Katolški cerkveni list* Vredni k: Dr, •Janez Miri c oslom t*oijavar. . u im. V Cetertik ». Velkitravna. Kratki i»r«»iiii*liki iz s. evangelija za če t črto nedeljo po veliki noči. (Jan. J6. 5—15.J elika serčna žalost jc opadla serca apostclj-nov in učeneov Jezusovih, ko jim je oznanil, dc gre od njih. in kdo jim ho zameril to žalovanje? Sej je bil on vsa njih sreča, vse njih veselje, vse njih upanje. Pa vender je bila njih žalost nekako nežlahtna, zato, ker je bila tudi njih ljubezen do Jezusa še preveč posvetna, in premalo duhovna, dokler še sveti Duh njih uma ni bil razsvetlil, in čiste, nebeške ljubezni v njih sercih še ni bil unel. Taka neizmerna in prevelika žalost sturi serce ne-pripravno in neobčutno do višjih nebeških reči. Ta žalost pri aposteljnih in učencih Jezusovih je storila, de niso mislili kako serčno jih Jezus ljubi, in de, če gre od njih, mora to za-nje dobro in boljši bili, kakor de bi bil še dalj pri njih na svetu ostal. Kar sami niso mislili, na to jih je hotel ljubi Jezus sam opomniti, in zato jim je rekel: ..Zdaj grem k tistimu, kteri meje poslal, in nobeden izmed vas me ne praša: kam greš? Temuč, ker sini vam to rekel, je žalost napolnila vaše serce. Ali jest vam resnico povem: za vas je dobro, de grem". S temi besedami je hotel Zveličar reči: Vi neizmerno žaljujete zavoljo mojiga odhoda, ali bolj pametno bi bilo, ako bi me prašali, kam de grem, in zakaj de grem; kar sami iz sebe ne morete zapo-pasti, bi spoznali iz mojiga odgovora, in tako bi sami razumeli, de bo moj odhod \elika sreča za vas. Ta ljubezniva potožba gospodova: ..In nihče me ne praša: kam greš?" velja par tudi za mar-sikteriga kristjana. Ta prijazna potožba zadene tiste kristjane. kteri se pri nadlogah tega sveta, pri zgubi časnih dobrot dajo v neizmerno žalost pobiti: kteri nad zopernostmi življenja, nad zgubo casniga dobička, ali ljubljenih ljudi, le nesrečo in težave vidijo, do premišljevanja božje dobrote in modrosti se pa ne povzdignejo, in toraj ne spoznajo, dc jih ljubi Hog po potili svoje neskončne pravice iu modrosti skoz zopernosti in težave, skoz kriz in terpljenje k višji popolnamosti in k ohilnišiinu za-služenju napeljuje. Jezus je šel nazaj k svojimu Očetu, od ktc-riga je prišel, kteri ga je bil poslal. Ta prigodek bi bil imel učence bolj z veseljem, kakor z žalostjo napolniti; zato je rekel Jezus: ..Jest vam resnico povem: za vas je dobro, de greni". Te besede hočejo reči: De ste vi zavoljo mojiga odhoda žalostni, ne po pravici, ampak vaša žalost pride iz zmote, ker mislite, de je to kaka nesreča za vas. Ali jest vam resnico povem, dc je to vaša nar večji sreča, de grem. Vi sodite le po svojih željah, ker vas moje ločenje užali: jest pa resnico govorim, ker pravim, de jc boljši za vas, dc grem nazaj k svojimu Očetu. — Tako tudi mi kristjani velikokrat po svojim notrajnjim in unajnjim terpljenji krivično sodimo; velikokrat mislimo, dc to, kar nas žalostne dela, je naša nesreča, naša zguba, desi- ravno je to v resnici nas prid in naša sreča, ker nas Bog ravno skoz žalost in britkost hoče k veselju in k sladkosti peljati. Zakaj pa je bilo za »posteljne dobro, de je Jezus od njili šel? To je bilo dobro za-nje I. Ker so po mislili tedajnili Judov tudi oni imenitnima in mogočnima judovskiga kraljestva pričakovali, in mislili, de bodo oni še k visoki posvetni časti v Mesije vini kraljestvu prišli, in kakor pervi kraljevi služabniki nar bližeje kraljeviga sedeža sedeli. Zato so se pričkali med seboj, kdo izmed njih hi hil nar večji, ali kdo bo na kraljevi desnici in levici nar bližn ji pri Jezusu kralju sedel. Jezus je velikokrat oil nekiga kraljestva govoril, in svojim aposteljnam obetal, de bodo oni pervi služabniki ali vclikaši v tem kraljestvu. - Ker je tedej Jezus rekel, de gre nazaj k svojimu Očetu v nebesa, je moglo to govorjenje aposteljnc podučiti, de na tem svetu ne smejo take kraljeve časti iskati. ampak de se bo to, kar jim je Zveličar obljubil, v drugim, duhovnim kraljestvu, v katolški cerkvi, posebno pa se le v nebeškim zveličanji spolnih). Odhod Jezusov je toraj aposteljnam vse posvetne , ncčimerne misli in želje iz glave izbil. Za aposteljnc jc bilo dobro, de je Jezus od njih šel, ker je bila skoz to njih vera povik-sana in razsvetljena , in njih ljubezen do njih Uče-nika očisena. - Dokler je Zveličar v svoji človeški podobi in po telesu med njimi prebival. vera njegovih ueeneov ni imela toliko vrednosti in zasluze-jija. kakor jc sani Tomažu rekel: -Blagor tistim, kteri me niso vidili. in so verovali1-; šc le po tem, ko je hil od njih vzet, je njih vera v njega pravo mor in vrednost zadohila. Kavno tako jc bila njih ljubezen do njega, dokler je med njimi živel, bolj telesna ali počutita: so ga ljubili bolj iz posvetnih nagibov, kakor iz prave, čiste, svete ljubezni: so ga ljubili le bolj kakor dobrotljiviga, Iju-hezniviga človeka, nc pa kakor nar večji ljubezni vredniga lloga. Se le po njegovim odhodu otl njih so ga mogli zavoljo njega samiga. ne zavoljo svojiga dobička ljubiti: potem še le so ga mogli ljubiti s sveto, duhovno ljubeznijo. Zakaj šc jc bilo