej svoji krasni Liziki zabranite ta pot, da ne pride z zgoraj omenjenim krivonogom v bližino. Na zadnje je celo omenil da bode 6b priložnosti vse tiste posestnike očitno iz kanceljna imenoval, kateri ne bojo prinesli nazaj listkov z» velikonočno spoved- ali mi dobro znamo, da njemu ni toliko ea listke, temveč za denarje, katere dobi ob tej priliki. Mbgočd bode s tem pla&l pot svoji krasni Liziki, katera je morala zadnjo nedeljo maja >t za fco pa j e še b nasvet a p 0 tako vedel; odložile >verako arujte moško rojem mi in sebno Van rov! la bi 1 ne po-po-jajo 3 a-a v-lihi do-rih ye od do knjigo za listke za njim t zakristijo , Sedaj odpravljate organista in hočete naitaviti radi lepih dohodkov. Kar se tonov tiče, Vam javimo, da nimate od nas ar ničesar obliubovati. Kdor ga nastavlja, ¡\ aam plača! Ako pa »e hočete poboljšati, zagotovimo, da bodemo na vse pozabili in pri mira pustili! — Blizovas. 8i. Lovrenc Si. g. Naš klerikalni župan rat nima toliko sramote v sebi, da bi pil od županskega atolca. Nasprotno, mož celo še javno nastopati, kakor da bi bil nejši človek na svetu. Binkoškni pondelek eli naši veterani neko tombolo. Poštenjak ,t je „hauptmann" in je skakal okoli ter veiel, kakor mladi, nedolžni fantek. Menda ¿a pozabil svojo sramoto, poz ibil tudi veliko to, ki jo je nam faranom napravil. Mi ijemo doklade, ta debeluhar pa je delal z cskimi denarji, kakor da bi bili njegova last. človek, kateremu se je kaj takega dokazalo, ne ikrije, temveč se upa še javno nastopati petelin na gnoju. Mi veteranci, ki amo alu-pošteno c. k. vojaštvo, mi ne moremo biti Ijni z načelnikom, ki ima umazane prste! liko debeli Horvat ne odloži kmalu vse svoje bitne poale, v prvi vrati županaki atolec in ufelniško mesto v veteranskem društvu, zaropotali bodemo drugače. Naš „hauptman" in naš fapan mora biti poštenjak! Horvat — ali razumi? Mi dobro vemo, da ai se tudi š o 1 a k i denar izposodil in zahtevamo, da ae tudi Šolski računi pregledajo. Ali je to dosti ? Ako ne odatopi ta možakar, povedali bodemo še kaj. Ti, dragi „Štajerc", nam pa pomagaj v borbi proti prvaškim klerikalcem ! Iz Ljutomera. Na Bmkoštni pondelek osnovali so ljutomerški alovenski klerikalci in foflhi veliki ahod, katerega ae je vdeležilo precejšno število fantov kmetov, študentekov in otrok. Na čaat temu ahodu okinčali so nekateri klerikalčki, seveda tudi okrajna posojilnica, avoje kode i trobojnicami. Med temi ki 80 okinčali kočke «ta tudi načelnik poaojilnice in sokol Ljudevit Babnik kateri je še le sedaj pokazal barvo ker mu gre za kruh, in znani Hrabroalav Vrabelj, bivši Slovenec potem Nemec in sedag klerikaiček. Radovedni amo, kako ae boata ta dva gospodeka obnašala ob priliki aokolake ve telice. Liberalec. Dobje pri Planini. Naši katoliški poštenjaki io nadrapali v „Lažnjivem Gospodarju" nekaj prismojenoati, na katere jim hočemo odgovoriti Prerokujejo, kaj bo ta ali oni pri prihodnjih .morebitnih" volitvah govoril. Za naprej ve le tam Bog, ne pa tudi Tonček, Varkelc in Ljubo-ihva. Ko bi ti ljudje naprej kaj vedeli, bi ne bili toliko lažnjivih tožb akovali, atroške plačevali, najbrž tudi ričet jedli, kar pa bomo prihodnjič natančneje poročali, jezike ategali in na voglih za odpuščanje proaili itd. Mi pa vemo le toliko naprej, da nove volitve niao aamo morebitne ampak gotove, ker je bila župnikova noroglavoat večja ko cesarski paragrafi. Drugo pa ne vemo nič naprej, zato pa bomo rajši povedali, kar je že bilo in da Tonč ne bo mogel lopet reči, da pišemo zmiraj eno, pa mu bomo spet z novim postregli. Fajmoštrovi agenti so pred volitvami govorili, kdor nam bo dal več piti, a tiatim pa bomo volili. Že iz tega se dobro vidi, kako lepo župnik avoje ljudi uči in kak lep izgled jim daje. In rea 1 Napili ao ae na dan volitve ¿upnikovi agenti tako šnopaa za boglonaj, da ao po štirih proti domu kobacali. Žapnik je na dan sv. Štefana govoril a prižnice, da ao pijanci hudičevi mučenci ali na dan vo litve pa je imel Vurkelc tako apoštovanje in mmiljenje do teh hudičevih mučencev, da je enega za roko peljal domu in ga po ceati pobiral. Seveda, ti ljudje ao ae napili katoliškega šnopaa in ao po cesti kapali za katoliško stvar, ao bili torej katoliški mučenci. Kmalu bomo imeli v Dobjem nove avetnike, ki bodo a pomočjo farškega šnopaa čudeže delali. Zdaj pa naj župuik pove, kdo je aodrga; ali morebiti tisti, ki so trezni in z dobrim namenom glasovali za blagor občine, ali pa tisti, ki jim je šele šnopa povedal koga imajo voliti PVaak pameten človek pa iz tega tudi izprevidi, da se lupoik ne poteguje za dobro stvar, ampak slabo, ker se človek le takrat korajže napije, 4e hoče kaj slabega storiti, da s pijačo vest zamori. O tistih verskih resnicah, ki ao bile pred aodnijo in za katere ve tudi „alavni" deželni šolski svet (Vurkelčovi ljudje še ne znajo naslovov pisati) pa bomo še govorili, naj bo komu prav ali ne. D i pa Vurkelcu in Tončku nova šola ni po volji, to tudi vemo. Vurkelc bi bil rajši imel svinjake, Tonč pa že ve zakaj mora biti hud. Nekoč pa je prišel nek šolar k njemu v štacuno in je nekaj malega kupil ter dal dvajset co. Tonč mu je dal 5 krajcarjev premalo vun. Ko šolar zahteva še 5 kraje., ozmerja ga ta veletrgovec a sleparjem in ga izžene na cesto ter tam sramoti. Sodnija je sicer rekla, da šolar še nima časti, in zato je bil Tonč oproščen; denarja pa še sedaj ni nazaj dal Taka štacuna ae alabo priporoča. Da pa tudi od daca Tonč z županom Tintarjem vred nič ne razumeta, ae vidi iz tega, ker pošiljata denar tiatemu, ki ga nima prav ca pobirati in ga zato dobita nazaj z naročilom, naj ga tja pošleta, kamor spada. Ali še župan Tomaž ne ve, kaj je