izhaja ob ponedeljkih; sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75, tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 607-70-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din, posamezna stev. 10 din leto xm kranj, sobota, 19. novembra 1960 St. 135 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK glasilo socialistične zvezedelovnega ljudstva za gorenj'sko Dosedanji predlogi podjetij v Zvezi z njihovim perspektivnim razvojem v obdobju 1961—1965, so * mnogih primerih precej pomanjkljivi. Vidi se, da so bili sestavljeni na hitro in niso bili obravnavani v širšem krogu. Marsikje so kar Mehanično povečali številke, ki kažejo obseg proizvodnje in realizacije. Pri tem so se nprli na podatke o gibanju proizvodnje v prejšnjih letih in jih prikrojili za prihodnje obdobje. Taka praksa pa je zelo škodljiva *n se bo marsikateremu podjetju krepko maščevala. Graditi na trenutnem, zaradi mnogih okoliščin Zelo ugodnem stanju, svoj perspektivni razvoj, je lahko na moč usodno. Ob ureditvi razmer na domačem trgu, sprostitvi cen, devizni reformi, naraščanju osebnih dohodkov v strukturi cene in ob drugih ukrepih, ki se v perspektivi predvidevajo, se bo marsikak sedanji podatek pokazal v povsem drugi luči. Perspektivne načrte je zato treba izdelati s stališča visoke proizvodnosti. Pri nas na Gorenjskem so spričo strokovne ravni delavcev in drugih okoliščin, vsi pogoji, da se taki načrti uresničijo. So tudi nekatera podjetja, ki so na tej osnovi vdelala solidne perspektivne plane. Mnogo pa je še podjetij, ki hkrati ' povečanjem obsega proizvodnje, predvidevajo tudi občutno povečanje delavcev. Delovna storilnost bi v teh podjetjih v prihodnjih petih letih le neobčutno narasla. Taka podjetja si seveda že z današnjega stališča zapirajo vsako perspektivo, ker se ne bodo mogla — če odmislimo vse ostale spremembe — izkopati iz težav pri reševanju družbenega standarda zaposlenih. Vsi, ki tako načrtujejo, napačno mislijo, da )e stabilnost posameznega podjetja odvisna od fizičnega obsega proizvodnje, ne pa od stopnje mehanizacije in proizvodnosti. To pa je seveda napačno. Osnovno gospodarsko načelo je: proizvajati več in ceneje. Za to pa so potrebni novi, moderni stroji in izpopolnjeni proizvodni postopki ter solidna organizacija. Skoraj vsi načrti predvidevajo izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti le v eni izmeni. Tako poslovanje je v slabo opremljenih podjetjih z obrtniško proizvodnjo lahko uspešno. V podjetjih z modernimi stroji pa je tako poslovanje nerentabilno. Avtomatizirana proizvodnja, z dragimi osnovnimi sredstvi zahteva neprekinjen delavnik. Seveda pa je obenem s programi podjetij treba izdelati tudi perspektivni plan razvoja po panogah v širšem okviru. Okrajni ljudski odbor je že sprejel določena stališča o razvoju lesne, tekstilne in usnjarske industrije. Za vse ostale panoge pa se prav tako pripravlja gradivo za razpravo. Upoštevaje vsa ta dejstva in mnogo drugih pomembnih okoliščin, bodo morala podjetja ponovno razmišljati o svojih perspektivah in vskladiti svoje programe. Samoupravni organi v podjetjih bi morali skrbeti, da se razvoj podjetja načrtuje na novih osnovah. Skupni plenum OOSZDL in OKLMS Kranj ino je naloga nat v a glavna ugotovitev na plenumu Prvi skupni plenum OK LMS in OO SZDL, ki je bil preteklo sredo, je spregovoril o nekaterih temeljnih in najbolj perečih problemih organizacije Ljudske mladine. — Dobro pripravljen referat je prebral predsednik OKLMS Kranj tovariš ZDRAVKO KRVINA. Med drugim je omenil da je letošnje idejno delo zasnovano na izredni širini v različnih oblikah kot so politične šole, seminarji, široki programi interesnega dela, delo v klubih, debatnih skupinah in marksističnih krožkih. Vse to pa kaže, da je na področju idejnega dela z mladino novo plodnejše obdobje v letošnji sezoni. Letos so prvič prešli tudi k nekaterim novim oblikam dela, ki so drugod že opravičile svoj obstoj. — To so zlasti Tribune mladih, klubi OZN in debatni klubi. Letos so organizirali tudi šolo za življenje. — Nadalje je bila v poročilu omenjena še društvena aktivnost mladine, kjer je bilo še posebej podčrtano, da bo treba čimprej pričeti z ustanavljanjem filmskih klubov, ki jim bo treba nuditi vso pomoč. V poročilu je bilo tudi govora