VESTNIK ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE 1926 Št. 1 VSEBINA: RAZPRAVE: Str OAUSS, Dr. P. (Heidelberg): Entwicklungstendenzen und gegenwärtiger Stand der wissenschaftlichen Geographie in Deutschland . 1 KRANJEC, prof. S. (Ljubljana): Geopolitičen oris Jugoslavije .... 8 RUBIČ, prof. dr. I. (Split): Padaline u Splitu (z 1 diagramom u tekstu) 17 BOHINEC, dr. V. (Ljubljana): Ljubljanska mestna aglomeracija in njena antropogeografska meja (z i karto in 1 diagramom v tekstu) 22 MANJŠI ČLANKI: ŽURGA, P. JANEZ (Ljubljana): Starost granita na Pohorju.............. 35 SAVNIK, dr. R. (Celje): Židje v Jugoslaviji (z 1 karto u tekstu) .... 37 POROČILA O EKSKURZIJAH: SALOPEK, univ.prof. dr. M. (Ljubljana): Geološka ekskurzija u Dalmaciju 42 GEOGRAFSKE NOVICE (z 1 sliko u tekstu)......................... 46 KNJIŽEVNOST.................................................... 49 KOŠT1AL, prof. 1. (JNovo mesto): O krajevnih imenih.................. 51 TUMA, dr. H. (Ljubljana): Odgovor.................................... 55 TUMA, dr. H. (Ljubljana): Nekaj o turistovskih zemljevidih Julijskih Alp (z večbarvno karto v prilogi)............................ 58 GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI................................. 58 IZDAJA IN ZALAGA GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI U BEDNIKI: dr. VALTER BOHINEC, dr. ROMAN SAVNIK. dr. IVO RUBJČ, Ljubljana. Celje. Split. BULLETIN DE LA SOClftf DE GEOGRAPHIE DE LJUBLJANA (ROYAUME DES SERBES, CROATES ET SLOVENES) 1926 TABLE DES MATIČRES. Page P. GAUSS: Entwicklungstendenzen und gegenwärtiger Stand der wissenschaftlichen Geographie in Deutschland.............................................. 1 5. KRANJEC: Oeopolitische Skizze Jugoslaviens............................................... 8 /. RUBIČ: Les precipitations de Split (Dalmatie) (avec une figure dans le texte) 17 V. BOHINEC: L’ agglomeration de la ville de Ljubljana et se frontižre anthropo- g6ographique (avec une carte et une figure dans le texte) .... 22 P. J. ŽURGA: Das Alter des Granites in Pohorje............................................. 35 R. SAVNIK: Les Juifs en Yougoslavie (avec une carte dans le texte).................. 37 M. SALOPEK: Eine geologische Exkursion nach Dalmatien...................................... 42 Cronique gSographique (avec une figure dans le texte)...................................... 46 Literature (avec une carte hors texte)..................................................' 49 La Sociötö de Geographie de Ljubljana............................................ 58 „GEOGRAFSKI VESTNIK“, časopis za geografijo in sorodne vede, izhaja v Ljubljani letno v 4 zvezkih. Rokopisi, časopisi v zameno in knjige v oceno naj se pošiljajo na naslov: dr. Valter Bohinec, asistent Geografskega instituta na univerzi v Ljubljani. Gg. avtorji se naprošajo, da priložijo svojim člankom rčsumč v kakem svetovnem jeziku. Za znanstveno vsebino Člankov so odgovorni gg. avtorji sami. Ponatis člankov in razprav je dovotjen le z vednostjo in dovoljenjem uredništva ter z navedbo vira. Denarne pošiljatve je nasloviti na Upravo Geografskega vestnika, Ljubljana, Univerza. Cena letnika za stalne naročnike 50 Din; knjigotrška cena tega zvezka 20 Din. Naročnina se lahko vplača tudi v dveh obrokih. Oglasi po dogovoru. — Čekovni račun štev. 13.595 poštne hranilnice v Ljubljani. Temu zvezku priložena karta dr. H. T u m e: Vzhodni del Krnskega pogorja od Baške Škrbine do prelaza »čez Globoko* je izšla tudi posebej in se naroča pri Geografskem društvu v Ljubljani. Cena 6 Din za izvod. GEOGRAFSKI VESTNIK BULLETIN DE LA SOClETE DE GEOGRAPHIE DE LJUBLJANA ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE UREDILI DR. VALTER BOHINEC, DR. ROMAN SAVNIK, DR. IVO RUBIČ LETNIK II — 1926 LJUBLJANA 1927 IZDAJA IN ZALAGA .GEOGRAFSKO DRUŠTVO* V LJUBLJANI 42699 O'hool'A&l1^ štev. je izšla 20. VI. 1926, 2/3 štev. 20. II. 1927, 4. štev. 15. V. 1927 ----------------------------------- n Odgovorni izdajatelj in urednik: dr. V Bohinec Za Tiskarno Brata Rode in Martinčič: Anton Rode KAZALO K II. LETNIKU „GEOGRAFSKEGA VESTNIKA' I. RAZPKAVE: Gauss, dr. P. (Heidelberg): Entwicklungstendenzen u. gegenwärtiger Stand der wissenschaftlichen Geographie ivn Deutschland ................................... 1 Jondš, dr. L. (Praha): Geografija v Češkoslovaški republiki.....................133 Melik, prof. dr. A. (Ljubljana): Jovan Cvijič...................................129 Tuma, dr. H (LjubljanaI: Krnica in Polica....................................... 96 Salopek, uniu. prof. dr. M. (Ljubljana): O razvoju trijasa na otoku Visu (s 2 table) 101 Bohinec, dr. V. (Ljubljana): Zupanova jama (z 1 načrtom v tekstu, 1 načrtom in 7 slikami v prilogi).......................................................156 Rubič, prof. dr. I. (Split): Padaline u Splitu (z 1 diagramom v tekstu) . . . . 17, 72 Bohinec, dr. V. (Ljubljana): Ljubljanska mestna aglomeracija in njena antropo- geografska meja (z 1 karto in 1 diagramom v tekstu)........................ 22 Baš, prof. F. (Maribor): Maribor. I. Historično-geografski razvoj (z 1 karlo v prilogi)..................................................................59,139 Rus, dr.], (Ljubljana): Triglav. I. Triglav pred Valvasorjem. II. Gora Krma — Valvasorjev Triglav (z 1 sliko v prilogi).................................. 82 Kranjec, prof. S. (Liubljana) : Geopolitičen oris Jugoslavije................... 8 II. MANJŠI ČLANKI: Žurga, uniu. asist. P. j. (Ljubljana): Starost granita na Pohorju............... 35 Salopek, univ. prof. dr. M. (Ljubljana): Geološko proučavanje i kartiranje u Sloveniji god. 1926 .................................................................. 153 Salopek, univ. prof. dr M. (Ljubljana): Geološka ekskurzija u Dalmaciju ... 42 Savnik, prof. dr. R. (Celje): Židje v Jugoslaviji (z 1 karto v tekstu).......... 37 III. IZ ŠOLSKE GEOGRAFIJE: V obrambo (prof. J. Kržišnik). — Odgovor (prof. S. Kranjec). — Odgovor (prof. j. Kržišnik)...............................................................111 IV. GEOGRAFSKE NOVICE: Profesor Ferdo Seidl-sedemdesetletnik (z 1 sliko v tekstu). — Moderno preseljevanje narodov na Balkanu. Potresna opazovanja na univerzi v Ljubljani. — Geografska predavanja na jugoslov. visokih šolah v poletnem semestru 1925/26 46 Dva geografska kongresa. — + Profesor dr. Jovan Cvijič. — Smrl odličnih nemških geografov. — + Eugen baron Ransonnet. — Trgovačka mornarica kraljevine SHS. — Naš Vojni geografski institut. — Zavod za meteorologijo in geodinamiko. — Društvo za raziskavanje jam. — Geografska predavanja na jugoslovanskih visokih šolah v zimskem semestru 1926/27 ........................................... 116 Program .beograjskega geografskega kongresa od 27.-29. aprila 1927.— Dodatek k opisu Zupanove jame. — Novi jugoslovanski etnografski časopisi. — Slika g. Jovana Cvijiča. — Geografska predavanja na jugoslovanskih visokih šolah v poletnem semestru 1926/27 .......................................................... 168 V. KNJIŽEVNOST: F. Kocbek: Savinjske Alpe (R. Savnik)................................................122 F. Hausmann: Südsteiermark (F. Baš).................................................. 49 R. Badjura : Kozjakovo pogorje nad Dravo (F. Baš)....................................170 Dr. Jovan Krčmar : Jadransko more (R. Savnik)........................................170 /. Rubič : O našim primorskim otocima (V. B.)........................................ 50 J. Xayn: 3ooreorpac})nja JyrocjiaKiije npeMa KonHettoj (JiayHH (R. Kenk) ... 50 F. Lukas: Geografijska osnovnica hrvatskog naroda (I. Rubič)......................... 49 /. Mladineo : Jugosioveni u Sjedinjenim državama američkim (V. Bohinec) . . . 123 Splitski almanah i adresar za godinu 1925 (I. Rubič)................................. 50 I. Sijepčevič: Voda po Kotoru (I. Rubič).............................................126 H J. Ltmjrep: Kypc AcTpoHOMHje (O. Reja).............................................169 B. Löznovsky: Prüvodce po Československe republice (V. Bohinec)......................126 Časopis Vlasteneckčho spolku musejniho v Olomouci 1926 (R. Savnik) O naši novi specialni karti 1:100.000 (V. B.).......................... 51 127 Koštidl, prof. I. (Nouo mesto): O krajevnih imenih................................... 51 Tuma, dr. H (Ljubljana) : Odgovor.................................................... 53 VI. GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI........................................... 58, 128, 172 TABLE DES M A TIE RES. P. Gauss: Entwicklungstendenzen und gegenwärtiger Stand der wissenschaftlichen Geographie in Deutschland........................................................ 1 L. JonäS: La gčographie dans la Republique tchecoslovaque............................133 A. Melik'. + Jovan Cvijič (avec une figure hors texte)...............................129 P. /. Žurga'. Das Alter des Granites im Pohorje...................................... 35 M. Salopek: Über die Entwicklung der Triasformation auf der Insel Vis (mit 4 Abbild., Tafel 3 u. 4)..........................................................101 M. Salopek: Geologische Untersuchungen und Kartenaufnahme in Slovenien im Jahre 1926 .................................................................... 153 M. Salopek: Eine,geologische Exkursion nach Dalmatien................................ 42 V. Bohinec: Die Zupanova jama bei Grosuplje (Slovenien) (mit 1 Lageplan im Text, und 1 Grundriß u. 7 Abb. auf Tafel 7, 8, 9)...............................156 /. Rubič: Les precipitations ä Split (Dalmatie) (avec une figure dans le texte) 17, 72 H. Tuma: Krnica ei Polica. Etude toponomastique...................................... 96 J. Rus: Der Triglav. Historisch-geographische Skizzen. I. Der Triglav vor Valvasor. II. Der Berg Krma-Valvasors Triglav ( mit 1 Abbildung. Tafel 2) . . . 82 F. Baš: Maribor. I. Die historisch-geographische Entwicklung (Fortsetzung und Schluß, mit 1 Karte, Tafel 6)...................................................139 V. Bohinec: L’ agglomeration de la ville de Ljubljana et se frontiere anthropo- gčographique (avec une carte et une figure dans le texte)................... 22 R. Savnik: Les Juifs en Yougoslavie (avec une carte dans le texte)............... 37 S. Kranjec : Geopolitische Skizze Jugoslaviens........................................ 8 La gčographie dans nos ecoles........................................................Ill Chronique geographique (avec une figure dans le texte) ...............46, 116, 168 Literature (avec une carte hors texte).................................... 49, 122, 169 La Society de Geographie de Ljubljana .............................. 58, 128, 171 CORRIGENDA. Str. Pnge 33 v tabeli pri kraju Podboršt namesto 35'7:35'7 896 in 8910 namesto 1531:1431 10130 au lieu d’andessous : audessous 121 /II48 namesto E. Šenoa : M. Šenoa 130 v opombi 5) in 132 v opombi 9) namesto Miodrag : Milorad 13140 namesto malekatera : malokatera 132 44 „ Geeografiji : Geografiji 145 v opombi 2fi) namesto Steiemark : Steiermark V prilogi je črtati spod., sred. in zgor. Poljance ob poti na Črno prst, ime Poljance pa je prenesti nekoliko nižje, na SW od Orožnove koče, kjer so že vpisane v karto označbe sp., sred. in zgor. V svesci 2/3, p. 101 zamijenjen je kot tekst table I., sl. 2. i table II., sl. 1. Im Hefle 2/3, p. 101 wurde der Text der Tafel I, Abb. 2 u. Tafel II, Abb. 1 verwechselt. GEOGRAFSKI VESTNIK 1926. ŠT. 1. PAUL GAUSS: ENTWICKLUNGSTENDENZEN UND GEGENWÄRTIGER STAND DER WISSENSCHAFTLICHEN GEOGRAPHIE IN DEUTSCHLAND. Die deutsche wissenschaftliche Geographie kann heute als selbständige akademische Disziplin auf eine hundertjährige Geschichte zurückblicken. Auf den großen Traditionen des 19. ]ahrhunderts baut sich die geographische Arbeit unserer Zeit auf, und zu ihnen müssen wir deshalb zuerst kurz den Blick wenden, um die Eigenart deutscher geographischer Wissenschaft, ihren gegenwärtigen Stand und ihre Tendenzen zu erkennen1). Zwei große Männer stehen für uns am Eingang des Zeitalters moderner wissenschaftlicher Geographie, mit genialem Blick ihr die geistigen Fundamente schaffend: Karl Ritter und Alex. v. Humboldt. Karl Ritter hatte 1817 aus dem philosophisch spekulativen Geist seiner Zeit heraus versucht, der Geographie ein großes und packendes, auf Länderkunde und Erfassung der Beziehungen zwischen Natur und Mensch abzielendes Programm zu geben. 1820-1859 wirkte er an der Universität Berlin und übte durch seinen glänzenden, geistreichen Vortrag, weit über seine Zeit und die Grenzen seines Vaterlandes hinaus tiefen Einfluß aus. Aber er eilte seiner Zeit gleichsam voraus und geriet bei dem Fehlen einer auf exakter Naturbeobachtung beruhenden allgemeinen und physischen Geographie in immer größere Einseitigkeit und teleologische und historisierende Betrachtungsweise. Gerade auf dem von ihm vernachlässigten Gebiete der exakten Naturforschung wirkte gleichzeitig mit ihm Alexander v. Humboldt (1769-1859) bahnbrechend. Er, der große Reisende und geistvolle Beobachter legte in seinen zahlreichen Schriften den Grund zu einer modernen Naturauffassung der verschiedenen Länderräume und regte zu vergleichender Beobachtung an, wie er auch sich auf dem Gebiet der Länderkunde versuchte (Nouvelle Espagne). So stellen wir ihn heute wohl mit Recht an die Seite Ritter’s, dem er auch an universaler Bedeutung gleichkommt. An den deutschen Universitäten blieb zwar Ritter und seine Schule ein halbes Jahrhundert herrschend (1820-1870) und drohte nach dem Tode ihres Führers die Geographie zur Hilfswissenschaft der Geschichte herabzusinken, aber daneben bereitete sich ihre Erneuerung vor: die Naturwissenschaften, bes. die Geologie, blühten auf und kühne Forscherfahrlen zur Entschleierung des Erdbildes weckten das geographische Interesse und ließen auch in Deutschland zahlreiche geogr. Gesellschaften2) und geogr. Zeitschriften3) entstehen So war der Boden bereitet, als der geistvolle und mit glänzender Darstellungskunst begabte Oskar Feschel (1826-74), obwohl Autodidakt, sich zum Bannerträger der naturwissenschaftlich gerichteten Geographie machte. Scharf wendet er sich gegen die auf Abwege geratene Rittersche Schule, wohl zu sehr Ritters ursprünglich hohes Ziel mißachtend, fordert eine auf kausale Erklärung gegründete allgemeine und in naturwissenschaftlichem Sinn vergleichende Geographie (1870) und leitet damit eine neue Epoche wissenschaftlicher Geographie in Deutschland ein. 1871 wird er an die Universität Leipzig berufen, und im Zusammenhang mit dem allgemeinen Aufschwung nach der Einigung des Reiches gewinnt die Geographie in rascher Folge auch an den anderen Universitäten Eingang. 1885 ist sie bereits an 12 deutschen Hochschulen vertreten; Süddeufschland folg! etwas später, aber um die Jahrhundertwende war bereits ein gewisser erster Abschluß des äußeren Ausbaus erreicht. Dieses letzte Viertel des 19. Jahrhunderts ist überaus reich an wissenschaftlicher geographischer Arbeit. Wohl unter Pescheis Einfluß stand die allgemeine Geographie und besonders die Physio-geographie anfangs stark im Vordergrund; die in immer neuen Auflagen bis auf den jeweils neuesten Stand gebrachten Lehrbücher von H. Wagner (Göttingen) und A. Supan (Breslau) entstanden in'jener Zeit und auf dem Gebiete der Anfhropogeographie und politischen Geographie schrieb in diesem Zeitraum F. Ratzel seine grundlegenden Werke, ln dem raschen Vorwärts-stürmen und bei dem Mangel einer festen Tradition drohte der wissenschaftlichen Geographie jedoch die Gefahr der Uferlosigkeit, indem sie von vielen, vielleicht durch den Einfluß von Humboldts „Kosmos“, als allgemeine Wissenschaft von der Erde aufgefaßt wurde und in Konflikt mit den Nachbarwissenschaften kam. In dieser Zeit erstand der deutschen Geographie als Führer Ferdinand v. Richthofen, der auf seinen langjährigen Reisen in China vom Geologen zum allseitig beobachtenden Geographen geworden war. 1883 von Bonn nach Leipzig berufen, hat er in seiner dortigen Antrittsrede1) die deutsche Geographie wieder auf Ritter und Humboldt hingewiesen und ihr ein klar umgrenztes Tätigkeitsfeld, die Erdoberfläche, zugewiesen. Stand auch für ihn die allgemeine Geographie, bes. die Morphologie, noch stark im Vordergrund, so weist er doch bereits auf die Notwendigkeit synthetischer Betrachtung in der Länderkunde hin. 1886-1904 wirkte er in Berlin, im Kreise zahlreicher Schüler, die z. T. heule noch die deutsche Geographie vertreten und in seinem Geiste weiterwirken, wie Philippson (Bonn), v. Drygalski (München), Hettner (Heidelberg), Friederichsen (Breslau) u. v. a. So war um die Jahrhundertwende der Konzentrationsprozeß in der deutschen Geographie erfolgreich eingeleitet. Bleibt auch unter Richthofens Nachfolger, dem um die Glazialmorphologie hochverdienten Forscher und glänzenden Beobachter A. Penck (* 1858, seif 1906 in Berlin), die physische Geographie und Morphologie zu stark im Mittelpunkt geographischer Forschung, fast bis in unsere Tage, so gewinnen doch allmählich auch die anderen Teildisziplinen der Geographie an Boden. Besonders die Länderkunde findet immer mehr Beachtung und erfährt starke wissenschaftliche Vertiefung. An guten Ansätzen fehlte es schon am Ende des 19. jahrh. nicht, es sei nur an Richthofen (China), Ratzel (Ver. Staaten), Th. Fischer (Mittelmeerländer), Kirchhoff (Europa), A. Penck (Mitteleuropa) u. a. erinnert, aber noch fehlte es gerade hier z. T. sehr an Einheitlichkeit, Geschlossenheit und sinnvollem methodischem Aufbau Auf diesem Gebiet hat unzweifelhaft sehr große Verdienste um die deutsche Geographie Alfred Hettner (* 1859), der, bei Kirchhoff und Th. Fischer länderkundlich geschult, seit 1898 in Heidelberg wirkt und sich um Klärung der Stellung der Geographie innerhalb der Wissenschaften, um ihre innere Konzentration und philosophische Durchdringung unablässig bemühte"). Ausgehend von der geschichtlichen Entwicklung und den Traditionen der großen Geographen des 19. Jahrhunderts ist sein Haupfbeslreben auf Beschränkung und straffe Methodik der allgemeinen Geographie und zweckvolle Gestaltung der Länderkunde gerichtet. Mehrfach hat er neben anderen7) die Länderkunde als das eigentliche Kerngebiet der Geographie bezeichnet, und zuerst im Begleittext zu Spamers Handatlas, später in seinen Grundzügen der Länderkunde (2 Bde) Beispiele einer ganz auf gleichwertige Behandlung von Natur und Mensch, auf innere, logische Verknüpfung und sinnvolle Landschaftsgliederung abzielenden Länderkunde gegeben. So führt er zielbewußt und vor allem durch gedankliche Vertiefung weil über Richthofen hinaus. Zahlreiche andere deutsche Geographen arbeiteten in der gleichen Richtung. In Reaktion auf das zeitweilige Überwuchern der Morphologie trafen etwas später sogar einzelne „Reformatoren“ auf, wie 1912 E. Banse, die die Geographie von dem Ballast der allgemeinen Geographie „säubern“ und ganz auf Länderkunde und künstlerisch-ästhetische Landschaftsbeschreibung beschränken wollten. Blieb auch Banse’s extreme und die Geographie als Wissenschaft geradezu leugnende Auffassung vereinzelt, so drängte doch die Zeitströmung der letzten 15 Jahre mehr nach der anschaulich gestaltenden Synthese in der Länderkunde hin. Ein Werk von der Einheitlichkeit und stilistischen Flüssigkeit von Rčclus’ Nouvelle Geographie Universelle blieb ja bezeichnenderweise der deutschen Geographie bisher versagt 1 Als nach dem Kriege die deutsche Geographie durch das verstärkte öffentliche Interesse für geographische Fragen neue Impulse erhielt, erfuhr die Geographie an den deutschen Hochschulen erneuten Ausbau; den bestehenden Professuren wurden neue für Wirtschafts-, Verkehrs- und politische Geographie, für Auslandskunde, Kolonialkunde etc. angefügt, bezw. an vielen technischen Hochschulen und Handelshochschulen neu begründet. Auch der Meinungsstreit um Wesen und Aufgaben der modernen Geographie setzte erneut ein. Die zahlreichen Äußerungen der letzten Jahres) stellen fast alle, von kleineren persönlichen Unterschieden abgesehen, die Länderkunde durchaus in den Mittelpunkt geographischer Arbeit, während die allgemeine Geographie als notwendige, für die Gewinnung der generellen Begriffe unerläßliche Vorstufe bezeichnet wird, die im Rang unter der Länderkunde (sensu stricto) stehe und zu welcher eine allgemeine vergleichende Länder- und Landschaftskunde eine Art Übergang bilde* So ist es heute eine gemeinsame Forderung in der deutschen Geographie, daß „es unser Ziel sein muß, die Länderräume als harmonische Einheiten zu erfassen, deren Glieder alle aufeinander abgesfimmt sind“ (Krebs 1923). Das war aber, wie Gradmann mit Recht betont, auch das Ziel eines Ritter, Humboldt, Kirchhoff u. a., nur daß wir durch die analytische Kleinarbeit der letzten Jahrzehnte diesem hohen Ziele heute etwas näher gerückt sind, als jene es konnten. Auf ihren Schultern stehen wir darum dochl Nach diesem Überblick über die allgemeinen Entwicklungstendenzen in der deutschen Geographie sei noch kurz zusammenfassend der deutschen geographischen Forschung auf den einzelnen Teilgebieten während der letzten 15 Jahre gedacht, um ein Bild ihres heutigen Standes zu gewinnen. Auch hier haben ja mannigfaltige Zeifströmungen gewirkt und wurden neue Wege zu vertiefter geographischer Erkenntnis gesucht und beschritten und so, wenn auch in ungleichem Maße, die geographische Forschung weiter-getragen. Auf dem großen Gebiete der allgemeinen Geographie zeitigte die stetig tiefer dringende Einzelforschung die Tendenz nach immer größerer Spezialisierung und