dobro za aposteljnc. de je Jezus od njih šel, jim je pa tudi sam povedal, rekoč: ..Zakaj če jest ne grem, Troštar nc bo k vam prišel: če pa grem . vam ga boni poslal**. Se le potem namreč, tle jc Sin božji tlelo odrešenja sveta dokončal, in s svojim ncbohodaiit tako rekoč častitljivo zapečatil. in jc tako božji pravici za grehe celiga sveta popolnama zadostil, šc le potem je človeštvo darov svetiga Duha moglo deležno postati. Zato je rekel Jezus, tle ho aposteljnam svetiga Duha iz nebes poslal, in tle mora zato pred od njih nazaj v nebesa k svojimu Očetu iti, de jim bo svetiga Duha, ki se od Očeta in Sina izhaja, dodelil. — Kaj bi bili pač aposteljni počeli, ako bi svetiga Duha ne bili prejeli ? Kako dobro je bilo toraj za nje, de je Jezus od njih šel, in jim iz nebes svetiga Duha poslal! Tako se tudi dobrini kristjanam Bog s svojimi dobrotami in darmi večkrat odtegne, jim odvzame za nekaj časa tisto veselje in tisto sladkost, ktero pobožne duše v svojih molitvah in družili pobožnih tljanjih občutijo, de se skoz to otl Boga zapušene mislijo, in so prisiljene zdihniti, kakor Zveličar na križi: „Moj Bog, zakaj si me zapustil?" — Tudi tako zaptišenje pobožnih duš ni nesreča za njih, temuč je dobro, ker Jezus po kratkim zapušenji obilniši veselje in trošt svetiga Duha v njih serca vlije, in njih duše obilniši razsvetli in posveti. \e žaljiijmo tedej nezmerno, kadar nas Bog z dobrotami zapusti, ktere se našimu poželje-nju prilegajo, temuč verjemimo, tle Bog vselej dobro z nami ravna, in želi le naše posvečvanje in naše zveličanje. Potočnik. Kaj Iio z družbo s* kriza* Pogovor fajmoštra s. kmetam. (Konec.) K. Bes je njih beseda. Pa kako zdaj z družbo s. Križa? F. Ravno sini hotel ua to priti: pa sini pred več pristavil, dc me razumete. Glejte zdaj , če imamo vsakteri zdaj zavoljo vere veliko več si prizadevati in se vojskovati, kako ložej svoj konec dosežemo? po samim, ali med seboj socdinjeni ? Je-lite z združenimi močmi se več stori kakor z razdeljenimi, sej tudi naši zoperniki to vedo, in imajo obilno skrivnih in očitnih zvez meti seboj. Po enakim se morajo tudi tisti soediniti, kteri se Kristusove vojšakc štejejo: visoki in nizki se morajo združiti , poglavarji cerkveni in verniki sploh se morajo skleniti. Zato tedej se po katolških krajih naprav-ljajo verske druživa, ki se imenujejo katolške in Pijeve družbe; per nas je po opombi častitiga vi-šiga cerkveniga pastirja imč družbe s. Križa izbrano. Keči bi se tudi znalo bratovšina s. Križa; pa morebiti zato ne, ker jc namen udov visi in širji, kakor pa per navadnih bratovšinah. Za po-močke, kterili sc udje poslužiti imajo v ohranitev in hrambo svete katolške vere, jc priporočeno podučenje nevednih , opominjevanje grešnih in malovernih; molitev na daljej, (desiravno ni posebno rečeno, kolika ali kakošna), ker brez božje pomoči si človek zastonj prizadeva: in poslednjič darovi v denarjih ali drugim , ker s takimi se zamorejo podučivne bukve izdajati, revne cerkve podpirati, k šolam zares keršanskim pomagati itd. — Vzamimo to vse vkupej, glejte, »le udje take družbe si bodo obilno zasluženje nabrati /a m ogli, in pa ložej med seboj zvezani, kakor pa po samim. Koliko duš zamore po takim biti otetili pred pogubo, koliko ohranjenih v sveti veri! In ako odpustkov posebnih še ni napovedanih, vonder velja pa beseda aposteljnova ravno toliko: ..Kdor zaverne grešnika od njegove krive poti, on reši svojo dušo od smerti, in pokrije veliko število grehov. K. Tedej bo treba v to družbo pristopiti. Had bi vedil, kje vanjo zapisujejo. K. Nisim hotel reči, de bi bil vsakteri pod grchain zavezan, v družbo s. Križa stopiti: zakaj tudi po samim zaiuore kristjan po večini to spolniti, kar zapoved za te čase od njega tirja: in tudi po samim zamore po dolžnosti za hrambo svete cerkve Koga prositi. Vonder zlasti kdor je po svojim stanu ali svojih okolišinah dolžan ali zniožin kaj več za sveto vero storiti, bo gotovo popred svojimu poklicu zadostil, ako je z drugimi združen, kakor pa če sam zase ostane. Pa, prašali ste. kje se v družbo s. Križa zapisuje. \a to vam še zda j ne morem odgovora dati; zakaj družba še ni popolnama napravljena. Zraven moram pa še to opomniti, de brez vesti in dovoljenja škofoviga bi kteri vernik, hodi si tudi duhovnik. take družbe ne smel začenjati. Prav hi bilo, ako bi si kak goreč zares kaiolški nioz serce vzel, verh take družbe saj za en čas stopiti, namreč nabiranje udov in njih zapisovanje začeti, popred pa se s škofam pogovoriti za to stran. .Morebiti se je že to zgodilo, kar še na deželi pa ne vemo: zakaj začetik družbe se nar bolj kakimu mestu primeri, in sicer takiniu. kjer je sedež skdlov. Ali bi Ljubljana središč bila za vse Slovence ali ne. ne gre nas komu soditi. To pa bi se že znalo reči, dc nar hitreji hi se v vsaki škodi posebej družba s. Križa osnovala, ker per vsim tem, de smo Krajnci, Korošci, Štajerci in Primorci sploh Slovenci, ima vsaka školija kaj lastniga, in povsod mora biti privoljenje domačiga škofa. Potem bi pa te posamezne družbe v eno veliko vkup stopile , kjer bi morebiti Ljubljana znala središe