bilo pred par leti, ko je moral dac debelo plačevati? Točil bi vaak hudič, plačal pa nič. Kakor ae sliši, je župan dva goatilničarja kaznoval, ker ata imela luč črez deaeto uro. Ali zapomni ai naj, da velja pravica za vae in naj ne bo hud, da bo moral kaznovati tudi farške pod-repnike. Oko za oko, zob za zob. Pa bodite pozdravljeni in še pišite kaj; mi še bomo! Iz okraja Krško. Grozna nesreča prigodila ae je dne 5 |6. t. 1. pri Martinu Salnič na Vrže pri Raki, aod. okr. Krško. Stariši ao zaprli otroke v hišo, eden punčika atara 6 let, drug 2. Kmali nato je bila alamnata atreha v plamenih. Ker je tam bolj samotni kraj, ni bilo pomoči otrokom, čeravno ae čuje govor, da je deklica prosila pomoči. Oče in mati sta bila ne daleč od goreče hiše, ali vklub temu si nista popolnoma nič rešila, tudi avinje ao žive zgorele. Nesrečni atariši bojo dajali težak odgovor pred sodiščem. Vbogi atariši! Iz Poleniaka. Prav lepo te proaimo, dragi „Štajerc", potegni vendar s svojo krtačo po našem Glavniku, mežoarju in organistu, kterega je veter prjnesel iz Hajdine k nam. Ker že dolgo nismo nič poročali o njem, zato si dovolimo danes par besed o tem strastnem klerikalnem agitatorju, ki hoče ves Polenšak koman-dirati. Ko je to človeče k nam prišlo, si je prineslo klavir v cerkev in je celo faro učilo peti, rekoč: „zdaj bomo pa vai peli, ne aamo nek-teri". A, to je minulo in aedaj ne ime nikdo več v cerkvi peti. Ko ao enkrat začeli pred sv. mašo v cerkvi peti in so bili že njegovi pevci na koru, so ti goraj pomagali onim spodaj peti, tedaj je priletel Lojzek vez razvnet na kor, rekoč : „nikdo ne sme pomagati; kaj bi to bilo, če bi vsak pel?" Potem pa, alo hop na orgije, da ao v polnih glasih zabučale, kakor bi ae hotele raztrgati in da ao morali ljudje po cerkvi takoj utihniti. Ali ni to nevošljivoat ? In to se vaelej ponavlja, če kdo v cerkvi začne peti. Grozil ae je celo, da bo tiate oklofutal v cerkvi, kateri epodaj začnejo peti. Rekel je, da ima to pravico. Toda mežnarček, ta poatava še ni bila in ne bo nikdar, razum če jo ti apišeš in Benkov Tonček pa župnik potrdita, tedaj bo gotovo za naš Polenšak veljavna. Potem tudi on avoje pevce tako dolgo uči v8ako nedeljo, da je deklet strah, ko grejo domov in da jih morajo potem fantje spremljati domov. To so „Marijini družbe-nice", da jih je veselje videti. Torej mežoar, če hočeš še dalje na Polenšaku kruh jesti, drži se teh pravil: 1. Ne glej tako jezno, ko hodiš po cejkvi gor in dol. 2. Spusti pevce prej domov, da ti ne bosta mesto ene pevke dve, ali dva pela, kakor ae ti je to pred dvema letoma zgodilo in pazi poaebno na „Marijine družbenice". 3. V cerkvi poj le take peami, ki ao od duhovake oblasti potrjene. Tvoje poezije le ti zaae ahrani. 4. Župniku za god zapoj letoa pod farovškim oknom, ne pa med av. mašo v cerkvi, ker še župnik ni avetnik in menda tudi ne bo, če bo z vdovami tako ravnal, kakor je z Uršo Segula. 5. Puati, naj tudi drugi pojejo in ne bodi ne-voftljiv Bogu čaati, ljudem pa veaelja, da bi kako lepo peaen čuli, ker tvojih melodij smo do ušea siti. Ce pa nas ne boš ubogal, povemo ti prihodnjič nekaj, da boš nas še bolj jezno gledal, kakor zdaj. Vam pevcem pa kličemo: „Le srčno naprej!" Opazovale«. Sladka gora. (V znamenju veka.) Človeško sočutje nam veleva, da tudi političnega naaprot-nika omilujemo, ako pade v neerečo in to naj nas naprednjake, tako zloglaBne „Štajercijance", vedno odlikuje nasproti našim škodoželjnim hinavskim klerikalcem. Vsled tega pa smo se tudi zdržali o nesreči g. župnika kaj poročati, nasprotno izražamo naše reanično aožalje in želimo le, da ga ta prst božji v vsakem obziru sprev-brne in da kadar zopet ozdravi, postane v resnici dušni pastir svojih ovac ter opuati vao klerikalno gonjo in druge prismodije. Potem bo gotovo spoštovanje užival tudi v naših vrstah. Pa sedaj nekaj druzega. Znano še bode cenj. bralcem, da je g. župnik vprizoril trikratno igro Sv. Neže, akoravno mu je glavarstvo to pod strogo kaznijo prepovedalo, dokler ne predloži „Tekatbuch". V „Štajercu" amo na-to zahtevali, da glavaratvo tudi proti župniku zažugano kazen ureaniči, in uspeh tfga je bil, da ga je si. okr. glavaratvo n a 100 kron v prid naše ubožne kaae kaznovalo. G. župnik pa ae je nato ponižal teko daleč, da ae je obrnil na c. kr. na-meatnijo v „nemški Gradec" in glej, v znamenju zdajnega veka ae mu je cela kazen popustila. To je naravnoet škandal; če ubogi kmet pelje po okr. ceati voz gnoja na njivo in alu-čajno pozabi predpiaano tablico na voz obeaiti, če ima potni list (Viehpasa) le najmanjšo napako, če pozabi črnovojni vojak ali „Landatur-mer" iti na pravi dan na „kontrolversamluago," gonijo kmeta žandarji mogoče celo oklenjenega in goapodi na glavarstvu odrihajo z nogami ob tla, ako ae hoče revni kmetič opravičiti in neu-amiljeno ga kaznujejo — bogati župnik pa amo naravnoat proti zažugani kazni ravnati in njemu ae da „ekatraburat", njemu ae kazen šenka! Tako aedaj vendar vemo, zakaj amo volili po-alanca dr. Korošca. Podpore po toči nam vbogim kmetom ni privoščil, pač pa ae potegne za župnika, da mu izprosi pomiloščenje rea zaalužene kazni. In za tako državo plačujemo mi davke in prisežemo celo življenje žrtvovati, če bo treba ... Sv. Jakob v Rožu. » Predragi „Štajerc"! Še enkrat ti hočem naznaniti od „računakih napak" ki so ae zgodile pri naa v Sv. Jakobu v Rožu. Takrat, ko ao pripravili vrata za vhod škofa, ki ao bile čez noč raztrgana in ae je potem Ražun na prižnici tako razsrdil, da to je „Štajerc" naredil, naredili ao to najboljši Ražanovi prijatelji. Pa zakaj? Ker iščejo priložnost, da bi se mogli iz vaeh teh napak izvleči, ker jim ni