Herausbildung eigener Forschungsmethoden: es sei nur an die neuerdings mehr hervortretende Bodenkunde (Ramann, Lang), die Gewässerkunde (Halbfaß, Thienemann), Gletscherkunde, an Kulturkunde und Soziologie erinnert, neben den älteren Gebieten der Morphologie, Klimatologie, Biogeographie, und dem Komplex der Anthropogeographie. Ist die Bearbeitung dieser Gebiete heute also schon vielfach Sache der Spezialforscher, so ist doch die Übernahme und Eingliederung ihrer Ergebnisse ins Lehrgebäude der allgemeinen Geographie von großer Wichtigkeit, wie das in den großen Lehrbüchern von H. Wagner und A. Supan bis auf die neueste Zeit und in dem ganz neuen, erst zum Teil erschienenen Lehrbuch von Philippson0) versucht wurde. Auch Passarge’s Grundlagen der Landschaftskunde können hierher gestellt werden. Besonders lebhaft war in Deutschland stets die Forschung auf dem Gebiet der Morphologie, wo der Kampf um die Davis’sche Lehre seif 1910 reiche Fortschritte brachte. Auf diesem Gebiet sind neben der Penck’schen Schule vor allem Hettner (Heidel- *) Volz (Leipzig), Obsl (Hannover), Hassinger (Basel) neigen neuerdings noch etwas mehr zur künstlerisch geslaltenden Geographie hin. berg), Passarge, (Hamburg), f W. Fenck u. a. neuerdings führend hervor-gelrefen. Die Klimafologie, die im lelzfen jahrzent vor allem durch die österreichische und skandinavische Mefeorologenschule sfark gefördert wurde, hat durch Koppen, Eckardl und Hetfner neuere geographische Bearbeitung gefunden. Die Biogeographie hat in Deutschland in der letzten Zeit nur auf dem Gebiet der Tiergeographie wesentliche Fortschritte durch die ökologisch-geographischen Arbeiten Waibels, Hesses und Dahls gemacht, ln der Pflanzengeographie bahnen sich neue Fortschritte über die einst grundlegenden Arbeiten Grisebachs, Schimpers und Drudes hinaus erst jetzt durch die neuen pflanzensoziologisch - ökologischen Forschungswege der schweizerischen, skandinavischen und nordamerikanischen Geobotaniker an. Das große Feld der Anthropogeographie stand neben den raschen Fortschritten der Physiogeographie in Deutschland etwas zurück und hatte seif Ratzel keine zusammenfassende Bearbeitung mehr gefunden. Hier ist wohl der bedeutendste gegenwärtige deutsche Vertreter 0. Schlüter (Halle), der mit seiner Forderung einer „Morphologie der Kulturlandschaft“ (1913) und durch seine siedlungsgeographischen Arbeiten wertvolle Anregungen gab. Neben ihm wären noch Gradmann (Erlangen) und W. Geisler (Halle) zu nennen. Seit dem Kriege u. im Gefolge seiner geistigen u. politischen Umwälzungen hat naturgemäß die Anthropogeographie erhöhte Beachtung gefunden, bes. die Wirischafts- und politische Geographie, für die ja z. T. neue Professuren errichtet wurden. Die Kompliziertheit der menschlichen Wirtschaft und die Schwierigkeit einer rein geographischen Erfassung wirtschaftlicher Wechselbeziehungen stellen gerade hier einer umfassenden Befrachtung und bes. auch der kartographischen Darstellung große Schwierigkeiten entgegen. Aber bei der Wichtigkeit gerade dieses Zweiges der Geographie für das öffentliche und Staatsleben hat es früher schon nicht an größeren Bearbeitungen gefehlt, es sei nur an And ree und dessen Geographie des Welthandels erinnert, die jetzt von Heiderich (Wien) und Sieger (Graz) zu einer modernen Wirtschaftsgeographie in länderkundlicher Form umgesfaltef wurde10); auch Friedrich (Leipzig) u. a. arbeitet seit Beginn des Jahrhunderts auf diesem Gebiete. Auch hier geht die gegenwärtige Tendenz auf wirtschaftsgeographische Ländermonographien hin. Die allgemeine Wirtschaffs- und Verkehrsgeographie hat neuesfens Sapper in einem Lehrbuch zusammenfassend behandelt11); mehr von wirfschaftspolifischer Seife aus hat A. Dix in einer kurzen Schrift: Geo-ökonomie in „erdhaftes Wirfschaftsdenken“ einzuführen versucht. Hingewiesen sei auch auf P. H. Schmidt (St. Gallen), der in seinem jüngst erschienenen Werk: „Wirtschaftsforschung und Geographie“ versucht, „eine Vereinigung der wirtschaftlichen und geographischen Forschung anzubahnen und so die Wege zu einer theoretischen Wirtschaftsgeographie zu bahnen". Interessant sind auch die Anregungen zu einer „Bonitierung der Erdoberfläche“, d. h. zu systematischen wissenschaftlichen Untersuchungen über die „Produktionskraft“ der einzelnen Länder, wie sie A. Penck auf dem XXI. deutschen Geographenfag in Breslau 1925 gab. Hier stehen wir jedenfalls noch vor einem reichen Arbeitsfelde, das bereits in zahlreichen Einzel-unternehmungen, bes. innerhalb Deutschlands, in Angriff genommen wurde. Auch auf dem Gebiet der politischen Geographie herrscht neuerdings reges Leben. Abgesehen von der Fülle politisch - geographischer Tagesliteratur entstanden eine Reihe von Untersuchungen, die auf diesem Gebiet wesentliche Fortschritte und neue Erkenntnisse gegen früher zeigen. Von Einfluß waren besonders die Schriften des Schweden R. Kjellčn. A. Dix u. K. Haushofer (München) behandeln politische Gegenwartsfragen mit geographischem Blick, letzterer besonders in der mit Obst (Hannover) u. a. herausgegebenen „Zeitschrift für Geopolitik“, f Supan, Vogel (Berlin) und Maull (Frankfurt a. M.) dagegen versuchten systematisch vom geographischen Standpunkt aus die politische Geographie zu. gestalten, vor allem letzterer in einem großen, über Ratzel hinausgehenden WerkeI2). Sehr stark ist aber, den neueren Tendenzen der deutschen Geographie entsprechend, die Betätigung auf dem Gebiet der Länderkunde, die auch im Unterrichtsbetrieb der Hochschulen heute einen breiten Raum einnimmf. Die allgemeine vergleichende Länderkunde oder vergleichende Landschafls-kunde, die zwischen allgemeiner Geographie und spezieller Länderkunde in engerem Sinne vermittelnd steht, hat jetzt durch Passarge (Hamburg) zum ersten Mal eine umfassende, wenn auch stark dogmatisierende Behandlung erfahren13). Die allgemeine vergleichende Länderkunde, die in einzelnen Ansätzen auf Humboldt, Richthofen u. a. zurückgeht, ist ohne Zweifel für die Gewinnung allgemeiner Gesichtspunkte und für die Erkenntnis geselzmässiger Zusammenhänge in der Länderkunde besonders fruchtbar und ist neuerdings auch von Sapper, Gradmann u. a. geübt worden. Die spezielle Länderkunde hat in den letzten 15 Jahren, wiederum besonders nach dem Krieg, eine Fülle neuer Werke hervorgebracht, die natürlich hier nicht einzeln genannt werden können. Hetfners methodisch bes. wichtige Grundziige der Länderkunde erfuhren mehrfache Neubearbeitung und Vervollständigung u), die Bände der großen Sievers’schen Länderkunde sind in neuer sachlicher lind methodischer Bearbeitung begriffen und z. T. schon erschienen15), ebenso haben die länderkundlichen Bände der von O. Kende herausgegebenen „Enzyklopädie der Erdkunde“ eine beträchtliche Erweiterung erfahren. Daneben entstanden noch eine ganze Reihe kleinerer länderkundlicher Monographien und auch die heimische Landschaftskunde wird jetzt, seit uns wissenchaftliche Arbeit in unseren Kolonien und im Auslande unmöglich gemacht oder durch die wirtschaftlichen Verhältnisse sehr erschwert wurde, wieder eifrig gepflegt und gefördert. Eine lang empfundene Lücke wurde auch erst in jüngster Zeit durch E. Banses Lexikon der Geographie (2 Bände) ausgefüllt. An geographischen Zeitschriften exislieren gegenwärtig eine ganze Anzahl von eigenem Charakter und jeweils besonderem Aufgabenkreis. Petermanns Mitteilungen (1855 bei Justus Perthes in Gotha begründet), folgen der Tradition ihres Begründers in der Veröffentlichung von Aufsätzen aus dem Gesamtgebiet der Erd- und Völkerkunde und von Originalforschungsberichten und enthalten außerdem weltumfassende Literatur-berichte und zahlreiche kartographische Beiträge etc. Die „Zeitschrift der Gesellschaft für Erdkunde zu Berlin“ enthält ebenfalls Reiseberichte und Abhandlungen, sowie Vorträge und Sitzungsberichte. Die früher von derselben Gesellschaft herausgegebene „Bibliotheca geographica“ (seit 1891) konnte leider seit 1915 nicht mehr erscheinen. Die von A. Hettner 1895 begründete und herausgegebene .Geographische Zeitschrift' widmet sich vor allem der Erörterung von grundsätzlichen und methodischen Fragen und der Pflege guter länder- u. landeskundlichen Abhandlungen. Der „Geographische Anzeiger“ aus der geographischen Anstalt von ]. Perthes, Gotha, ist seit 1911 mit der Zeitschrift f. Schulgeographie vereinigt und dient hauptsächlich schulgeographischen Erörterungen. Daneben lassen neuerdings auch wieder einzelne geographische Gesellschaften Deutschlands Mitteilungen erscheinen mit landeskundlichen Abhandlungen und Berichten (Leipzig, München, Hamburg, etc.). In Bonn gibt Prof. Quelle ein neubegründetes »lbero-amerikanisches Archiv* heraus, das bes. wirtschaffsgeographische Fragen aus der spanisch - amerikanischen Welt behandelt. Daneben sind heute eine Reihe von Spezialzeifschriffen (für Vulkanologie, Geomorphologie, Gletscherkunde, Gewässerkunde etc.) im Entstehen oder im Ausbau begriffen. Die Abhandlungen der schon früher erwähnten „Zeitschrift für Geopolitik“, herausg. von Haushofer, Obst u. a. bewegen sich meist auf dem Grenzgebiet der Geographie zur Politik. Das „Geographische Jahrbuch“, herausg. von H. Wagner, das über die Fortschritte auf allen Gebieten der Geographie Bericht erstattet, ist auch nach dem Kriege wieder herausgekommen1'’). Auf dem Gebiete der allgem. u. speziellen Kartographie wurden neuerdings in Deutschland wieder wesentliche Fortschritte erzielt. Bedeutsam ist vor allem der großangelegte Versuch von M. Eckert (Aachen), die wissenschaftlichen Grundlagen der Kartographie (bes. der angewandten Karte) umfassend zu untersuchen und darzustellen17). Die großen Handatlanten von Andree, Westermann u. a. erschienen neu, ebenso in technisch glänzender Ausführung die Hunderljahr-Ausgabe von Stieler’s berühmten Handatlas (1921-25). Auch auf dem Gebiete der Wandkartenproduktion leistet der Per!hes-sche Verlag in Gotha, seiner Tradition entsprechend, hervorragende Neuarbeit. Die amtliche Kartographie arbeitet an der Verbesserung und Vervollständigung der amtlichen deutschen Kartenwerke in 1 :25.000 (z. T. 1:10.000), 1:100.000, 1 :200.000 und 1 :300.000 und hat eine neue „Deutsche Karte“ 1 :50.000 erfolgreich in Angriff genommen. So können wir auf allen Gebieten der geographischen Wissenschad auch in Deutschland ein rüstiges Vorwärtssfhreiten feststellen, das ihren hohen Traditionen und ihrer internationalen Stellung entspricht. Trotz der überaus großen politischen und wirtschaftlichen Notlage, in der sich die deutsche Geographie heute unter dem Verlust unserer Kolonien und unseres Volksvermögens befindet, und in unerschütterlichem Glauben an eine freiere und gerechtere Zukunft, arbeitet sie im Dienste der Nation und — darüber hinaus — der gesamten Menschheit. HINWEISE. ’) Für die Enlwicklung der Geographie im 19. |ahrh. sei vor allem auf A. Heltners ausführlichen Aufsalz in der G. Z. 1898 verwiesen. 2) 1828 Berlin, bis 1870 noch Frankfurl, Darmsfadl, Wien, Leipzig, Dresden u. a. 3) Vor allem : Pelermanns Milleilungen seil 1855, .Ausland*, .Globus*, .Zeilschrifl für allgemeine Erdkunde* u. a. ') Aufgaben und Methoden der heuligen Geographie, Leipzig 1883. 5) Vgl. bes. dia ersten Auflagen von Sievers großer Länderkunde, Scobels Handbuch u. a. *) Vgl. seine zahlreichen methodischen Aufsälze in der G. Z. 1895, 1898, 1905 elc. '•) Z. B. sehr entschieden E. Richter (Graz) 1899! 8) Genannl seien: Hellner, Gradmann, Hassinger, Krebs, Braun, Volz, die sich neuerdings eingehender mil diesen melhodischen Fragen befaßlen. 9) A. Philippson: Grundzüge der allgemeinen Geographie, 1 1921, II 1 1923, 112 1924, Leipzig. ,0) Heiderich - Sieger: K. Andrees Geographie des Wellhandsls, 4 Bände, Frankfurl a. M. — Wien 1910-1921. ") K. Sapper: Allg. Wirfschaffs- und Verkehrsgeographie, Leipzig 1925. ,2) 0. Maull: Polilische Geographie, Berlin 1925. 13) S. Passarge: Vergleichende Landschaftskunde, bisher 4 Hefle, Berlin 1921-24. ,4) A. Heftner: Grundzüge der Länderkunde, l. Europa. II. Außereuropäische Erdteile, Leipzig-Berlin. ,5) Decker! - Machatschek: Nordamerika (4. Auflage), Leipzig 1924 und L. Meckin g: Die Pclarländer, Leipzig 1925. “) Geographisches Jahrbuch Bd 38, 1920 ; 39, 1924 ; 40, 1926. ]. Perthes, Gotha. ”) M. Eckerl: Die Karlenwissenschaft, Berlin 1921/25. 2 Bände. SILVO KRANJEC: GEOPOLITIČEN ORIS JUGOSLAVIJE. Izraz geopolitika izvira od švedskega državoslovca R. K j e 11 <5 n - a in mu pomeni .nauk o državi kot geografskem organizmu ali prostornem pojavu“')» ki obravnava lego državnega ozemlja (topopolitika), njegovo obliko (morfopolitika) in fizične lastnosti (fizipolilika)2). Geopolitika bi torej odgovarjala oni panogi politične geografije, ki govori o državi kot „kosu zemlje* in jo je že ustanovitelj znanstvene politične geografije F. Ratzel (prvotno prirodopisecl) stavil v ospredje v škodo drugi panogi, ki obravnava ‘) R. Kjellčn, Der Staat als Lebensform, Leipzig 1917a, p. 46. a) Isti, Grundriß zu einem System der Politik, Leipzig 1920, p. 61 sl. državo kol „kos človeštva“3). Od novejših geografov poudarja A. Supan bolj človeški element države in očita geopolitiki enoslranost, a tudi po njegovi definiciji naj politična geografija ali „naravoslovje države* proučuje njeno obliko, velikost, lego in fizično strukturo poleg strukture prebivalstva in gospodarstva4). O. Maull pa nazivlje poglavja, ki z malo izjemo odgovarjajo geopolitiki, „morfogeografijo in morfologijo držav“ ter loči oboje kot „analitično“ politično geografijo od „sintetične“5); slično govori tudi R. Almagia o „statični“ in „dinamični“ politični geografiji, pri čemer je zopet prva skoro identična z geopolitiko"). Dočim je 1. 1903. R. Sieger imenom geografov ostro zavračal Kjellčnovo geopolitiko ob njenem rojstvu7), je A. Hettner lani trdil po pravici, da „politična geografija ne vidi v geopolitiki neprijetne tekmovalke, temveč sosedo, s katero rada sodeluje“8) in bi jo enako upravičeno lahko reklamiral za oni del politične geografije, ki obravnava državo kot kos zemeljskega površja, njeno velikost, obliko, meje, lego in fizično strukturo. Na političnem zemljevidu opazimo države pač najprej kot različno velike ploskve in poleg števila prebivalstva je velikost bistven faktor, kajti prostor pomeni moč in ker je površina sveta omejena, je življenje držav vedno stremljenje po prostoru. Po površini je Kraljevina SHS z 249.000 km2 v Evropi na 12. mestu in zavzema 1/t0 cele zemljine ali skoro polovico Balkanskega polotoka0). Skoro polovico Evrope pa pokriva Rusija sama (4'8 od 10 mil. km2), za njo pride v veliki razdalji Francija s 551.000 km2, ki je torej komaj enkrat večja od Jugoslavije in le malo manjša je Vel. Britanija z 244.000 km2 (brez Irske svobodne države). Po prebivalstvu je pa naša država z 12 mil. ljudi že na 10 mestu v Evropi, a tu pride takoj za Rusijo (110 mil.) Nemčija s 60 mil., potem Vel. Britanija (44 mil.) in nato šele Francija (39‘6 mil.) z Kalijo (39 mil.). Gostota prebivalstva namreč pojemlje od zahoda proti vzhodu in pri nas (48 na km2) le malo presega povprečno gostoto v Evropi. V vsakem oziru spada naša država med srednje, to so po Rat zlu one s 5—0’2 mil. km2 površine, oziroma 100—10 mil. prebivalci ali po Wagner-jevi razdelitvi med srednjeprostorne — zmernoposeljene. Najboljšo sliko medsebojnega razmerja držav po velikosti pa dobimo pri Maullu v tabeli, ki ima 6 navpičnih in 6 vodoravnih rubrik. V navpične so porazdeljene države po površini, v vodoravne pa po prebivalstvu v 6 vrst. Tako dobimo 23 skupin držav, v najvišji levo zgoraj (nad 5 mil. km2 in nad 100 mil. preb.) so: Brilski imperij, Rusija (S.S.S.R.), Kitajska, U.S.A. in Francija (vse s kolonijami), s) .jeder Slaal isl ein Sftick Menschheil und ein Stück Boden*, pravi Ra Iz el v Polil. Geographie, München u. Berlin, 19032, p. 46. 4) A. Supan, Leillinien der allgem. polil. Geog aphie, Berlin u. Leipz:g, 1922s, p. 1 sl. s) O. Maull, Politische Geographie, Berlin 1925, uvod. s) R. Almagiä, La geografia polilica. Ccnsiderazioni melodiche sul concello e sul canuo di sludio di quesfa scienza. Universo IV. 1923, p. 751 sl. Ref. I. Sindik v Glasniku Geograf. Društva 10, Beograd 1924, p. 153 sl. in R. Sieger v Pelerm. Mlflgn. 1925. ’) Geogr. Zeitschrift 1903, p. 481. s) lbid. 1925, p. 53. ") Statistični podatki po ]. P e r I h e s - ovem Diplomat. Jahrbuch 1925. v najnižji spodaj na desni (z manj kof 50.000 km2 in manj kof 1 mil. preb.) pa Albanija in vse evropske pritlikavke. Jugoslavijo dobimo približno v sredi, kjer so v 4. vrsfi po površini in v 3. po prebivalstvu 3 države: Poljska (388.000 km2, 27 mil. preb.), Romunija (294.000 km2, 16 mil. preb.) in jugoslavija1"). Poleg velikosti opazimo na karti takoj tudi obliko državnega ozemlja, predvsem, ali je enotno ali razkosano v prostorno ločene dele. Eksklavne države z na kopnem raztresenimi deli so razen Nemčije danes izginile, de'ež otokov na celotni površini ali takozvana inzularnost je pa pri večini evropskih držav malenkosten in ne zmanjšuje njihove enotnosti; za našo državo ne znaša niti 1 °/n. dočim je n.pr. pri Italiji celih 16%. Najpopolnejša oblika ploskve in torej tudi političnega prostora je krog; to obliko imajn navadno primitivne politične tvorbe in splošno kaže teriforijalni razvoj držav težnjo po zaokroženju. Zahodna in deloma Srednja Evropa je to po večini dosegla v preteklem stoletju, dočim sta ostali del Srednje in Vzhodna Evropa z narodnimi državami dobila po vojni malo zadovoljive oblike. Taka je oblika Nemčije z eksklavo Vzhodne Pruske, Poljske s podaljškoma proM Gdansku in Vilni, zlasti pa Češkoslovaške, ki je v obliki ribe raztegnjena od W-E in slična, le obratno ležeča, je tudi Avstrija Uprav idealno zaokroženo pa vidimo Romunijo, ki ima skoro pravilno eliptično obliko s središčem pri Brašovu. Tudi naša država ima obl'ko sploščene elipse, nekoliko stisnjene proti Adriji. Njena podolžna os v NW-SE smeri je dolga 950 km, prečna os od severovzhodne banatske meje do srednjeda'matinskih otokov pa 450 km, torej skoro polovico11). Dočim odgovarja prvi precej jasno črta Sava—Donava— Morava—Vardar, politična in prometna os cele države, ob kateri leže Ljubljana, Zagreb, Beograd in Skophe ter smer gorskih grebenov, nimamo prav radi tega reliefa prečni osi odgovarjajoče prometne črte in zato tudi ne geometričnemu središču (približno Srebrenica) odgovarjajočega prometnega središča. Zanimivo je pogledati, na katerih mestih se oblika naše države najmanj sklada z elipso: to so poleg južne Srbije predvsem Savska dolina v Sloveniji, ki se kot ozek klin zariva med Italijo in Avstrijo, in izboklini Prekmurja in Vojvodine na severu, oboje ravnini z umetnimi mejami 1 Sploh so meje v najožji zvezi z obliko: od nje je odvisna zlasti dolžina mejne črte, ki je tem večja, čimbolj se oddaljuje oblika od kroga, čim mnogoličnejša postaja. S tem postajajo živahnejše in ožje zveze s sosedi, a v slučaju vojne tudi nevarnosti večje. „Razvitost meje“ skuša politična geografija matematično izraziti s številom, ki pove razmerje mejne dolžine in obsega ploščinsko enakega kroga kot idealnega minima; čim večje je to število, tem bolj izkrivljena bo mejna črta, tem neugodnejša oblika države. To število je za Jugoslavijo 2#6 in je za večino evropskih ’°) O. Mau II, 1. c„ p. 120-121. “) A. Melik, jugoslavija !, Ljubljana I9242 p. 7. držav večje, torej neugodnejše; dočim znaša n. pr. pri Danski (brez otokov) 1*8, Belgiji 2‘3, Švici 24, Češkoslovaški 3, je pri državah z dolgo in čle-novito obalo znatno večje, tako pri Švedski 4‘2, pri Irski 7-4 in pri Norveški celo 11312). Najbolj obravnavano poglavje politične geografije je gotovo vprašanje mejä. Ratzel je nazval mejo „periferni organ“ države, ki posreduje občevanje s sosedi in jo hkrati čim točneje loči od njih13). Morje vrši to nalogo najbolje, otoška država je glede meja vzor in tudi zato stremi vsaka kontinentalna država k obali. Pri členovitosti naše obale odpade nanjo celih 34% ali 1564 km državne meje, na kopnem pa 3020 km ali 66 % meje14); razmerje dolžin morske in kopne meje ali takozvana maritimnost znaša za našo državo 0'5, dočim n. pr. za Holandsko in Portugalsko 1 *0, t. j. polovico meje tvori pri obeh obala, za Italijo je pa znašala že pred vojno 2, ali polovico meje je imela na morju16). Primitivnemu človeku je bilo morje prazen prostor in sličen prazen pas je prvotno mejil politične tvorbe tudi na kopnem Ko so se pa države pomnožile in zbližale, je nastala iz mejnega pasu mejna črta, ki noče prometa preprečiti, ampak ga v miru radi kontrole otežiti, v vojni pa čimbolj ovirati. Tem nalogam odgovarja najbolje v morfologiji zemeljske površine utemeljena črta (gorski greben, reka) ali pa cel pas (jezero, močvirje, gozd ali puščava), zato veljajo take meje od nekdaj za naravne. Toda ne le lastnosti reliefa, tudi one prebivalstva morejo ovirati promet in ker je jezik prvo občilo, je jezikovna (narodnostna) meja tudi naravna. Vse te črfe se naslanjajo na fizično ali antropogeografsko strukturo zemeljske površine. Maull jih imenuje zalo strukturne meje. Strukturi profivne meje se pa ne ozirajo na geografsko strukturo ozemlja in le take morejo biti že a priori črte, kot so to matematične meje meridijanov in paralelov v koloni-jalnih ozemljih16) Ker je različnost jezika z rastočo omiko vedno manjša ovira prometu, je tudi jezikovna meja sama na sebi premalo izrazita, če se ne sklada z morfološko strukturno mejo, kar nam dokazuje usoda našega jezikovnega ozemlja. Kjer ni soglasja obeh, si vzame močnejši strategično boljšo mejo ter prekorači jezikovno na škodo slabejšega in tako bo, dokler bo v meddržavnem življenju odločala moč. Kajti, če je naravna meja kake države prva dobra naravna meja, ki deli en narod od drugega', kot pravi Cvijič1'). potem je le od močnejšega odvisno, kaj smatra za prvo dobro naravno mejo! Najnaravnejšo mejo tvori naša obala, na katero odpade 1564 km ali 34°/o državne meje. Njeno členovitost kaže primera z zračno črto, ki meri 12) A. Supan, 1. c., p. 44. >3) F. R a 1 z e l, 1. c., p. 596 sl. '•') A. Melik, 1. c., p. 9; I. Rubič, Geogr. Vestnik 1925, p. 53. ,s) A. S u p a n, 1. c., p. 70. Ie) O. M a u 11, 1. c., p. 141. *’) 1. Cvijič, Granice i sklop naše zemlje, Glasnik Geogr. Drušfva, Beograd 1921, p. 2. skoro le ‘/a tega (ok. 550 km) in število luk, ki jih je na naši obali 36318). Toda ta sama na sebi idealna meja je bistveno pokvarjena, ker pripada Zadar z 18’5 km obale Italiji, ki ima razen fega v posesti 3 večje otoke in ker je ladran končno le zaprto morje, čigar izhod obvlada 75 km široka Otrantska ožina. Ostali 2/3 drž. meje imamo na kopnem, in sicer je poteka 87'5% po goratem visokem in 12‘5 % po nizkem svetu111). Večji del moremo torej po geomorfološki strukturi smatrati za naravno in dobro mejo, zlasti velja to za gorske meje proti Avstriji, Bolgariji in deloma Italiji, v manjši meri za rečne meje Mure, Drave, Donave in Bojane, od katerih je najboljša Derdapska soteska in jezerske meje v Skadarskem, Ohridskem, Prespanskem in Dojranskem jezeru. Po prejšnjem razmofrivanju o mejah je razumljivo, da imamo najboljšo mejo tam, kjer smo bili v vlogi močnejšega, t. j. proti Bolgariji. Od Donave k Dojranskemu jezeru gre skoz po grebenu in ga celo prekorači v naš prid (Bosiljgradsko Krajište), tako da obvlada bolgarsko ploščo in traške kotline, zlasti pa obe vrzeli pri Caribrodu in Slrumiški dolini. Slabša je meja na jugu proti Grški, ki predvsem ne odgovarja narodnostni (ca. 300.000 Jugoslovanov je ostalo v Grčiji 1) in preseka južno od Bitolja ravnine, ustvarjene za enega gospodarja. Grki zahtevajo zase pač ves svoj polotok od Egejskega do jonskega morja kot naravno enoto, a ta se začenja šele na črti Valona—Olimp, dočim je Solunska kampanja še del moravsko-vardarskega bazena30). Proti Albaniji bi bila edina naravna meja Drim, ki ga nismo mogli doseči, kajti tu imamo za soseda pravzaprav Italijo, ne Albanije in Italija z Avstrijo je v bistvu ustvarila to mejo še 1. 