o organizacijsko kadrovskih problemih organizacij Ljudske mladine in drugem. Pred okrajno konferenco Zveze komunistov Vloga komunistov v druibenem razvolu KRANJ, 18. novembra - V dnevih 23. in 24. novembra bo v Kranju okrajna konferenca Zveze komunistov. Okrajni komite je razposlal vsem izvoljenim delegatom obširno poročilo o dosedanjem delu članov Zveze komunistov in o njihovih nalogah v nadaljnjem družbenem razvoju. V poročilu so posebno poudarjene naloge komunistov v utrjevanju samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah, kakor tudi njihove naloge za razvijanje in utrjevanje organov družbenega upravljanja v komuni. V delavskih svetih in upravnih odborih po podjetjih sodeluje 887 komunistov. V organih družbenega upravljanja v komunah pa je 2630 komunistov ali 39 odstotkov vseh državljanov v teh organih. Toda uspeh dela komunistov v teh organih in pri našem družbenem razvoju sploh ni odvisen samo od predanosti in požrtvovalnosti posameznikov, marveč predvsem od stopnje zavesti, od njihove politične razgledanosti in ideološke usmerjenosti. Zato poročilo še posebej poudarja potrebo po ideološkem izobraževanju članstva, kar je VII. kongres sprejel tudi v svoj program. Gradnja spomenika v Kranju Občinski ljudski odbor v Kranju je imenoval poseben organ za postavitev spomenika revolucije v Kranju. V odbor je imenovanih 28 članov iz vrst proizvajalcev, iz upravnih, družbenih in političnih organov ter kulturnih ustanov. Na čelu tega odbora je kot predsednik Martin Košir ter tajnik Vinko Kepic (predsednik Občinskega odbora Zveze borcev). Razen tega so Imenovali še 30 posameznikov v razne komisije, in sicer v politično mobilizacijsko komisijo, v komisijo za kulturni program, v komisijo za finančna vprašanja, v gradbeno komisijo ter v promet-no-tehniČno komisijo. Naloga odbora in komisij je, da po načrtih izdelane makete postavijo spomenik pred Delavskim domom v Kranju do prihodnjega občinskega praznika — 1. avgusta 1961. -1. c SOLO Pričakovati je, da bo dvodnevna konferenca, še posebno spričo konkretnega pregleda v glavnem poročilu, lahko zelo pozitivno ocenila dosedanje delo komunistov in dala njihovim organizacijam iniciative za nove oblike dela, ki naj bi zagotovile članstvu, da s še večjim uspehom nadaljuje na čelu našega družbenega razvoja. K. M. V razpravi so se zvrstili številni govorniki. Slišali smo zrele misli mladih, ki bodo brez dvoma spodbuda ea nadaljnje delo z mladino. Član IO SZDL Kranj tovariš SLAVKO BEZNIK je najprej govoril o idejnovzgojnem delu, kjer je omenil, da bi moralo priti do tesnejšega sodelovanja komisij pri občinskih komitejih Ljudske mladine, s komisijami pri občinskih odborih SZDL. Predvsem bo treba skupno uravnati programe pri obravnavanju nekaterih problemov največ s področja zunanje politike, ker je za to med mladimi dovolj zanimanja. Za vodstvo klubov OZN bo treba organizirati seminarje, ker drugače ne bodo našli prave vsebine dela. Dotaknil se je tudi filozofske vzgoje na naših srednjih šolah. Tu gre za sistem dela — za pravilno prenašanje snovi na dijake. Predvsem pri filozofiji je treba najti drug, bolj sodoben način podajanja. — Govoril je tudi o glasilih, ki jih izdajajo posamezne šole. Ne gre samo, da bi imeli literarna glasila, ampak naj bi ta postala bolj tribuna vse mladine. V njih naj bi obravnavali vse mladinske probleme *ha šoli. Filmska vzgoja je brez dvoma potrebna mladim ljudem, zato je sedaj že skrajni čas, da v Kranju le ustanovimo filmski klub. 'ludi pot v šolo je prijetnejša, če greš iz novega stanovanja. V Tržiču pa je v zadnjih letih že precej takih primerov, v prihodnje pa jih bo še več Priprave petletnih in letnih načrtov po naših občinah odločali val < vi o komunalni dejavnosti in gradnjah družbenega standarda v prihodnjem letu Jesenice, 18. novembra — Od 5. do 15. decembra bodo volivci jeseniške občine že četrtič letos prihajali na zbore. Tako pestra dejavnost zborov volivcev (sestajajo se štirikrat na leto) je malokje. Na teh zborih bodo razpravljali o nekaterih najvažnejših problemih komunalne dejavnosti in gradenj v prihodnjem letu. O tem že sedaj ljudje v nekaterih krajih precej govorijo in predvideno je, da bo prav spričo vsestranskega zanimanja na zborih velika udeležba in seveda tudi živahna