biti. K. Kako pa, de nobedin škofov očituiga razglasa zastran družbe s. Križa ne tla? F. O tem nas komu ne gre soditi: reči pa saj smerno, de li visi cerkveni pastirji že sami vedo presoditi, kaj storiti je, in pa de njim tudi ni vselej lahko praviga načina najti, zakaj per osnovi take družbe je na marsikterc okolišinc pogledati, in marsiktero nevarnost ali zopernost naprej previ-diti. Eden častitih škofov na Slovenskim so se že sicer, kar vemo, zglasili zastran družbe s. Križa, in jo v Zgodnji Dauici priporočili, tode niso naravnost imena na znanje dali: liotli so pred ko ne ljudstvo nekoliko popred pripraviti za tak početik. K. Ko hi se pac skorej začetik takošne družbe pokazal: do zdaj smo nekakošno mertvi, ne vemo sami kaiu, in bojimo se za našo vero: kako pa pomagati. iu kaj storiti, ne spoznamo. |»a nebom jih, častiti g. Fajmoštcr, daljej smel muditi. Lepo jih zahvalim za njih lepo podučenjc, in sc jim priporočim. F. .Mene je veselilo, se kej taciga •/. vami pogovoriti: kadar sc bo od družbe s. Kriza kaj več zvedilo. vam bom že hiti! povedati raji šc vsim farmanam oznaniti. — Z Kogam. ure! Kgodlic katolške eerkve. Sjii»al Peter llirin^er. (Halje, i P e r v a d o b a. Začetik cerkve p o K r i s t u s u i n a post c i j n i h. 22. Puslvdnje leto Jnzuson'ya ttka . Idi z a nje terpljenja njci/origu. Po prazniku posvečevanja tcmpcljua s» jc Jezus podal v Galilejo. kjer pa se ni dolgo mudil, ker ga je llcrodcž iskal umoriti: teicic je zopet nastopil pot proti Jeruzalemu. ktera je bila zadnja pred smert j o njegovo, pol k svojimu terpljcuju. Hodil je po mestih in vaseh, uril od božjiga kraljestva, od vozke poli k zvclicanju. in od tesnih vrat v večno življenje. Ko jc bil per nekim višini farizejev per mizi, je ozdravil vodenic-nika, govoril od ponižnosti, in povedal priliko od velike večerje, h kteri priti so se povabljeni izgovarjali . kar je bilo farizejem v posvarjenje rečeno. Zopet je govoril veliki množici ljudstva od huje za seboj, od nosnjc križa, iu od zatajevanja samiga sebe. Halje je on grešnike in čolnarje sprejemal: in ko so farizeji zato godernjali, je uril v prilikah od zgubljene ovce. zguhljcniga denarja in zgu-bljeniga sina. kako de Kog noče smcrli grršnikove, in kako je v nebesih veri veselje nad sprcoheriiim gresnikam, kakor nad takimi, ki sami sebe za pravične imajo, in druge zaničujejo. V pogledu na posvetne farizeje, je licencam v priliki od krivicniga hišnika pokazal. kako de naj bodo modri za pri— dobljenje božjiga kraljestva. Sc je lakomiic farizeje učil, dc liogu in niamonu se ne da služiti, iu povedal je zato priliko od bogatiga moža in u bo/.iga Lazarja. Ko je sel Jezus i/. Galileje skozi Samarijo. je ozdravil deset gobovih mož, kterih mu je bil le edin hvaležin, neki Samarijan. Med posebnimi nauki do apostcljnov, zlasti od potrebnosti molitve, je dosti svaril farizeje zastran njih nevere do božjiga kraljestva: zastran njih napuha je povedal priliko od farizeja in čolnarja . ki sta šla v tempe// s molit. Ko je pa Jezus prišel do meje Judejske, je nekaj časa obstal na mestu, kjer je popred Janez učil, unkraj Jordana. Tam je veliko ljudstva k njemu šlo, nekaj de bi ga poslušali, nekaj de bi njib bolnike ozdravil. Med tem je farizejem razložil postavo od zakona, de namreč je nerazvezljiv, od devištva pa povedal, koliko velja v nebeškim kraljestvu; tudi je še več svaril njib lakomnost, in svet dal, vse zapustiti in svoje premoženje ubogim razdeliti, aposteljnam pa je obetal nebeško kraljestvo . ker so zavoljo njega vse zapustili; povedal je tukt-j priliko od vinograda in delavcov v njem. .Med drugim je tudi otročiee sprejel, ko so mu jih matere prinesle, in učil, de takih je nebeško kraljestvo. Ko sc je na tistim mestu Jezus še mudil, mu je bilo povedano od bolezni Lazarja iz Betanije, kteriga jc on z Marijo in Marto, njegovima sestrama . posebno ljubil; vonder se je on še lc potem vzdignil, ko je vedil, de je Lazar mertev. Tu je povedal učencain očitno, de gre v Jeruzalem, in de bo tam sovražnikam izdan in umorjen: oni sicer tega niso razumeli, vonder Tomaž pravi: ..Pojdimo , de z njim umerjemo-. Več slepim je Jezus na tem potu dal pogled, in k Cahcju, čolnarju v Je-rilii, je šel v hišo: hotel je še tukej pokazati, de gre svet iz teme rešit, in grešnike zveličal. Tukej je zopet farizejem v posvarjenje povedal priliko od hlapcov in talentov. V Betanii pa je Lazarja obudil, desiravno je bil že štiri dni v grobu. To čudo slišati jc viši duhovne in farje silno pomaknilo: skličejo zbor in sklenejo, Jezusa in Lazarja umoriti: Jezus pa se je umaknil v Efrem, kraj blizo pušave in Jordana. Sest dni pred Velikonočjo je prišel Jezus zopet v Bctanijo, iu per večerji. h kteri je bil povabljen . je v podobo pokopa Marija ga mazilih. Takrat je on lakomniga Judeža posvaril, kterimu se jc to maziljenje potrata zdelo. Drugi dan je Jezus s častjo na osliču jezdil v Jeruzalem , kakor tisti kralj iz Davidove hiše, ki je imel v imenu Gospodovim kakor Odrešenik priti. Mesto nagleda-joč se jr /jokal nad njim, vedoč, kaj nesrečni kraj čaka: in v tempelj pridejoč jc izgnal