1913., meja po gorskih grebenih je tu pravi mejni pas. Severozahodna meja od ustja Rečine do Jalovca je sicer naravna, a zopet daleč od narodnostne in za nas slaba, vse višine in prehodi so v oblasti Italije, ki obvlada Ljubljansko kotlino in še na severu vstop v Savsko dolino od Trbiža čez Rateško razvodje. „Meja ima čisto ofenziven značaj“, ugotavlja Capuder"1) in Haumanf pravi: „Meja iz Rapalla ne zadovoljuje niti geografije niti etnografije, ne ekonomskih interesov in treba bi bilo velikega optimizma, videti v nji jamstvo trajnega miru“22). Severna meja zopet v zahodnem delu ne odgovarja narodnostni in tudi strategično ni najboljša; dobra je ob Muri in Dravi, čisto umetna pa je v Prekmurju, ki ga imenuje Capuder „rudiment znanega koridorja med Češkoslovaško in našo državo“23). Umetne so dalje meje Vojvodine proti Madžarski in Romuniji, a tu imamo zanimivo izjemo severno od Subotice, kjer tvorijo izvrstno naravno mejo ,a) I. R u b i č, 1. c., p. 55. ,0) A. M el i k, 1. c., p. 10. 20) E. H a u m a ni, La constilulion gčographique de la Youjoslavie, Buličev Zbornik, Zagreb—Splil 1924, p. 652. 21) K. Capuder, Problem slralegične meie, Čas 1922, p. 269. !1) E. H a u m a n 1, 1. c. p. 651. 2S) K. C a p u d e r, 1. c. p. 267. sipine živega peska; razen železniške proge gresta skoznje le dve cesli24). Prav la stran je izredno važna, tu stoji glavno mesto in v krogu s polu-merom 60 km okrog njega se združujejo naše največje reke, tu je srce države in nekaka druga „Ile de France“ - Vojvodina je pa glazija v njeno obrambo25). Tudi najnaravnejša nieja je v bistvu le plod kompromisa, ravna se torej po sosedih in od teh je odvisna zlasti geopolitična lega države. Seveda tudi geofizične lege ne more politična geografija čisto prezreti; lega po zemljepisni širini in dolžini (er razmerje k morju določajo podnebje, floro in favno ter gospodarstvo, a vplivajo tudi direktno na politično energijo človeka. Splošno so severni narodi aktivnejši od južnih, najugodnejša pa je srednja zemljepisna širina, kjer leži v resnici večina držav in „velike bitke svetovne zgodovine so se bile vse med obratnikom in tečajnikom“, kot pravi Ratze P). Prav sredi med njima leži tudi naša država, najsevernejša točka v Prekmurju ima 46° 52’ N, najjužnejša na jugozahodu od Bitolja pa 40° 51’ N. Dočim je geofizična lega v bistvu stalna, se more politična s spremembami sosedov naglo in temeljito spremeniti. Dva ekstrema sta mogoča: centralna lega, če obdajajo državo na vseh straneh sosedi (Švica, Češkoslovaška) in izolirana lega države, brez sosedov, na otoku ali v oazi (New Zealand, Egipet); med njima je obrobna ali periferna lega, ko meji država na eni strani ob odprto morje, anekumeno ali politično pasivne, redko poseljene prostore. Taka lega je zelo mnogovrstna, odvisna od marifimnosli in kakovosti morja in obale, od števila sosedov in ogroženih strani. Mnogo sosedov pomeni mnogo nevarnosti, a nudi tudi mnogo pobud, živahnih zvez in oživlja energijo (Češkoslovaška!) ; skrajna izoliranost pa povzroča konservativnost, stagnacijo (Island I.) Nam se je nikakor ni treba bati, kajti na kopnem nas obdaja 7 sosedov in še maritimna četrtina naše meje ima strateške postojanke nasprotnega soseda, iz Adrije pa moremo šele skozi Otranlsko ožino v Sredozemsko morje in odtod mimo Gibraltara v odprti ocean. Od sosedov sta le Romunija in Italija večji od naše države, prva nebistveno po prostoru in prebivalstvu, druga zlasti po trikratnem številu prebivalstva in uprav to je v dobi obče vojne dolžnosti in milijonskih armad merodajno za politično soseščino. Zato skuša politična geografija izraziti pritisk sosedov na kako državo s kvocijentom, ki ga dobimo, če delimo vsoto prebivalstva sosednih držav s številom prebivalstva dotične države27)- Ta „kvocijent pritiska“ nam precej točno predoči geopolitično lego države. Tako je znašal za Švico pred vojno 50‘9, danes (mesto Avstro-Ogrske mala Avstrija!) le 36‘3, za Romunijo prej 30'8, danes 111 Posebno poučen primer je Srbija pred balkansko vojno 1912 s kvocijentom 24*7, a po vojni 1914 le 15 5; danes je za našo S4) ]. C v T j i č, 1. c. p. 9. ,5) E. H a u m a n I, !. c. p. 649. 26) F. R a I z e 1, 1. c. p. 282. ,7) A. Supan, 1. c. p. 75. državo 6-6, dočim znaša za Češkoslovaško 8*6, za Madžarsko, ki nima večjih sosedov, pa le 62R). Pritisku mejašev se upira seveda vsaka država s pritiskom od svoje strani, skuša ga paralizirati po zvezah z državami za sosedovim hrbtom; zveze s sosedi zato navadno niso najtrdnejše, ampak one preko njih! Da se poveča razdalja od soseda, se ustvarijo vmesne države (čtats tampons, Pufferstaaten), ki naj ublaže pritisk; manjše države se zopet združijo v skupine proti večji — primerov za vse te pojave nudi tudi življenje naše države dovolj. In ker smo preje poudarjali izpremenljivost politične lege, poglejmo izpremembo za nas v primeru združitve Avstrije z Nemčijo, o kateri se danes večkrat razpravlja. S tem bi dobili mesto male državice za soseda velesilo, ki bi z velikim pritiskom težila na jug k Adriji, da postane dežela med dvema morjema — kvocijent pritiska bi se za nas zvišal na 1171 Zanimivo je tudi pogledati geopolitične izpremembe v slučaju združive Bolgarije z našo državo. Dobili bi državo, ki bi bila po površini (352.000 km") na 8. mestu v Evropi in presegala vse sosede (če ne vpoštevamo azijske Turčije), po prebivalstvu (17 mil.) pa bi jo prekašala le Italija; kvocijent pritiska bi znašal (všfevši celo Turčijo) 5 in tudi ob združitvi Avstrije z Nemčijo le 81 Zlasti važna bi bila lega take države med Adrijo in Črnim morjem in ker bi čimprej dobila naraven izhod k odprtemu Egejskemu morju, bi je tudi Albanija in turška Vzhodna Trakija, oboje tampona v varstvo morskih ožin ob bokih, preveč ne ovirali. Pri mnogoličnosti zemeljske površine je fizična struktura držav le redko enotna ali homogena, najlaže pri malih in srednjih državah (Andorra, Holandska), od velikih pa je zemljepisna enota v rešnici le Rusija. Večina držav je torej heterogena in sestoji iz več naravnih delov, kar velja zlasti za vse države segajoče na ozemlje bivše Avstro-Ogrske. Heterogenost je lahko zelo različna: dvodelne države vidimo na zahodu lužne Amerike, stopnjevinasto strukturo pri Nemčiji; pri Bolgariji in Romuniji tvori os države gorovje20), zlasti mnogovrstne so pa države s celično strukturo, ki je značilna za Jugoslavijo in za Balkanski polotok v celoti. Naš polotok nima velike centralne pokrajine, ki bi obvladala druge in ni zato nikdar tvoril politične enote, razen kot del preko njega segajočih imperijev Bizanca in Osmanov; ta fizična struktura ozemlja je postala usodna tudi Slovenom, ki so ga poselili. Iz treh velikih naravnih delov sestoji naše državno ozemlje, ti so: savsko-donavski bazen na severu, moravsko-vardarski na vzhodu in dinarski trikot sredi med njima. Prvi obsega nižine ob Savi in Dravi-Donavi-Tisi, fo je južni in jugozahodni del Panonskega nižavja, srednjeevropski del države. Krško - brežiška ravan, Ptujsko polje in Prekmurje od Slovenije; 28) Prim. R. Marek, Siidslavien. Eine polit.-geograph. Befrachlung. Zur Geographie der deuischen Alpen. Festschrift f. R. Sieger, Wien 1924, p. 228. a9) Prim. V. Dvorsky, Le role d:s montagnes dans la poliiique moderne. Glasnik Geograf. Društva, Beograd 1923, p. 33 sl. Medimurje, Hrv.-slavonsko medrečje z Vojvodino in Bosansko ter Srbsko Posavino — vse fo je morfološko in klimatsko enoten svet, težeč prometno po Savi, Dravi in Donavi k hidrografskemu centru Beogradu. Odtod se odpira pot v drugi del: moravsko-vardarsko brazdo kot najvažnejšo prometno črto Balkanskega polotoka, ki nas čez nizko Preševsko razvodje (460 m) vodi k Egejskemu morju pri Solunu, ki je za Balkanski polotok znatno važnejši od Carigrada. Kot sta Ljubljanska in Celjska kotlina nekoliko samostojnejša priveska savsko-donavskem bazenu, tako imamo zahodno od moravsko-vardarskega Kosovo in Metohijo, Bifoljsko in Ohridsko kotlino kot prehodne pokrajine k Adriji, ki jim na vzhodu odgovarjata Sofijska in Stru-miška kotlina v Bolgariji. Lahko pa smatramo za nadaljevanje moravsko-vardarskega bazena še Vojvodino s Sremom in Mačvo ter rečemo, da se konča savsko-donavski že pri Vinkovcih™). Prav v tem je veliki pomen naše „lle de France“, ki je zato centralna pokrajina spajajoč ob vrhu dinarskega trikota oba rečna bazena in tu je naravno mesto za državno središče. Na videz ekscentrično stoji tu Beograd, a vendar centralno, kot „v ročaju pahljače“, kajti odtod je enako daleč v Zagreb, Skoplje in Sarajevo — v sredo dinarskega trikota11). Ta tretji del našega drž. ozemlja obsega dinarski svet od Ljubljanske kotline do Drima, Metoje in Ibra z izrazito celično strukturo brez pravega središča. Razvodje, ki se vedno bolj odmika od Adrije, ga loči v jadranski in panonski del; prvi je bil vedno v območju nasprotne jadranske obale, ki so mu podlegle Istra, Kvarner in Dalmacija, skoro nič Hercegovina in Dolenja Zeta, a čez razvodje ta vpliv ni segel; Rimljani so ga morali obiti, da so od severozahoda zavladali Posavju22)- Severni vplivi (zlasti avarski in madžarski) na panonski del so bili znatno slabotnejši, tako so se stvorile po sredi trikota naravne trdnjave: Visoka Hrvatska, Bosna, Raška, Gornja Zeta in tu ima Dinarsko gorstvo pomen osi. Primerjati ga moremo s francoskim Centralnim platojem, tudi tu je gorovje zavetišče v časih nevarnosti in ko ta mine, se seli narod odtod nazaj v sosedne ravnine”). Taka je bila zlasti vloga stare Raške, prvotni Švici podobne dežele prelazov ter domovine srbskega plemena. Iz nje se je širilo srbsko ime k morju v Dnkljo, Trebinje in Zahumlje in brž ko je opadala bizantinska oziroma bolgarska premoč, tudi na drugo stran v moravsko-vardarski jarek. Na višavje se je umikal srbski živelj zopet za turške vlade, da se je od Karadordevih časov dalje vračal v Šumadijo, Podrinje in Mačvo; bili so to ljudje »z nakopičeno energijo spočitih pastirjev in besno željo po boljšem življenju“, ki so najugodneje prekvasili prebivalstvo ravnin34). Središčna pokrajina dinarskega s0) Tako A. M e 1 i k, 1. c. p. 16. 51) N. Krebs, Beiträge zur Geographie Serbiens u. Rasciens, Slulfgar! 1922, p. 28. n) F. Lukas, Geografija Kraljevine SHS, Zagreb 1922, p. 7. 3n) N. K r e b s, 1. c. p. 28. u) J. Cvijič, Geograf, i kult. položaj Srbije, Sarajevo 1914, p. 8. frikofa pa je ob križišču obeh polov, ki vodita skozenj, od jugovzhoda proti severozahodu „turški“ pot (Novi Pazar-Sjenica-Sarajevo-Travnik-jajce-Bihač) in od severa proti jugu ob Bosni in Neretvi „ogrski* pot31'); Bosna je obrambna trdnjava, kar je pokazala v bogomilski in turški dobi, svoje centralne lege pa državotvorno ni znala izrabiti, izvzemši mnogo obetajočo dobo Štefana Tvrdka. Usodna je lega dinarskega trikota ob morski strani države, ki ji tako-rekoč zapira pot do morja, dočim sta ji oba izhoda ob boku trikota k Tržaškemu in Solunskemu zalivu zaprta po političnih mejah; tako smo kljub relativno veliki maritimnosti v bistvu le kontinentalna država. To neugodnost fizične strukture more popraviti prometna politika, kajti promet obvlada prostor in veže v enoto heterogene dele; upravičeno je zato nazval Ratzel politično geografijo v podnaslovu tudi „geografijo prometa“. Fizična struktura sama ni odločilna v življenju države in država s homogenim ozemljem zato ni trdnejša in odpornejša od takih, ki sestoje iz različnih delov, saj pripada tej drugi vrsti večina velesil preteklosti kot sedanjosti. Mnogovrstnost fizične strukture Zahodne, južne in Srednje Evrope je bila celo ugodnejša kulturnemu razvoju kot vsako samobitnost izključujoča enoličnost azijskih in vzhodnoevropskih planjav. Prav tu more drugi bistveni del države — človek — pokazati svojo premoč nad grudo; z dobro upravo, z vedne gostejšim prometnim omrežjem, s smolreno izrabo tal in zakladov v njih se zrašča prebivalstvo države vedno tesneje z njenim ozemljem in vedno popolnejša postaja država — organska zveza „kosa zemlje s kosom človeštva.“ Resume. — Geopolitische Skizze Jugoslaviens. Das Königreich SHS ist ein typischer Mittelstaat und nimmt der Fläche nach (249.000 km2) unter den Staaten Europas die 12. und der Volkszahl nach (12 Mill. Einw.) die 10. Stelle ein. Seine Gestalt ist die einer flachen Ellipse, deren Längsachse 950 km und deren Querachse 450 km beträgt. Die Grenzentwicklung (2*6) ist relativ günstig; 34% der Grenzlinie entfallen auf die stark gegliederte Küste, während von der Festlandsgrenze nur 12'5 % im Tieflande verlaufen und teilweise des strukturförmigen Charakters entbehien. Seine geopolitische Lage charakterisiert die Nachbarschaft von 7 Staaten, von welchen es 2 an Größe übertreffen, und ein Druckquotient von 6 6, der sich durch den Anschluß Österreichs an Deutschland auf ll-7 erhöhen, im Falle einer Vereinigung Bulgariens mit Jugo-slavien dagegen auf 5 erniedrigen würde. Der physischen Struktur nach besteht Jugoslavien aus 3 Hauptgebieten: dem Save-Donau-Tieflande, der Morava-Vardar-Furche und dem Dinarischen Gebirgsdreiecke, die sich im hydrographischen und verkehrsgeographischen Zentrum um Beograd vereinigen und deren engere Verknüpfung die Hauptaufgabe der jugoslavischen Verkehrspolitik darstellt. ,s) L. Hauplmann, Njiva 1922. II 7, p. 119. IVO RUBIČ: PADALINE U SPLITU. Split se nalazi na 16° 26’ 40” E Gr. i na 43° 30’29” N, dakle u sjevernom umjerenom pasu, gdje je manje kiše nego na ekvaloru i medu obrafnicima. On je orijenliran prema jugu; a pri moru je, sa kojega sunce podiže velike množine vodenih para. Kad su južni vjetrovi, oni le vodene pare nose prema sjeveru, a slobodnom njihovom gibanju smelaju donekle Mosor i Kozjak, le Svilaja i Prolog, gorje, koje se longiludinalno obalom smjeslilo iza njega. Geografski, primorski i morfološki faklori ulječu sloga i na padaline grada, koje ču ovdje da prikažem. Podalke za padaline našao sam sve zabilježene u rukopisu, šlo ih ima Oblasno hidrotehničko odelenje u Splilu. Od lih su izdani oni u „Jahrbuch des hydrographischen Zenlralbureaus“ - Wien, i to od 1895. do 1913. uključno (1911. i 1912. nije uopče izašla tiskana), a zabilježeni su pod stanicom a)1). Ona se nalazi u poljodjeljskoj školi, a opažali su padaline učitelji vrtlarstva ili činovnici iz kemijske kušaone. Na višini je od 17 m, na otvorenem polju, na sjevero-zapadnoj strani grada, još je jedna slanica u Splitu postojala, koju .Jahrbuch“ bilježi imenom slanice b). Ta se slanica nalazi u vrtu vojničke bolnice, u gradu, na višini 9 m, a opažali su vojnici. Opažanja su tu za manji broj godina, a od 1916. neslalo je te slanice. Uzeo sam zato opažanja slanice a), uporedio ih sa stanicom b) i opazio, da je razlika minimalna. Gdje je pak bila manjkava slanica a), popunio sam je sa b). jedino god. 1918. sfanica a) nema točnih opažanja. Buduči da su podatci iz te godine nepotpuni, nijesam ih računao, pa sam ih zato stavio u zagrade. Uza sve to dobio sam period od 35 godina, največi, šlo se do sada o Splitu može da dobije. On je dovoljan da velikom vjerojatnošču prozremo i doznamo normalno stanje padalina Splita. A da se još uvjerim, jesu li i ti podatci dobri, razdijelio sam sume godišnjih padalina Splita sa onima Hvara, najboljom postajom na našoj obali. To sam učinio za 20 godina od 1896.-1916., do posljednje godine opažanja na Hvaru. Tako sam dobio kvocijente, koji su isti, le nas uvjeravaju, da su podatci Splita dobri, ledino se za godinu 1915. ne slažu. Tada je naime u Splitu bilo više ploha nego u Hvaru i otale je razlika. L MNOŽINA PADALINA. Mi možemo promatrati i prikazati količinu padalina raznih perioda vremena: godine, godišnjih doba, mjeseci, dana i satova. Godišnja množina padalina. Na osnovu opažanja od 35 godina, srednja godišnja množina padalina u Splitu iznosi 919 mm (vidi tablu br. L). ‘) Gosp. višem inž. voda Anli Cel egi n u, koji mi je blagoholno dozvolio, da upolrebim podalke, najliepše zahvaljujem i na ovo.n mjeslu. God. 1. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Suma Najviše za 24>' mm mm dan 1890 94 0 83 56 36 138 13 7 6 97 121 84 735 91 52 4 46 73 59 71 22 33 37 206 140 83 826 92 78 71 61 63 41 29 67 34 78 117 19 68 726 93 46 77 7 10 93 39 37 71 13 15 174 1271 709 52 23/V. 94 59 15 52 84 44 22 0 55 62 149 47 98 687 111 3/X. 95 170 75 76 82 54 18 33 38 34 96 30 84 790 34 31/1. 96 6 40 31 86 69 81 32 104 106 163 147 119 984 52 16/X1. 97 151 28 58 108 197 30 44 62 42 89 20 82 911 43 9/VIII. 98 28 112 93 42 69 18 72 10 102 36 60 67 709 42 24/1. 99 128 18 25 52 98 122 11 29 93 85 15 161 8^7 42 28 /V. 1900 63 107 180 133 70 90 53 159 10 176 398 38 1477 84 4/VIII. 01 31 39 92 38 65 26 19 22 296 185 89 118 1020 100 22/IX. 02 32 113 98 73 96 101 5 4 88 116 115 20 861 61 12/VI. 03 56 46 104 71 42 38 15 5 22 46 115 124 684 36 14/XII. 04 6/ 120 117 16 22 26 8 32 174 197 55 79 913 75 3/X. 05 49 121 122 99 57 86 31 7 70 185 187 29 1043 50 3/III. 06 100 74 53 84 69 36 27 23 129 61 73 84 813 54 19/IX. 07 71 79 17 149 76 48 28 15 15 39 85 136 758 43 19/V. 08 83 61 111 292 1 16 19 25 28 102 134 156 1028 66 7, IV. 09 68 48 187 81 63 66 5 124 114 82 187 70 1095 105 2/XI. 1910 108 146 99 131 53 87 41 41 71 282 138 145 1342 70 23/X. 11 48 46 12 53 112 29 17 2 116 35 58 115 643 41 25/XII. 12 96 58 ltl 92 52 36 39 12 34 80 54 32 696 37 9'III. 13 103 16 26 56 89 26 79 57 91 50 70 82 745 54 14/IX. 14 115 82 140 81 99 69 95 27 99 100 58 290 1255 67 23/11. 15 294 95 239 103 36 105 35 32 70 306 164 96 1575 63 14/X. 16 39 61 127 35 43 14 38 54 104 82 46 313 956 93 2/XII. 17 167 36 121 38 48 13 39 23 0 70 128 55 741 36 28/1. (18 104 0 33 50 40 30 29 30 0 229 69 ? ? 72 14/X.) 19 159 100 106 84 31 42 0 45 80 181 275 198 1301 21 20/XII. 1920 148 17 5 54 18 114 1 36 49 196 42 333 1013 66 1/XII. 21 64 47 31 76 64 125 45 73 3 58 126 69 781 50 14/VI. 22 89 164 70 85 1 67 0 0 167 86 70 34 833 85 12/IX. 23 105 92 69 127 1 34 0 42 134 89 200 166 1059 99 22/IX. 24 39 106 163 100 53 32 7 66 39 65 6 19 695 40 9/III. 25 5 85 40 63 46 89 1 41 187 38 188 105 888 50 29/IX. Zbroj 3011 2399 2975 2870 2067 1983 978 1410 2763 3960 3834 3879 32129 Poprtfno od 15 god 86 69 85 82 59 57 28 40 79 113 110 111 919 Godišnic doba zima prolječe ljefo jesen 266 226 125 302 29 °/ /0 24% 14% 33% Ali ovaj iznos, razumije se, nije konstantan, več je sad veči a sad manji. Najkišovifija je bila g. 1915.: 1575 mm; za njom idu 1900. (1477 mm); 1910. (1342 mm); 1919. (1301 mm); 1914. (1255 mm). Iznad 1000 mm su imale: 1901., 1905., 1908., 1909., 1920., 1923. Normalne su bile, t. j. one, koje su se približile srednjem broju od 35 godina: 1896 , 1897., 1904., 1916; ispod normale (od 800 - 700 mm): 1890., 1891., 1892., 1893., 1895., 1898., 1899., 1902., 1906., 1907.. 