razprava. Gradivo za te zbore že več mesecev pripravljajo razni sveti občinskega ljudskega odbora in pristojna tajništva. Osnova je povzeta iz predlogov načrta o petletnem razvoju občine. Razen stanovanjske gradnje in gozdarstva, kjer še niso urejene podrobnosti o načinu in višini zbiranja sredstev, je za vso drugo dejavnost že jasno, kolike so možnosti. Tako je že izdelan predlog o razvoju zdravstvene dejavnosti, šolstva, varstvenih ustanov, prosvete, telesne vzgoje in športa. Na decembrskih zborih volivcev bodo volivci razpravljali o prvi etapi tega načrta — o načrtu za prihodnje, 1961. leto, in sicer zlasti o komunalni dejavnosti in o gradnjah družbenega standarda. Za gospodarske investicije ima občina v prihodnjem letu predvidenih 140 milijonov dinarjev. Tudi za tako imenovane negospodarske investicije je približna vsota znana. Toda ob tem bo še zlasti pomemben prispevek samega prebivalstva, vrstni red gradenj in po- IZ v Kranfu Kranj, 18. novembra. Poslanci in odborniki Avtonomne pokrajine Kosova in Metohije, ki so že več dni na obisku v naši republiki, so prišli danes tudi v Kranj. V tovarni Iskra jih je sprejel generalni direktor Silvo Hrast, predsednik delavskega sveta Julij Novljan ter predsednik UO Vladimir Fodin. Goste je spremljal predsednik ObLO Franc Puhar ter drugi predstavniki političnih in družbenih organizacij občine in okraja. Gostje so se zanimali za organizacijo proizvodnje, za vrste izdelkov in podobno. Zatem so gostje iz kosovske me-tohijske oblasti obiskali tudi tovarno Planika, kjer so prav tako ogledali proizvodnjo čevljev na industrijski način. Zat?m so odpotovali v Celje in Velenje. Gostje so prišli že včeraj v Železnike, kjer jih je v imenu Gorenjske pozdravil predsednik OLO Vinko Hafner. Po ogledu tamkajšnje tovarne Niko so čez Jelovico potovali v Bohinj na ogled naših turističnih krajev. dobno. O tem pa bodo odločali sami volivci na napovedanih zborih. Ze sedanji predlogi so skupek vseh izraženih teženj volivcev in družbeno-političnih organizacij. -Toda sedaj bodo vprašanja še bolj konkretna. V Mojstrani so se na primer izoblikovale utemeljene (Nadaljevanje na 2. str.) JOŽE VINDISER z Jesenic j« govoril o šolskih problemih. Omenil je, da bi morala šolska komisija pri Občinskem komiteju LMS na Jesenicah bolj sodelovati s profesorji in učitelji, ker se bodo njeni člani le na ta način seznanili z vrsto problemov, ki nastajajo. Nadalje je govoril o mladinskem tisku, kjer je predlagal da bi bila v »GLASU« vsaj enkrat mesečno ena stran popolnoma mladinska in bi imela poseben uredniški odlbor, podobno stran bi organizirali tudi v jeseniškem »2elezarju«. Da bi se v našem tisku še več pisalo o problemih mladine, bodo na Jesenicah v teh dneh ustanovili klub mladih dopisnikov. Morda bi bilo dobro organizirati podobne klube v vseh drugih občinah, kot ustanoviti tudi okrajni klub mladih dopisnikov. V razpravi je sodeloval tudi se-' kretar Okrajnega komiteja ZKS tovariš JANKO RUDOLF. Spodbudne so bile njegove besede, ko je dejal, da ni skrb za mladino samo naloga mladinskih organizacij, ampak skrb vse družbe, vseh ostalih organizacij, predvsem pa Zveze komunistov. Dejal je, da današnja mladina zahteva prepričljivejše odgovore in hkrati tudi dokaze. Brez dvema bo treba vse činitelje, v katerih živi današnja mladina, sinhronizirati, tako da ne bo prišlo do raznih nesoglasij med družino, šolo in podobno. Deial je še, da je prav ta plenum pokazal, kako trezno znajo mladi ljudje obravnavati resne probleme in da je treba misliti stalno na to, da bodo mladi prevzeli'odgovornost na področju,gospodarstva in v organih družbenega upravljanja. DRAGISA MSKAIC je zelo kritično ocenil vodstva mladinskih organizacij, posebno na šolah. V vodstvih so slabi dijaki, ki imajo tudi po šest negativnih ocen. Mladinska organizacija tudi premalo skrbi za življenjske pogoje dijakov. Dogajajo se primeri, da plačujejo dijaki zelo visoke najemnine za stanovanja in so na ta račun velikokrat potem brez hrane. O mladih zadružnikih je na plenumu govoril Aleksander Leban, o društvenem življenju pa JOŽE KAVClC in član predsedstva CK LMS tovariš JAKA BOGATAJ. Ob koncu so člani obeh plenu-mov sklenili, da bo posebna komisija izdelala zaključke, ki jih bodo potem posredovali vsem osnovnim organizacijam SZDL in Ljudske mladine. M. Z. Po tribuni so tekali otroci. Skoraj vsi so bili oboroženi z dolgimi meči in marsikdo je imel tudi ščit, da bi mu nasprotniki ne mogli do živega. Spodaj v areni pa so meči določali usodo. Med vzkliki^, med prepiri in žvižganjem je najbolj pretreslo nenadno vpitje: »Saj je še živ, saj je Še živ!