za prenašati. Potem ao pa mislili, „Štajerca" v blato potlačiti; ali „Štajerc" je še zmerom naš list in jaz za gotovo vem, da se bo še bolj razširil, zakaj prepričan je vsak, da aovraži laži in krivico in ljubi resnico, če bi ae žapnik Ražun iz prižnice doli na glavo poatavil, mi vendar „Štajerca" ne bomo zapustili, pa naj ga naš politi-kujoči Ražun in njegovi prijatelji še tako aovra-žijo in obrekujejo. Ali Ražun, modro bi bilo, da bi ti meato klerikalnega prvaštva božjih zapovedi učil; Baj vemo, da jih nobeden tvojih znancev ne zna; ko bi jih znali, bi ae po njih ravnali. Ražun, če vam pa ni všeč, pa morate k aodniji; tam ae bo povedalo po imenu, kdo je vrate razdjal, zakaj ni bil eden ali dva, ao bili trije. Iz Črne. Oglaaim ae še enkrat, kajti že zopet potrebujemo tvoje krtače, kakor lačen človek kruha. Znano ti je namreč, dragi „Štajerc", 8 kakšnimi ničvrednimi . igrami" prvaški klerikalci razvedrujejo ljud8tvo. čmaka vas si mora to t čast šteti, da so bili Globaški igralce že v tretjič v Črni. Prvikrat 22., 23|2„ potem 4. in 5 |4 in zopet 23 in 2415. Vsakokrat pa so pač akorej vso noč „devištvo" igrali, gotovo v ta namen, da bi pač naše „device" boljši ohranile sveto čistost in nedolžnost... Na naše device je napravilo to tako mogočen vtisk, da imajo letos večinoma vse napete — trebuhe... V farni cerkvi pri velikem oltarju je na steni velik zvon, a katerim bi ae imelo v velikih praznikih pri alo-veanih mašah zvoniti. To ae v cerkvi ne zgodi. Ali kadar igralci pridejo „Devištvo" igrat, #j takrat ga pa z železjem vred iztrgajo iz zida cerkvene atene, kar ao eni farmani na avoje oči videli. Torej, prvaki, kam jadrate, kam ae peljete, da je vam več za igro kakor pa da bi ae v Čast božjo zvonec rabil, da se namreč rabi le v vade stranske namene?! Ako hočejo prvaki igrati, naj si pa kupijo 8?oj zvonec. Nadalje omenim tudi od naših prvaških fantalinov, ki imajo šs mleko med zobmi, ki se pa nosijo in štimajo kakor b' bili ža čelo črnsko vas knpili in si do-voljijo cb nedeljah z drugimi poštenimi ljudmi norce dalati in vaac^ga ceniti, koliko bi bil v njih očesah vreden. Torej, vi farizejski hinavci, izderiti bruno i« svojega očesa, potem šele glejte, da izderete pezdir iz očesa svojega bližnega. Zi danes dovolj! Gradiva ne zmanjka ako bi hoteli vsako stvar na beli dan postavit . . . Takšni ste črnnhi? Kar je cerkvena lastnina naj ostane v cerkvi ne pa ta bi se po krčmah v kakšne druge namene posojevalo. Ako ravno nisem domačin v tem kraju, vendar se mi zdi takšno postopanje teh prvaških smrkolinov naravnost ostudno in kaznivo. Ti pa, cbx.insko predstojništvo, pazi na to in odstrani škandale ! „Najboljše in najizdatnejše pridobitve so bile vedno duševne. Dajmo svojemu ljuditfu nekaj, kar mu nikdo dragi ne more dati: plemenito prostost in sigurnost osebe, razumu primerno pravico, duševno visoko3t in nravno moč". Heinrich Wastian. Kranjska oholost, pa štajerska seralnost. (Iz krogov slovenskih pisateljev.*) Mnogi, da rekel bi vsi slovenski listi, klerikalni, kakor napredni, nimajo za »Štajerca« drugih besed, kakor psovke in grajo in one ljudi, ki ga čitajo, smatrajo nekako že za nedostojne, da bi človek občeval z njimi, Češ, da »Štajerc« piše same hujskanje in laži. Da, v središču srečne »Slovenije« se je osnoval že celo »Novi slovenski Štajerc«, ki hoče braniti celo slovensko krajino pred navalom tujcev, a to pa seveda s tem, da imenuje dostikrat belo to, kar je v resnici črno, da poje slavospev svojim pristašem in jih povzdiguje v deveto nebo, zanikuje pa mnoge očitne zasluge oseb, yki radi svoje vesti ne trobijo v njega rog. Ker pa je »Štajerc« le ogledalo razne vrste lopovov in capinov in ker se po izreku Nik. Gogolja ne gre človeku hudovati nad ogledalom, ako ima lice grdo, radi tega je »Štajerc« primoran javno našteti tem vstvariteljem »Slovenije« in ob enem kakor pravijo, »velike slovanske federacije« nekaj prav resnih besed, da si jih zapomnijo za zmerom in tako spoznajo vsi, koliko je vsaj glede Štajerskih Slovencev vredno kranjsko figamoštvo. Poglejmo nekoliko nazaj v leta narndne sprobuje. Prvi slovenski tabor se je vršil v Ljutomeru, drugi v Žalcu in preteklo je precej časa, predno so se ganili Kranjci. Prvi slovenski dnevnik »Slov. Narod« je bil osnovan v Mariboru ter se je, dokler je bil tiskan v tem mestu, krepko potegoval za pravice Slovencev, ko pa se je preselil v Ljubljano, doprinašali so urednik in so-trudniki v njem takšne vratolomne skoke, da so si drznili v imenu napredka krstiti celo poglavarja sv. cerkve rimskega papeža z »izvrškom človeštva«. V očigled takšne pisave ni moglo biti drugače, moral je biti osnovan drugi slovenski časopis in pojavil se je »Slovenec« iz početka kot nežnatan list, ki pa se je razvil v dnevnik. Dokler je bil majhen, bil je pravičen tudi do Štajercev, ko je pa postal večji, postal je tudi ohol in njegovo pravicoljubje je sedaj že tudi splošno znano. Človeku se zdi, kakor da bi bili na Kranjskem požgali že vse katekizme, vse sv. evangelije. — Toda še več. Kdo je bil osnoval »Slovensko Matico» ? Zgodovina nam pove, da se je bilo zbralo kakih 40 slovenskih rodoljubov v mariborski čitalnici, ki so položili temelj za osnovo »Matice Slovenske«, ki se je sicer potem porodila v Ljubljani. Bila je podpirana in negovana na vso moč od Slovencev bivajočih na Štajerskem. Da se jim vkaže nekoliko hvaležno za težak svoj porod, je naumila, da hoče izdati potrebno in velepomembno delo »Slovenski Štajar«. Izdala je res L in III. zvezek, toda drugi je baje zgorel v ognju, četrtega pa, ko je natisnila že par pdl, niti ni hotela izdati, ker bi bilo zoper njeno čast, ko bi morala v tem delu izreči zasluženo priznanje slov. pisateljem, bivajočim na Štajarskem. In pisatelj g. prof. Macun, ako ni hotel svoje, že naročene zgodovine književnosti Štajarskih Slovcncev sežgati, moral jo je izdati na lastne stroške, da je vendar slovensko-slovanski svet spoznal, da tudi na Štajarskem Jtiči še kak talent, ne pa samo na Kranjskem, kar bi bili gospodje pri »Matici« naj-rajše utajili. Kaj je potem učinil odbor »Matice Slov.