1913., 1917., 1921., 1922., 1925; sušne su bile (od 600-700 mm): 1894., 1903., 1911., 1912., 1924. Godine I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. Suma mm 42 4 37 17 23 67 9 26 31 109 19 1 91 26 67 15 10 18 42 45 1 41 89 121 15 I 100 32 6 54 53 52 10 30 37 65 102 152 59 17 13 62 45 74 49 17 37 16 49 134 127 29 22 111 60 24 2 10 4 33 17 28 53 17 14 103 164 35 45 4 15 63 1 66 72 67 117 35 194 145 12 27 22 128 51 12 42 64 74 127 37 73 123 84 35 66 128 12 28 52 60 53 40 15 202 100 94 68 10 29 104 61 19 9 49 45 94 128 65 89 155 81 28 32 42 130 83 91 383 123 640 32 68 88 95 5 64 34 137 286 9 309 80 457 1 74 6 35 31 75 14 18 208 69 26 98 159 24 67 6 2 54 63 10 1 66 70 0 104 177 11 74 13 55 20 12 7 27 152 151 60 45 229 18 1 5 83 35 to 23 25 104 12 132 50 130 51 47 69 15 12 50 4 16 59 124 114 55 230 29 5 36 65 7 12 1 8 114 22 12 52 55 12 18 94 143 75 32 9 10 13 63 49 20 270 15 13 76 211 62 50 14 99 86 20 53 86 67 40 98 88 50 10 21 36 83 43 200 49 75 247 60 100 87 78 59 58 24 39 45 247 80 30 699 48 12 99 39 60 7 22 10 82 45 4 83 53 7 42 85 36 37 10 40 45 57 30 16 50 49 12 66 114 25 10 43 16 30 8 50 12 208 510 179 13 99 22 63 36 60 5 29 206 106 194 320 255 34 112 68 7 91 3 22 34 224 118 217 619 128 25 3 3 5 1 1 31 104 12 82 258 215 11 83 101 30 13 72 1 9 31 15 233 135 288 84 30 26 22 46 11 44 37 46 138 84 264 232 25 117 39 9 63 58 45 73 164 28 56 35 52 16 72 1 42 0 33 0 42 33 3 130 132 226 66 14 94 27 52 2 7 24 95 24 194 147 364 34 21 123 37 7 57 6 25 148 27 182 86 193 1979 1607 1969 1531 1213 1320 719 1222 2509 2610 3249 2926 7411 60 49 60 46 37 40 22 37 76 79 98 89 224 zima v prolječe ljeto jesen 693 1590/91 1891/92 1892/93 1893/94 1894/95 1895/96 1896/97 1897/98 1898/99 1899/1900 1900/01 1901/02 1902/03 1903/04 1904/05 1905/0o 1906/07 1907/08 1908/09 1909/10 1910/11 1911/12 1912/13 1913/14 1914/15 1915/16 1916/17 1417/18 1918/19 1919/20 19Z0/21 1 >21/22 1922/23 1923/24 1924 25 Zbroj padalina Poprečno od 33 god, Godišnje doba 198 143 99 253 Množine se godišnjih padalina u Splilu giblju dakle izmedu 600 i 1500 mm. Olale doznajemo, da je medu ovim godišnjim padalinama dosia velika varijacija. U ovom je periodu od 35 godina najviše 1575 mm (1915. g.), a najmanje 643 (1911. g.), dakle razlika je od 932 mm, a od srednje godišnje vrijednosli + 656 mm i — 276 mm. Ako s jedne Strane uzmemo kišovite godine sa normalnim (15), pa ispod normale (15), te sušne s druge Strane (5), vidimo, da je više kišovitih godina nego sušnih. Ali zakonitosti u rasporedaju, koli suhih, toli kišovitih, vrlo je teško nači. To nam najbolje kaže promjenjivost padalina. Ako naime sumu padalina jedne godine odbijemo od druge, dobit čemo njihove razlike. Srednji broj tih razlika od 33 godina kaže nam, kakova je srednja promjenjivost kod godišnjih padalina (vidi tablu br. II). Dvije godine slijedom morale bi da se mijenjaju za 224 mm. Toga pak nije uvijek. Maksimum diferencije u padalinama bio je izmedu 1910. i 1911., a iznosila je 699 mm. Minimum je pak bio za god. 1892. i 1893., a iznos je bio 17 mm. Normalnim se godinama približavalo 9 god. U 100 godina po postofnom računu imalo bi biti u Splitu 49 godina sa diferencijom preko normale (od 300-700 mm), 29 normalnih (od 200-300 mm), te 22 ispod normale (do 200 mm). Uza sve to možemo da izračunamo, kakove če biti kišne godine u Splitu za 1 vijek, kad znamo sumu padalina od 35 godina i od 1 godine. Po tom računu bi u Splitu imalo biti 5 godina vrlo kišovitih (iznad 1500 mm), 35 kišovitih (od 1000-1500), 12 normalnih (od 900-1000), 37 ispod normale (800-700), te 10 suhih (od 600 - 700 mm). RAZDIOBA PADALINA U GODIŠNjlM DOBAMA. Količina padalina nije jednaka u godišnjim dobama, najviša je jeseni, matija zimi, pa u prolječu, a najmanja ljeti (vidi tablu br. L). mm od cijele godine Zima (dec. jan. fcbr.) 266 ............. 29 % .. prolječe.............. 226 ............ 24 % „ Uefo...................125..................14% . jesen ................ 302 ............ 33 % » Ali naravski ovo su prosječne vrijednosti od 35 godina. Faktične se dosta razlikuju. Tako najkišovitija je jesen bila g. 1900., a iznosila je 584 mm, dok g. 1907. nije imala nego 69 mm. Ljeto pak najkišovitije bilo je 1900 sa 302 mm kiše, najviše suho god. 1922., kad je bilo 67 mm kiše. RAZDIOBA PADALINA PO MJESECIMA. Po tabli br. 1. vidimo poprečno stanje padalina pojedinih mjeseci u Splitu. Ono se može i zorno prikazali. Valovita krivulja nam pokazuje dva maksima i dva minima padalina u Splitu. Glavni je maksimum u oktobru (113 mm). To je sredina jeseni, kad je razlika temperature izmedu kopna i mora dosta velika i kad duvaju južine, koje nose velike množine vodenih para prema sjeveru. Ako pogledamo tablu ]. Hanna2), koju donosi o padalinama na istočnoj obali Jadrana, vidjet čemo, da Udine, Trst, Rijeka, Senj, Pula, Mali Lošinj (a E. Marki donosi još Zadar i Obrovac3)) imaju največi maksimum padalina u oktobru, dok Hvar, Dubrovnik, Crkvice Skadar i Valona imaju taj maksimum u novembru. Split je pak kao točka obratnica, koja pripada još oktobru, od nje prema jugu je pak več maksimum u novembru, ledino može tkogod da opazi, zašto Hvar, koji ima otprilike iste geografske koordinate (43° 10’ 25” N, 16° 26’ 36” E Gr.) kao i Split, J) ]. Hann: Handbuch der Klimatologie III, Stuttgart 1911, p. 148 i 149. 3) E. Marki: Klimatske prilike u Dalmaciji. Split 1924, p. 13. nema maksimum u oktobru nego u novembru. Razlog je lomu do sada dosta nejasan. No Splil se, zaštičen olocima od pučine, više približio kontinentu nego Hvar, a to če valjda uljecati na jednomjesečnu razliku maksima. Dakle do 43° N na Jadranu je jedna pokrajina padalina, a od nje druga. Koji su razlozi, da okolni krajevi sjeverno od Splita imaju više kiše i maksimum u oktobru, a južni manje i maksimum u novembru, ločno se ne dadu utvrdili. Ali geografski i morfološki položaj mjesta i na to valjda utječe. Sekundarni maksimum je opet raznoličniji na sjeveru nego na jugu. Udine, Gorica, Trst, Rijeka i Senj imadu ga u junu, dok od Pule sva južna obala naša ima ga u martu. Sekundarni maksimum u junu pokazuje nam, da su ti krajevi na rubovima kišne pokrajine srednje Europe, gde je maksimum padalina u julu. Oni su dakle na prelazu izmedu kontinentalne i primorske klime, te imaju umjereni kontinentalni karakter podneblja. Proljetni sekundarni maksimum je na našoj obali u martu, kada bure duvaju s kopna, koje je sunce brže ugrijalo od mora, a zamjenjuju ih hladne južine, koje donose nalive kiše. A od oktobra kiše je manje sve do februara, gdje je sekundarni minimum padalina, kad je sfuden zrak več jednako razdijeljen nad kopnom i morem te slabi vjetrovi duvaju. Največi pak minimum je u julu i augustu, kad je toplina jednako razdijeljena nad hidro- i litosferom. Krivulja padalina izgleda dakle u Splitu kao dva vala, kojima su dolovi zimi i ljeti, a vrhovi u prolječu i jeseni, drukčije dakle od mnogih gradova srednje Europe. U diagramu donašam za primjer samo Beograd, kako je to obradio J. Mihajlo vič4). Tamo je minimum u zimi a maksimum ljeti i jeseni. XII I II III IV V VI VII vili IX X XI XII 120 mm 110 10 GL- 4) ]. Mihajlovič: Kišne prilike Beograda. Beograd 1901. — Period kiSni je f od 1888. - 1901. god. Ako pogledamo faktične množine kiše, vidimo, da je u jesenjim mjesecima padalo najviše, a onda u proljetnjim. Iznosim samo neke mjesece za primjer: g. 1900. u novembru je palo 398, 1915. u oktobru 306« 1915. u marfu 239, 1908. u aprilu 292 mm kiše. Ima pak mjeseci, u kojima je bilo vrlo malo kiše. Tako od 420 mjeseci, što sam ih ovdje naveo, 7 ih je bilo bez išfa padalina. To su: februar 1890., jul 1894., 1919., 1922., 1923., august 1922. i septembar 1917. ]ul |e dakle najviše suh mjesec. Pored toga je malo kiše u kasno prolječe, ljeti, a zna biti, jeseni i zimi. G. 1920. u marfu je palo samo 5, 1908., 1922., 1923. u maju 1, 1920., 1925. u julu 1, 1902. u augusfu 4, 1921. u septembru 3, 1924. u novembru 6, 1896. u januaru 6, 1925. u januaru 5 mm kiše. Ima mjeseci sa vrlo mnogo padalina. Tako g. 1915. u januaru je palo 294, 1909. u augusfu 124 mm kiše. Dakle u mjesecima, u kojima ne bi bilo očekivati, pale su velike množine. Največe su pak množine u susjednim mjesecima septembru i oktobru, te oktobru i novembru. Tako g. 1900. u okfobru i novembru palo je 574,, 1910. 510, 1901. 481 mm kiše. Suše su dakle najobičnije od juna do septembra, a kišni nalivi u jeseni i prolječu. Ako pitamo, kakva je promjenjivosf padalina niza mjeseci (vidi fablu br. 11.), srednji nam brojevi kažu neke normale, po kojima se mijenjaju padaline u isfim mjesecima susjednjih godina. (Nastavit če se). VALTER BOHINEC: LJUBLJANSKA MESTNA AGLOMERACIJA IN NJENA ANTROPOGEOGRAFSKA MEJA. (Z 1 karlo in 1 diagramom v lekslu). O. Schlüter je že 1. 1899. jasno izrekel, da so človeške naselbine, mesta in vasi, „del pokrajine, ki združuje kakor vsak drug kos Zemljinega površja celo vrsto lastnosti*, ki jih je treba raziskovati in osvetliti z geografskega stališča. Sicer so že prej izšla nekatera tudi prav obširna dela, ki so se bavila z geografijo mest — omenjamo le ]. G. Kohla — vendar pa je prav Schliiferjeva razprava1) dala mnogo pobude za študij te geografske panoge in je v zadnjih 25 letih tozadevna literatura zelo narasfla. Avtorji se problema niso lotili le v večjem okviru, kakor K. M assert za mesta sploh, V. de la Blache in j. Brunhes za francoska, W. Geister za nemška mesta, temveč tudi cela vrsta monografij posameznih mest skuša tolmačiti postanek in geografsko sliko gotovih mestnih tipov. Te monografije se bavijo zlasti z evropskimi velemesti, ki zanimajo anfropo-geografa že zaradi ogromnih arealov, ki jih pokrivajo, in ker živi danes v ‘) O. Schlüter, Bemerkungen zur Siedlungsgeographie. GZ 1899. nekaterih državah večina prebivalstva v mestih. Vendar pa je tudi študij manjših mest zanimiv, saj se ravna njih razvoj po istih zakonih. V naslednjem si bomo ogledali razvoj Ljubljane v zadnjem štiridesetletju in sicer z antropogeografskega vidika. Ljudsko štetje z dne 31.1.1921 je naštelo v Ljubljani 53.306 prebivalcev, oziroma po poznejši točni ugotovitvi 53.2942). To je seveda število prebivalstva ljubljanske mestne občine, ki pa vključuje v svojih mejah le del geografske Ljubljane, medtem ko mnogo njenega sveta pod ta pojm sploh ne spada. V naših knjigah srečujemo za število prebivalstva Ljubljane najrazličnejše podatke, ki se sučejo krog števila 60.000. Avtorji so pač čutili, da oficijelno število ne da prave slike o ljubljanski mestni aglomeraciji, ki so ji meje sedanje mestne občine postale pretesne. Vendar si je malokdo na jasnem, katere predkraje oziroma okoliške naselbine sme še šteti k mestu v geografskem smislu, j. Mačkovšek3) razume n. pr. pod ljubljanskimi predmestji Zg. Šiško, Vič, Glince, Novi Vodmat, Selo in Moste, izključuje pa druge okoliške kraje kakor Rudnik, Štepanjo vas, Kozarje in Koseze; na drugi strani pa se v zadnjem času množijo glasovi za priključitev ne le teh krajev, temveč tudi drugih, zlasti severnih okoliških občin k ljubljanskemu mestu. Kjer prvi pogled na karto še ne vidi neposredne zveze teh krajev z mestnim kompleksom, silijo gospodarski in tehnični momenti neizbežno k njihovi združitvi. Za geografa nastane torej zanimivo vprašanje: kje poteka geografsko utemeljena meja ljubljanske mestne aglomeracije, kakšna je ta aglomeracija in kakšni so njeni sestavni deli? V slovstvu imamo že več poizkusov za določitev mestne meje. Schlüter razlikuje v mestno obljudeni pokrajini shematično štiri koncentrične kroge oziroma kolobarje. V osrednjem se nahaja gosto zazidano mesto samo, ki pa ni vezano zgolj na občinske, torej administrativne meje. Ta centrum obdaja kolobar mestno barvanih, a v pokrajini bolj raztresenih naselbin, tega zopet pas obrtnih krajev, tovarn itd. Četrti, zunanji, je kolobar trgovskih in prometnih zvez, kulturnih in državnopolitičnih vplivov, torej krog, pri katerem ni vidne zveze z jedrom, temveč spominjajo le smeri iz njega izhajajočih cest na vsakovrstne zveze z bolj oddaljeno okolico4). Podobnih krogov se poslužuje statistik E. Hasse6)- H. Hassinger, ki *) To številko kakor (udi vse druge, še ne objavljene podatke ljudskega štetja iz 1. 1921. mi je dal na razpolago g. A. ]ug, insp klor v Direkciji državne statistike v B:ogradu, za kar se mu tudi na tem mestu najiskreneje zahvaljujem. — Pripominjam še, da je v podatkih vojaštvo povsod všteto (1. 1880. je bilo v Ljubljani 1666 vojakov, 1. 1921. 2671). s) ]. Mačkovšek, Njiva 1921, p. 161. J) O. Schlüter, 1. c. p. 68 s. 5) E. Hasse-jeva razprava mi ni bila dostopna. 6) H. Hassinger, Beiträge zur Siedlungs- und Verkehrsgeographie von Wien. Mitt. Geogr. Ges. Wien 1910, pp. .5 — 88. Über einige Aufgaben der Geographie der Großstädte. Geogr, jahresber. a. Österr. 8, 1910; Über Aufgaben der Städtekunde. Fet, Mitt. 1910/2, p. 289 ss. pregleduje kritično fudi vse dotedanje metode za določevanje mestne meje, postavlja sam formulo"), s katero pride promet med mestnim središčem in periferijo do izraza. V mestu je gospodarski interes prebivalcev centri-petalnega značaja, na deželi pa centrifugalnega, ker obdeluje kmet zemljo krog svoje vasi, meščan pa dela najintenzivneje prav v sredini mesta. Ker stanuje meščan večinoma daleč od svoje delavnice, urada itd., je navezan na promet: ljudje valujejo dnevno sem in tja, od stanovanja do delavnice in zopet nazaj, pojav, ki je tem izrazitejši, čim večje je dotično mesto. „Mehanični izraz tega obsežnega prometa je velikomestna meja“. Ta metoda je izvedljiva le pri velemestih z izraziiim prometnim centrom, pri manjših pa sploh ne pride v poštev. E. Hanslik razume v svoji knjigi o gališki Biali7) pod mestno mejo črto, ki loči mestni način bivanja, prometa in obrtnosti od podeželskega načina bivanja in gospodarstva. Njemu sledi v gotovem smislu W. Geisler8), ki določa naravno mejo naseljenega ozemlja krog Gdanska z dveh vidikov: 1.) na stavbnem načinu hiš dotičnega ozemlja se mora poznati mestni vpliv; 2.) ozemlje mora tvoriti celoto, tako da ga obdaja le ena meja. Prvi pogoj izpolnjujejo vsi oni kraji, katerih prebivalci hodijo v mesto za zaslužkom in torej ne rabijo več hiš, kakor jih zahteva kmetsko gospodarstvo. Temu antropogeografskemu pojmu mesta je seveda treba prišteti tudi vso nenaseljeno površino med posameznimi pod mestnim vplivom stoječimi kraji (polja, vrtove, manjše gozdne komplekse itd.). Tako Hanslik kakor Geisler mislita dobro in se da s to metodo gotovo mnogo doseči, vendar pa nima eksaktne podlage, ker mora biti v nekaterih slučajih le dvomljivo, ali je kak kraj okolice prisodili „mestnemu“ ozemlju ali ne; tudi individualni moment igra tu svojo vlogo. Zato morejo biti rezultati te gospodarske metode le približni in ustrežejo morda deloma pri velikih mestih, pri manjših pa ne, ker je tu mejna črta med mestom in deželo mnogo bolj nejasna. V slučaju Ljubljane nobena omenjenih metod ne zadovoljuje; zato sem predmetno vprašanje skušal rešiti novim potom. Študij antropogeografskih razmer slovenske preslolice nas pouči, da njeno prebivalstvo sploh nima naravnega prirastka, temveč da bi njegovo število z vsakim letom nazadovalo, da ni močnega pritoka ljudi iz okolice oziroma sploh od drugod. V Ljubljani presegajo smrtni slučaji v dobi od 1. 1881.-1910. rojstva za visoko število in je le kratka doba od 1. 1897.-1899. izkazala nekaj naravnega prirastka; takoj nato je poskočilo število smrtnih slučajev zopet nad tisto rojstev, dasi je bila umrljivost otrok do petega leta razmeroma majhna. V sledeči razpredelnici navajam glavne tozadevne podatke za Ljubljano in za politični okraj Ljubljana (ki obsega sodna okraja Ljubljano in Vrhniko) od 1. 1881.-1910.: ’) E. Hanslik, Biala, Eine deutsche Sladi in Galizien. Wien — Teschen — Leipzig 1909. p. 85. ") W. Geister, Die Großsladfsiedlung Danzig. Danzig 1918, pp. 81 -83. Ljubljana mesfo Ljubljana okolica Leto Štev. prebival. ’) Povpr. šlev. živorojenih na leto Povpr. lelna umrljivost -) Šlev. prebival.') Povpr. šlev. živorojenih na lefo Povpr. letna umrljivost2) 1880- 1910 1380-1910 1880 1890 1900 1910 26 284 30.505 36547 46,630 ■ 971 «eh 1113; otrok do > 5 I. 310, prebiv. z md ] 5 leti 808 54.057 57 669 59.828 62 072 1 1 J 2302 1 ) vseh 1662; otrok do > 5 1. 814, prediv, z nad j S lati 847 ') z vojaštvom, 2) brez mrtvorojenih. Zlasti značilno je v tej tabeli povprečno število rojstev ter umiljivost prebivalcev z nad 5 leti. Prvo je v mestu nesorazmerno majhno, drutia pa kaže v obeh slučajih skoro isto število kljub za '/3 številnejšemu prebivalstvu okolice (1910) in kljub dejstvu, da se rodi in umre v ljubljanskih bolnicah tudi precejšnje število okoličanov. O vzrokih teh razmer na tem mestu ne moremo razglabljati, važno pa je, da pribijemo dejstvo, di se Ljubljana -kakor tudi mnogo drugih evropskih mest — ne regeneiira rama iz sebe, temveč da je, kakor že rečeno, navezana na pritok od druijod. Ker pa vemo, da je narastlo število njenega prebivalstva (v današnjih mejah mestne občine) od 1. 1880.-1910. za celih 62’2%, od 1. 1880.-1921. pa za 88'8% in kažejo tudi kraji njene najbližje okolice nenormalen narastek, medtem ko število prebivalstva dalnje okolice relativno ali celo absolutno nazaduje, je gibanje prebivalstva brez dvoma med najvažnejšimi kriteriji za ugotovitev mestne aglomeracije in njenega obsega. Neposredni vpliv mesta v smislu Schliiter-jevih notranjih dveh krogov je viden predvsem v omenjenem prekomernem naraščanju prebivalstva okckškilt krajev v gotovem razdobju; kjer preneha to od mesta povzročeno naraščanje, preneha aglomeracija, črta pa, ki jo obdaja, je ant ropogeogrnfska mestna meja. Čim daljše je razdobje, ki nam služi za podlago, tem sigurnejši so podatki in tem bolj odgovarja povprečna mestna meia resničnemu stanju, ker izločuje daljša doba vse faktorje lokalnega in začasnega značaja. Posebno ugoden pa je ta način ugotovitve aglorr.eracijske meje za manjša mesta, zlasti za taka, ki — kakor Ljubljana — nimajo v bližini nobenih drugih mest, ki bi s svoje strani povzročala kako interferenco vplivnih pasov. Kakor sploh v geografiji, moremo tudi tu dobiti izrazito sliko gibanja prebivalstva Ljubljane in njene okolice 1880—1921 edinole i;: geografske karte, kakor jo skušam metodično pravilno podati na str. 2(3. Pri njeni konstrukciji je bila glavna fežkoča pač v tem, da je bilo treba pokazati gibanje gotovega na določeno topografsko podlago vezanega antropogeo-grafskega elementa. Ta kartografski problem se je dal rešiti le z manj ali bolj temnim včrtkanjem procentualnega napredka ozirom i nazadovanja števila prebivalstva tekom danih 40 let v topografsko verne obrise mestnih m/m J_ ODO uj"]čd_ P °- > O OT ZH-S Cooz- 5^3 okrajev in okoliških krajev; velikost leh krajev ob času ljudskega štetja dne 31. 1. 1921 izraža različna pisava krajevnih imen. Le tako je bilo mogoče izogniti se kaki hipotetični risbi, kakor bi jo n. pr. zahtevala takozvana interpolacijska metoda, ki mimogrede rečeno tudi za naše merilo 1:100.000 ne bi bila prikladna. V boljši pregled in v pojasnilo vzrokov, ki vplivajo na potek mestne meje, so na karti vrisane razen mej mestne občine, ljubljanskih mestnih delov in okoliških krajev še glavne reke, izohipse od 100 do 100 m in najvažnejše prometne črte. Statistično podlago tvorita ljudski štetji iz 1.1880. in 1921., topografija pa je povzeta po 1.1914. zadnjič popravljeni avstrijski specijalni karti 1:75.000; novejše osnove žal nisem imel na razpolago. Obrisi krajev označujejo v splošnem seveda le zazidano ozemlje, tako da raztresene hiše izven njega niso vrisane, kar pa celotne slike ne moti. Na osnovi prej povedanega smemo šteti k ljubljanski mestni aglomeraciji razen mesta samega vse okoliške kraje, kojih prebivalstvo je v dobi od 1. 1880.-1921. narastlo za nad 20%; la visoko nadpovprečni odstotek narastka so namreč v širši ljubljanski okolici dosegli le kraji v izredno ugodnih razmerah, n pr. pod vplivom industrializacije. Skrajni kraji aglomeracije, katere njena meja še vključuje, so na severu Ljubljane Vižmarje in Podboršt pri Črnučah, na jugu itak k mestni občini spadajoča Črna vas, na zahodu Kozarje, na vzhodu Zalog. Celo ozemlje, ki ga pokriva aglomeracija, obsega 681 km2"). V naslednjem ga hočemo na roki karte razčleniti na njegove posamezne dele in na kratko ocenili njih geografsko utemeljeni razvoj, položaj in medsebojno razmerje v aglomeraciji, iz česar bomo obenem lahko sklepali na razvojne smeri cele aglomeracije. Končno se pa bomo dotaknili tudi pomena aglomeracije v pokrajini, t. j. njenega razmerja do širše ljubljanske okolice. Izhajajoč iz jedra, opazimo na karti takoj, da osrednji del ljubljanskega mesta, ki ga tvori 2. mestni okraj in v njem zlasti Mestni in Stari trg, po številu svojega prebivalstva nazaduje. Kakor v drugih mestih, se je tudi v Ljubljani razvila nekako izza 1 1870. takozvana city, središče trgovine in obrti. Izraz je povzet iz angleščine in se je uporabljal v pomenu kot jedro večjega mesta najprej v Londonu. Trajno padanje števila prebivalstva v tem mestnem delu ima svoj vzrok v tem, da zahteva razvijajoča se trgovina vedno večja skladišča in poslovne prostore, ki zavzemajo sčasoma tudi gornja nadstropja: patricijska hiša prejšnjega meščana se preoblikuje polagoma v moderno trgovsko hišo. Cena stavbišč raste od leta do leta in zato srečujemo v osrčju mesta najvišje stavbe, ki so vsled izrabe prostora zidane v sklenjeni vrsti in v globočino (kar je pa treba deloma razložiti tudi iz zgodovinskih dejstev: varnost je zahtevala pri srednjeveškem mestu čim manjši obseg zidovja in je zato strnila hiše čim tesneje). Hiše 9) Izmerjeno s planimelrom. so skoro vse enako visoke, mesto je fu „dozorelo“, da uporabimo Geisler-jev izraz10). Premožni lrgovci in drugi meščani si zidajo vile na periferiji, frgovski, bančni in drugi uslužbenci pa. stanujejo v cenejših stanovanjih ostalih okrajev in okolice, iz česar zopet nastaja ob gotovih dnevnih urah že omenjeno valovanje prebivalstva iz zunanjih delov mestne aglomeracije v njeno osrčje oziroma narobe, kar je, kakor za druga mesta, v znatni meri značilno tudi za Ljubljano. Razvoj ljubljanske city — 2. okraja — lahko razberemo iz sledečih številk: Leto: Prebivalcev: Gibanje preb. v %: Ljudi na hišo: 1880 6531 — 1 27 V celem razdobju 1880—1921 je torej prebivalstvo 2. okraja nazadovalo za 8'4°/„. To število je razmeroma majhno, ker ga paralizirata dva faktorja. Prvič ga zmanjšuje narastek števila prebivalstva tega mestnega dela za 7'6% v desetletju 1910—1921, kar nam postane razumljivo, če pomislimo na veliko stanovanjsko krizo, ki jo doživlja Ljubljana že od 1. 