* Po Kopališki ulici pa je pritekel nekdo, se držal za glavo in na vso moč jokal. Meč ga je bil oplazil po levem licu tik pod očesom in za las je manjkalo, da ni bilo hujših posledic. To ni dogodek iz viteških časov, marveč resnični doživljaj preteklo nedeljo na opuščenem kranjskem letnem kopališču. Morda 30 do 40 otrok, v glavnem fantje tja do 12 ali 14 let, s hladnim viteškim orožjem, so z dokaj podivjanimi prizori prenašali grobe zgodovinske dogodke srednjega veka na današnja tla. Toda to ni bil osamljeni prizor. Zadnje dni je opaziti po vseh cestah in dvoriščih otroke 2 velikimi pokrovkami (Ščiti) ter palicam'. Dvoboji se kar vrstijo ob bodrilu ogretih igralcev in številnih gledalcev. Seveda se to marsikdaj konča s hudimi prepiri, z jokom in pre-nekateri je zatem deležen še »prve pomoči«: doma. Kot pravijo, je sedanja psihoza sabljanja nastala po nedavnem znanem filmu Vikingi, ki ga je bilo v resnici samo sabljanje. Res je tudi, da je bilo pred časom, ko so v kinematografih vrteli tako imenovane »indijanarice« polno otrok z loki v rokah in perjem okrog glave. Podoben pečat so pri otrocih pustili posamezni kavbojski filmi. Zato se vsiljuje vprašanje, kako prikazovati mladini, zlasti mlado!cf.;m otrokom, take filme. Posamezne iztrgane in grobo komerciali-zirane dogodke zgodovine, kakor jih prikazujejo filmi, otroci pač skušajo v svoji domišljiji prmašati na današnja tla. To pa je skrajno škodljivo. Morda bi se zlasti ob matinejah, ko so med gledalci večinoma otroci, dalo pred predvajanem filma določeno pojasnilo, kratko vsebino film t. Povedalo bi se lahko kaj je v filmu dobrega in kaj slib?ga. Morda bi kazalo kaj podobnega prirejati na šolah, morda v okviru pionirskih organizacij itd. Res je, da filmi puščajo na otrocih, ki pač niso dozoreli, da bi pravilno razumeli posamezne »napete* prizore, dokaj nelepe posledice, za kar pa smo mi vsi odgovorni. -1. c. NOTRANJA # ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, 19. NOVEMBRA POLOŽAJ V KONGU Posvetovalni odbor za Kongo ima velike težave s prepričevanjem Kasavubuja, naj se vrne v Kongo, tako da bi bil doma, ko bo v Leopoldville prispela komisija za pomiritev. Člani odbora so imeli posamično vrsto sestankov s Kasavubujem in so ga opozorili na to, da ustvarja novo nerazpolož^nje, ker se uoira raznim akcijam v OZN, in s tem tudi otežuje dobro namerne akcije afriških in drugih držav, predvsem tistih, ki so v posvetovalnem odboru. I VRHOVNI POVELJNIK ODSTAVLJEN Predsednk laoške vlade princ Suvana Fuma je zamenjal vrhovnega poveljnika laoške kraljevske armade generala Ratikona. Za poveljnika armade je bil postavljen general Patamavong, ki je bil pred državnim udarom (9. septembra) načelnik štaba. EICHMANOV PROCES SE ZAČNE G. MARCA Obravnava proti vojnemu zločincu Adolfu Eiehmanu, ki je kriv za množični pokol Zidov v drugi svetovni vojni se bo začela 6. marca prihodnje leto v Jeruzalemu. Tiskovni oddelek izraelske vlade pri tem pripominja v svojem sporočilu, da utegne biti začetek procesa zaradi morebitnih nepredvidenih okoliščin odgođen. PROCES NA JASI ADI Proces proti voditeljem strmoglavi j enega turškega režima se J« nadaljeval pred visokim sodiščem pravice z obravnavanjem afere o malverzacijah z devizami v katero so razen bivšega zunanjega ministra Zorluja in ladijskega lastnika Ipara zapleteni tudi bivši premier Menderes in 4 člani njegove vlade. CLARK GABLE UMRL Znani ameriški filmski igralec Clark Gable je umrl v sredo, 16. novembra v neki bolnišnici v Holly\voodu za koronarno boleznijo. Bil je star 59 let. BRITANSKE PONUDBE Britanski časnik »Dailv Herald« piše v svojih poročilih o možnosti za razvrstitev nemških čet v Veliki Britaniji. Nadalje list pravi, da bi odredili posamezna področja v Britaniji za vežbanje tankistov Bundeswehra. O tem se bodo še dokončno pogovorili na sestanku obeh vlad. S Ljudje in dogcdki V malih srednjeameriškh državah spet vre. Nezadovoljstvo množic z