tiste, ki so mu s kupčijo nccast delali, in se jc tudi tukej kakor Gospoda tempeljna pokazal. Zraven je tudi slepe in hrome ozdravil, in se s tem zopet spričal kakor vsigamogočniga kralja. Zadnje <1 ni pred Velikonočjo je Jezus vsaki dan v tempeljnu učil, na noč pa je šel vselej v Bctanijo. Njegovi sovražniki so hude sklepe zoper njega delali, iskali ga v besedi vjeti, iskali umoriti: pa on je zavernil farizeje per prašanji zavoljo daeije cesarske, in saduceje v besedi od vstajenja mertvih , in pismoučene v prašanji za veliko zapoved postave: in potem jim je še hudo gorje žugal. S svojimi učenci pa je Jezus posebej govoril od moči molitve in vere, sodbo nad nevernimi in terdovratnimi Judi pokazal v figovim drevesu, ki se je na njegovo besedo posušilo, prerokoval razdjanje Jeruzaiemskiga mesta in konec sveta, učil jih v prilikah od deseterih devic in od hlapcov s talenti čuti in zvestobo ohraniti. Vidimo tukej, kako je Jezus konec svojiga uka če daljej bolj sad od svojih poslušavcov tir-j a 1, in ker ga ni našel, ojstro svaril, zlasti farizeje. Vidimo pa tudi, kako so se dalje bolj ločili učenci Jezusovi od njegovih z opornikov, in kako so njegovi sovražniki s tembolj iskali njegove smerti. Čudno bi se komu znalo zdeti, de Jezus od Judov ni bil bolj vesolno sprejet; pa uzrok so bili njih napačni zapopadki od poklica Izraeloviga, od pozemeljskiga Mesijeviga kraljestva; uzrok je bila farizejev hudobija in hinavšina, in sploh posvetni duh, kterimu je bil Jezusov nauk ves nasprot. (Dalje sledi.) Se«lajnjl obsir katolške cerkve. Spisat V alentin Sežun. (Dalje.) XIII. Avstriansko cesarstvo. 9. G a lici a (kraljestvo.) Od mest imenujemo tu A) v 7 zahodnih kre-sijah: a) K raka v per vodi Visla, čez ktero dolg most v niestice Podgorce derži, do I. 1609 poglavitno mesto in kraljev sedež na Poljskim, šteje v svojih 3 delih Krakav (tudi staro mesto imenovano), Stradoui in Kazimierz in v H predmestih blizo 44.000 ljudi iu med tirni do 11.000 Judov zlasti v Kaziuiicrzu. Nekdaj, posebno pod kraljem Sigis-niundam 1. (1. 1507- 1548) je bilo v tim mestu do 80.000 prebivavcov. Od nekdanje slavnosti in blagosti priča v tim mestu veliko število lepih tur-iiov, cerkva , kloštrov in krasnih hiš (Pallaste), ki se še zdaj tu znajdejo, škofijska cerkev, že v 14. stoletji sozidana, je nar lepši božja hiša na Poljskim. V njenim visokim tumu visi nar veči zvon na Poljskim: z marmorjem in z zlatarn je ona lepo okinčana in ima 16 stranskih kapel. Truplo sv. mar-ternika iu Poljskiga patrona Stanislava, ki je bil Krakovski škof in 8. Maja (Telikotravna) 1079 od hudobniga kralja Boleslava II. umorjen, počiva tukaj. V stranskih kapelah so tudi spominki (Mo-numente) množili kraljev, kraljic in družili velicih mož Poljskiga naroda. Tu počivajo nepozabljen kralj Janez Sobieski y 1696, general Tadej Ko-sciusko -J- 1817, Jožef knez Poniatovski y 1813 itd. Te dva sta se scer bojevala zoper Huse, von- der je kil cesar Aleksander 1. Poljakam dovolil, de so smeli nju tukaj v pokopališe svojih nekdanjih kraljev položiti. — Cerkev Marije Divice je lepo narejena, in ima nar visi turn na Poljskim. Cerkev sv. Petra in Pavla je posebno imenitna; njo so imeli poprej patri Jezuiti. Nar bolj stara cerkev v Kra-kovi je sv. Stanislava v Kazimierzu, in ker je na skali zidana, seji splohSkalka pravi. V tim mestu je tudi vseučeliše nar starejšim v Evropi per-pisati; njegov začetik je bil še poprej kakor na Dunaji, v Pragi. Pod Poljsko vlado so te šole zlo slovele in imele veliko študentov, od 1.1815—46, ko je bilo Krakov sedež majhne republike, so pa one grozno pešale, profesorjem je zmanjkovalo učeneov, in zastran profesorjev je rusovska vlada za bogoslovce (Theologcn), pruška za pravdoslov-ce (Juristcn) in katolška avstrianska vlada za profesorje učeneov zdravilstva (Mediciner) paznost imela. Vsa Krakovska republika, ki je bila 16. Li-stopada 1846 Galicii peršteta, je imela 142.000 ljudi, ti so skorej sami Poljaki in so katolške vere, kar je Xemcov so Lutcrani in Judov je bilo v Krakovski republiki do 11.840. V mestu b) K en ti, Vadoviškc kresije z 3630 keršanskih prcbivavcov, ki veliko platna in sukna naredijo, je bil sv. Janez Kcnčan doma, ki je več let v Krakovskim vseučelišu profesor in fajmošter llkuške fare bil. Terg c} K al vari a ima klošter minihov sv. Bernarda (Cistercianov). Berž nad klo-štram je slavni križev pot in na njegovim verhu kapela Marije Divice. Veliko romarjev iz Krakov-skiga, Poljskiga, iz Šlezije iu 3Ioravije hodi sem na božjo pot. d) Dolinia, mesto z 4800 ljudi fmed njimi 34 Judov) ima slavno solnato jamo, iz ktere seje v I. 1817-1822 po 230.000 centov soli dobilo. c) Malo proč od Bohnijc proti večeru je pa mesto Vielička z 4600 ljudi (med njim 30 Judov). Tukaj ravno pod mcstani je nar bolj sloveča jama ogerske ali kamnate soli. Okoli 1. 