1918. dalje : že „cifyzaciji“ zapadli prostori se zopet preurejajo v stanovanja. S povrnitvijo normalnih razmer pa bo šel razvoj zopet svojo prvotno pot in leto za letom zmanjšal število prebivalstva v mestnem osrčju. Drugič pa vključuje šentjakobski okraj razen čisto trgovskih cest tudi novejši mestni del „na Prulah“ med Ljubljanico in Gruberjevim prekopom, kjer je živahno stavbno gibanje zadnjih desetletij pritegnilo mnogo novega prebivalstva. Pravilno bi mogli zasledovati razvoj ljubljanske city le, če bi imeli na razpolago mesto statistike posameznih okrajev, ki jih obdajajo administrativne, torej v splošnem negeografske meje, točno statistiko prebivalstva posameznih cest in ulic. City se namreč ni razvila le na Mestnem in Starem trgu, temveč sega do Vodnikovega trga in deloma čez mostove v Židovsko, Wolfovo ulico in na Sv. Petra cesto, zavzela je tudi že Prešernovo in Šelenburgovo ulico; v najnovejšem času pa opazimo pri Aleksandrovi in Dunajski cesti tendenco, da postaneta njen bistveni del, s čimer bi se njeno težišče polagoma premaknilo z Mestnega trga. Znak za to je brez dvoma tudi preložitev večerne promenade (pojava, ki ga srečujemo v vseh mestih) z Mestnega trga v Šelenburgovo ulico, oziroma sedaj na Aleksandrovo cesto. Isto razvojno črto očituje tudi stavbni način mestnih hiš in kakor drugje, odseva tudi iz ljubljanske city troje razvojnih dob: stara srednjeveška, karakterizirana po ozkih, temnih ulicah, zgrajenih brez pravega načrta na desni in levi starega trga, prenovljena po renesančni arhitekturi (Mestni in Stari trg); novejša, rekli bi. romantična, ki ustvarja trg s spomenikom (Marijin trg); in tretja, naj- 1890 1900 1910 1921 6406 5773 5560 5985 - 1-9 i — 88 \ — 8-4 i 26 24 22 23 10) W. Geisler, 1. c. p. 51. novejša, hladno računajoča, ki poslavlja ogromne stavbe bank in trgovskih podjetij (Aleksandrova cesta). To mestno jedro obdajajo mestni okraji, ki jih šteje Ljubljana razen šentjakobskega še šest. Iz že navedenega vzroka nam presplošna statistika ne dovoljuje podrobnejšega študija njihovega razvoja, vendar pa nam pokaže naša karta kljub temu dokaj jasno njegovo glavno tendenco, namreč močno napredovanje severnih in le počasno naraščanje južnih mestnih delov. Številke nas naj poučijo tudi tu : Severni mestni deli: 4., 6.,') 7. okraj Prebivalcev: Narastek v % 1880 : 8.120 1890 : 10.467 + 28‘9 1900 : 14.975 + 43’I + 211.8 1910:21.019 + 40 4 ' 1921 : 25.321 + 20 5 ‘) Pri 6. okraju je všlel ludi Novi Vodmaf, ki leži izven njega, a se 1. 1880. in 1890. slalislično od njega ne da ločiti, ker je (Stari) Vodmal postal 6. ljublj. okraj šele I. 1896. južni mestni deli: 1., 3., 5. okraj 1880 : 11.914 1890 : 14.154 - j 18 8 1900 : 16.489 + 16 5 + 84‘6% 1910 : 18.780 -j- 13-9 1921 : 21.988 -j- 17 1 Medtem ko je torej prebivalstvo severnih mestnih delov v štiridesetih letih narastlo za celih 2118%» so južni dosegli le narastek 846 %■ Vzrok za to je iskati predvsem v geografskih faktorjih. Mesto se proti jugu ne more razvijati zaradi vlažnega barskega sveta in je pri 1. okraju ovirano tudi po morfološki meji Ljubljanskega polja, kjer zadene to polje ob strmo pobočje Grada. Poleg te očividne, v naravi ozemlja utemeljene ovire pa povzroča relativno nazadovanje prebivalstva v 1. in zlasti v 3. okraju tudi vpliv ljubljanske city, ki sega, kakor že omenjeno, globoko v ta dva okraja. Na robu obeh je dalje vzniknila cela vrsta vil v prijaznem okolišu ulice Stare pravde in ceste vojvode Mišiča v 1. in na Bleiweisovi cesti, na Mirju, ob cesti na Rožnik itd., v 3. okraju. Skoro povsod so te vile obdane z vrtovi in stanuje v njih razmeroma malo ljudi, kar je gotovo tudi vplivalo na omenjeno relativno padanje števila prebivalstva. Povsem drugo pot je šel razvoj severnih okrajev. 4., kolodvorski okraj, nam pove že s svojim imenom, zakaj je narastel v zadnjih 40 letih za nič manj kot 145i % (1880 je štel 6.173 prebivalcev, 1921 pa 15.128): dva kolodvora sta vtisnila njegovemu življenju in bistvu pečat prometnega okraja in ga dala deloma tudi Spodnji Šiški, 7. okraju, v katerem leži go-enjski kolodvor. A prav ta dva prometna žarišča, ki sta najprej ustvarila toliko novih cest in ulic v severnem delu mesta, sta s svojim širokim pasom tračnic, kurilnic, skladišč itd. postala tekom časa resna ovira za njegov nadaljnji razvoj v tej smeri (smodnišnice, ki se dajo lažje odstraniti, tvorijo ovire le v drugi vrstil). Le s težavo je v zadnjih letih razvoj prekoračil ta sovražni pas in je danes kontinuiteta med Ljubljano in Stožicami že skoro dosežena; iz naše karte to ni dobro razvidno, ker odgovarja njena topografska osnova, kakor že omenjeno, razmeram v 1.1914. Nekoliko lažje kot 4. okraj se je razvila Spodnja Šiška (1880: 1536 prebivalcev, 1921 : 6.269, narastek za 308-l %). Stisnjena med Šišenski hrib in železnico, je imela vsaj na severu prost izhod za svojo ekspanzijo, ki jo je poleg zdrave lege, prometa na gorenjski kolodvor in na cesti proti Št. Vidu pospešila tudi združitev z ljubljansko mestno občino 1.1910. Enako ugodno se je razvil (Stari) Vodmat, ki so ga 1. 1896. priključili Ljubljani kot 6. okraj. Njegov nagli razmah je pripisati predvsem namestitvi ljubljanskih bolnic, ubožnice in sličnih naprav v tem mirnem mestnem delu; moti ga le naraščajoči promet Zaloške ceste, ki tvori za ves vzhodni del ljubljanske aglomeracije vhod v mesto samo. Mestne razvojne sile, ki jim je zid obeh kolodvorov v 4. okraju zastavil pot, so se torej zagnale proti severovzhodu in vzhodu, glavni smeri, v katerih raste Ljubljana preko ozkih administrativnih meja svojega sedanjega mestnega ozemlja. To razvojno tendenco opazimo tudi pri p red kr a j ih, ki obdajajo opisano mestno jedro krog in krog kot trojen pas precejšnje širine. Njegov prvi kolobar tvorije predkraji, ki so faktično že popolnoma združeni z mestom in so torej le še politično izven njega. V ta pas spadajo Zgornja Šiška, (Novi) Vodmat, Selo, Glince in Rudnik. Medtem ko je število prebivalstva mestne občine same napredovalo od 1. 1880.—1921. za 102-80/0. je bil razvoj teh neposrednih predkrajev še mnogo silnejši, kar povsem odgovarja razmeram tudi pri drugih mestih: narastli so za celih 785,0()/o (1880: 1575, 1921: 13.947)11)! Cenejša stanovanja, delavski predeli, nastajanje novih stanovanjskih kolonij (Rožna dolina 1), lega ob prometnih cestah, omejen gradbeni prostor vsled barja na južni, vsled kolodvorske ovire na severni strani so glavni vzroki tega razvoja, ki ga tu ne moremo opisati v podrobnostih. Drugi kolobar predkrajev sestavljajo okoliške naselbine, ki so v bolj rahli zvezi z mestnim kompleksom, a se vendar udeležujejo njegovega življenja, dasi ne tako živahno kakor prvi kolobar. Sem štejemo Koseze, Stožice in Malo vas, Tomačevo, Moste, Štepanjo vas, Gornjo Hrušico in Kozarje. Črna vas, ki leži v isti sferi, tvori tudi administrativno že zdavnaj del mesta, namreč njegovega 5. okraja. Brez nje je ta pas v zadnjih 40 letih narastel le za 523% (1880: 2729, 1921: 4156). To nas preseneča in zlasti nerazumljiv je počasni razvoj Most (1880: 506, 1921: 606, narastek za jedva 20%)- Vzrok za relativno nazadovanje tega kolobarja leži morda v kakem “) V (o število je všlef vsled navedenih vzrokov (udi narastek 6. mestnega okraja, (Starega) Vodmala. lokalnem faktorju, zdi se pa, da vpliva nanj tudi njegova vmesna lega med jedrom mestne aglomeracije in industrijalno-obrtnim pasom njenih zunanjih predkrajev: oba pritegujeta zlasti delovne moči te recimo neutralne cone s približno enako močjo vsak na svojo stran, pri Mostah posebej je pa važna bližina Vevč; pomisliti moramo, da gre tu za skromne razmere in da že nekaj delavskih družin, ki se preselijo v bližino svoje delavnice, lahko temeljito izpremeni gibanje števila prebivalstva. Tretji kolobar predkrajev je razvit le na severni strani Ljubljane, ker na južni vsled barja sploh ni mogoč (štejemo pa lahko k njemu opekarne pri Glincah). Kraji, ki jih vključuje, leže vsi ob prometnih črtah, ki vodijo v mesto in zato so nastale v njem štiri skupine naselbin, ki bi jih skoro mogli imenovati sekundarne aglomeracije: Dravlje-Št. Vid, Ježica-Črnuče, Snebrje-Št. Jakob, Vevče-Zalog. Njih karakteristika in pomen za mesto sta kratko podana v tem, da so se v njih razvile zlasti industrije in obrti, ki imajo svoje prve počefke zahvaliti potrebam mesta samega in obstojajo deloma še sedaj le zato, da krijejo te potrebe. Tako se je poleg drugih industrij razvilo mizarstvo v vseh vaseh od Zg. Šiške do Vižmarij, kar je gotovo tudi v zvezi z bližnjimi gozdovi in z lego ob gorenjski cesti in železnici. Poljedelstvo in živinorejo s posebno nalogo preskrbe mesta z živili in z mlekarskimi produkti nahajamo krog in krog Ljubljane v širokem pasu, pravtako vrtnarstvo, poleg tega pa gostilniško obrt, ki računa zlasti z nedeljskimi izletniki iz mesta. Obrt pranja mestnega perila je razširjena od Štepanje vasi tja do Bizovika, kar si lahko razlagamo iz bližine mirno tekoče Ljubljanice ozir. bistrih potokov, ki ji pritekajo z Golovca. Vse te obrti so se prav v tretjem pasu predkrajev lepo razvile, dasi jih vidimo tudi že v prvem in drugem pasu, ker tvori tretji pač kljub vsemu mestnemu vplivu prehodno vez med aglomeracijo in njeno povsem kmetsko okolico. Poudariti je treba, da je v nekaterih slučajih dobra prometna zveza z središčem mesta pripomogla v veliki meri k napredku naselbin. Tudi v tem momentu je iskati razlogov za lepi razvoj Št. Vida — ki ga je dvignil tudi Zavod sv. Stanislava — (1880—1921: +132,5%) in industrijskega okoliša Vevč: v obeh slučajih je železnica predpogoj za veliko industrijo. Isti vzrok je povečal Zalog (+ 239-5 %), kjer so prometne potrebe ustvarile Ljubljani ranžirni kolodvor in gotovo ima zahvaliti tudi Št. jakob, dasi leži že onkraj Save, svoj napredek novemu mostu čez Savo, ki je zvezo tega kraja z mestom zelo olajšal, tako da leži kljub svojemu vaškemu značaju znotraj aglome-racijske meje. Čez Savo sega aglomeracija sicer le še pri Črnučah, kjer spada iz istih prometno-geografskih vzrokov v njo tudi še Podboršt. Ponekod imamo zabeležiti kot vzrok velikega narastka izjemne slučaje; tako vidimo n. pr. pri Studencu, da je njegovo prebivalstvo vsled žalostne statistike državne umobolnice narastlo za 2038 %- Izven meje ljubljanske mestne aglomeracije ne opazimo le mnogo manjšega narastka števila prebivalstva posameznih krajev in občin, temveč tudi absolutno nazadovanje, zlasti v gorskih predelih, za kar imamo celo v neposredni bližini Ljubljane več primerov. Navajam n. pr. Bizovik (3*5 %), kjer perice v svoji obrti ne dobijo več zadostnega zaslužka in kjer izključuje tudi relati/na oddaljenost od prometnih cest konkurenco z drugimi kraji; prebivalo!\/o se izseljuje. Sila razmer in splošna tendenca preseljevanja v nižino oziioma v mesto je povzročila nazadovanje Orl (— 10 9%), Sel pri Rudniku (— 107%). Češnjic (— 14'0%)> Zagradišča (— 127%), občine Vrebeljevo (— 21‘6%). Slično je v Polhograjskih Dolomitih nazadovala obvina Polhov Gradec za 153% (1880: 1731 preb., 1921: 1467). V ravnini so razmere nekoliko boljše, relativno pa nazaduje število prebivalstva povsod. Izjemo tvorijo le manjša industrijska ali administrativna središča (občine: Domžale —f- -43-0, Litija -j— 16'4, Vrhnika -j-8 2%)- Brez dvoma je tudi svetovna vojna mnogo pripomogla k tej razvrstitvi prebivalstva, pripomniti pa je lieba, da je šel razvoj to pot tudi že prej in zlasti, da vojna ni morda zavila razvoja ljubljanske aglomeracije same, temveč ga celo pospešila. Pomen aglomeracije postane še bolj očividen, če si ogledamo razmerje med njenim gibanjem prebivalstva in tistim v njeni še širši okolici. Na bivšem Kranjskem brez Italiji pripadlih delov, torej v današnji Ljubljani in v okrajih Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Krško, Litija, Logatec, Ljubljana, Novo mesto, Radovljica, ki pridejo za regeneracijo aglomeracije predvsem v poštev, je 1.1880. na ozemlju 8799 km2 stanovalo 414.360 ljudi, 1. 1921. 466.304, kar odgovarja narastku za 12‘5%- Če izločimo iz teh števil ljubljansko aglomeracijo, vidimo, da je v njej sami na 681 krrr stanovalo 1.1880. 37.193,1.1921. pa 75.912 ljudi, da je torej število njenega prebivalstva napredovalo za 1041 %• Ostalo ozemlje je v istem času moglo zaznamovati napredek le za 3-5% (1880: 377.167, 1921 : 390.392). Na 1 km2 je leta 1921. prebivalo na celem ozemlju povprečno 53 ljudi, brez ljubljanske aglomeracije 44, medtem ko je znašala gostota aglomeracije same 1115 ljudi na km2. Iz teh številk je brez nadaljnjih komentarjev jasno razviden veliki vpliv aglomeracije me- St. '' G.H ot> ^Citne * Shema razvoja ljubljanske meslne aglomeracije 1880-1921. 1 ; city. 2 : mestni okraji. 3, 4, 5: prvi, drugi in tretji kolobar pred-krajev. PuSCice označujelo razvojne smeri aglomeracije. Gibanje prebivalstva je označeno z istimi znaki kot na karti str. 26. slnega prebivalstva na gibanje prebivalstva cele pokrajine, ker Ljubljana, kakor smo videli uvodoma, sploh nima naravnega prirastka in prilega svojemu življenju novih moči iz bližje in širše okolice, ki jo je zlasti pred svetovno vojno slabilo tudi močno izseljeniško gibanje v druge pokrajine in čez ocean. Številke nas pa tudi opozarjajo na velike socialno-politične naloge, ki jih bo morala Ljubljana rešiti že v bližnji bodočnosti, če bo hotela biti kos svojemu razmeroma silnemu razvoju. Tako je n. pr. pravočasno priključitev vsaj prvega in drugega pasu predkrajev že zamudila. Pameten mestni načrt zahteva, da se zazida prostor med mestom in manjšimi obrobnimi središči v gotovem redu, da se olajša njihov promet z mestnim osrčjem, da se vrine po možnosti za zdravje prebivalstva tako potrebne nasade itd., kar je vse onemogočeno ali vsaj težko izvedljivo, če pride do inkorporacije okoliških občin šele, ko so se te takorekoč že vgrizle v mestno meso. Edino ljubljanska policijska oblast je že zdavnaj uvidela potrebo, da združi iz praktičnih ozirov štiri občine, Ljubljano, Moste, Zg. Šiško in Vič v .Ljubljanski policijski rajon*, ki je štel 1. 1921. na površini 65-3 km! 66.066 prebivalcev. Silno važno je vprašanje higienskih naprav v mestu, ki naj znižajo umrljivost na minimum, naravnost osnovnega pomena pa je rešitev prometnega problema, ki zahteva ne le preložitev kolodvorov, temveč tudi zgradbo novih cest in razširitev mreže cestne železnice, ki bi morala zvezati vsaj vse skrajne točke mestne aglomeracije.: Shematizirajoč razvoj posameznih opisanih delov ljubljanski aglomeracije nam poda diagram na str. 32. tudi glavne smeri njenega razvoja in vabi obenem k primerjanju njenih antropogeograiskih razmer s timi naših drugih mest. Brez dvoma so se ti kolobarji razvili več ali manj tipično tudi drugje, pač v soglasju s fizio- in antropogeografskimi razmerami. Statistično gradivo, na katerega se naslanja karta gibanja prebivalstva v Ljubljani in njeni okolici 1880—1921, pa prinaša tu dodana razpredelnica. v Občine, kraji Šlev. preb. 1880 1920 ±»7o Mesto Ljubljana 1. okraj (šolski) 3681 6626 800 2. „ (št. jakobski) 6531 5985 84 3. „ (dvorski) 6954 12939 86-1 4. „ (kolodvorski) 6173 15128 145-1 5. „ (predkraji) 1279 2425 894 6. „ (Sl. Vodma!) — 3924 — 7. „ (Sp. Šiška) 1536 6269 308-1 Črnuče Brod 15 11 267 Črnuče 305 377 236 ježa 87 93 6-7 Nadgorica 200 186 70 Podboršl 42 57 35-7 Dtr. Mar. v Polju Devica Marija v Polju 313 547 748 Občine, kraji Šlev. preb. 1880 1921 ±«% Dol. Kašelj 237 247 4-2 Dol. Zadobrava 196 212 8-2 Gor. Kašelj 448 601 34-2 Gor. Zadobrava 119 151 26-9 Snebrje 238 345 45-0 Sludenec 211 641 203-8 Vevče 383 663 73-1 Zalog 233 791 239-5 Dobrova Kozarje 258 418 620 Vrhovci 36 55 52-8 Dobrun|« Bizovik 591 570 36 Brezje 39 39 o-o Češnjice 100 86 u-o Dobrunje 513 549 TO Dol. Hrušica 220 226 2-7 Občine, kraji Štev. preb. 1880 1921 + «% Občine, kraji Štev. preb. 1880 1921 +»% Fužine 63 131 1079 Pšala 261 190 27-2 Gor. Hrušica 186 24 J 306 Soteska 46 47 2-2 Podlipoglav 118 116 1'7 St. Jakob 87 115 322 Podmolnik 167 182 90 Rudnik Sadinja vas Sostro otepanja vas Št. Pavel Zadvor Zagradišče 121 295 356 73 289 102 129 299 546 69 403 89 66 1-4 53*4 55 391 12-7 Mm fr* Dalnja vas Orle Rudnik Sela pri Rudniku Srednja vas 125 193 223 103 80 149 172 481 92 79 192 10-9 115-7 10-7 13 Zavoglje 51 50 2-0 Št. Vid Dol Dolnice 99 103 40 Beričevo 303 323 66 Dvor 105 70 35-3 Videm 139 139 00 Glince 113 119 53 Dragomelj 186 202 86 Gunclje 137 125 8.S Ježica Kamna gorica 83 98 171 109 127 165 Podgora 150 199 32 7 jarše Poljane 112 119 63 Ježica 287 4(6 450 Št. Vid 418 972 152-5 Kleče 158 184 165 Trata 66 51 22-7 Mala vas 156 257 165 Utik 169 197 16-6 Savlje 248 383 64-7 Vižmarje 414 521 266 Stožice 250 460 544 Tomačevo 267 340 27-3 Vič Moste Glince 290 4155 1332-8 68 Vič 558 912 68 8 Hrastje 88 29-5 Moste 506 606 19-8 Zg. Šiftka Novi Vodmat — 2763 — Dravlje 485 696 43 1 Obrje 86 93 81 Koseze 192 344 79-2 Selo 149 1548 8718 Pržanj 63 53 15 9 Šmartno 221 243 99 Zg. Šiška 503 1076 113-9 Podgorica Žapuže 119 165 38-7 Podgorica 307 335 91 Padcc Števila prebiv. je označen z ležečimi številkami. Resume. L’agglomeration de la vlile de Ljubljana et ses fron tie res anthropogeographiques. — Le traite qui precede s’attache a resoudre le probleme de la delimitation anthropogeographique de 1’ agglomeration d’une ville de grandeur moyenne, en etudiant le mouvement de la population de la contree interessee. Les points de la banlieue oti, au cours d’ un certain laps de temps, 1’ augmentation de la population depasse de beaucoup la moyenne du chiffre offert par le reste de la region, rentrent dans la notion d’ agglomeration urbaine, leur increment elant du non pas ä leur progression naturelle, mais a la proximite de la cite. Basesurl’exemple de Ljubljana, capitale de la Slovenie, 1’auteur englobe dans 1’agglomeration du dit centre tous les lieux avoisinants oil, durant les annees 1880— 1921, la population s’est accrue de plus de 20%. Ce territoire (68'1 kmq) peuple, en 1880, de 37.193 habitants, en avait en 1921, 75.912 (+104'l°/o) avec une densite de 1115 individus par kmq, alors que le reste de l’ancienne province de Carniole, dans les limites de son etendue actuelle, n’a augmente que de 3’5°/o (en 1880: 377.167 hab., en 1921: 390.392, avec la densite de 44 hommes par kmq). Ces chiffres se trouvent etre d’autant plus eloquents que Ljubljana — ainsi que telle autre ville d’Europe — manquant d’accroissement nature), dolt puiser sa force vitale dans les alentours plus ou moins proches. Cetft moniere de tracer la banlieue se recommande surtout pour les villes de moindre grandeur, notamment celles dont le voisinage ne presente point d’ autres centres importants, capables de creer une interference de zones d’influences. Pour Ljubljana, eile est executee sur la earle representant le developpement des populations urbaine et rurale pour la periode de 1880—1921, page 26. Le coefficient de 1’importance numerique des localites est marque par des caracteres differents qui en composent les noms, le mouvement de la population en pour-cent, par la hachure plus ou moins noire des contours topographiques des quartiers de la ville, respeclivement des autres colonies. Les memes signes sont employes dans le diagramme, page 32, servant ä monlrer un schema des diverses zones de 1’agglomeration et, en me me temps, des fleches de grosseur variee, indiquent les directions du developpement en question. P. JANEZ ŽURGA: STAROST GRANITA NA POHORJU. Pohorje pri Mariboru je po velikosti neznatno pogorje, po geoloških in petrografskih svojstvih je pa brez dvoma med najznamenitejšimi v Sloveniji. jedro Pohorja tvori granit, ki se vleče v obliki stegnjenega romba od severozahoda proti jugovzhodu. Granit obdajajo in deloma prekrivajo krislalasti skrilavci. Med temi so najbolj razširjeni: gnajs, blestnik in filif. V manjši količini nahajamo serpentin, amfibolit, eklogit in marmor. Granit prodira v manjših ali večjih žilah skoro vse kristalaste skrilavce. V žilah je videti pogosto kose gnajsa in blestnika. Ako opazujemo granit v kamnolomih pri Cizlaku ob Oplotnici in pri Ribnici, vidimo, da ne sestoji iz enotne mase, ampak da ga preprezajo številne žile razne debelosti in tudi raznega kemizma. Nahajamo stopnje od svellih aplitskih žil preko raznih variant do temnih žil granita, ki se približuje po kemični sestavi že porfiritom. Mlajše žile prodirajo starejše in še mlajše prodirajo oboje. Na prvi pogled je jasno, da pohorski granit ni nastal v eni erupciji, ampak v ponovnih, časovno ločenih intruzijah. Da loči eno erupcijo od druge lahko znatna časovna razdalja, sklepamo iz tega, da je debelozrnati granit ene erupcije že skrepenel in se strdil, preden je nastopila druga erupcija. Kemično in časovno različne žile sestavljajo v znatnem delu maso pohorskega granita. Različne žile granita prodirajo tudi kristalaste skrilavce. Posebno zanimiv pojav opazujemo v pohorskih marmorjih. Med plasti marmorja in deloma tudi skozi nje prodirajo številne žile amfibolita; marmor in amfi-bolitove žile prodirajo pa zopet žile granita, oziroma aplita. Amfibolit je v lem slučaju po poznejši intruziji granita spremenjeni gabro, kar nam potrjuje tudi njegov kemizem, ki soglaša s kemizmom gabroidnih eruptiv. Glede starosti pohorskega granita so bili geologi različnega mnenja in deloma so še sedaj. Prvi znani geologi Pohorja so bili Morlot, Zollikoffer, Rolle in S tur, Ti so ustvarili mnenje, da je Pohorje podaljšek severozahodnega kristalastega ozemlja, ki ga tvorijo: Kozjak, Golica, itd. Granitsko jedro so smatrali za najstarejši del pogorja, kristalaste skrilavce pa kot sedimente za mlajši del. Granit s kristalastimi skrilavci vred pa tvori del „arhaika“')-To prvotno mnenje je vplivalo tudi na poznejše geologe. Nasprotno temu naziranju je pa Doelter dokazal, da je pohorski granit eruptiven, da prodira kristalaste skrilavce in mora bili vsled tega mlajši od njih. Le glede najmlajše oblike kristalastih skrilavcev, glede filita se ni mogel odločiti, ali je z granitom iste starosti ali je mlajši2). Še dalje je šel v svojih izvajanjih Salomon. Pri proučavanju eruptivnih kamenin periadriatskega loka je prišel do prepričanja, da so vsa eruptiva tega loka iz geološko mlajše dobe. Po njegovem mnenju so se izvršile erupcije v periadriatskem loku — med temi analogno tudi pohorskega granita — v dobi od krede do srednjega tercjara. časovna meja erupcij bi bila na eni strani kreda, eventualno jura, na drugi strani začetek srednjega miocena*). Vprašanje nastane, kako se ujemajo v tem slučaju dejstva z omenjenim analogičnim sklepom. Da nahajamo v granitu kose gnajsa in blestnika, smo že omenili. Granit je torej brez dvoma mlajši od gnajsa in blestnika. Na južnem in na severnem pobočju Pohorja je več mest, kjer prodira granit tudi trijadne plasti. Severno od vasi Pameče pri Slov. Gradcu prodira granit glinaste skrilavce, ki jih prišteva Teller k werfenskim skrilavcem*). Pri Zrečah prodira granit dolomite, ki so zaznamovani na Teller-Dreger-jevem geološkem zemljevidu kot školjkoviti dolomiti trijadc5). Malo dalje tudi pri Zrečah vidimo, kako je granitova žila spremenila v marmor apnence, ki jih označuje omenjeni zemljevid za rudistne apnence iz zgornje krede. Pravtako prodirajo žile granita kredne apnence pri Jesenkovem vrhu blizu Pameč in pri posestvu Hribernikovem blizu Ribnice. Dalje najdemo v Pohorju več dokazov, da se je erupcija granita nadaljevala še celo v tercjarni dobi. Blizu Ribnice imamo več mest, kjer prodirajo žile granita tercjarne glinaste skrilavce. Po Rolle -Telle r-jevem rokopisnem zemljevidu so to eibiswald-ski skrilavci, ki so nastali nekako v početku srednjega miocena*). Blizu Ruš nahajamo na severnem pobočju Pohorja še več podobnih slučajev. Par decimetrov okrog granitskih žil so tercjarni skrilavci metamorfno spremenjeni v rogovec. Granitske žile so torej mlajše kakor usedline srednjemiocenskega morja, katere prodirajo. *) Rolle: Geol. Untersuchungen elc. ]hrb. d. geol. R. A. 1857, p. 266-288. J) Doelter: Bericht über die geol. Durchforschung des Bachergebirges. Mill. d. nalurw. Ver. für Steiermark 1892, p. 307-327. *) Salomon: Über Alfer, Lagerungsform und Enlslehungsarl der periadrafischen granitisch-körnigen Massen. Tscherm. mineralog. u. pefrogr. Mill. 1898, p. 109-283. ‘) Rolle-Teller: Unlerdrauburg (Manuskriplkarle) 1 :75.000. 