diktatorskimi režimi je privedlo do vrste uporov v N^karagui in Guatemali. pred tem pa je bil že strmoglavljen režim v Salvadorju. Uradni krogi v teh državah in v ZDA, vidijo vzrok za nemire v »vmešavanju tujih sil«. Pri tem očitno mislijo na Kubo. Predsednik ZDA Eisenhower je zategadelj že ukazal pomorskim in letalskim vojaškim silam, naj bodo pripravljene, da »preprečijo napade na Guatemalo in Nikaraguo«. Vzroki za nezadovoljstvo ljudi in unore pa so seveda drugje in so globlji. Izvirajo iz samega značaja oblasti in njene notranje in zunanjepolitične orientacije in iz napačnih stališč političnih in gosnodarskih krogov ZDA do teh dežela. Srednjeameriške države so gospodarsko nerazvite ali enostransko razvite in predstavljajo surovinski privesek gospodarstva ZDA. Zemlja v teh deželah je v rokah bogatih veleposestnikov in tujega, predvsem ameriškega kapitala. Kmetje pa so v veliki večini brez zemlje in so v napol fevdalnih odnosih do velikih zemljiških posestnikov. V Guatemali ima n. pr. ameriška kompanija United Fruit velike nasade banan. Ko je po državnem udaru pred šestimi leti hotel revolucionarni režim te nasade nacionalizirati in razdeliti med kmete, je prav ta kompanija organizirala ostanke reakcionarnega režima in jim pomagala, da so ponovno strmoglavili revolucionarno oblast. — Skladno s svojo notranjo politiko, vodijo te države tudi svojo NI K A zunanjo politiko izrasito na liniji ZDA. Nič čudnega torej, da je prav v teh deželah vpliv revolucionarnih sprememb, ki se v zadnjem času dogajajo na Kubi, največji. Vpliv teh idej pa se seveda ne da omejiti z vojaško akcijo. Taka akcija lahko samo še bolj okrepi odpor proti sedanjim režimom. Sedanji nemiri pa so novo opozorilo vladi ZDA, naj spremeni svojo politiko do laiinskoameriških držav. Po zadnjih uradnih poročilih so vladne čete v Guatemali sicer prisilile upornike, da so se umaknili proti sosednjemu Hondurasu. Tudi v Nikaragui upor za sedaj še ni aajel širše območje, čeprav so uporniki dobro organizirani in oboroženi. Vendar so to znaki, da položaj ni trdno v rokah tamošnjih diktatorjev. V Salvadorju, kjer je pred ne- davnim prevzela oblast vojaška Junta, je bil t sredo zadušen | upor, ki so ga organizirali pri- g staši zrušenega diktatorja Le- p muse in je položaj spet norma- a lizlran. V zadnjem času so se zaostrili g tudi odnosi med Hondurasom ^ in ZDA zaradi otočja Cisme, ki 1 ga zahteva Honduras, medtem g ko ZDA o tem nočejo razprav- % ljati. To otočje so namreč spre- g menile v propagandno postojan- g ko, s katero srdito napadajo Ku- g bo. Močne demonstracije v Hon- 1 durasu proti takemu stališču p Združenih držav Amerike zato g ne izražajo samo nezadovoljstvo g zaradi odklanjanja pogajanj, marveč tudi odpor proti metodam političnega pritiska, s ka- g terim hočejo ZDA po svoje g obravnavati tok političnega, go- g spodarskega in družbenga raz- g voja v tem delu sveta. 3 Včeraj v Radovljici 0 statutih stanwanfsk.ii skupnosti Na dnevnem redu seje ObLO je bilo tudi obvezno fluorogra firanje prebivalstva in uvedba agrotehničnih ukrepov za pri delovanje krme. Radovljica, dne 18. novembra — Danes popoldne bo v Radovljici seja tukajšnjega Občinskega ljudskega odbora. Najživahnejša razprava se pričakuje o osnutkih statutov stanovanjskih skupnosti za Lesce, Kropo in za Radovljico, kjer te skupnosti že delujejo. — S statuti se namreč ureja mesto teh organov v splošnem življenju komune, njihove pravice in dolžnosti in sodelovanje državljanov v teh samoupravnih enotah. O teh vprašanjih so prebivalci že doslej precej govorili na zborih . volivcev, na zborih SZDL in tudi drugod. NA JESENICAH BODO ODLOČALI VOLIVCI (Nadaljevanje s 1. strani) zahteve za gradnjo šole in doma kulture. Potrebe po obeh teh dveh objektih so neizpodbitne. Toda v prihodnjem letu ne bo sredstev za vse. Odločiti se bodo morali za eno. To pa bo stvar volivcev. — Prav tako se bodo morali volivci na Jesenicah odločiti ali naj začno graditi Zdravstveni dom ali Delavski dom. Za obe gradnji hkrati ni denarja niti gradbenih zmogljivosti. Podobne probleme bodo morali rešiti tudi volivci na Javorniku, v Rovtah in v drugih krajih te občine. Stvari so že sedaj tako razgibale prebivalstvo določenih krajev, da bo morda ponekod potreben celo referendum, preko