« z izdelkom pisatelja Podravskega ? Na Kranjskem bivajoč župnik č. g. Marešič, mu je doposlal v prevod roman H. Sienkiewicza »Z ognjem in mečem« in mu sveto obljubil, da hoče rokopis opiliti ter mu poiskati založnika. Štajerc-tepec je delal, delal in ko je bil prevod gotov, ga je poslal delodajalcu, ki ga je tebi nič, meni nič zanesel »Matici«. Kmalu na to se je čitalo v časopisih, da izide to delo v založbi »Matice Slovenske«. Ko pa pride ta oglas pred oči drugemu prelagatelju te povesti, ki je bil slučajno Kranjec, prinese tudi on že *) Objavljamo ta dopis vkljub temu, da ne spada v okvirje naSega lista. Dokazati hočemo z njim le dejstvo, da kriči naduto prvafitvo po visokih Šolah in vsem mogočem, svoje lastne redke pisatelje pa zlorablja in pušča poginiti v blatu. To naj bodi „kultura"? Morda — pri kanibalili! »post festum« svoj rokopis Matici in odbor je res našel dlako v jajcu, daje prvega odstranil, drugo »kolobocijo« pa odobril. A vse to iz same krščanske ljubezni do slovenskega pisatelja, bivajočega na Štajerskem. In kaj potem ? Ker drugih odličnih mož, ki bi pa zasloveli po ? svoji darežljivosti do reveže v, ali do slov. naroda, ni i bilo, hoteli so proslaviti katerega od svojih rojakov; j postavili so bronast spomenik Vodniku, ki je sicer prišel pri vladi v zamero, ker je proslavljal glede narodnosti Slovencem pravične Francoze, Slovenski narod na Štirskem ni imel nič zoper to; toda poznej so jeli nabirati in so tudi nabirali zdatno svoto, pravijo 75.000 kron, da so postavili bronast spomenik pesniku Prešernu, ki je očital genijalneinu Stanku Vrazu, da je »slovenski uskok« in da »lakota slave blaga vleče pisarja drugam«. . . Oni, ki se je znal tako izraziti o pravem Slovanu po duhu in krvi, je bil postavljen drag spomenik, medtem ko je bil očital poprej svojemu tovarišu pohlep po denarju I l To je učinil oni PreŠern, o katerem so pisali Rusi, da je s svojo pesnijo »Prebrisano dekle« napisal nekaj tako pohujšljivega, da se to celo mladini v roke dati ne bi smelo. Ker pa je pisal sudi par drugih velepomembnih pesnij, kakor : »Ko brez miru krog divjam«, »Krst pri Savici«, »Oj Vrba, draga vas domača« in pa sonet »Memento mori«, torej Slovenci na Štirskem niso imeli nič zoper to, da se mu postavi spomenik, marveč so se še nekateri sami udeležili odkritja tega spomenika. Saj pravi nek stari rek : »De mortius nil nisi bene«,, torej ga bo za to, kar ni bilo prav, sodil Bog. Končno pa si domišlujejo brihtni Kranjci še nekaj drugega. Ker drugih odličnjakov ni baš pri roki, naumijo, da hočejo postaviti spomenik največjemu svetcu 15. stoletja prvemu razširitelju lutrovstva med Slovenei, Primožu Trubarju. In da bo krona tega bristroumja še bolj svetla, podajo se še nekateri odlični možje na pot k bratom Slovanom ter jih ponižno lepo povabijo, naj pridejo ali že koncem tega meseca, ali pa meseca septembra na Slovensko, proslavljat odkritje spomenika, postavljenega od >Slovencev« v proslavo »protestanta« Trubarja. Večjega »testimonium paupertatis« si res Kranjci — oni ki to delajo in oni ki k temu molče — niso mogli podpisati. — Povedali smo s tem le nekaj kranjskih kozlov in zato: Sstrahovalcev in figamožev smo štajerski Slovenci že siti do grla. Punctum! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX „Važnejše nego vsi državno-politični ukrepi in diplomatični sklepi je za obstanek države za-sigurjeni obstoj kmetijstva". n******u**K*n*nuH**u Novice. Kmetska zveza, kje si? Pred me3eci in tedni je ropotalo farško časopisje, da je bila groza. Mislili smo, da bodejo Korošec, Gra-fenauer, Benkovič in vsa ta čedna gospoda ministre kar dejansko napadli, ker se je govorilo o Ž3 sprejeti trgovinski pogodbi z Ogrsko. Minulo je par tednov in klerikalni listi so že tihi postali. Čudno! Kar je bilo preje slabo, to vendar Čez noč ne more dobro poatati? Ako sem bil pred tednom nasprotnik uvoza okužene srbike živine, potem vendar danes ne morem msnjati svojega prepričanja. No, — pri klerikalnih izdajalcih je vse mogoče! Pri državno-zborskih volitvah so tudi kričali, da bodejo proti avstro-ogrski nagodbi glasovali. Ali ko jim je Lueger palico pokazal,poskrili so se. Podobni so poslanci tistemu možakarju, ki beži pred ženo pod mizo, potem pa vpije: „Gospodar v hiši sem jaz!" . . . Torej, klerikalni izdajalci, vnn z barvo! Kaj je" z vami? Ali ste prijatelji srbskih volov? Ali ste pozabili svoje medene obljube ? Ali je bilo vse le pesek v oči ? Liži-kmetska zveza, na dan 1 Slovenski judje 1 Hrala Bogu, zdaj imamo tudi že prraške jude. Imeli smo yh s:c8r že preje, ali ti bo bili krščeni in ne rezani in «o bili najboljši kristjani na — jeziku. Največ prvakov je seveda takih, da so na jeziku kristjani, v svoj žep judi, pri bibah pa turčini... Ali nazaj k stvari: Ljubljanski listi poročajo, da so židovski brati Moskovič darovali 10 K za sokolski dom. Torej — priaški liberalizem ima zaslombo in oporo pri raznih Mojzesih, Davidih in Absalonih... Dober tek ! Nemška šolska družba (Deutscher Schul-verein) je imela v Binkoštih svoj glavni shod v Celovcu. Naše prepričanje je, da so nemške šole velikanska potreba za spodnje-štajersko in koroško ljudstvo. Zato tudi pozdravljamo delo te šolske družbe prav iz srca! „Schulverein" ima doslej čez 120.000 članov po celi državi. Na zboru je bilo zastopanih 4^1 podružnic z 63.641 glasovi in 668 delegatov z 1.523 glasovi. Celovške članice so darovale v pozdrav 1 000 K. Ie poročila je posneti, da je darovala dunajska občina družbi 10.000 K, nadalje g. Rohrmann v Bludovic h 300 000 K. Skupni dohodki so znašali 1. 