5) Teller-Dreger: Pragerhof-Wind. Feislritz 1:75.000. •) Rolle-Teller, I. c. Iz navedenega vidimo, da je pohorski granii nasfal iz ponovnih intruzij, ki so se končale šele v mlajši geološki dobi. V začetku srednjega miocena so se erupcije še nadaljevale. Žile granita na Pohorju prodirajo torej kristalaste skrilavce, trijadne, kredne in deloma tercjarne sedimente. Granit je vsaj deloma mlajši od sedimentov imenovanih formacij. Zato pohorski granit ni „arhajski", ampak je vsaj deloma terc j are n ; pravtako so kristalasti skrilavci na Pohorju pretežno le posledica kontakta raznih kamenin z eruptivnimi masami. Ni pa izključeno, da je obstojal že pred erupcijo granita na mestu sedanjega Pohorja kak manjši del kristalnih skrilavcev kot učinek kake davne erupcije ali go-rotvornih procesov. Pohorje je torej primeroma mlado pogorje, ne pa „arhajsko*. Resume: Das Alter des Granites im Pohorje. —Das Pohorje bei Maribor ist kein archäisches Gebirge. Das Granitmassiv, das anscheinend den Kern des Gebirges ausmacht, verdankt seine Entstehung zahlreichen zeitlich getrennten Intrusionen. Daß der Granit des Pohorje jünger ist als die ihn umgebenden kristallinen Schiefer, beweisen zahlreiche Granitgfinge, die die Schiefer durchbrochen und gelegentlich Stücke von Gneis und Glimmerschiefer eingeschlossen haben. Granitgänge durchbrechen auch die Werfenerschiefer bei Pameče, die Dolomitfazies des Muschelkalkes bei Zreče und ebendort den Rudistenkalk der oberen Kreide. Kreidekalk wird ferner von Granitgängen durchbrochen bei Jesenkov vrh und beim Gehöfte Hribernik westich von Ribnica. Es gibt sogar mehrere Fälle, in welchen tertiäre Eibiswalder-Schichten von Granit-gängen durchbrochen werden, so z. B. an zwei Stellen bei Ribnica und an mehreren Stellen bei Ruše. Der Granit des Pohorje ist wenigstens teilweise tertiären Alters. Von einem .archäischen“ Granit kann da keine Rede sein. ROMAN SAVNIK: ŽIDJE V JUGOSLAVIJI. (Z eno karto v tekstu). Prvo uradno ljudsko štetje v naši državi z dne 31.1.1921 je med prvimi in najzanesljivejšimi viri za proučevanje njenih prebivalstvenih razmer. Zanimivo vprašanje, ki ga moremo na podlagi tu zbranega gradiva proučili, je tudi stanje židovstva v naši državi. Iz statistike1) izvemo, da šteje Jugoslavija 64.159 Židov, ki predstavljajo 0-5 7o celokupnega prebivalstva. Da niso povsod enakomerno naseljeni, ima sicer svoj glavni vrok v zgodovinskih dejstvih; geograf si hoče ustvariti le sliko o sedanjem stanju in jo tolmačiti posebej iz vzrokov, ki temelje v prirodi in življenjskih pogojih in so zato ludi merodajni. ‘) Prethodni rezultati popisa slanovništva u Kraljevini Srba,v11rvata i Slovenaca 31. januara 1921. godine, Sarajevo 1924. — Najnovejšo statistiko Židov v naši državi prinaša jevrejski almanah za godinu 1925- 1926. I. Godište, Vršac 1925 pp. 285—291 Ker pa so podatki za poedine kraje očividno zaokroženi v prid Židom, se na ta vir nisem mogel ozirati. Kof izrazito frgovsko-gospodarska kasfa so raztreseni Židje predvsem po velikih mestih. O tem nas pouči sledeča preglednica, ki navaja absolutno in relativno število Židov v mestih s preko 20.000 prebivalci. Mesto abs. v rel. število Židov Mesto abs. „ rel. šlevilo Židov Beograd 4800 4*3% Senta 1318 4’3% Zagreb 5890 54 Maribor 63 0-2 Subotica 3881 3-8 Bitolj 2879 9-4 Sarajevo 7458 11-3 r Vel. Bečkerek 1328 4-8 Ljubljana 97 0-2 Vršac 567 2-1 Skoplje 1886 4-6 Vel. Kikinda 524 2-0 Novi Sad 2594 6-6 Niš 537 21 Osijek 2683 78 Split 178 07 Sombor 1155 37 Skupaj 37638 47 % V mestih s preko 20.000 preb., kjer živi komaj Vis (807.704 ljudi) celotnega prebivalstva, nahajamo torej 37.638 ali skoro !/s vsßh Židov naše države. S tem, da tvorijo povprečno 47 % meščanstva, so v teh mestih skoro desetkrat gosteje naseljeni kot v celi državi. Obenem pa tudi vidimo, da absolutno število Židov nikakor ne odgovarja velikosti mest, še manj njihova relativna številnost. Tako prednjači v obeh ozirih kot središče Židovstva Sarajevo, ki ga pa po relativni številnosti Židov skoro dosega še enkrat manjši Bitolj, na drugi strani pa zaostajajo Ljubljana, Maribor in Split daleč za drugimi kraji. Vprašanje je tedaj, kje je naseljeno ostalo Židovstvo, v koliko je prodrlo v manjša mesta in kje tvori izven mest, v deželi sami, vsaj OM % pre-bivalslva. Primeri Ljubljane, Maribora in Splita nas utrjajo v domnevi, da je Židov drugje še manj, če jih je že tako malo v glavnih tržiščih. In res! V Sloveniji je izven Ljubljane in Maribora še 700 Židov — od teh 642 v Prekmurju — v Dalmaciji jih je 100 in v Črni gori, kjer za večja mesta ni tal, le 17. Največ Židov (20.338 ali 1/s vseh v državi) izkazuje Hrvatska-Slavonija. Ker jih živi v Zagrebu in Osijeku 8573 ali komaj 42%, jih mora biti še več zunaj in v malih mestih. So mesta, kot Bjelovar (6'47o), Brod (6-2%) in Vinkovci (7'3°/o), kjer so Židje relativno celo številnejši kot v Zagrebu, zraven pa pride še vrsta drugih krajev, kjer je sicer število Židov manjše, a še vedno znatno. Vsi ti kraji pa se nahajajo izključno v hrvatskem medrečju; v gorati primorski Hrvatski Židov takorekoč ni. Že Karlovac, ki ga obdaja močvirna ravan, izkazuje le še l-3% Židov, a Petrinja, ki leži že vstran glavne prometne črte, celo le 0'3%. Tako so morfološke razmere v zvezi z življenjskimi pogoji tudi v tem primeru začrtale izrazito mejo. jugozahodno od Save in Kolpe izgine židovska plast, javlja se le še otokoma in v neznatni meri v okraju Vrbovško in Ogulin, nato pa jačje zopet ob obali v edinem Sušaku (1'3%). Slednji podatek pa se žal nanaša na razmere v 1.1910, ker statistika radi tedanje okupacije Sušaka še ne navaja novih podatkov. Brez dvoma je danes število Židov tu večje, ker je mesto v naši državi prevzelo vlogo Reke. Izredno pomnožitev Židov izkazuje namreč tudi Split2) in to ne le med 1. 1910—1921, temveč se je njih število celo v času od 1921 do konca 1.1924. povečalo za 37%. A če je to svet, kamor Žid skoro ni prodrl, se je tem bolj usidral v hrvatski ravnini. Zastopan ni le v večjih in malih mestih, temveč tudi v sklenjenem pasu na deželi, na katero še vedno odpade x/s hrvatskih Židov. Pa tudi tu je opaziti neko zakonitost: židovski element je počenši od Sotle proti vzhodu vedno šte-vilneje zastopan, pri čemer pa se zopet bolj uveljavlja zgoraj v Podravini, osobito še v čakovskem in iloškem okraju, nego spodaj ob Savi. Skratka: Hrvatska-Slavonija (z Medjimurjem) razpade glede Židov v dva ostro ločena dela, kajti nad t/6 ozemlja jih sploh pogreša. Druga pokrajina, ki ima največ Židov, je Vojvodina (18.777 ali 3/l0 vseh v državi) Za njo je značilno, da ima v mestih, v kolikor jih vpo-števa statistika (onim z nad 20.000 preb. se pridružijo še Stara Kanjiža, Bela Crkva in Pančevo), relativno še manj Židov (65%) nego Hrvatska. Poleg historičnih bo pač najvažnejši vzrok za to iskati v posebnem razmerju vojvodinskih mest do dežele. Mestne občine zavzemajo namreč uprav velikanske ploskve, njim na čelu Subotica, ki se z 779 km2 površine lahko primerja z Medimurjem. To nam pove, da je med tem mestnim prebivalstvom le malo pravih meščanov, zato pa tem več ljudi, ki jim daje zemlja glavni zaslužek. Če tedaj že radi tega ni velike razlike med mestom in deželo, je radi enake pokrajinske slike tudi glede življenjskih prilik ne najdemo. Zato stanuje Žid povsod: kot v vseh mestih je zastopan sklenjeno tudi na deželi, tu pa zlasti na ozemlju ob madjarski meji in sredi Vojvodine, a redkeje na vzhodu proti Romuniji. Le na Srbiji najbližjih tleh večinoma že izgine. Če je tu Donava postala končna jasna meja, preko katere se več ne nadaljuje z Židi bistveno obljudeno ozemlje, tvori Vojvodina v tem oziru preko Save in Drave s slavonsko - hrvatskim nižavjem nepretrgano celoto. Seveda ni tu edinega vzroka iskati le v sorodnosti prirode. Važnejši je historični moment, kajti Sava in Drava tu nista nikdar tvorili važnejše politične meje. Gotovo pa ni slučaj, da se v Vojvodini v nasprotju z drugimi našimi pokrajinami ne nahaja sorazmerno največ Židov v njenem največjem mestu, temveč vprav v Novem Sadu, ki ima med vsemi vojvodinskimi mesti največ mestnega obeležja. Dasi šteje Vojvodina manj Židov kot Hrvatska-Slavonija, ima večji z Židi poseljeni teritorij, ker obsegajo okraji, ki z njimi niso naseljeni, komaj ‘/m dežele. Posebno stališče glede Židov pripada Bosni in Hercegovini (12.028 Židov ali ‘/s vseh v državi). V nasprotju z drugimi pokrajinami a) Splifski almanah i adresar za godinu 1925, Splil 1925, p. 52 s. združuje Ju največje mesto ne le relativno, ampak tudi absolutno največ Židov. Samo v Sarajevu živi 62% vseh bosansko-hercegovinskih Židov. Tu v geometričnem središču države je njih najjačja postojanka, odkoder so v širokem pasu — največjem v Bosni — preplavili deželo. Višegrad, Bugojno, Visoko, Kladanj, Tuzla in Zvornik, sami manjši kraji z večjo židovsko primesjo, obkrožajo to oazo, ki ji le malo manjka do nepretrgane zveze s slavonskim židovstvom. Kajti v Zenici in v okraju Žepče (zlasti v rudniških krajih Žepče, Zavidovič), v Tešanju in Doboju, okraju Gra- dačcu in še v drugih okolnih tržiščih, povsod nahajamo večji ali manjši odsfolek Židov. Tudi v severozahodnem delu Bosne blizu hrvalske meje so Židje raztreseni skoro po vseh količkaj večjih tržiščih, vendar tu večinoma niso naselili tudi dežele. Tako razpada glede njih tudi Bosna in Hercegovina v dva velika dela : v severo-vzhodni trikot, ki obsega porečje Sane in spodnje Une, Vrbasa, Bosne in Drine, ter v jugozahodni pas ponikalnic, porečja gornje Une in Jadranskega pritočja. Tam zgoraj so Židje poseljeni v vseh manjših tržiščih kot sicer nikjer drugje v naši državi ter na deželi osobito na rudnih in Industrijskih tleh okoli Sarajeva in ŽepČ, tu sem pa sega nadaljevanje hrvatskega Krasa, v katerem Žid zopet izgine. Kot tam posamič v Sušaku in Splitu ob morju, se tudi tu poraja židovski živelj vsaj na dveh najugodnejših točkah: v Bihaču, ki združuje promet ob Gornji Uni ter ob Neretvi v hercegovinski metropoli. Ob morju pa se Žid v tretje pojavlja na končnem cilju glavne bosanske proge — v Dubrovniku. Deloma drugačno je stališče Židov v Srbiji (11.731 Židov ali nad V6 vseh v državi). Kot nikjer drugje se tu omejujejo le na mesta. Predvsem so naseljeni v vseh štirih največjih mestih s preko 20.000 preb.; tu živi6/« v Srbiji stanujočih Židov. Skoro vsi ostali so raztreseni po nekaterih manjših krajih, jačje pa le v Južni Srbiji. Edino okraj Posavina pri Beogradu šteje dobro tisočinko podeželnega židovskega prebivalstva. Ta izredna koncentracija Židov v srbskih mestih ima svoj glavni vzrok v razmerah pod turško oblastjo, dočim kaže naraščanje njih števila v Južni Srbiji na bližino Soluna. Tudi v Sloveniji so Židje naseljeni — in to prav neznatno — le v nekaterih večjih mestih: izjemo pa tvori Prekmurje, ki si je vsled sličnih političnih in socijalnih razmer delilo Žide s sosednim Medjimurjem. Geografsko razširjenost in relativno naseljenost Židov po naši državi nam tudi shematski prikazuje priložena kartica. Na njej so z raznimi črtami označena ozemlja podeželskih Židov, s signaturami njih relativna naseljenost v mestih z nad 10.000 in z enakimi manjšimi v mestih z manj kot 10.000 prebivalci. Nad polovica vseh Židov naseljuje naša največja mesta, nekako V. jih stanuje po ostalih manjših mestih, 7& pa zopet odpade na deželo. Karta nam tudi pove, da so židovske oaze raztresene širom cele države, da pa so sklenjeno na deželo prodrli skoro le v trikotu Prekmurje — Mostar — Vršac, ki predstavlja le 1/i celega državnega ozemlja. Resume. Les Juifs en Yougoslavie. — D’apres la statistique of-ficielle du 31 janvier 1921 il y a en Yougoslavie 64.159 Juifs. lis habitent pour la plupart dans les villes les plus importantes, surtout a Sarajevo, ou 7.458 Juifs forment 11'3% de la population. lis se trouvent dans toutes les villes et a la Campagne avant tout dans la Vojvodina, moins en Croatie - Slavonie, et encore moins en Bosnie et Herzegovine. En Serbie ils vivent exclusivement dans les villes plus importantes, de meme en Slovenie, mais la il y en a beaucoup moins, leur majorite dans le Prekmurje. La Crna gora, la Dalmatie et les regions du Kras de la Croatie, de la Bosnic et de 1’Herzegovine n’ont point de Juifs, h 1’ exception des ports adriatiques. Trois cinquiemes de tous les Juifs de 1’ Etat ha-bitent dans les villes qui ont plus que 20.000 habitants, un cinquieme dans des villes plus petit’s, un cinquieme ä la Campagne. Un territoire compact de plus que O'l % de population juive se trouve seulement dans le triangle entre le Prekmurje, Mostar et Vršac en Vojvodina et forme un cinquieme du territoire de I’ Etat. POROČILA O EKSKURZIJAH. M. Salopek: Geološka ekskurzija u Dalmaciju. Naši universiteti nisu još uvijek dovoljno prožeti činjenicom, da su geološke ekskurzije važan dto nastave u geologiji. Geološki institut ljubljanskoga universiteta mogao je tek god. 1923. izvršiti prvu veču ekskurziju.1) U ferijama god. 1925. odobrilo je Mi-nistarstvo Prosvjete naknadne kredite za ekskurzije, tako da se ju koncem augusta ponovno i neočekivano pružila prilika, da ljubljanski geolozi napuste za dulje vrijeme inslitutsku prašinu i proučavaju geološke odnose iz otvorene knjige prirode. U Dalmaciju vodio je naš put! Nije teško pogoditi zašto? Dalmacija je uz Sloveniju ponajbolje geološki proučena pokrajina naše države. Dalmacija je ču-vena u geološkom svijetu po svojoj jednostavnoj geološkoj gradi. Početnika geologa treba odvesti u teren, koji pokazuje proste, jednostavne odnose i raz-galjenu krajlnu. Vec je za nauku preraro umrli V. Uh It g, profesor geologije na bečkom sveučilištu, naglašivao u svojim predavanjima, da Dalmacija pokazuje neobično pravilnu tektonsku gradu, pa da može da posluži kao školski primjer pravilnog boranja. Danas znamo, da to važi tek za neke krajeve Dalmacije. Uz tektonsku gradu zanimao nas je naročito 1 južni razvoj eocena, koji je u današnjo) Sloveniji ostao reduciran samo na male krpe fliša u okolici Planine. 28. VIII 1925. prispjesmo novom ličkom željeznicom u Šibenik. Več sam Šibenik s potopljenim uščem rijeke Krke jedna je od najzanimljivijih geoloških tačaka Dalmacije. U samom sjeverozapadnom dijelu grada nadosmo malen izdanak glavnog numulitnog vapnenca, prepunog numulita, koji je ostao sačuvan na rudistnom vapnencu. Razgledasmo i Iuku, u kojoj se tovare znatne količine prominskog ujljena i drniškog boksita. Za vožnje u Skradin prodosmo, u po-prečnoj dolini pred ulazom u Prokljansko jezero, upravo klasičnim profilom ru-distnog vapnenca, eocena i krednog dolomita. Zaista školski primjer pravilnog boranja zemljine kore, koji je uz to savršeno otkriven. Na putu na slapove Krke treba naročito naglasiti lijep razvoj rudistnih vapnenaca, s dosta okamina. Kozinski slojevi su manje tipski razvijeni, u obliku gustih laporastih vapnenaca. Na ekskurziji u Mandalinu mogli smo proučavati tipičan razvoj dalma-linskog peleogena: kozinskih slojeva, alveolinskog i numulitnog vapnenca, koji su svi upravo krcati okaminama. Geolog R. Schubert kao da je premalo svratio pažnju u svom geološkom vodiču kroz Dalmaciju na tu zanimljivu krajinu, kojoj nije tako lako nači premca. Parobrod „Lovrijenac“ iskrcao nas je 30. VIII. na Hvaru. Sve što znamo o geologiji otoka Hvara zahvaljujemo u prvom redu njemačkom geologu U. S öh le-u. ') M. Salopek: Osvrl na geološku ekskurziju u Bohinj i na Triglav. Gor|ano-vičeva spomenica. Hrv. prirodoslovno drušlvo. Zagreb. Nadalje su znamenite hvarske kretacijske ribe, gušteri i rudisti. Naročilo R. Schubert u svojoj „Geologiji Dalmacije“ napose ističe, kod mjesta Hvara i u Po-kojnome dolu, krasno sačuvane turonske rudiste. Rudistni vapnenci u okolici Hvara doduše obiluju rudislima. ali njihovo sačuvanje, koliko smo mogli «a našeg kratkog boravka utvrditi, nije osobito i redovno se dosta teško vade U kamena. U kamenolomima bijelog krednog vapnenca, „kraškog mromora“ na istočnoj strani Hvara i u Pokojnom dolu okamine su rijeike. Iz Hvara krenusmo na otok Š o 11 u, koji je došao ove godine na zao glas, jer su na tome otoku, nešto prfje našeg dolaska, prerevni službenici aretirali jednog beogradskog geografa. To nas dakako nlje smetalo I mi se 31. VIII. is-krcasmo u Rogaču. Ipak smo i mi morali doživjeti u Sridnjem selu jednu avan* tiru, koja se je konačno završita na opče zadovoljstvo. Otok Šolta, kako ga prikazuje Kernerova geološka karta, ima gradu u smjeru SW produžene antiklinale, na čijim su krilima sačuvani turonsko-senonski rudistni vapnenci, dok se u njenoj jezgri pojavljuju stariji slojevi gornje krede. F. K e r n e r je odijelio donjo turonske chondrodontske vapnence i gornjo ceno-manske exogyrske vapnence, koji tvore jezgru antiklinale. U exogyrskom vapnencu i na granici exogyrskog i chondrodontnog vapnenca nalaze se ulošci dolomita. Nadalje se u chondrodontnim vapnencima i nn granici chondrodontnih i rudistnih vapnenaca javljaju uloščl pločastih krečnjaka, koji ne tvore suvisle pojase. Tamo gdje nema okamenjaka često je teško odrediti granicu izmedu chon-drodontskih i exogyrskih vapnenaca, pa je zato i razumljivo, da Kernerova karta označuje tek približne granice njihove. Isto vrijedi i za uloške pločastih vapnenaca, od kojih su tek neki znatniji urisani. I na Šolti se znatno osječaju zapreke, kuje stavljaju geologu kraške kulture. Dok se chondrodontni slojevi odlikuju karakterističnim okaminama, koje su naročilo značajne za donji turon, to nisu okamenjaci exogyrskog krečnjaka još ni generički pouzdano odredeni. C. G o rj a n o v i č ’), koji je posvetio znatan dio svojih redova istraživanju fosilnih riba, opisao je i jednu ribu iz otoka Šolte pod imenom Coelodus Ga-sperinii. Nalazište nije potanje označeno. C. Gorjan o vic3) je opisao i zna-menitu faunu riba s otoka Hvara I Brača te Komena u Istri, pa onda onu s Lemeš brijega u Svilaji planini. U novije je vrijeme naročilo R. Schubert*) ponovno postnvio pitanje o stratigrafskoj pripadnosti tih fauni, koja još uvijek nije dovoljno osvijelljena. Več su C, Gorjanovič i drugi autori utvrdili titonsku starost fosilnih riba na Lemešu, dok bi fosilne ribe Hvara i Komena po C. Gorjanovič u imale pripadati vjerovatno cenomanu. Potonji je autor utvrdio, da ta fauna riba pokazuje isti karakter od gornjeg jure do gornje krede, pa da prema tome nije podesna za precizniju stratigrafsku razdiobu, „jer se evo svakim danom gotovo umnožavaju data, koja tim faunama daju sve to jedinstveniji karakter“. Fosilne ribe otoka Brača još su slabo poznate. C. Gorjanovič misli, da pripadaju možda nižem nivou nego one Hvara. *) Gorjanovič-Kramberger: Palaeoichfhyologische Beilräge, Mill. aus d.Jahr-buciie d. k. ung. Geologischen Anslait. Bd. XIV. p. 19, Taf. IV, Fig. 3, Budapesl 1902. ») Gorjanovič-Kramberger: Fosilne ribe Komena, Mrzleka, Hvara