1250 je bil pastir Vicličk sol tukaj najdel in že od takrat sim se tukaj sol lomi, ktera na dolgim 1584 sežnjev od jutra prot večeru in čez 600 sežnjev na širokim od juga proti severu v zemlji leži. Ona se v 5 nadhišijah (Stockvverk), ktera sc po 30 sežnjev eno nad drugim, lomi; do perviga nadhišijaje 34, do druziga 72, do petiga 170 sežnjev v zemljo. Trinajst votlin (Schachtc) derži v to podzemeljsko solnoto mesto. Tukaj je vse z potam (Stollcn) namreženo; prostori, kjer je že sol vun pobrana, so ali zadelani ali so v shrambe za sol, v konjske štale, delavšnice za sodarje in druge rokodelce obernjcnc. Vjami je 16 majhnih jezerov, čez ktere se v čolnih voziti zamore. Suho je v ti jami tako, de se noter prav prah dela. Tu je 70 prav velicih sob ali kamer, med njim kapela sv. Antona vsa iz soli izdobljena, altar, prižnica, stebri in več podob (štatev) je tu iz soli izsekanih, poslednje iz soli rudeče farbe. Pred to kapelo stoji podoba Poljskiga kralja Augusta II. iz eniga sa-miga solnatiga kamna izdelana. Prav lepa je tudi kapela sv. rešnjiga Telesa, in v nje je zali spomi-nik z zlatimi čerkami na solnat steber vrisan, de je bil ranjki cesar Franc L v 1. 1817 ta čudni podzemeljski kraj obiskal. Blizo 100 konj in 600 ljudi ima svoj opravek v ti jami; ljudje so kakor v Idrii po 8 ur pod zemljo in delajo noter nad pašam brez obleke, ker solnat prah tisto hitro razje. Od kar so te jame odperte, so ljudje že več kot 600 milijonov centov soli vun vzeli. Xa eno leto seje zdaj vun jemlje po 612.000 centov: v 1. 1809 1813, ko je tudi Varšavska vlada smela tu potrebno sol jemati, so izkopali na eno leto po 11milijon centov soli. Čisti dohodik te jame je na leto po 6 milijonov goldinarjev. f) Tarnov, mesto kneza Sangusko je škofijski sedež in ima lepo stolno cerkev. Ljudi je v tim mestu 2300, to de kristjanov je samo 600, drugi 1700 so pa Judje. V Jasclski kresii je g) mesto llukla z 2300 ljudi; tukaj je klošter Ber-nardinov in lepa farna cerkev, in majhno proč pod Cergovsko planino je kapela sv. pušavnika Janeza Duklauskiga, kteriga kosti v Lcvovu v cerkvi Ber-nardinov počivajo. Judje imajo v Dukli veliko kupčijo z ogerskim vinam, ki ga tukaj skozi prepade Tatranskih hribov na Poljsko in druge severne dežele iz Ogerskiga vlečejo. i Dalje sledi, i Velik modrijan in mlada deklica. Pred nekaj leti pošljejo niladenča iz Provence (Provansc) v Pariz, de naj se onde naukov izuči. Kakor mnoge druge. je tudi njega nesreča doletela , de zalazi med slabe tovaršijc, s ktcrim i je tovarševal v svoje pogubljenje, Prirojene strasti, združene z brezbožnimi nagovori njegovih tovar-šev, so sčasama zbrisale zveličavno podobo, ktero so bili lepi nauki bogoljubne matere v njegovo serce vtisnili. V svoji napa kosti jc dotle dognal, de je rekel z neumnežem, od kteriga prerok govori: ni Boga ;u Bog jc bil njemu prazna od ljudi izmišljena reč. Čez nekaj let se verne mladi nejevernik v hišo svojih staršev. Enkrat je bil povabljen v neko imenitno hišo, kjer jc bilo obilno družtvo zbrano. Drugi se od novic, kratkočasov in svojih opravil sem ter tje kaj pogovarjajo, dve dckletici pri kakih 12, 13 letih ste pa na oknu z nenavadno zvestobo iz nekih bukvic brale. Mladencč sc jima približa, in ju upraša: rkaj berete gospodični?- pa kak» zvesto je morebit kak nov roman (knji-zura). --,0 z knjižurama imave me malo opraviti, gospod--, mu odgovorite deklici. „Kakšne bukve tedaj berete?- —Bereve povesti ljudstva božjiga-". -Povesti ljudstva božjiga? verjete tedaj v Boga?" Beklice se začudite nad tem čudnim praša-njem. pogledate ena drugo, in obe je od nejevolje rudeča spreletela. —Kaj pa vi, ali verujete v njega?— ga starejši živo popraša. ..Nekaj sini veroval, odkar sini bil pa v Pariz šel, in se ondi izučil modrijo, številjarijo (matematiko), in deržavijo (politiko), sini prepričan, de Bog ni druziga kot gola beseda-. —Jez pa, veditegospodič! nisim bila nikoli v Parizu. tudi se nisim učila modrijc. šte-viljarije, ne druge tili lepili znanj, od kterili nama pravile : katekizem (keršanski nauk) je vse moje znanje; ker sle se pa vi toliko več izučili, iu ste per vsim svojim učenji na ta konec peršli, de Boga ni, povejte mi, od kod pride jajce?-" To mu reče dekliea toliko glasno, de jo je več del druživa zamogel slišati. Nekteri so precej perstopili, de slišijo, kaj se govori, drugi pa za njimi pertegnejo, poslednjič so bili vsi okoli okna, in vpričo vsili zdaj mlajši deklica spregovori, rekoč: ....res, res gospod! kakor sini rekla: ker pravite. de ni Boga. dajte nam povedati, odkod postane jajce?— ..To je kej neumno vprašanje! Jajce je od kokoši-.___Je ze prav; zdaj pa dajte mi povedali. odkod je kokoš?-" -Gospodična, vi to dobro veste, kakor jest, de se je kokoš iz jajca izlegla-. --Ktero je tedaj poprej bilo. kokos ali jajce?— -ne morem zapopasti. kam merite, in kaj bocelc s to kokošjo in jajcctam: vender naj bo: kakos jc bila pred. kot jajce-.....Na to vižo bi s« perslo tedaj na kakos. ktera se ni iz jajce t a izlegla—. -Ne zamerite, gospodična! zarekel sini sc: jajce je bilo pred kokošjo-.....Bi bilo tedaj jajce, kteriga ni kokoš iz nesla — odgovorite mi, gospod!— -Ob pa. pa ... ne zamerit..t..te ... to pride ... ker ... vidite- (cmcndra. pa ne more nič povedati). -Vidim, gospod! de ste v stiski, kako bi rekli, ali je bila kokoš pred jajcctam. ali jajce pred kokošjo—. — -Vender le rečem, de je bila kokos pred jajcctam-. __No prav. s tem poter- dite. de j«* mogla biti kokoš, ktera se ni izlegla iz jajceta. Povejte mi tedaj , kilo je tisto kokoš stva-ril. od ktere pridejo vse druge kokoši in jajca?