1907 636 473 kron. Za Š je „Schulverein" največ žrtvoval. Uatan dve novi šol», prvo v Hrastniku in dr Velenju. V Ljutomerju je otvoril novi vrtec. S pomočjo „Schulvereina" so dobili v Slov. Bistrici noto nemško šolo. Podp je nadalje tudi nemško šolo na Pra Mssto Celje je dobilo v šolske namene 90 Za sv. Lenart v slov.-gor. se je za prvi hio rovalo 30.000 K. Iitotako dobi šola v Ti pri Mariboru lepo podporo. Ednako se j« piralo šolstvo na Koroškem in v drugih d Po glavnem shodu se je vršil izlet v dolino. Iz Spodnje-Štajerskega. Spoved in „Štajerc". Posestnik v Alojz Segula je prišel pred kratkem k bv mažu, da bi prišel eden duhovnikov d, mati Bpovedati. Mož je naletel slabo. Ka dehant sta ga takoj napadla, češ da bere , jerca". Prvič kaplana kakor dehanta praf ne briga, kaj čitajo državljani, ki plačujejo šteno svoje davke, od katerih živijo i pol joči farji. Kmet ne gleda nikdar farjem na kaj do oni berejo, čeprav se nahaja far veliko več neprimernega čitiva nego v km hišah. Drugič je presneto malo krščanstva takem postopanju. Ako hočejo duhovniki a dovati le tiste petoliznike, ki ne znajo misliti in so zato pristaši klerikalne stranke, no, potem naj tudi klerikalci sami dob plačujejo. Dokler pa plačujemo vsi duho? toliko časa morajo biti vsem na razp Pa — amen ! Post. . . Nskaj čudnega sa nam poroča ko bi ne poznali poročevalca, bU temu i ne verovali. Dne 3. junija se je blagoslovi1 nova cerkev v Teharjih pri Celju. V nedeljo prte blagoslovljenjem pa je duhovnik raz lice osnimi, da se morajo farani — postiti, da sprejmejo vredneje knezoškofa dr. Napotnika. Ta a pač že vse neha! Mi vemo iz popolnoma iv nesljivih virov, da se škof čez to pridigo ui jezi. Naj se za škofov prihod tisti debslnhw> postijo, ki vedno toliko jedo, da so vsak da bolj debeli. Ali od ljudstva zahtevati, da se n-radi škofovega prihoda posti, to je preveč. Ra je, da je Mojzes staro-testamentske jude piiiitil da se postijo. Niso smeli svinjskega mesa jesti, kajti v vročih južnih deželah se kmalu pokvari in postane zdravju škodljivo. Ali — danes ao razmere vendar vse drugačne! Mi ne živimo t jutranji deželi, mi pa tudi ne moremo jesti dragih postnih rib, kakor klerikalci. S cer pa je naš škof Napotnik pravi duhovnik, pred katerim treba klobuk sneti. Ali — postimo se za Bogi in ne za — ljudi. Zato ima dr. Napotnik prav, da se jezi nad tistimi svojimi duhovniki, ki hočejo ljudstvo poneumiti in mu škodoiati, Klerikalci in klerikalni farji naj se sami postijo. Potem ne bodejo imeli tako debelih trebuhov kakor jih imajo danes . . . Ustanovni shod kmetijske podružnice v Me Stinju. Po trndapolnim pripravljalnem delu ustanovila se je na Križovo v Mestinju kmetijska podružnica V imenu pripravljalnega odbora pozdravil je kmetovalec Drofenig iz Kačjega dola vse navzoče in še posebej gen. tajnika F. Juvana ter pot. učitelja J. Belle. Na-to je na kratko povedal, zakaj da se snuje v Mestinju kmet. podružnica in katere naloge čakajo novi odbor Končno je izjavil, da ker je že podpredsednik podružnice v Rogaški Slatini, ne more tudi v tej podružnici kot odbornik delovati, pač pa zagotovi kot navadni ud rad sodelovati in po možnosti pomagati. Nato preide na dnevni red in naznani prvo točko istega: volitev novega predsednika in odbora. G. župnik Gomilšek vzame besedo in želi, da se njegovi udje pred volitvijo ■prejmejo, na kar se precej živahna debata prične. Vsestransko priznanje se sliši, ko kmet Drofenig izjavi, da med km e t i ni in ne sme biti s t r a n k a r s t v a, ja da je to za kmeta pogubonosno. Končno se je v splošno zadovoljnost izvolil kmet Štefan Jukret kot predsednik, J. Kidrič stareji kot podpredsednik, Juri Kolar blagajnik in župnik Gomilšek kot tajnik, razen teh pa je še vsaka občina po za-, upnikih zastopana. Po končani volitvi sprejeli I so se še novi udje, tako da podružnica šteje t 170 osredi e nam kmeta, Konfcn jnik zat mogo« predi )stnik: 10 dre ,3bl déla y Droíe^S prejela. pred a ssaf goV govej* ¿i bi pedro oril je i - o bit b io p n fosfo ovih g je z po lani j\ dí ojilo o* imanje je ve6: Bkega i pre eno, d: isov c ilepom odboi rstvo tiny u vre< lajera Ki raetnil" 11 usti podrui gostili velepi nimi so&e Grad \z K nam zoče ado bon čelt vol dri bo ps VB lo S 1. ohodkidrožbJid 170 udov. G. Belle nato izroči ScajersMi osrednjega odbora in v kratkem go-Ujtaoovil jftp namen c. k. kmet. družbe, nje ko-drago riimeta, kakor tudi pomen kmečke orga-D0VJ otroška Končno tudi g. župnik Gomilšek obljubi dobili tndi{:;i zato skibsti, da se bodo vse žilje Podpiralo sel: mogočnosti upoštevale. Predno se shod ^agerhofa,! predlaga Drofenig, da se naj takoj vsi 90.000 K. Jetniki oglasijo, kateri si hočejo travnike )rvi hip da-to drensžaih cevi zboljšati, kar se zgodi; * v Tezna b b i nepričakovano velik in upamo, da 10 J* pod- v kratkem izvršejo. Eioglasno se je deželah, fcianig ova rezolucija proti odprtju srbskih 7 Rožno ujela. Omenjeno naj še bode, da nam je K pred otvoritvijo shoda, katera se je vsled % : Iga prihoda g. gen. tajnika precej zakasnila, Ki goltno cev (Sch'undrohr) in nje rabo r Sarcih .