katerega naj bi prebivalci na čimbolj širok in demokratičen način povedali svoje mnenje. Taka oblika sodelovanja volivcev pri izdelavi predloga družbenega načrta bo, kot je predvideno, zajela tudi znatna sredstva v obliki samoprispevkov prebivalstva. -1. c. Hkrati so organi ObLO pripravili za to sejo tudi predlog o obveznem fluorografiranju prebivalstva te občine, predlog o uvedbi agrotehničnih ukrepov za pridelovanje krme na travnikih, predlog o dodelitvi nekaterih nacionaliziranih zemljišč prosilcem za gradnje, poročilo o zdravstveni in socialni službi v tej občini in nekatere druge stvari. Plenum Občinskega odbora ZB iaiio zbrali mšlifone la ni o ranili KRANJ, 18. novembra — Tu je bil včeraj plenum Občinskega odbora Zveze borcev. Pogovorili'so se o gradnji spomenika revolucije v Kranju ter o pripravah na letne občne zbore osnovnih organizacij, ki naj bi bili v decembru in januarju. Za gradnjo spomenika so potrebna velika sredstva. Toda spričo dejstva, da se v Kranju še sploh niso oddolžili 8f>4 žrtvam te občine, da slavimo v prihodnjem letu 20-letnlco vstaje itd., je ta naloga neodložljiva, kljub mnogim drugim potrebam. Predstavniki krajevnih organizacij so se strinjali z načrtom in lokacijo spomenika. Govorili pa so o oblikah, kako zbirati sredstva. Za kiparska in livarska dela, ki bodo' znašala po predračunih 14.700.000 dinarjev, naj bi zbrala denar podjetja, razne organizacije in društva oziroma prebivalstvo. Dobro polovico, za urejanje okolja in podobno, pa naj bi prispevala občina. Na plenumu so zlasti govorili o koordinaciji vseh političnih in družbenih organizacij na terenu, ki naj bi po enotnem načrtu zbirale sredstva v obliki prostovoljnih prispevkov itd. Pri tem naj bi ne pozabili tudi na naše šole. Čeprav bi bili gmotni prispevki skromni bi tako med šolsko mladino utrjevali odnos do naše ljudske revolucije in dogodkov iz NOB. Pohvalna je pri tem iniciativa organizacije SZDL na Senturški gori, ki je kot prva že zbrala in poslala prispevke tamkajšnjih prebivalcev za gradnjo spomenika v Kranju (in ne na Senturški gori, kot je bilo pomotoma objavljeno). A. c PLANINA pred novim a Kranj, 18. novembra - Včeraj zvečer je bil zbor volivcev v volilni enoti Planina. Hkrati je bil tudi zbor dveh organizacij SZDL in sicer iz območja Huje in Planina - Cir če. Na skupnem zboru so razpravljali o predlogu petletnega razvo- V novem Zdravstvenem doma v Kranjski gori, ki ga gradijo za potrebe prebivalcev Kranjske gore, Gozd-Martuljka, Podkorena, Rateč in okoliških naselij bodo vsi potrebni ambulantni prostori in lekarniška postaja. Poleg tega bodo v domu tudi 4 stanovanja za zdravstvene delavce, ki imajo sedaj V Kranjski gori zelo neprimerna stanovanja ja tega dela mesta. Z izgradnjo novega mostu čez Kokro, kar bi naj bilo v jeseni 1961, se bo v tem kraju razmahnilo novo življenje. Brž ko so letos delavci začeli graditi most, so začeli onstran Kokre prihajati razni predstavniki in arhitekti, ki se zanimajo za nove gradnje v tem delu mesta Kranja, ki je zelo blizu centra. Zlasti je predvideno, da bodo v prihodnjih petih letih gradili mnoge stanovanjske hiše. Skladno s tem pa ima tudi tamkajšnja stanovanjska skupnost velike načrte za komunalna in druga dela, ki naj bi v prihodnjih letih dokaj spremenila izgled kraja. Več kot 67 milijonov dinarjev je predvidenih za urejevanje cest, za kanalizacijo, vodovode in podobno. Prav tako je predvidena gradnja in urejevanje raznih igrišč in ustanov za otroke, za javno kopalnico v Cirčah, za preskr-bovalni center, za ureditev pralnice s sušilno komoro, likalnico, kr-palnico in podobno. Navzoči so zelo poudarjali, naj bi sprejeli v prioritetni spisek vodovod za Cir-če, kajti tam tako primanjkuje vode, da morajo žene ponoči vstajati, da si preskrbijo zalogo vode za naslednji dan. Volivci terena Huje so n« istem zboru sprejeli tudi novega kandidata za občinskega odbornika iz tega kraja, in sicer tovariša Lojzeta Založnika. Le-ta naj bi, kot so bili volivci obveščeni, pozneje kandidiral za podpredsednika Občinskega ljudskega odbora Kranj. -1. e. Osebni dohodki za 29,8 % MALA ANKETA—MALA ANKETA —MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA O zdravstvu v Gornjeaavski dolini TRI MNENJA IZMED MN0 Zdravstvena zaščita le tu do&ra - Prebivalci