— - -S temi kokošmi in jajci. ki ž njimi toliko laj-natc, gospodična! me blezo imate za kaeiga koko-sarja-. — —Kratko nikar ne. gospod! samo eno rečico vas prosim: povejte gladko, kaj vi mislite od une perve kakoši, ki je bila mati vsili družili kokos in jajc, odkod je neki ona pcrsla?— — -No činm se to prasanje?- pravi mladencc. Beklica pa rcce: —Vidini, de ste na tesnim, gospodic! in ker mi ne morete odgovoriti na moje uprašanjc, dovolite, de vas jez to reč podučim, kdo de je pervo kokoš, ali če vam je ljubši, kdo je pervo jajce stvaril; ravno tisti je ta, kteri je celi svet stvari!, in kteriga Boga imenujemo: — kaj rečete na to gospodiči ? brez Boga vi ne morete zapopasti , kako se je začela ena kokoš ali jajce. pa bi nam vender radi v svojim modrijanskim razsvitlje-nji dokazovali, kako de se je brez Boga celi svet začel.u- .Mladi nejeverčič besedice več ničebnil, slana mu je padla na obraz, ko je vidil. de je v svojim visokim modrovanji premagan od priproste deklice; skrivaje vzame svoj klobuk, in se, ves osramoten, natihama zmed družtva splazi. (Kat. 1. Z.) Jcran. Popotvanje po Tirolskim iu Solno-graskim. Srečna je dolina, srečni hribi. Kjer se božja vera v delali vidi! Globoko me je ganilo, ko sini na svojim popot-vanji v pretečenili velikih šolskih praznikih, lepe ino vse hvalevredne navade med ljudmi najdel, katere očitno pričajo, de pri njih božje seme ne pada na cesta ino ternje, marveč v rodovitno zemljo, v pobožne serca ondašnih prebivavcov. Zapazil sini namreč, ko zaidem v Tirolske hribe ino doline prav lepo zaderžanje, v duhu pervili kristjanov ! Kader-koli dva ali trije skupej kam gredo, ali popotvajo, začnejo prav pobožno m o I i t i, večidelroženkranc: vcasi pa tudi pobožne pesmice bolj na tihim prepevajo, po različnosti pajdaštva, ker dobro vedo. kar pravi Jezus v svetim pismi: -Kader se dva ali trije v mojim imenu združijo, sim v -njih sredi-. S takimi resnično Jezus hodi, je v sredi njih, kamorkoli gredii. Kadar se pa srečajo na poti. ne mahnejo kakor mutasti mimo , ampak se pozdravijo z nar lepšim pozdravam: ,.Hvaljen bodi Jezus Kristus". če ravno se ne poznajo, v onder eden dru-giga za brata ali sestro po Jezusu spoznaje vedno pozdravi. Al sc tele hvalevredne šege povsodi na jdejo , koder se božja beseda oznanuje? Bog daj. de bi bile! Koliko manjši bi rajtinga bila pregreš-niga jezika pri sodbi božji. Koliko manj hi greha, kletvine, opravljivosti bilo! Gotovo bi se ne vidilo prepitih kmetov, fantinov med kregam, hudobno škodoželjnostjo, nesramnimi besedami, ino petjem celo cesto semtertje obotavljati. — t'e pa pobožni Tirolc v bližni cerkvi zvon zasliši, kader h povzdigovanju zapoje, pade na kolena, če ravno je četert ure dalječ od cerkve, kleče terka na persi ino moli Boga , dokler ne odpoje. Vdrugič lep izraz pohožnosti. pa redek v naših krajih, ker sim vidil ino še vsak dan so za viditi nekteri napihnjeni , kateri se še v cerkvi sramujejo poklekniti, ampak stojijo ko stebri, ali lipovi bogovi, de bi vidili ino videni bili. Ti taki al ne uniijo kaj de jc Bog. ali ga poznati nočejo. O človeški prah! oboje je pregrešna nemarnost. Ako ne veš, dragi moj. kaj de je Bog, prizadeni si. dc ga spoznaš: če pa nočeš ga spoznati, če nimaš vere. zakaj gres v cerkev, ino dajaš dobrim pohujšanje. Tez Tirolsko zaidem v Solnigrad. Tam najdeni enako lepe vade. Vidil sim imenitno gospodo se sprehajati z dvema otrokama, ktera, berž ko sta maš-nika srečala, se iz rok mater al očeta odvivši, odkrijeta ino z veseljem božjimu namestniku roko kušneta. Marsikteri bi se začudil, de se kaj taciga dandanašnji še v mestih godi, in še od otrok odra-šenih plemenitne gospode! Naj se sramujejo sovražniki božjih reči, kteri kader koli morejo, s kačjim hudobnim jezikam vse kar je božjiga, oski linijo ino razrušiti menijo! nespodobno* čertijo, iuo čemijo božje namestnike, ali kaj še? Nedolžnim otročičem gerdo pohujšanje dajajo ! O slepota sveta! Beci, reci: Gospod stori, de vidim, kaj delam. — Popotvaje po Solnigraškim okrogu najdem skorej pred vsako srenjo olepšano kapelico z eno, z dvema, ali s tremi klopmi, čez ktere dva stebra strehico deržaje zalo lopico pokrijeta. Tukaj molijo prebivavci vasi prav pobožno zvečer od dela iz polja domu grede, ali pa zjutraj kadar se k delu podajo. V saboto večer se jih veliko zbere, ter njim kak starček iz vasi predmoli, med teni dve sveči gorite na altarji, ki je z belim pertičem pokrit. In ravno tako ima vsaka vas svoje molitve. Večkrat se najde kakšen otrok, kteri v kapelci prav solzno zdihujc za boljniga očeta, ali mater, in Ilo«I je večkrat tukaj nedolžnih otročičev molitvice uslišal, kar sami kmetje zagotovijo. Ce pa kmctovavec ali kmetica kakšniga berača pri kapeli najde, mu podeli, ako ima kaj pri sebi, če ne, ga pa pelje domu ino ostane tam čez noč. Enake kapelice pred vasjo, ali božje podobe pred hišami so tudi vedno