¿«ji živini; vsi navzoči so izrazili željo, 8V: vpcdrnžnica nastavila take cevi po vaseh. njegovo !je tudi o splošnem gospodarstvu, o trav-^aplan ia I o hlevskem gnoju in o umetnih gnojilih. ?re „ota> pa je še povdarjal da je v vinogradih ?rav ais L fosforjevih gnojil in Kalijeve soli še treba jejo po- Ljh gaojil in priporočal spomladansko gno-politika- I«! čilskim solitrom. Omenil je, kake uspehe 3a prsta, I? lanski toči z trošenjem čilskega solitra farovžih t?! na trsu, kakor tudi kako dcbro se to tnotakih jo obnese n. pr. pri krompirju. Ker je bilo •stva v banje za to gnojilno sredstvo veliko, razde-spore- ji večim posestnikom brezplačno po 1 kilo 0 sami iifga solitra s prošnjo, da se naj o uspehah 'k®» -— L: prepričajo. Hvalevredno naj bode še orne-ovnike L da nam je g. Drofenig podelil mnogo »vnike, J-r o kmetijstvu. Opamo, da bode* ta dan 'olago. ft^omemben za prepotrebni kmečki napredek, Jtdbornike pa prosimo, naj pustijo vso atran->ča io Ji; 70 jn naj čuvajo, da ostane podružnica v 'koraj Llojn edino-le zaščitnica kmečkih interesov 'oviJa f vredna hčerka c. kr. kmetijske družbe za P*ed ijjerako. [ Kmetijska podružnica na Planini. Več pa-P^j* ranih mož se je že nad pol leta trudilo, da a s® Ustanovijo na Planini za širjo okolico kmet. Ltažnico. V nedeljo dne 31. maja so imeli v sam Mjloj g. Treffaerja ustanovni shod. Proponent «rji fljeposestnik Šmid iz Jurkloštra je z navdušeno Ll besedami otvoril shod, pozdravil vse navito in še posebej došle goste g. Ju rana iz Kradca, g. Belle iz Maribora in kmeta Drofeniga M Kačjega dola. G. Belle nato v kratkem opiše lamen in koristi kmet. družb) in poziva nav-lri 'joifl neude, da še pristopijo, nakar še precej jidor pristopi. Volitve novega načelnika in od-f Mm rršile so se povsem mirno in dostojno. Na-lfelnikom izvoljen g. Treffaer, podnačelnik pa je jg. Šmid, najuglednejši kmetje iz okolice pa so Ifoljeni v odbor. Upamo, da bode tudi ta po- 1 Idražnica prav živahno delovala, kar bi bilo tem-Iblj želeti, ker je podružnični okoliš za različne I panoge kmetijstva precej ugoden. Hvala gre I nem, kateri so za ustanovitev podružnice sode- j|iovali, posebno pa še g. Drofenigu, kateri ni jfPianinčane le v tej zadevi večkrat na «voje & stroške obiskal, ampak jim je tudi pri tej pri-Iložnosti iz nova pokazal, da bije njegevo srce I za kmete. Tako nam je pokazal rabo goltne ■ cevi na govedu, govoril o umetnih gnojilih in 1 končno kmetom razun različnih kmečkih spisov I tadi podelil 10 kg. čilskega solitra za poskušnjo. I Posebno priporočal je rabo čilskega solitra vino-I gradnikom, da se ojači les. Veselilo nas bode, I ako napredni posestniki iz Dobja novi podružnici I pristopijo in tako omogočijo gospodarsko delo, kajtilezzdruženimi močmi zamorejo kmetje I kaj doseči. Kaplanu Melhijorju Sorko v Cirkovcih se je popolnoma zmešalo. Doma, v krčmi, v šoli in r cerkvi divja proti požarnikom, laže in obre-kuje, da se kar kad). Nesramno njegovo postopanje razburja ljudstvo grozovito. Pomenili se bodemo prihodnjič natanko s tem lažnivim mo-žiceljom v talarju! Okrajni zbor požarnikov celskega okraja Be rrži v nedeljo v H-jilensteinu. Po vaji se vrši reselica, pri kateri bode tudi celjska godba srirala. Klerikalna ljubezen. Ob priliki zadnjega groznega požara v Šikoli so klerikalni nahuj-skanci cirkovniško požarno brambo lopovsko zasramovali. Rekli so: no, zdaj vpite „heil".Na to falotsko nesramnost je voditelj cirkovških požarnikov dejal: Mi ne poznamo v takem polo- žaju sovražnikov, temveč mi gremo vsakomur pomagati. To je poštena krščanska beseda poštenega moža! Sram naj bode tiste klerikalne lo-pore, ki so izgubili zadnjo iskrico človekoljubja. Pfuj Tenfel! Pevci v Mariboru. V Binkoštih se je vršil 10. zvezni dan štajerskih nemških pevskih društev. R*zven velikanskega števila občinstva je došlo tudi nad 2000 pevcev. Mesto je bilo z zastavami okinčano. Slavnostni sprevod je bil naravnost krasen. Posebno odlikorali so se : voz mariborske požarne hrambe, trgovska barka, mašina pevcev južne železnice, alegorični voz „Ljudska pesen", kmetski vozovi „D' Uatef-landler" itd. Popoldansko in večerno petje je bilo krasno. Veteransko društvo „Nadvojvoda Albrecht* V Ptuju priredi dne 2. arguata 1908 pod pro-tektoratom g. c. in k. majorja E. Appel v „Volks-gartnu" v Ptuju veliko slavnoat ob priliki 60 letnice cesarja in 30-letnega jubileja okupacije Bozne in Hercegovine, čisti dobiček je namenjen bolniški blagajni društva. Slavnost bode združila najrazličnejše zabave. Vabljeni so vii prijatelji in tovariši, posebno pa sobojevniki vojne 1. 1878. Slov. bistriška bolniška blagajna je imela lani 892 članov. Zgodilo se je 470 slučajev bolezni, od teh 4 smrtnih. Izplačalo se je 6.664 dnevnih podpor. Dohodki blagajne so znašali 12.395 K, izdatki pa 12.301 K. Težko obolel je veletrgovec in obč. svetnik v Ptuju, g. Rijmund Sadnik. Moral se je podati v G/adec, kjer so ga vsled raka v želodcu operirali. Dobili smo ravnokar poročilo, da mu je malo bolje. G. Sadnik je velik dobrotnik revežev ter pridni gospodar. Dal Bog, da bi zopet okreval. Požar. 6. t. m. se je zgodil velik požar v Šikolah na dravskem polju. Pogorelo je 7 hiš. Tudi eno človeško življenje je padlo. Neki mož je pridobil namreč tako težke opekline, da je potem v ptujski bolnici umrl. Cirkovška požarna hrambi je bila kmalu ne lici meata in vrlo pomagala domači. Ko bi je ne bilo, pogorela bi pač cela vas. Čast ji! Požar. Na Binkoštno nedeljo je pogorela hiša Rajmuada Lipave v trga Lemberga. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Zavarovan je bil za malo svoto. Škode je mnogo. Ogenj. 