so zelo uvidevni Hiter vsestranski razvoj naše države nam stalno prinaša različne spremembe, ki ustvarjajo nove, boljše pogoje za delo naših organov. Tako se je pojavila potreba, da se tudi organizacija zdravstva vskladi z razvojem komunalnega sistema in s sodobnimi pogledi na vlogo in mesto zdravnikov v naši družbeni ureditvi. Da bi dobili vsaj delček predstave o urejenosti zdravstvene službe pri nas še pred uveljavitvijo novega zakona o zdravstvu, smo tokrat povprašali o tem po gornje-savski dolini. Prinašamo msenja treh občanov, ki kažejo, da je zdravstvena zaščita prebivalcev v tem delu jeseniške občine dokaj dobra, kar je lahko le razveseljiva ugotovitev. KOTNIK ALEKSANDER iz Mojstrane mi je na vprašanje, kako je urejena zdravstvena zaščita v Dovjem, Mojstrani in okoliških naseljih, povedal: »Lahko rečem, da je zdravstvena ■lužba tu dobro organizirana. V Mojstrani imamo ambulanto, kjer je stalno bolniška sestra tako, da lahko v vsakem času nudi prvo pomoč, če je ta potrebna. Dvakrat na teden ordinira tu tudi zdravnik iz Kranjske gore. Vseeno upamo, da bomo kmalu lahko dobili svojega zdravnika, saj bi bil tu kar potreben in to tolikanj bolj, ker sta v našem kraju tudi dve okrevališči. Ce se pripeti večja nesreča ali kdo huje zboli in je potreben hiter prevoz v bolnišnico, dobimo rešilni avto iz jeseniškega zdravstvenega doma. Navadno pride že 20 minut po pozivu. Ker je zdravnik v Kranjski gori, bolniki nimajo vedno napotnice za bolnico. V takih primerih bi kaj nado prišlo do nepotrebnega zavlačevanja, če ne bi prebivalci vedno obljubili, da bodo sami plačali stroške prevoza, če bo zdravnik naknadno ugotovil, da prevoz nI bil potreben. Vendar se do sedaj kaj takega še ni zgodilo. Nekoliko težji je prevoz težkih bolnikov ix Radovne, Belce in Podkužev in to posebno pozimi, ko so že tako skoraj neprevozne ceste še zametene. Bolnika v tem primeru pripeljejo z vozom ali prinesejo. Večkrat pomagajo tudi gorski reševalci. Na isto, dokaj obširno zastavljeno vprašanje, je odgovarjal tudi MAKSE FRANC iz Rateč: »Prebivalci našega kraja in okoliških naselij hodijo k zdravniku v Kranjsko goro, ker svojega ambulantnega prostora nimamo. Zdravnik pa opravlja tu preglede šolskih otrok in obiske na domu. Tu bi rad omenil, da so prebivalci z njegovim zdravljenjem zelo zadovoljni. Težave in nesporazumi nastanejo le tedaj, ko naš zdravnik ni dežuren in ga tudi ni v Kranjski gori, ker moramo v takem primeru klicati zdravnika iz Zdravstvenega doma na Jesenicah h kateremu je priključena tudi splošna ambulanta v Kranjski gori. Težave imamo tudi z zdravili, saj je najbližja lekarna na Jesenicah, ki pa je oddaljena od Rateč kar 30 km. Tako predstavlja za nas nabava zdravil precejšen problem. Seveda upamo, da bomo z dograditvijo Zdravstvenega doma v Kranjski gori dobili lekarno ali vsaj lekarniško postajo precej bliže.* O istem problemu sem govorila tudi z dr. JOSIPOM TURKOM, zdravnikom v splošni ambulanti v Kranjski gori. Gradnja zdravstvenega doma ▼ zadnjem času precej dobro napreduje. Zalo nam morda lahko poveste kaj o tem? »Zdravstveni dom bo za Kranjsko goro in vso okolico izrednega pomena saj so posamezne zdravstvene enote sedaj raztresene po raznih stavbah in ne ustrezajo zahtevam in potrebam zdravstva. Prav tako zelo pogrešamo lekarniško postajo. Zaradi razvoja turizma v gornjesavski dolini bo pomanjkljivost teh prostorov iz dneva v dan bolj občutna. Zeljo prebivalstva in zdravstvenih delavcev, da se zgradi primeren objekt, so pristojni organi z uvidevnostjo podprli. Pričeli smo z gradnjo in upamo, da bo Zdravstveni dom čez tri tedne že pod streho. Gradnja bo stala predvidoma 54 milijonov dinarjev. Mogoče bo prihodnjo zimo že vseljiv. Gradnjo nam je zelo zavlekel dolgotrajen proces izdelave, izdaje in odobritvt načrtov. Prav tako nam je pred- videnja prekrižal tudi nerazumljivo zapleten in dolg postopek za izdajo že odobrenih kreditov. Pohvaliti pa moram prebivalce, ki so z velikim razumevanjem prispevali 400 kub. metrov lesa zastonj.