i Monte Libanona. Djela jugoslovenske akademije, Zagreb, 1895. *) R. Schubert: Handbuch d. Regionalen Geologie. Hefl 16, p. 9, 1914. Za faunu Komena držao je C. G o rj a n o vi č *), da je starija od one otoka Hvara (suglasno s Bassanijem), a kasnije je na temelju terenskih študija došao do uvjerenja, da je istarska fauna mlada. Taj autor smatra: „do su ti ichtioferni škriljevi (Komen, Mrzlek) u tijesnoj stratigrafskoj vezi s rudističnim vapnencima i da možda predočuju lokalnu tvorbu unutar odsjeka rudističnog, pak ih je prema tome uvrstiti u gornju kredu, moguče u cenoman. Tako če biti i sa Hvarom". Geološko-paleontološki institut ljubljanskoga universiteta primio je na poklon od g. Mladinova, nadučitelja na Šolti ulomak fosilne ribe. Nekoliko ljepših primjeraka sačuvao je g. Mladinov za splitski muzej. Te su okamine nadene u kraju Rudi ne, j. istočno sela Grohote, u gustim, svijetlo žučkasto-sivim pločastim vapnencima. Naša je ploča 3 cm debela. Ovi pločasti vapnenci tvore, kao što je prije spomenuto, lečaste uloške u chondrodontnim slojevima, i na tom se mjestu nalaze u sredini pojasa chondrodontnih krečnjaka, koji izgraduju južno krilo antiklinale otoka Šolte. Pošto rečeni chondrodontski vapnenci pripadaju na Šolti u glavnom donjem turonu, to moramo iz stratigrafsko - tektonskih razloga i plo-časte vapnence s ribama kod Rudina pribrojiti tom nivou, t. j. granici cenomana i turona. Tim je dakle stratigrafski nivo pločastih vapnenaca na Šolti dovoljno fiksiran. Što se ostalih prije pomenutih nalazišta tiče, to se može i za njih djelo-mice preciznije utvrditi njihova starost. Lemeške fo ilne ribe potječu iz veoma tankih pločastih vapnenaca, koji pripadaju donjoj seriji lemeških slojeva, t. j. rožnatim pločastim vapnencima, a koje M. Furlani i F. Kerner pribrajaju kimmerldgu. Oni sežu do granice donjeg titona, pa ih prema tome treba potpuno odvojitl od kretacijskih fauni. Zaseban položaj iina i fauna Komena u Istri. Dok su pomenuti dalmatinski škriljevi s ribama, kao i oni s otoka svijetli, to su komenski vapneni škriljci lamne boje. Oni leže pod t. zv. repenskim vapnencima i brečama s Chondro-donta, koje zastupaju gornji cenoman i donji turon. Zato i komenske škriljeve obično pribrajaju donjoj kredi, kako je to učinio i G. S tac he na svojoj geo-loškoj karti. Misli se, da pripadaju kompleksu chamidnih vapnenaca, koji kako je poznato sežu do u cenoman. Iz toga bi se moglo s nekom vjerojatnošču zaključivati, da je i fauna otoka Hvara bila (u glavnom) ispravno horizontirana, kad se je tvrdilo, da je mlada od one Komena. Ipak če to još na Hvaru trebati napose provjeriti, jer G. St ache govori o dvijema horizontima s jibama, koji su različite starosti. Okolnost, da pločasti vapnenci s ribama na Šolti dozvoljavaju tačnije horizontiranje, nikako još ne dokazuje, da i hvarska fauna pripada tome nivou. Stratigrafijski podaci U. Söhlea nisu u tome pogledu mnogo pridonijeli. Još su slabije poznati odnosi na otoku Braču. Sve govori zato, kako se to lijepo vidi i na Šolti, da postoji u juri i kredi više različitih horizonata pločastih vapnenaca, od kojih neki sadržavaju ostatke riba. Viši kredni nivo pločastih vapnenaca utvrdio je F. Kerner n. pr. na V. Dr-veniku unutar pojasa rudistnih vapnenaca, koji pripadaju g. turonu do donjem senonu. Za našeg boravka na otoku Šolti vladala je neobična suša, jer več od maja nije palo kiše. II privatnim cisternama bilo je vode još samo za koji dan. Na otok Hvar dovozili su u to vrijeme parobrodom dobru splitsku vodu, dok se o Šolti nije vodilo računa. ‘) C. Gorjan ovič: Aigialosaurus. Glasnik hrv. naravoslovnog društva 1892, p. 81. Dne 1. IX. prolazili smo iz Grohota vinorodnim Sridnjim poljem u Totinjak. Kod občinskog bunara (cisterne), na početku Sridnjeg polja, dijelili su vodu. Tu se je okupilo oko 200 ponajviše starijih žena, da se opskrbe vodom za dan dva Tko če, da opiše tu gužvu i dreku oko cisterne, ta iscerena od sunca iz-gorjela lica. Konačno je opčinski stražar učinio kraj time, da je brutalno navalio na žene, u ime zakona udario poklopcem cisterne i zaključao ju za taj dan. Mnogo žena ostade bez vode, i brižno su pobirale s tla onu prljavu vodu, što ju druge u borbi i gužvi proiiše, da je upotrijebe za blago. Zaista tužna slika nestašice vode u kršu, mnogo tužnija od svih onih, koje smo mogli za vrijeme svijetskoga rata opažati u borbi za hranu. Tu bi bila pomoč države ne samo na mjestu, nego i najpreča dužnost. Iz Šolte krenusmo u Split, a iz Splita na još u geološkom pogledu slabo poznati otok Vis. O geološkim istraživanjima na otoku Visu izvijestiti ču na drugom mjestu. Ovdje ču samo spomenuti jedan zanimljiv meteorološki pojav, koji sam promatrao na Komiži, dne 14. IX. 1925. U jutro toga dana bilo je jugo, nad Humom nadviše se tamne oblačine, more nije bilo neobično burno. Poslije 8h udari kiša, a oko 9h pojavi se oko Biševa krasan pojav morskih pijavica ili vodenih tromba. Nad Biševom spuštavahu se s rubova dosta niških oblaka neobični, visečim ledenjacima nalik jezici, kao znaci koviilanja u gornjim slojevima atmosfere. U isto vrijeme pojavio se na nekoliko mjesta čudnovat ples mora. Vodoskoci se dizahu u tankim pramovima zaokruživši oširok okrug, koji se je živahno kretao naokolo. Iz ponekog ovakvog morskog kola podigla se poput goleme aždaje vijugasta, oširoka cijev rasprskane vode i vodenih para, koja se je spajala s visečim oblakom u morsku pijavicu. Cijev je bila svijetla i u njoj se je mogla jasno promatrali veoma živa cirkulacija, živahno kretanje plinova, koji su se ljeskali poput plinova u geisslerovim cijevima. Pijavica je mijenjala svoj oblik, savijala se, konačno je u sredini pre-pukla. Gornji joj se dio vratio u oblake, a donji se spustio u more. Ta se je vodena tromba vidjela kod Biševa dobrog četvrt sata, a sezala je u visinu do ca. 600 m. Naši Primorci ih s pravom zovu morske pijavice, jer se čini, kao da se oblači spuštaju k moru, da piju vodu. Jedno vrzino kolo doplesalo je u moju neposrednu blizinu, tvoreči oko 70 m široki okrug, obrubljen gustim pojasom do 6 m visokih vodoskoka, u vrlo živoj zakovitlanoj kretnji. U sredini kola more je zakuhalo. Nakon živahnog plesa od nekoliko minuta, zabaciše se vodoskoci visoko na obalu desne punte i okva-siše ju nad 100 m visoko, ne učinivši inače ni kak ve štete. To vrzino kolo bilo je bez pijavičine cijevi. Pojav morskih pijavica potrajao je čitav sat, pa se je za to vrijeme zare-dalo njih više, a vidjelo ih se poviše istodobno (do 5) u okolici otoka Biševa. Maleni talijanski parobrod, koji se je usidrio nešto izvan komiške luke, davao je znakove za pogibao. Časopisi su javili pojav morskih pijavica i iz drugih krajeva Dalmacije, gdje su navodno toga dana nanijele i štete, a putnici, koji stigoše na taj dan u Komižu iz Italije, vidješe ih na otvorenom moru. Morske pijavice kad se po-nesu nad obalu mogu oštetiti vinograde, isčupati ili ponijeti drveče ili ga iz-guliti etc. Konačno sam se kratko vrijeme zadržao i na otoku Korčuli, koji je takoder geološki skoro nepoznat. R. Schubert ga u svojoj „Geologiji Dalmacije“ i ne spominje, a na karti je označena bijela ploha krede. Bečki geološki zavod proveo je prijegledna geološka istraživanja Dalmacije god. 1862, u cilju izradbe pregledne geološke karte. Kod tih su istraživanja su-djelovali F. Hauer i G. S ta ehe. U okolici grada Korčule razvijena je gornja kreda u obliku svijetlih vapnenaca, u kojima se več u parku iza fratarske crkve vide prerezi malenih školjkaša. Okamine sam vidio i na cesti, koja vodi u Lumbardu, nedaleko Cvili-čeviča. Uz tu cestu upadaju slojevi krede pretežno na NE. Na putu, što vodi u Zirnavu, pojavljuju se kod prvog zavoja ceste tanko-slojni, svijetli pločasti vapnenci, koji upada u NE 20°. U žučkastim vapnencima, koje lome na susjednom školju Vrniku, ima lijepo sačuvanih rudista s ljuskom. Na tome školju ima i „mramora", koji su nalik na hvarski kraški mramor. Vjerojatno je, da je i na Korčuli razvijena cijela gornja kreda. Vinorodni kraj Lumbarde leži na nevezanom finom, smedem pijesku, koji se nalazi i u tamošnjim lijepim žalovima, od kojih veliki južni žal nosi zbog pijeska i mulja ime Pržina. Lumbarda je danas još zapuštena, Njezini su žali upravo Idealna mjesta za izgradnju novih kupališta. Rčsumč. Eine geologische Exkursion nach Dalmalien. — Ende Auflusl 1925 (rat das Geologische Institut der Universijäl Ljubljana eine größere Exkursion nach Dalmalien an. Als Ausgangspunkt wurde Šibenik gewählt, dessen Umgebung in stratigraphisch-icktonischer Hinsicht eine der interessanten Gegenden Dalmatiens ist. Ein kurzer Besuch wurde der Insel Hvar abgestattet. Die Umgebung der gleichnamigen Stadt ist reich an Rudisten, d.ren Erhaltungszustand aber kein besonders guter ist. Auf der Insel Šolta erhielten wir ein fossiles Fischhruchstilck aus den Plattenkalken von Rudine. Dieselben bilden Einlagerungen inmitten d r Chondrodonta- Kalke, welche sich an dem Auibau des südlichen Antiklinaiflügels der Insel Solfa beteiligen, und gehören dem unteren Turon an. Im oberen ]ura und in der oberen Kreide von Dalmatien bestehen mehrere Horizonle von Plaltenkalken, doch enthalten nur einige derselben Fischresfe. — Weiterhin wird die Wassernol und der Kampf ums Wasser auf der Insel Solfa illustriert. — Am 14. IX. wurden Wasserhosen (Tiomben) in der Umgebung von Komiža beobachtet, welche näher beschrieben werden. Zum Schluß werden einige geologische Beobachlungen auf der Insel Korčula erwähnt. Über die geologischen Verhältnisse der Insel Vis wird an anderer Slelle be-berichtel werden. GEOGRAFSKE NOVICE. Profesor Ferdo Seidl — sedemdesetletnik. Dne 10. marca 1. I. je praznoval g. vladni svelnik profesor Ferd o Seidl v Novem mestu sedemdesetletnico svojega rojslva. NaS lisi je že v svoji 1. številki 1925 imel priliko poudarili velike zasluge, ki jih ima jubilant za slovensko geografi o. Začetnik nove dobe v razvoju slovenskih naravoslovnih ved, je kol svoj najvišji znanstveni cilj neumorno iskal resnico in nam uslvaril lepo vrslo knjig, razprav in ocen, brez katerih si danes domače geografije sploh mislili ne moremo. L. 1886. je s svojo razpravico o razdelitvi temperature v Karavankah pri- čel s študijem vprav osnovnega geografskega faktorja, podnebja, in lo delo zasledoval poslej še skozi več let, ko je pisal našo prvo in dosedaj edino klima-tologijo. Izhajajoč od ljubljanskega potresa 1895 je posvetil seizmologiji mnogo svojih študij in od nje prešel na geološka in morfološka opazovanja, ki jih je v svojem klasičnem delu o Kamniških Alpah združil z biogeografskimi proučavanji. Ta zopet so ga seznanila zlasti z rastlinsko geografijo in plod temeljitega dela ludi na tem polju je bila vprav pesniška knjiga o .Rastlinstvu naših Alp*. Golovo ni slučaj, da se je tako izrazil naravoslovec, kol je prof. Seidl, hotel vglobifi v čim več panog ogromne slavbe naravoslovnih zna-nosli; iz genetičnega razvoja njegovega dela pa vidimo, da j<> iekom štiridesetih let kot najboljši poznavalec Slovenije postal njen pravi geograf, kajti rčsumč njegovih spisov je geografska slika vse lepe zemlje od Soče do Drave, od Grin-tavca do Trdinovega vrha, ki mu je celo sam izposloval novo ime. Poudariti je treba, da je bil vedno zvest celotni vedi in da pri trenotnem specijalnem študiju nikdar ni zanemarjal drugih problemov, saj je n. pr. že skozi desetletja neutrudljiv opazovalec meteoroloških in seizmoloških pojavov in strog, a vesten in pravičen referent in ocenjevalec knjig iz vseh panog naravoslovja oziroma geografije. Prisrčna slavnost, ki se je na njegov sedemdeseti rojstni dan vršila v njegovem rojstnem mestu, je bila pravi odsevspoštovanja in priljubljenosti, ki ju uživa prof. Seidl v vseh naših znanstvenih in družab. krogih. Tudi mi geografi, ki vidimo v njem svojega starosto in prvega pionirja, mu kličemo svoj »ad multos an-nosl* iz odkrito navdušenega srcal B. V. Moderno preseljevanje narodov na Balkanu. Grk A. P a 11 i s, ki je sam zavzemal odlično mesto v grških komisijah za izmenjavanje Grkov s Turki in Bolgari, njih prevzemanje in naseljevanje, poroča v oktoberski številki glasila londonske Geografske družbe »The Geographical journal“ 1925, pp. 315-331 o narodnostnih in verskih izpremembah, ki so se izvršile v grški Macedoniji, zahodni in vzhodni Traciji v 1.1912—1924. Z rezervo glede slovanskega življa podajamo v naslednjem pregled Pallisovih izvajanj. Iz grške Macedonije je z umikom turške armade pred balkanskimi zavezniki odšlo 10.000 moslimov v Turčijo, z umikom bolgarske armade I. 1913. pa 15 000 Bolgarov v Bolgarijo. V istem letu se priseli iz bolgarske Macedonije, iz Bi-tolja, Dojrana in Devdelije po 5000 Grkov, grški uspehi na Balkanu pa privabijo istočasno 5000 kavkaških Grkov v grško Ma-cedonijo, ki jim sledi (1913—1914) iz bolgarske zahodne Tracije še 40.000 G kov. Po sklepu miru med Turčijo in Grško se je izselilo iz grške Macedonije vsled propagande za naselitev v Turčiji 100.000- 115.000 moslimov, obratno pa se je priselilo v grško Macedonijo 80.000 Grkov iz turške Tracije in 20.000 iz Analolije. Za časa bolgarske okupacije vzhodne grške Macedonije v svetovni vojni so preselili Bolgari 36.000 Grkov v Bolgarijo, od teh se je vrnilo po premirju 1.1918. 17.000. Tedaj so zasedli Grki vzhodno, zahodno Tracijo in Smirno ter repatriiiali iz grške Macedonije v to ozemlje 140.000 Grkov. Vsled d:žavljanske vojne v Rusiji in akcije grške vlade se je naselilo 55.000 Grkov iz Kavkazije in ozemlja ob Črnem morju v grško Macedonijo. Na podlagi konvencije med Grško in Bolgarijo za medsebojno izmenjavo svojih ljudi se je izselilo iz iste pokrajine dokončal. 1924. sedemindvajseti soč Bolgarov. Grška katastrofa v Ma i Aziji je povzročila preselitev skoro celokupnega grškega in armenskega prebivalstva vzhodne Tracije (brez Carigrada) in Smirne; 200.000 ljudi se je naselilo v grški Macedoniji, 120.000 v zahodni Traciji. 1923 je bila sklenjena med Grško in Turčijo konvencija, po kateri se morajo izseliti medsebojno vse narodne manjšine razen Turkov v zahodni Traciji in Grkov v Carigradu, ki so stanovali tu pred 30. 10. 1918. Na lej osnovi se je moralo izseliti iz grške Macedonije vse moslimsko prebivalstvo - razen 1700 Albancev — priselilo pa se je 94.000 Grkov iz Anatolije, 19.000 iz vzhodne Tracije in 38.000 iz Carigrada. Končni rezultat teh narodnih migracij v grški Macedoniji (1912-1924) je: 1. 1912.: 1. 1925.: Grkov 513.030 - 42-6% 1,277.000 - 88’3 °/o Bolgarov 118.000 - 9’6 > 77.000 - 5'3 « moslimov 475.000 - 39‘3 • 2.000 - 0'1 ■ raznih 98.000 - 8’2 • 91.000 - 6'3 •• skupaj 1,205.000 1,447.000 V zahodni Traciji je odšlo po bolgarski zasedbi iz dežele 40.000 Gikov v grško Macedonijo, 30.000 vslaro Grško, 49.000 moslimov pa v Turčijo. Fo premirju 1. I918.se je vrnilo 51.000 Grkov, 1920— 24 pa se je na novo priselilo 120.000 Grkov in Armencev iz vzhodne Tracije in Bolgarije in izselilo 12.500 Bolgarov v Bolgarijo. Rezulfal migracij v zahodni Traciji: 1. 1912. je š!ela: 1. 1925.: Grkov 87.000 - 36'7 "/o ■ 189.000 - 62'1 "A, Bolgarov 35.000 - 14 7 - 23.000 - Tb ■ moslimov 111.000 - 46'8 - 84.000 - 27-6 - raznih 4.000 V8 ■ 8.000 - 2'B ■ Skupaj 237.000 304.000 Pripomnili pa je (reba, da je v leku priselitev 20.000 Grkov iz Bolgarije in izselitev vseh Bolgarov, nakar bo razmerje v % 70 : 27 : 3. Iz vzhodne Tracije je 1. 1912. pred bolgarsko aimado za stalno odšlo v Analolijo 104.000 moslimov, po zopetni osvojitvi dežele od strani Turkov pa se je piiselilo 132.000 moslimov iz izgubljenih turških pokrajin. Na podlagi bolgarsko -turške izmenjalne konvencije je odšlo 1. 1914. 47.000 Bolgarov v Bolgarijo, odkoder se je priselilo 49.000 moslimov. 85.000 Grkov in 17.000 Armencev je bilo med svetovno vojno deportiranih v Ana-tolijo. Za časa grške okupacije je bilo repatriiianih 140.000 Grkov. Maloazijski giški poraz pa je končno povzročil popolni izgon grškega življa in njegovo nadomestitev z moslimskiiTi. Rezultat migracij v vzhodni Traciji: 1. 1912. je bilo: 1. 1925.: Grkov 253.000 - 44-5 o/o 0 - 0-0 % Bolgarov 50.000 - 8*7 « 1.000 - 0*3 - moslimov 223.000 - 39*1 - 370.000 - 95*0 • Armencev 24.000 - 4*2 - — — raznih 19.000 - 35 - 19.000 - 4-7 « skupaj 569.000 390.000 V vzhodni Traciji ni vključen Carigrad. Grška Macedonija in vzhodna Tracija sta postali narodnostno in versko iz heterogenih homogeni pokrajini, v zahodni Traciji pa so a b s o 1 u I n o p re v 1 a d al i Grki. Slovanski živelj, ki mu je lebdelo pred očmi pomorstvo Belega morja, pa je zopet potisnjen v okove kontinentalnega razvoja. F. Baš. Potresna opazovanja na univerzi v Ljubljani. Z ozirom na izredno visoko število potresnih sunkov, ki se pojavljajo leto za letom na slovenskem ozemlju, je skrajni čas, da se tudi pri nas začne resno s proučavanjem seizmičnih sil. Zavod za meteorologijo in geodinamiko na univerzi v Ljubljani se je odločil za nabavo novega seizmografa sistema Wie-cherl, ker je aparat, s katerim zavod sedaj opazuje, zastarel in nikakor ne odgovarja svoji nalogi. Radi velikih stroškov (ca. 80.000 Din) se obrača zavod na vse institucije in posameznike, ki jim je do čim lepšega razvoja našega znanstva, da mu priskočijo po svojih močeh na pomoč. Darovi se naj naslovijo na Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani, univerza. Geografska predavanja na ju3°' slovanskih visokih Šolah v poletnem semestru 1925/26. (Število tedenskih ur v oklepaju). Beograd, Univerza: r. prof. ]. Cvijič: Rečna erozija i oblici zemljine površine (3). — Geografski seminar (2, s prof. B. Ž. M i-lojevičem). — Kartografska i geografska vežbanja. — R. prof. N. K o š a n i n: Biljna geografija (1). — R. prof. P. Vu jevič: Osnovi Geofizike (2). — Atmosfera (kru-ženje vode, poremedjaji u vazduhu, klimatski tipovi, periodske promene klimafa, 2). — Geografski seminar (2). — R. prof. B. Ž. M i 1 o j e vi č: Osnovi Opšte Geografije II (3). — Geografska vežbanja (2). — Dinarska ostrva i primorje (1). — Geografski seminar (s prof. J. Cvijičem, 2). — Geografske ekskurzije. Ljubljana, Univerza: r. prof. A. Ga-vazzi: Matematična geografija (nadaljevanje, 2). — Seminar: vaje (2). — Navodila za znanstveno delo (4). Skoplje, Univerza: izr. ptof. P. Jovan o vi č. Zagreb, Univerza: r. prof. M. Šenoa: Geografija Europe (Srednja Europa, 3). — Historija geografije (srednji i novi vijek, 1). — Geografski seminar (2). — Geografske vježbe (u terenu, 2). Zagreb, Komercijalna visoka škola: r. prof. F. Lukas: Gospodarska geografija (II. sem. 3, IV. 2, VI. 2.) — Historija trgovine (VI. 1). — Gospodarska geografija, vježbe (VI. 1). — Ekonomska historija (VIII. 1). _____ Popravek. V 2. št. Geograf, vestnika 1925 se mora v članku g. G. Tomažiča na dveh mestih glasiti mesto Quercus Ilex pravilno Quercus macedonica, na kar nas je ljubeznjivo opozoril g. univ. prof. dr.