5. t. je pogorelo v bližini zdravilišča R giška Slatina hiša malega posestnika Florijana Kores. Slatinska požarna bramba je takoj na pogorišče došla, ali vsled pomanjkanje vode ni mogla ogenj ostaviti. Nesrečni Koren stoji zdaj z svojo mnogoštevilno družino brez strehe, čioreioljubni sosed Pilz vzel ga je pod svojo streho. Zdrariliščni ravnatelj g. dr. F. Malli pa je nabral med gosti precejšno svoto za pogo-relca. čast usmiljenim ljudem! Ustrelil se je v Ptuju bivši mestni »traže-vodja g. Kari Uaar. Nesrečnež je bil 72 let star in je že več let na grozni bolezni težko trpel. Ni čuda, da se mu je v trpljenju duh omračil in je storil samomor. Pokojnik je bil pošten značaj in splošno priljubljen. Bodi mu žemljica lahka ! Strela je udarila v gospodarsko poslopje gospe M. Frescher v Sp. Losuici ter je vse pogorelo. Slov. bistriška požarna bramba je prišla hitro, ali zamogla je obvariti le sosedne s slamo krite hiše. Razve n krme je tudi več mašin in 3 svinj zgorelo. Škode je za 2500 K, zavarovana pa je posestnica le za 1200 K. Utonil je v Dravi deželni brambovec Ludwik Bauer. Nesrečnež ni znal dobro plavati. Zeno umoril je kočar Veternik v Čretju pri Celju. Bil je z njo 25 let oženjen. Zapil je vedno ves denar in potem ženo pretepaval. 3. t. je imel zopet z ženo prepir, v katerem je končno nož vzel in nesrečnico zaklal. Potem se je zaklenil v sobo in dejal, da ustreli vsakogar, ki pride blizo. Le z zvijačo so ga zamogli ufcleniti. Pri sodniji se je še norčeval. Obesil ae je t Žitalah kmet Matija Mohorko na dilah z životnim jermenom. Vzrok samomora ni znan. Porotno sodišče v Mariboru se je pečalo 9. t. z večjo tatinsko zadevo. Obtožene so bile Ida Vučina, 16 letna Marija Lukman, njena sestra Lojza in mati Tereze Kopše, rse iz Brega pri Ptuju. 2. prosinca je opazil krčmar Savec v Ankensteinu, da mu je zmanjkala hranilna knji-ž ca z 5 500 K. Njegova žena je imela takoj Ido Vnčina na sumu, kajti ta jo je par dni preje obiskala in za denar prosila. Savec je šel v Ptuj in je na hranilnici izvedel, da je denar že dvfgnen. Pravočasno so tatico vjeli. Imela je še 2 982 K denarja. Drugi denar pravi da je bil tudi ukraden. Dognalo se je tudi, da je Tereza Kopše resnično Idi Vučina 2.000 uiradla. Ena tatica je torej drog) obkradla. Obsojeue so bile: Ida Vačiaa,pa 18 mesecev, Tereza Kopše na 15, Lucija Lukman na 6 mesecev ječe. L3 Marija Lukman je biia oproščena. 0be8il s* je v Pobrežju pri Miriboru 70 letni Andrej Schmirmaul. Starček je bil na duhu bolan Ustrelil se je v gozdu pri Mariboru 21 letni pek Mt » 1} S r i0 k ¿ Za birmo! uomaca pijača narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt. „Mostin" je sestavina naravnih substanc in viled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača na Človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 3000 I. te pijače narejene z „Mostin" stane 4 gld. 80 kr. ,.Mostin" se dobi pri Janezu P o s c h, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška ulica 20. — Poštna razpošiljatev vsak dan. — Svari se pred pona-redbami. Visoko moderna rement. Gloria srebrna ura = ===== za gospode! == za zeleno cepljenje :== (Rebengummi zur grtlnen Veredelung) najizvrstnejši . prima-vrste, garantirano blago, priporočata cenjenim odjemalcem brata Slavitsch, v Ptuju. 376 i učenec iroe. pjača 6 me«c Vpraša se p, Štajerca- " 3 leta pismeno garancija > Ne okušaj, dokler nI vode zraven! =r— 80% jesihova esenca, bela in rudeča s katero se pripravljajo najokusnejše jedi in jesih za vkuho. I Liter velja 2 kroni. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80*/0 je sihove esence z 80 aJi 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in iz vrsten jesih je gotovi. «t znamke No *nkam na p*. ■.—» i«* s siiko^^BUuja poslani fjvo. i M ätev/TSo' ¡jo na ,n franko 4¿i »j Pozor! Ta imenitno izdelana ura poseduje skrbno izkušeno, v kamenjn idečo kolesje, 3 krasno gravirane pokrove in nSpringdeckel44, ter prodamo to uro za K 8"— s sekundnim kazalcem K . Pošl«e se po povzetju. veseije, M*rtW temu moj-"g-7. 427 Avstrijska eksportna drožba za ure DanaJ-Westbahnhof 25. trgovcu v Ptigu V novi poštni hiši Sukna a slovea- ¡exika za 1 morata Fraai wh 41.6 humpoleČki lodni, sukno sa salon obleke in modno sukno za obleke islni francoski aparati svetovne tovarne lekarnarja v Pakracu št. 200 (Slavonija.) priporoča Bfljboljši in priznani od vseh vinogradnikov. Posebno priporočljivi so i brizgalnice „Eolair" ti peronospori, žveplalnica „TorpiUe", proti oidiju; ktor ,JElxcelflior4 proti filokseri; acetilenska svetilka idnsa" proti trtnim črvom. Kakor nadomestilo navadne zmesi na podlagi modre x in apna je hipna zmes Eclair-Vermorel odna, uspešna ter se drži peres. Predmeti za menjavo pri vseh aparatih, ki in opisi na željo zastonj in poštnine prosto pri ačnem zastopniku za Avstro-Ogrsko. = T. Doswald, Trst == Piazza Lipsia št. 6. 370 tovarna sa sukno T Humpolci jr» Vzoici brezplačno. Tovarniška cena. v krasni legi ob Golobjem vrhu pri Pesnici, obstoječe iz zidane hiše s prešo in kletjo, posebnega gospodarskega poslopja, in črea 6 oralov zemljišča, med tem blizu 2 oralov novo nasajenega vinograda, njive, travnika, novega sadonosnika ild. Posebno pripravno za penzijoniste. — Pojasnila daje gosp. Lokay v Mariboru, Puchelgasse 1. 