sredstvo proti nečistosti, kakor sim sc sam prepričal. Mlada deklina v krcmpljih eniga hudobneža, perpitiga mladenča, se z vso močjo zapc-Ijivcu odvije, in migne pred hišo k podobi matere božje na unim kraji ceste pod košato lipo postavljene , sramožljivo poklekne in moli. Hudobnež skoči za-njo, ino — glejte ne more naprej, ker je podobo ino klečečo deklico zagledal se prestrašen verne, in je pri miru. Pred tacimi podobami sc marsikteri popotnik na Boga zmisli, mu potoži svojo težavo, revo, ga za polajšanjc sv ojih okol-sin prosi, ino odstopi spokorjen od svojih ošabnih, nesramnih, nečimernih misel in pesem , se vda ves volji božji ino gre na duši okrepčan naprej. Blagor tistim, kterih pohožnost je enake kapelice stavila, koliko dobriga po njih od Boga človeku pride, kolikokrat človeka te vernejo od poti hudobnosti, ga sprebernejo k pravici, ljuhavi; skoz kapelice bogoslovi Bog načine, misli ino opravila, kteriga tukaj prosijo, ino zarod tistih, kteri so jih postav ili! Janez Obalo. Kdo je toliko pogorisev kriv? Po nemških deželah jc lansko ino to leto toliko pogoriš, de je ljudi že groza. Po zgornim liadinskim in po Svabih se vse skozi od pogorenja bere. Kmetje sami ob svojim po vaseh stražo imajo ter varjejo svoje stanovje; pa zdaj v tim zdaj v drugim kraji po noči ognja kervavi /!ar vidijo. Kako se ogenj zatrosi ni zvediti; to de vsi pričajo, de je večidel nalaš požgano. Tudi v Lavantinski dolini na Koroškim smo tri dni pred svetim Jožefam v eni noči troje pogo-renje imeli. Pogorele so per sveti Marjeti za Bol-špurgam tri hiše, veliko živine, ino kar je nar veči žalost, tudi troje ljudi je zgorelo. Dolžijo gerdiga rokovnača, ki je dva dni poprej slanino beračil, ino per eni hiši od gospodarja kregan bil, pokaj tak močen ino zdrav človek vbogajme prosi. Razkačen poberuh se je per sosedi zagrozil rekoč : .,Vaš sosed noče dati, pa tudi skoraj kaj imel ne bott. Dva dni po tem o polnoči pogori, iuo z njim dva soseda. Se niso v zgornim konci Lavantinske doline ognja pogasili, se že malo pred svitam v spodnim konci zasveti. Dva hleva samostana svetiga Pavla, četertinko ure narazen, sta eden za drugim v ognji. Hudoben človek je moral narprej Coklovo. po tem Kolnce pristavo zažgati. Nekoliko nad dve sto ovac je zgorelo, tudi kernia ino leseni hlevi do tal. Drugo živino so pridni hlapci odteli. Tudi prej to noč je v tisti obsegi na dveh krajih gorelo. Tak grozovito se je svet pohujšal, de sc najde ljudi če dalje več, ki sc nc boje Boga ne pekla, pa tudi deželske pravice ne. Po gornini Estrajhi je toliko hudodeleov, de so jim ječe že pretesne, ino ne vejo kamo z njimi. Grozovitcn ogenj nevere ljudem bogaboječost ino pa vest požge; po tim pa sela, vesi, mesta ino gradovi pogorijo. Človek, ki Boga pozabi, gosposke ne poštuje, ino le sam sebe povzdiguje, izdivja ino je ljudem nar huji sovražnik. Možje! nar huj sovražnika imamo doma: popačen duh sveta mu je ime. Varujte se ga! Iz Sel na Štajerskim. Pred nekimi mesci mi je en laški malariz Leda na Koroškim pisal, de sta ga dva mojih farma-nov na sejmu v Blibcrei iskala, naj bi na Selc kri-žev pot malat prišel. Jaz sim mislil, de si jo je malar zmislil; pa pretečen teden sim za gotovo zvedel, de en sam mojih farmanov— v češki Pragi — nekimu imenitnimi! malarji križev pot malati da: — ino de bo že skorej tukaj. Slava mu ! Lepiga križeviga pota je še —- v lepi Seljski cerkvi potreba : z drugim vsim je zadovoljno preskerbljcna: de maloktera tako. Pred nekimi lctrni mi jc bilo rečeno , de naj prav lepo monštranco v Celovcu, ali kjer hočem, naročim: plačal jo že bo nekdo brez imena. To se je tudi zgodilo. M o nš t ran ca jc tako lepa, de blizo take ni. (Staro — še tudi precej lepo — smo k poddružnici dali.) Lansko leto jc nekdo — miuistranske obleke ino lepe pogrinjala na veliki oltar perpravil. V moji fari je komej 360 duš: ino vender so toti farmani v kratkih letih eu zvon z šestnajstimi — ino eniga z šestimi centi — ino zravno tega še — gotovo za več. kakor za 500 gld. v srebru mašnih oblek ino drngiga cer-kveniga kinča perpravili. Vse je gotovo plačano: ino ti -- ljudje, hvala Bogu! — k niojimu velikimu veselju — dobro stojijo. Nej se to k posnemanju razglasi! Pri s. Boku na Selah 9. Maliga travna 1849. Anton Lipovšek, (V.jniošter. Razgled po ker&anskim svetu. Iz Zagreba. Pred nekaj časamsomilostJjivi Zagrebški škof prcčatljivi gospod Juraj llavlik Zagrebčanam tudi to veliko dobroto skazali, de so ondi napravo usmiljenih sester vstavili. Namen tih usmiljenic je, zraven postrežbe per bolnikih tudi dekliška šola. Zdaj v kratkim so imeli ti de- kliči opolletno spraševanje. od kteriga neki dopi-sovavee v Kat. listu med drugim pravi: Žal bi mi bilo zares, ako bi ne bil pričijoč, kakor mi je tudi zlo žal. de nekterili ni bilo ondi. kterim bi bil zlo želel, de bi saj nekoliko trenutkov pričijoči bili; bili bi se morebit prepričali, kako krivo in krivično človek velikrat zamore soditi. — Gospodje vi! ako bi bili z vsim hladnim. de ne rečem kamenitnim seream tje peršli, pa poslušali, kak« so mali, nedolžni deklički v našim domačim slovskim jeziku