-N. K oš an in. KNJIŽEVNOST. Südsteiermark. Herausgegeben von Fr. Hausmann, Graz 1925. Sir. 443. Luksu-rijozno opremljena spominska knjiga, ki naj pokaže Nemcem Slovensko Štajersko z vseh vidikov v smislu nemške pokrajine. Elnografskih prilik se ne dolakne, razen deloma pri meslih. Knjiga naj dokazuje, da so vse kullurne pridobitve na Slov. Šlajerskem nemško delo. Radi velikega števila sicer dobrih in jedrnatih razprav s povsem novimi informacijami nam je knjiga posebno opasna in nas živo opominja, da je objektivna knjiga o Slovenski Štajerski v našem jeziku resnična potreba : spoznavanje nas samih, torej tudi naše Štajerske, naj bo edini odgovor na to in druge, njej slične knjige. Za geografa so v Hausmannovi zbirki informativno važne sledeče razprave: W. Schmid: Südsteiermark im Altertum, R. Sieger: Die landschafttliche Gliederung des Unterlandes, F. Heritsch: Die geologische Erforschung Unlersteiermarks, A. Sliegler: Die Entwicklung des Obst- und Weinbaues im einstigen Herzogtum Steiermark, insbesondere in Unlersleierirnrk, H. Mast: Großwasserkraftanlage Faal an der Drau, a tudi v drugih člankih dobimo več zanimivih podrobnosti. Najvažnejši je brez dvoma Si eg er-jev članek, ki skuša z vsemi mogočimi morfološkimi, geobofaničnimi, prometnogeografskimi in dialektičnimi dokazi potisniti mejo Srednje Štajerske bolj proti jugu. Vsako tako mejo, če je tudi navidezno .naravna*, pa paralizira narodnostni geografski faktor. Nemštvo v mariborskem prometnem ozemlju ne pride napram slovenstvu niti relativno v poštev, kar prizna indirektno Sieger sam. In Vitanjsko pogorje niti od daleč ni tako ostra prometna meja, kot so n. pr. Karavanke. Šest cest preseka Vitanjsko pogorje, čeprav poteka tu res južna meja prometnega območja Maribora. A koliko cest je v primeri s lem izpeljanih čez Kozjak, koliko prelazov čez Muro? Tudi glede florističnih in kullurnorastlinskih pasov je za Slovensko Štajersko značilna v prvi vrsti smer N-S in ne E-W (Hayek, Krebs). Zalo ostane pojm Srednje Štajerske omejen na tercijarni Graški zaliv, kojega južni rob tvorijo deloma Slovenske gorice, kjer nastopijo Slovenci s karakterisiičnim tipom viničarskih selišč, deloma pa skrajne severne točke mariborskega prometnega ozemlja. /r ßag Filip Lukas, Geografi]ska osnovnica hrvatskog naroda. Zbornik Malice Hrvalske o lisučoj godišnjici hrvalskoga kraljestva. Str. 19—93. Zagreb 1925. Koli-kogod sam pročilao geografskih radova pisca, uvjerio sam se, da on češče vodi čilaoca u apslnklne sfere le filozofirajuči napušla eksaklnu bazu. Slična je i ova radnja. U počelku uvoda govori pisac o geografskim osnovicama naroda. To su: zemlja i čovjek. Držao sam, da če rasprava bili čislo antropogeografskog karaktera i da če izložili problem kulture tla u odnosu prema slanovnišlvu Hrvalske. Inleresanlan je taj problem, čislo geografski, koji bi vrlo dobro došao našoj agrarnoj polilici. Medulim pisac u uvodu dalje govori o preobražanju hisforije u geografiju, kao i geografije u hisloriju. Dakle po ovom drugom slavku očekuje se, da če radnja bili geopolilička. Ali lijekom rasprave vidimo, da pisac nije držao ni jedan ni drugi smjer. U prvom dijelu raspravlja o zemlji hrvatskoj. Položaj i utjecaj njegov je odlično opisan. Zemlje dijeli na tri odsjeka, na one Balkanskog poluoslrva, Podunavlja i konačno alpskoga (sir. 32). Prvi dio dijeli na primorje, zagorje i zalečte. Osnovi za lu diobu su historički. To nije ni geološka ni morfološka razdioba. On iznosi samo karakter ljudi, koji su živjeli na loj zemlji i re-zullale prošle kulture, ali zemlju specijalno ne opisuje. Dakle tu je preveč historije. Slično pisac i Podunavlje opisuje. Alpsko područje, i ako obečaje, da če o njemu ras-pravljali, nigdje ne opisuje. Ali ova historija ima lek da bude priprava za drugi dio, gdje se govori o naciji. Tu na dugo (sir. 55—78) raspravlja teoriju o nacijonalizmu, gdje lijepo izlaže, kako je nacija nad rasom, državom i geografljom, a ne poklapa se ni jeJkom. Kad govori o odnosu nacije i rase, nalazi priliku, da se osvrne na Cviji- čevo razlaganje o dinarskoj rasi i nielanastazičkim gibanjima le u nofama (sir. 70-77) na dugo pobije Cvijiča. Ovako dugu kriliku mogao je plsac posebice da napiše pa je gdjegdje izda, a njene rezulfafe samo ovdje da iznese. Ali iz njezinog završelka izbije i polilička tendenca piščeva. — Bilješka 34. nije navedena. Valjda pogrješkom slagara? — Zalim pisac prelazi na razlaganje, kako su Hrvati narod, a jugoslavenstvo nije narodnost. Enfazom završava. — Radnja, kako se vidi, nema naučne vrijednosfi, jer ne iznosi nijedan novi rezultat. Ona je mjeslimice tendendjozna. j00 Rubič. Hbo Pyöiifc: O HauiHM npmviopcKHM OTOijHMa. (reorpa4)CKH nprno-f). AjmaHax Ja^paHCKa Orpawa 3a 1926. ro^imy. Beorpa« 1926, sir. 305 -332. Kratek, a prav lep ge'jgrafski oris doslej v geografiji Dalmacije docela zapostavljenih otokov, ki niso nič manj zanimivi kot kopneni deli dežele. Avtor nas po kralkem splošnem uvodu pouči o postanku, morfologiji, hldrografiji, podnebju in ceiotni bio-geografijl dalmatinskih otokov, s čimer je podal pregled, kakor ga doslej še nismo imeli. Zlasti zanimivo pisan je anlropogeografski del, ki prinaša več problemov, ki bi zaslužili izčrpnejšo obdelavo (n. pr. problem izseljevanja, industrije, tujskega prometa ria otokih). Moli več tiskovnih hib. y ß Splitski almanah i adresar za godinu 1925. Sa karfom splitske opčine. Split 1925. Str. 305. Knjiga nam popisuje sve prosvjetne, crkvene, političke, gospodarske i socijalne institucije Splita, predgrada, ulice, stanje i gibanje stanovništva te adresar njegovih gradana. Pored sadašnjeg stanja grada u nekim poglavljima obraduje ona koncizna i prošlost njegovu, primjerice: porodična imena i razvoj teritorija opčine. Sadržaj joj je dakle večinom statistika, gradivo, koje je od velike koristi za poznavanje geografije dalmatinske prijestolnice. Dosada nljesmo imali karte teritorija opčine, kakova je na koncu ove knjige. Ona je u mjerilu 1 : 75.000, a samo letimično označuje areal opčine, koji je točno opisan na počelku knjige (p. 43). Tu se razlaže o njegovom historičkom razvoju, o vrstama i i količini kulturnog tla. Koje se biljke goje na tom tlu ooznajemo po .poljoprivrednom pregledu* i po .cijenama poljoprivrednih i drugih proizvoda' (p. 276). Kakav je pak klima Splita, koji ufječe na rast bilja, iz ove knjige ne znamo. »Meteorološke bilješke* (p. 283) su tako slabe, da su mogle izostati. O domačim životinjama opčine nije nigdje govora. Mnogo je više podataka za antropogeografiju grada. Po ovoj knjiži točno ne znamo, koliko je absolutni broj gradskog stanovništva. Na sir. 53 stoji, da je Split 31. XII. 1924. imao 29.655 žilelja. Ako pak zbrojimo stanovnišlvo svih 11 predgrada, kako je (o pred svakim navedeno, dobljemo, da je grad koncem 1924. imao 27.510 Stanovnika, diferen cija, koja sigurno nije indiferentna. Prema lomu ni relativni broj stanovnišlva nije is-pravan. Razvoj tog stanovništva (p. 46) kao i njegovo gibanje (p. 261) nešto je duže raspravljeno. Popisane su dapače sve trgovine kao i korporacije u Splitu, a ne nala-zimo ono, što bi imalo bili rezulfanla ovog prikaza, naime odgovor na pitanje, kojem stališu pripadaju gradani. A to je važno doznati, da prosudimo karakter grada. Obratovanje u Splitu možemo doznali po lučkom, željezničkom, parobrodarskom, pošlan-skom, telegrafskom i lelefonskom prometu te po pulnicima te iseljenicima (pp. 270-274). I ako je dakle maferijal za poznavanje geografije Splila razbacan po ovom almanahu, on nam svakako mnogo loga donosi, šlo dosada nijesmo znali. jD0 Rubič. J. X a y h , 3ooreorpacjMija JyrocJiaBHje n p e m a k o n h e h o j . A ;o je beseda medverje pred vsem slovenska, je zato, ker je antropogeografična alpska. Ravno zato pa je nimajo Rusi ravninci. Dobro je, da je fonetik Koštial vendarle prepričan, da nazalni e postaja v krajevnih imenih tudi an, četudi je malo prej trdil, da je konta tujka, ker ima on, ki ne more biti iz o. Polemiko, ki jo je izzval članek g. dr. Tu m e v G. v., prinaša uredništvo rade volje, dasi je zašla preveč v filološko sfran, za katero geografi pač ne moremo bili merodajni. Zalo izražamo željo, da bi se morebilni filološki boji izvojevali na drugem polju, hvaležni pa bomo zlasli za doneske k razjasnitvi geografske strani vprašanja. Ker ie za vsestransko proučavanje loponomastike potrebno predvsem obširno gradivo, se je Geogr, društvo odločilo, da izda polagoma foponomasfične zemljevide naših planin in je že tej Številki dodalo karlo „Krnskega pogorja od Baške Škrbine do prelaza Čez Globoko*. — Uredništvo. Nekaj o turističnih zemljevidih Julijskih Alp (s karto, glej prilogo 1). Zemljevidi vzhodnih Julijskih Alp, ki jih zalaga Slovensko planinsko društvo, imajo precej vidnih napak. Zasluga društva, da je vzbudila živo zanimanje za naše Alpe, je sicer velika. Planinski vestnik nam je dal od prvega početka popise in narise posameznih delov, ki so izpravile desetletne napake izdaj bivšega c. kr. vojaškega zemljepisnega zavoda na Dunaju. Omejena sredstva društva pa niso dopustila, da bi bilo delalo tako sistematično kakor D. Ö. Alpen-verein v svojih izvestjih. Radi tega so posamezni deli često neskladni in netočni. Zdi se tudi, da se Slovensko planinsko društvo preveč zanaša na poročila posameznih turistov, ki sicer z dobro voljo, a vendar nesistematično pohajajo gorovja in često iz nezanesljivih virov dobe posamezna imena. Treba bo torej imenoslovje Julijskih Alp in sicer ne le predelov, ki spadajo pod našo državo, marveč v celem obsegu, kakor na njem prebiva slovensko ljudstvo, sestaviti bolj sistematično. Da navedem za sedaj le nekoliko potrebnih popravkov, primerjaje zemljevid Julijskih Alp c. kr. voj. geogr. insf. 1910 1 : 50.000 z velikim narisom vzhodnih Julijskih Alp, ki je razobešen na železniških postajah: Ne Baško sedlo za prelaz 1281 m, ampak (Baška) Škrbina, nemški Rinds-loch, baško bi bilo le ločilo med ponavljajočimi se imeni škrbina. Prelaz = Pass je zemljepisno potovanje, med ljudstvom ga nisem še slišal. Pomeni rabljen pot čez gorski greben; škrbina je morfologičnega pomena za nemški Scharte. Kjer je škrbina globoko zarezana v greben, se imenuje špranja, n. pr. Prednja in Zadnja Špranja v Viški skupini; kjer je zareza grebena obla, se imenuje sedlo. Baški pastir je zarezo 1281 m pravilno imenoval škrbino. Za koto 1850 v Baškem - Bohinjskem pogorju ne velja Črt ampak Četrt. Ime Četrt je na vojaškem zemljevidu pravilno zapisano, a napak za koto 1882 m, ki se imenuje Konjski Vrh, dočim je 1904 m Poljanski Vrh. Za koto 1937 m ne gre prevod Visoki Vrh iz nekdaj nemško-rutarskega Hochkogel, ampak je rabiti sedaj, ko teče državna meja po grebenu, slovenska bohinjska imena, torej Matajurski Vrh. Bukovska planina 1454 m je sedaj Poljana. Koia 1968 m, t. j. najvišji vrh vzhodnega dela celega grebena, je na zemljevidu brez imena, a se imenuje Veliki Raškovec, dočim je severno poleg njega docela na naši zemlji Mali Raškovec 1946 m. Novi Vrh za 1942 m je napačno, ker se ves greben od 1942 do 1965 m imenuje na Bohinjskem Rodica, ime, ki je za nas sedaj merodajno. Nemškorutarsko ime za 1942 m je Spitzkogel. Gradiča, v goriškem izgovoru Hradica za 1965 m, utegne biti izvirno ime Podmelčanov, ali pa je prilagojeno iz Rodica. Škrbina je nedosledno imenovanje za vrhove. Pastir nikjer in nikdar ne imenuje vrhov škrbina; to žal vrše le mestni turisti, četudi se sklicujejo na napačno imenovanje bivšega c. kr. vojaškega - zemljepisnega zavoda, a ne pomislijo, da so bili povečjem nemški častniki, ki so imena zapisavali. Škrbina pomeni, kot že omenjeno, Scharte, velja torej le za prehod 1905 m. Vrh nad Škrbino s koto 2054 m je Vrh nad Dlanjo. Dlan je karakteristična orjaška plat pod vrhom. Male Škrbine za 1996 m pa sploh ni, ampak je ta kota Mali Vrh. Vrhovi v grebenu med Škrbino 1905 m do Vogla 1923 m so: 2054 m Vrh nad Dlanjo, 1996 m Mali vrh, 1869 m Planja ali Vrh Rup, brez kote Vrh Hribcev, 1864 m Vrh nad Globokem, Škrbina čez Globoko, 1828 m Vrh Krnic, 1923 m Vogel. Med Škrbino 1905 m in Kukom 2056 m na zahod slede: brez kote Vrh Korit. Korita so grapa od Škrbine doli, 2050 m Podrta gora, Zeleni Vrh, Mali Vrh, Kuk 2086 m. Lanševica in še bolj pokvarjeno Lampršica ali Vampršica za 2003 m, najvišji vrh nad Komno je Lanž[e]vica t. j. gora nekdaj porastena s planinskim lanom. To ime nahajamo v Julijskih Alpah večkrat. V prvih izdajah c. kr. voj. zemlj. zavoda pisalo se je Lansepca, očitno pokvarjeno ime v nemških ustih za Lanževica. Še bolj pokvarjena pa je beseda Lampršica ali Vampršica v ustih bohinjskega kmeta, ker je podložen pomen Lamperl, kleines Lamm. Po Lanževici pasejo soški pastirji, oni so ji dali ime in to ime je edino merodajno in ne pokvarjeno bohinjsko, ki kaže, kako se je onkraj goriške meje zarila v slovensko govorico gorenjska govorica pod vplivom nemškobavarskega narečja. Lepa Špica za 2389 m nad Sedmimi jezeri je stara napaka, ki se menja z imenom Lipov vrh ali po S. Rutarju celo Lipač, pač pokvarjenka v ustih nemškega maperja za Lopa, ime ki velja za vse vrhove od Goriškega Robu nad Sedmimi jezeri do planine Na Skali. Trbiške Lope nad trentsko planino Tre-biščina in Plaske Lope nad Planino V Plazeh. Lepoče je stara napaka za planino Trebiščina 1401 m, dočim je Lepoče ravnica 1147 m, danes zarasla s smrečjem, pod Čistim Vrhom. Utegnila pa je tam biti nekoč planina, ker lepoče pomeni močilo za živino na planinah. Pod njo nad Sočo niso Korita, ampak Krotica, krotica po pomenu kroti, kruti breg. Kota 2349 m je veliki ali Rdeči Grintavec in ne Bovški Grintavec ali Flit-scher Grintouc dr. Kugyja, ki nam je zanesel vse polno svojih iznajdenih imen, kakor Flitscher Scharte — Triglavska Škrbina, Flitscher Schnee — Triglavska Planja, Zagerca Senke — Zagače itd. Ako hočemo Grintavec koto 2349 m zemljepisno označiti, imenujmo ga Soški Grintavec, da ga ločimo od Kamniškega Grintavca, nikakor pa ne Bovški Grintavec. Kota 2261 m nad Bavšico je Morež in ne Konjska Škrbina, ki ima 2060 m, stara napaka voj. zemljevida. Bala je planina nad Bavšico po zahodni dolini, katere stan je ob 1181 m. Planina 1350 m se zove Bukovica in ne kakor napačno piše vojaški zemljevid Lukovac. Vzhodni del pogorja Soškega Grintavca je ves pogrešen. Najvišji vrh, prav kotiran z 2109 m je trentski Pelc, zahodno pod njim so Ribežni in dalje na vzhod Srebrnjak, s najvišjo koto 2099 m, na vojaškem zemljevidu napačno Veverica, dijalektično Berebi'ca. Veverica je planina, stan 1244 m, ki se razteza pod vrhovi Pelca in Srebrnjaka, je zapuščen. 1878—1910 m je Plešivec, 1894 m Ušje. Imena planin se cesto pomotoma zanaša na vrhove, tako Veverica ali trentski Bere-bica, Kukla nad Trentskim Logom in druge. ^ Klanska jezera, mesto Mangrtska jezera, Klanška Škrbina, mesto Čez Plaze ali Čez Jezik, zaneslo se je od imena Klanec za morfologični klanec, po katerem se vzpenja cesta iz Bele Peči na Rateče. Nemci so ime za prehod prav prevedli ln der Lahn t. j. V Plazeh. Sicer pa Ratečani in Ložanje hodijo le čez Travnik, ne pa po strmih Plazeh. Poldnik za Mittagskogel 2062 m je prevedenka. Slovenskega imena ni, naj torej ostane edino neoporečno nemško ime. Skoro enake napake nosi manjša izdaja Slovenskega planinskega društva „Julijske Alpe“ (narisal A. Knafelc, 2. popravljena izdaja 1923). Zlatnik 1547 m je Slatnik, Baško sedlo 1281 m je Baška Škrbina, 1850 m Črt je Četrt, 1968 m je Veliki Raškovec, 1595 m je Stareč Vrh, ne Storeč, 2054 m je Vrh nad Dlanjo in ne^ Velika Škrbina. Lanševica je Lanževica, Lepa Špica 2398 je Lopa ali Veliko Špičje; Dol nad Sedmimi jezeri je Goriški Rob, od katerega vodi na go-riško stran troje Prehodavcev: prvi, srednji in zadnji v Dol in sicer Zadnjiški Dol proti Zadnjici in Trbiški Dol proti planini Trebiščina s prevalo (Joch) ob 1632 m. Planine Lepoče pod Čistim Vrhom ni, ampak le Planina Trebiščina ali Trbiščina. Kota 2379 m v Mojstrovki ni Travnik, ampak Pri Kolu nad Travnikom ali Vrh nad Travnikom; Travnik je pašnik pod rebrom 2146 m. Kota 2103 m ni Kukla ampak Goličiča; Kukla je planina pod Goličico in pod Veliko Pečjo 1660 m nad Logom, kot vrh pa je Kukla stožec 1318 m. Vojaški zemljevid je napačen. Kota 2453 m je Planja (Razorska). 2191 m je Rim-lajt, t. j. po bavarskem narečju, Riem = žleb, Leite = polica, torej Rimlajt, žle-basta polica. 2101 m je Goličiča, 1660 m Debela Peč. Na južni strani Goličiče in Debele Peči je gozd Veliki in Mali Prosek, na severni pa planina Kukla, sedaj opuščena. Kota 2272 m je Visoka Ponča, ne Velika, četudi je pod njo 1903 m Mala Ponča. Klanško jezero je geografično napačno, bolje Mangrtsko jezero, ako se neče rabiti domačih a spornih imen, kakor jih vsaka občina reklamira zase, ali Weissenfelser Seen ali Rateška jezera. Edino res domače ime je le Rateška jezera. Za prehod 2124 m bi bilo točnejše rabiti Čez Pončo, kakor govore Ložanje, dočim se govorica Ratečanov Čez Veliki Kot nanaša na ime zadnjega dela Planine, Veliki Kot. Ob Sedmih jezerih je 1898 m Ovčarijska Slat[i)na, 2091 m Tičarica, 2213 m Kopica, 2321 m Vrh nad Rjavim Žlebom, 2320 m Zelnata Glava, 2443 m pa Vrh nad Hribarico. Te na kratko navedene napake kažejo na nujno potrebo pravilnejše redakcije naših turistovskih zemljevidov. n H T I. Pevalek, Prilog poznavanju alga Kamniških Alpa. Glasnik hrv. prirodoslov. društva XXXI, 1/2. Zagreb 1925. (Posebni odlis). H. KomaHHH, Ho«e upore y (ji/ionu Jy»He Cp6nje. T^ac Cpncrce Akaa. CXIC, I, 54, Beorpa« — 3eMyH 1926. (Posebni odlis). Glasnik M zejskega drušlva za Slovenijo. Lefnik IV., V. in VI. Zvezek 1-4. V Ljubljani 1924—1925. B. Prirodoslovni del. Slovstvo: Winkler, Geomorpholo-gische Studien in mittleren IsonZv> und in unteren Idrijca - Tale. (F. Seidl). - Winkler, Das mittlere Isonzogebiet (F. Seidl). — Kossmal, Geologie der zentralen Balkanhalbinsel (F. Seidl). — Kossma», Die medilerranen KetlengeDirge ild. (F. Seidl). — Hayek, Pflanzengeographie von Steiermark (F. Dolšak). TjiacHHK Te o r p a (j) c k o r Apy-uiTBa. CßecKa 10. Beorpa« 1924. ]. Cvi- jič: Types morphologiques des lerrains calcaires. — F. Tučan: Terra rossa i boksil u jugoslavenskom kršu. — C. Mh-ji o j e b h h : JlecKOBaiKa KOTJiHHa ca oko-jihiiom, reoMopcjjoJioujKa HcnnTHBait>a. — B. C k a p h h : Oaskjic cy wyMÖepamai ycKOu«? — n. C. JoBaHOBiife: Teoiwop-tjjojioriija c0K0-6aH>CKe KOTJiHHe. — Ha-yHHii jyßH^e] Job. UBiijufca (J./JaHem, C. MmiojeBiifc)-— IlpBii KOHrpec ao-BeHCKiix reorpatjia n eTHorpatjia y flpary (ü. Byj e b h fc, n. C. JoBaHOBiik, B. >K. MiiJiojeBHti). — B. JIacKapeB: Reno T. M. TaHfjiH.'beBa o pe/te(Jiy EßponcKe PycHje h KaBKa3a. Glasnik hrv. prirodosl. društva XXXI, 1/2. Zagreb 1925. R. Gasi: Über Fischereiprobleme in der Adria. — I. Pevalek (gl. zgoraj). Sbornik Čes k o s 1 o v e n s k & sp o-lečnosfi zemSpisnd XXXI. 7/8. V Praze 1925. ]. Kräl: Poloninskč salaš-niclvf nSmeckych kolonisfu v Podkarpaf-skž Rusi. — ]. Mrkos: K modernfmu vy-voji meleorologicke prognosy. — H. Dro-homyreckij: Vžfrnd pomSry Podkarpaf-skč Rusi. - V. S uk: Zemčpisnč rozšf-renf chorob (Dok.). — j. Moschele-sovä: Logickž souslava zemžpisu človeka. — K. Rausch: O pofrebž novych map; zfiženi kartografickč komise. - Zd. Lepaf:: Tabulky k clänku o slafislice Židu v Československž republice. - Lile ral ura: ]. Kräl: jihoslovanskä Riviera (Viläsek). GEOGRAFSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI. V namenu, da seznani javnosl s svojim delom in da budi zanimanje za geo-graisko znanost, je Geografsko drušlvo priredilo v 1.1926 doslej 5 javnih predavanj. Za predavanjem dr. F. K a u i s k e g a (7. I.) je 4. II. podal prof. S. K ra n j e c .Geopolitičen oris naše države*, 25. II. in 23. III. je govoril dr. H. T u m a .0 toponomasliki“, kol peli predavatelj pa je 7. V. nastopil dr. ]. Rus z razpravo .Dolenjski Kras in njegove pokrajinske enote*, javnost je predavanja simpatično spremljala. 10. III. 1926 sta v Novem meslu na proslavi 70-letnice prof. F. Seidla zaslopala drušlvo predsednik dr. Bohinec In podpredsednik prof. Melik ler jubilantu, .pionirju slovenskih naravoslovnih znanosti*, poklonila kot skromno vezilo 1. letnik „Geografskega vestnika“. Knjižnica Geografskega društva šteje v celem 156 knjig, ki so bile večinoma darovane. Najlepše darilo ji je naklonil g. odvetnik dr. ]. Ž i ro vn i k : 16 letnikov .Mitteilungen der Geogr. Gos. in Wien* (1909—1924); univ. prof. dr. N. Košani n (Beograd) nam je poklonil 12 posebnih odtisov ozir. knjig svojih filogeografskih sludij srbskega ozemlja in prof. dr. V. Rožič več svojih spisov; dr. H. T u m a je daroval društvu več dragocenih kart. Kmetska posojilnica v Ljubljani nam je naklonila podporo 500"— Din. Vsem izrekamo iskreno zahvalo 1 Kol novi dosmrlni člani so pristopili društvu gg. general S*. Boškovič, šef Vojn. Geogr. Insl., Zemun, I. Cibilič, Aleksandrija in kap. v p. A. Sarlori, Zemun. Vseh društvenih članov je v tem letu 79 in sicer 2 ustanovna, 19 dosmrtnih, 27 letnih, 31 izrednih in podpornih. Članarina znaša 10-— Din na lelo. Vabimo naše naročnike in druge prijatelje geografije, da pristopajo še nadalje kot društveni člani in tako podpirajo naše delo. V zameno za .Geografski vestnik" pošiljajo — poleg lani navedenih — nanovo svoje publikacije ozir. periodična glasila: Hrvafsko prirodoslovno drušlvo (Zagreb), Gesellschafl für Erdkunde (Berlin) in Hauplverband deutscher Höhlenforscher (Berlin). Geografski vestnik /.y2o Priloga I ff ^----- /_■ ^ p!. irr* .%Cti Globoko .. Hoinooct Suha \ 1739 \ A Kratki plazi S fit ikouci. i ' <>1796 Slf/lft h I "S3 ‘.fccfiel’i Vlilo H , /<> *V>ie66 r\VV^ '_W«0 Pa/ii i? *1556 ^,^^?kosmad. ^69o Veliki-A i©86 Gradovec & t* f ^ Po „ i A \ OnrHryvf- >? (? w;d0. \ V 15 / v'' ^iPmttÜfU. : «rt.: «J / uor' / \ I * -I K* -S. Lt', i S, ■ * K,,rnilr JifavJB- ■, » Savnik 53, £ H '■ 4 L,sec '•• Ä .-00107 157« • # {"g n : -\oWi~ <>is09 Črna qoro > >, OISAA 7 A? \ £ « OroaoN«^<>nagora . J .- V™9® ■ .t~ „v1»» j ■,* C 13JP [V Malncrjav/. / « V'-i-V \\ j • V J vi„USK / V”“V”: Vi’-J" 'V c «-> Oj zn:r i£> Jf /rplfl ‘ " 1S*1 •it's.a - S’Ä J.7W %* Zog»- " Soittf : % ). fe.* 190* 18?2<' ,laloalnkaC*Xiaa, . 4»*i<> ž ' \ 'i i /A .Wh -^r^Wr ••- Hutfagrira. \ \ 'i / N \\ > I Mala gora-$- .lain ,i fitttj \ \,\l Kfavja- . Savnik a ,-Ä>1S27 '\ 1576 ■(^rnagora tu M'»*-, <>1830 Kuk dLi Mavu? *y m rvi oi ” ^ K ■ui i p i*. • ■ %Kr>^ Mala Maln9^^-^ - . ialo3lnka 3> - X 760 'ioa'^;Vo-RašKovec^<^ - ^ Pol^O^Ä. V. ^ prST 0622 TÄ ,'7\ Hut.iaf/iica. \ \ Jj*^a S .--• // ■. .. »oiom J > /t*\\ -->1337 >rn- Š ■: \) * I. /H ',/l V J (Softzkooel 1 •”-[vfatajurski Vr^-V. J^-%, \ V • .; i\ /XlAu I \OpiT£i\oyci (Hochkogel) f i26»oPleče 'U..., -f . .;z'' \ LičČtma^orr ir. dm g, L hahlja n cu. I>t. M. Tuma: YzJio -tf~ hiristooske steze ■<> višine )( /irchodi XUsiiishr rrtr ofi.)0 .)0/n . Kartografska- osnova, je povzela jiokxirti bivs.Vyn. geojr: instituta na Du/tcyu 'jntisehe /t/ien/i tt'araiiankesi 1 ■' 60.000. lf)tO Tiskarna Brata Rodš & Martinčič v Celju Davlannua'iilira 19 izvršuj» »s«»svoio stroko spodaiola KdčIdtJUVd Ulila I£ dela okusno in ps konkurenJnlh cenah OOOOOOOCOOOOOOOO! Lastna moderno urejena knjigoveznica Izdelovanje Štampiljk Stereotipija JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Veliki stenski zemljevid za urade, Sole, pisarne in javne lokale sploh: Stenski zemljevid Slovenile po prof. Fr. Oroinu priredil dr. Karl Capuder. Važne prednosti zemljevida so: Veliko merilo 1:130.000, — jasen, od daleč čitljiv tisk krajevnih imen, — zemljevid vpošteva najnovejšo politično razdelitev: predvsem najnovejše državne meje, pa tudi notranjo razdelitev Slovenije v okrožja (sreze), česar ne nudi še noben drug zemljevid, je pa zelo važno za urade, — znamenja za kraje so popravljena po rezultatih zadnjega ljudskega štetja, — vrisane so tudi nove železnice in ceste — krajevna imena so v skladu z uradno vpeljanimi imeni, — visočine so ločno označene. Zemljevid je sestavljen iz šestih listov in velja nenalepljen Din 120"— nalepljen na močnejši papir s platnenimi pregibi.. 240'— na platno nalepljen s palicami pa................. 360' — Zemljepisni atlas kraljevine S. H. S. (Ing, V. Novak). Cena Din 48-—. Dobč se tudi posamezni zemljevidi po Din 8*—. Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sestavil profesor Silvo Kranjec. Cena Din 24 —. (Za nižji in višji tečajni izpil zelo priporočljiva knjižica). Gospodarska geografija. (Dr. Vinko Šarabon). Cena vezani knjigi Din 48*—. Zelo važna in koristna knjiga za učitelje, šole in trgovce. Ceniki knjig brezplačno na razpolago. VSEH Vfi