394 Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem uradu. Tovarna za poljedelske stroje Mestni denarni zavod Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke* v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ura. ms-j^T*^ ^ PnPoro^a izboljšane ; ' WitÄI© (Göpel) Fwp mlatilmce " ^^tWH^^^j^P^t tekoče. Dalje stroje za rezanioo delati, trijeije in mline za šrot || fl Kupu -se postavi vsak »troj na njegovo 'Želettično'*postaje rozniae jwrto. Prodaja se tudi n* obroke, cemiki se p*šjljajo poštai»e prosto in zaatonj. Lastna zaloga v «larlbtni v Vikrin§h«f ulici. priporoča se glede vsa- lam .........................m kega med liranilnične zadeve spada-jodega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko StraiikaBi se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka »deva pojasni in po vsem vstreže. Ob&Hie X mu ogtrsko um. UOZiČki otroke v novi veliki trgovini 200 Johann Koss v Celju ===== na kolodvorskem prostoru ===== se dobivajo že cd.....gold. B'50 naprej droge sorte po........ 7"— » tretje „ „ . četrte „ „ . pete „ » . in z fedrami po 8-9'— 10'-12'— Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo ii-vršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št. 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, edstranja pra-haj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila bi si ga vsaka družina. Imam premnogo ■ahvalnie in priznanic. Stane poštnine prosto na vsako poŠto lonček 3 K 66, 2 lončka 5 K. Naroča naj m samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v Pakracu štev. 200 t Slavoniji. Styria-bicikelni Novi modeli 1908. Cena za gotov denar: „Styria"-bicikelni K 140 . 160 (fino cestno kolo) najfinejša cestna kolesa K180—200 isto _r K 240 —280. (Halbrennmaschinen) s patent Styria-Glockenlager. Že rabljene, toda še prav dobre b i c i k e 1 n e po 80, 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava samo z a n e-s 1 j i v i m kupcem in proti dvanajstmesečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zalite vanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-bici-kelni so dandanašnji najimnitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici-kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft-sclilauche und Laufmantel). Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje Ptuj, Ormuž, Rogatec in Središče. 271 Rane jseh vrst naj se varujte skrbno preti vsako nečistostjo, kajti vsled te posta»« lahko aajrainifta ra»a nevarna in velika. 2e 49 let sem se rabi omehkajočo Prago^k« žavlM kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmaajfta vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuj« sploh zdravljenje. razpošilja &e vaak dan 1 ctla doz* '/0 vin., •/» 50 Vin-proti nap ej-plačik» 3 K 16 vin. m poilje franko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske ätaeijone. Vau :?. Srcb. dvojni kuhinj, ura 3.— 6 valčkov . 1Ž- | Zbud:l mantelj 8-— I I ¿g*lt Original Omega. Schaffhausen. Olashtitte, Helios, Aailfft. izkušeno, cdK 13 — ; srebrno in zlato blagft po or^ini fabriških cenah. 3 leta garancija. Izmenjava ali den&i: Max BShiiel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27 27 v lastni Zapriseženi cenilelj in strokovnjak. Najvfčja in najsi« tvrdka. Osnovana 1. 1840. 5000 alik-katalog zastonj in poštnine proste. petek, d našle NaroČi leto 3 četrt za N celo ■uner za dr : račui rom nine i. čati Stev L Ure I niš Pti »lahte — (Prtiči) 8 gold. iz domsčc-ga platna po iz močne debele kontenine .... is tirolski g* platni....... v novi veliki trgovini JOHANN KOSS v Celji - = na kolodvorskem prostoru. =- Kron 5000 zaslužka plačam tiatemu, ki dokaže, da m moja čudežna koUtei MT 800 komadov za goid. 2'60 prilofcaostni nakup, L s.: 1 prava ivic. list. Itaktpl paUitL ■rs, grt natanko in dobro, regul. s pismeno 3 leiuo fabniio randjo, S amerik. zlato-double prstana (za gospoda in in anfl. poalač. garnituro, obstoječo iz manSelnih, ovratn h is gwnb, 1 amerik. Šepni nož o delov, 1 eleg. ž-.dsna krav&U, U na^ be; ■el sa: in vi P1 BC V S Ï v Ptuju priporočata izvrstne 10« . _ šivalne stroje (Nähmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 „ — „ Singer Titanial 20 , — , Ringschifchen . . . . . . . 140 „ — , Bingschifchen za krojače . . . .180 „ — , Minerva A.........100 „ — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 „ — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cjlinder Elastik za čevljarje . .180 „ — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 Potnikom v Ameriko priporoma generalna agentura lajlepfiih lasni koljer s pravimi oriental čnimi biseri, 5 indijsk h is k®v-vragov zabava vitko drudto in *e 860 kom. raznih prt&ffl ki so v vsaki hifii potrebni in korislni zastonj. Vse skup»)»« zist. Roskopf patent žepne «ro, ki je sama dvojno svMo xm koita uno gold. 2 50. Dobi se jo povzetju ali Pip «j jbiij S. Urbach, N. B. Ako se naroči 2 paket», prida se piimrjifl tev aH 6 IT. volnenih žepnih robcev gratis Ako ne do]>Mtfaq takoj nazaj, torej vsak neiko izključen. Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v zraven klalnice in plinarake hiše postavljeni j» nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj v žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati i spahati i. t. d. V ptujskem mestnem sopat nem kopališču m dobijo odsihmal kopele s hlaponom po bM dih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan 6 I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak prazni •b Vili uri predpoldan za 60 vin. (30 kr^ carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pete Badean8talt1. gotovih obleki mgggg^žg&žaBSB»—" in White Star-Linije najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbonrg- New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, z velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-York v resnici 5y9 do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj: Generalna Agentura Im Obersteg & Co. 28 Aeschengraben Basel (Sfiea.) 292 »! Velika zaloga za otroke vsake starosti iz štofa to ca, ženskih j aken (jope) Stofaate in IC moških oblek "V hlače iz cajga in štofa zelo po ceni v novi veliki trgovini? JOHANN KOSS v CELJI :-na kolodvorskem prostoru. =====