na vsako prašanje lepo in krepko odgovarjali: kako čversto so resnice in edinozveličavni nauk naše sv. katolške vere zapopadli, in si jih v nedolžne serca zasadili, kako se njih mnogočastni učenik in vredne ueeniee neiitrudljivo prizadevajo, de sebi zročene otročičke, kolikor je le moč. v narodov-nim duhu odrede; — gospodi! ko bi vi bili vidili in poslušali, kako se zveličanski nauki, s prijetnimi narodovninii glasi oblečeni in ozaljšani, izlivajo iz ust malih otročičev, bi vas bilo moglo v serce gi-niti: zares se mora človeku duh s sladkim upanjem napojiti, ko vidi, de je tako blažena podstva za časno in večno srečo v mladih deklicah zasajena, ki bodo vprihodnjc rednice (odgojitelicc) naše domovine. Češki list Blahovest pripoveduje veselo novico, lic so ondi neki goreči katolčanje osnovali družtvo za vero, svobodo, pravico in po boljša nje zaderžanja, in ker je vse na božjim blagoslovu, je bila na dan sv. Cirila in Metoda v prestari cerkvi Marije Device pred Tinam božja služba za dober vspeh obhajana. — Kako bo pa per nas? ali bo že kmalo osnovana družba sv. križa? V Ljubljani je dosti pomočkov, dosti duhovnov redovnih (samostanskih) in družili, jc dosti družili častitih mož in gospodov, ki jim je kej za božjo časi: če je le dobra volja in nekaj serčnosti, kmalo bomo imeli bratovšino sv. križa. Bog daj srečo! y Iz Zagreba. Veliki četertik so vikši pastir Zagrebški škof po zgledu Jezusa Kristusa dvanajst aposteljnam v osebah dvanajst siromakov noge umivali. Po tem opravilu so bili ti starčki, ki so bili vsi skupej H34 let stari, k škofu na kosilo vzeti, kteri so jim sami stregli s pomočjo še druzih duhovnov. Potlej so bili še z denarmi in druzimi rečmi obdarovani, in z zahvalo in hvaležnostjo do Boga, in d ibrotnikov so domu šli. (Kat. 1. Z.) Tam en zgled svitloberbarstva. Narodni novinv pišejo v 37. listu to le: ^Zbor je dobil duhov skih prošini mnogo natisnjenih, zmed njih posebno sterči: Memorandum nadškofijstva z bernin-skim vred. zakaj tirja se v nji od zbora razširjenje nič manjši tame, kakor je bila v srednjim veku. — Mož, ki tako štempiharsko zaničevanje našev matere cerkve vreduje, je neki Havliček. Gorje Čeham, če se bodo takim korenja-kam dali na stremenu voditi! Pač potrebno je res tudi ondi družtvo za vero, pravico in poboljša nje vedenja, ki so ga osnovali; Bog mu daj dober tek! J. Zbor škofov na Dunaj i. Na Dunaji se je pr^tečeni teden več kakor trideset škofov iz Avstri-janskih dežel zbralo, de se bodo med seboj posvetovali in z ministri zgovorili, kakšne de bodo za naprej zadeve osvobodenc in samostalne cerkve z deržavnim vladarstvam. Pač je potreba, de vsi katolčani te tedne pridno in goreče k Bogu molijo, de svojiga Duha v vsi obilnosti na častitljivi zbor škofov izlije, de bodo njih sklepi v povišanje sv. cerkve služili. Milostljivi Ljubljanski škof, ki so sc en dan pred sv. Jurjem na Dunaj odpeljali, so se v posebnim spisu vsim vernim svoje škofije v molitev perporočili. Povzdigujmo tedaj svoje roke k očetu luči: zakaj za nas katolčane je zdajnje zbiralo škofov pred vsim drugim imenitno. — Pretc-čeno saboto so se škofje vpervič per Dunajskim velikim škofu sošli: v nedeljo 29. Malotravna so se zbrali k praznični sv. maši, svetiga Duha na pomoč poklicat: potem so drugo posvetvavno sejo imeli. I"pati je, de jih v svetim delu strah vojsk-niga hrupa ne bo motil, ker je zdej gotovo, de bodo močne rusovske armade pomagale kervavi punt na Ogerskim zatreti. Darila za papeža lMja IX. Gospod Franc Otorepec, korski namestnik v Sent-Andreji.......5 gld. — kr. — Jožel' Globočnik, katehet na gim- nazji v Ljubljani...... 5 n — n — A. S. v Ljubljani...... 1 rt — r> — Anton Povše, gostovavec . . . o n — n Gospa M. od Nagv....... 2 » — n Gospodje bogoslovci Ljubljanskima semi- ništva.......... 20 » 22 n „Moje ime je kristjan , katolik moj pe- rimek".......... 2 n — rt Gospod Luka .Jeran, kaplan v Horjulu 15 rt — v En duhoven .......... 3 » — n Dve dekli.......... 2 » — Dva duhovna (Sacerdoti Maximo) . . 10 r> — ?? Gospod Franc Stroin....... 5 7> — r Dr. G. T.......... 2 » — v En duhoven: Petrae, cui superaedificata est Ecclesia Christi..... 5 rt — r En duhoven v Ljubljani ..... 5 n — r Gospod Janez Kerstu. Novak , korar . 10 rt — Tf — Jur Vole, spiritual ..... 5 n — i) — Martin Jenoh , kaplan v Sent-Vidu nad Ljubljano....... 8 rt — y> — Anton Škerjanc, kaplan v Kerški škofii.......* . . 2 rt — 7) — Jernej Arko, fajmošter v Vodicah 5 rt — P — Jožef Fik, kaplan v Vodicah . . o » — n — Anton Jamnik, duhoven na Šmarni o rt — r> — S. P........v. . . 1 rt — n — Jožef Burger, dehant v Šmartnu per Litii ...:..... 5 n — v — Jožef Orešnik, kaplan v Šmartnu 10 r> 30 n — Luka Koporc, duhoven v Šmartnu 2 » — rt — Blaž Vomberger. kaplan v Šmartnu 1 v — v — Janez Koprivnikar, duhoven . . 1 n — n — Kari Tedeski, fajmošter v Prežgajnu 2 n — rt — P. H........... 1 n — v — Valentin Fik v Ljubljani .... 1 n — rt Ena dekla v Ljubljani...... — r> 20 n Gospod Mihael Kogovšek, fajmošter v Šmartnu pod Šmarno goro . . . 5 v — r> Skupej . . . .148 gld. 12 kr. Natiskar Jožef Blaznik v Ljubljani.