« VI skrbite za zdravje ljudi oa zelo obširnem področju od Mojstrane do Rateč. Vam to mogoče predstavlja večje težave? »Na tem področju živi okoli 5000 prebivalcev. Sedaj ordiniram vsako dopoldne v Kranjski gori in 2 popoldneva * tednu v Mojstrani. Dežuren sem vse dni v mesecu, razen sobote popoldne in treh nedelj. Razen tega pregledujem tudi šoKke otroke in opravim vse obisk-* na domu. Vendar ne morem reči, da bi tu naletel na večje težave, ker je teren izredno dober m so vsa naselja ob dobrih cestah. Ls obiske na Srednjem vrhu moram opravljati peš. Ljudje niso pretirano zahtevni in so zelo disciplinirani. Ce je le mogoče, naročijo obisk na dom Se popoldne, da te obiske med seboj laže v&kla-dlm. Prebivalci tu tudi nikdar ne izkoriščajo in ne kličejo zdravnika po nepotrebnem, kar Je skorajda redek pojav in zaslužijo zato vso pohvalu Metka SosHS KRANJ, 18. novembra - Na & seji Zbora proizvajalcev Občil"1 skega ljudskega odbora v K«r»nJu' ki je bila včeraj popoldne, so pravljali o gibanju osebnih dohod kov v letošnjem prvem polletJ11, V primerjavi z istim obdobje111 lani se je letos osebni dohodek P° tarifnih postavkah zelo malo dvig" nil in je znašal povprečno na P°" sameznika le 14.639 dinarjev rne* sečno. Toda zelo se je dvignil Ijivi del dohodkov, tako da stvarno izplačani prejemki v prvetf polletju znašajo povprečno 20.831 dinarjev na zaposlenega. Tako Ja v prvem polletju zavzemala tar ' na postavka samo 66,7 celotni" prejemkov. Skoraj 10 odstotkom prejemkov so znašala izplačila nađ tarifno postavko, 8,4 odstotka Vte' seganja norm in podobno. V celo« so se osebni prejemki zaposleni" povečali od lanskega prvega Po1' let j a za 29,8 odstotka, toda to P°' večanje osebnih dohodkov ne va v celoti na povečanje standarda, ker se hkrati delno dvigajo tudi cene nekaterih življenjskih P°* trebščin, dvignila se je najemni113 za stanovanja itd. Upoštevajoč vs8 te spremembe je ugotovljeno, °a so se realni osebni prejemki pove' čali le za 8,4 odstotka v letošnje"1 prvem polletju. Hkrati s tem so odborniki poslu* šali poročilo o gibanju produktivnosti v posameznih podjetji kranjske občine v prvem trorns* sečju letos v primerjavi t isti^ obdobjem lani. Povečanje produktivnosti je v posameznih podjetji zmanjšano s povečanjem števil delavcev. £ Pri vsej tej problematiki P» Jj iznenadila precejšnja hladni odbornikov. Spričo tolikih P0] datkov in razlik med posar»ež nimi podjetji o gibanju osebn dohodkov in o produktivnosti "j podobno, je bilo pričakovat mnogo več razprav o vseh *e zadevah, ki vsekakor bistvej1 zanimajo naše delovne kolek*1 ve, Vrtec v ioli Odslej več skrbi varstveno vzgojnim domovom — Loka brez otroškega igrišča Skofja Loka Na zadnji seji Občinskega skega odbora v Skof ji Loki so me drugim razpravljali tudi o petlet' nem razvoju in potrebah social11 varstvene službe v škofjeloški 0»* čini. Perspektivni petletni plan s°' cialno varstvene službe predvide' va gradnjo kombinirane varstven* ustanove na Trati, ki naj bi za' menjala dosedanji Dom igre dela v Starem dvoru. Gradnja varstvenih domov za otroke v starosti od 2. do 15. leta bi bila vsekakor potrebna v Skofji Loki in Poljanah. Posebno pereče je •j' vprašanje v Skofji Loki. Sedani1 vrtec je brez lastnih prostorov i" gostuje v osnovni šoli v Skofji L0' kl. Število otrok stalno narašč^ vendar je za sprejem vseh zmogljivost vrtca veliko premajhna. * Govorili so o ustanovitvi kombinirane varstvene ustanove v B'a' zevi ulici. Za ureditev bi potre^ bovali en milijon dinarjev. Ustanova bi bila pod upravo stanovanjske skupnosti in bi imela značaj zavetišča. Izrazili so tudi veliko potr?r po ustanovi, v kateri bi lahko nudili varstvo in vzgojo uijakom vozačem. Ce bi ti dobili primeren nrostor, bi odpadlo nekoristno <*a' kanje na avtobus, na pričetek PoU* ka itd. Na podobne ustanove t>0' do morali misliti tudi na Trati |>J v Poljanah, posebno sedaj, ko $ perspektive za industrijski razv°J v teh krajih vedno večje. Problem zase pa so tudi otrošk' igrišča, ki jih v Skofji Loki spl0J ni. — Vsekakor bo treba zgradi* enega v Skofji Loki in enega "V Trati. SOBOTA, 19. NOVEMBRA 19fi0 GOSPODARSTVO STRAN -V nekaterih kranjskih podjetjih Nerazumljiv odnos Rekonstrukcija „Ovna" in ..Rolete" -„Sava" začela izvažati Vsa podjetja po Gorenjski v zadnjem času temeljito pripravljajo petletne družbene načrte. Naš namen je bil obiskati nekaj kolektivov ter zabeležili dobre in slabe strani pri izdelavi perspektivnih družbenih načrtov. Povsod nismo dobili zaželenih podatkov, Ker smo preprosto naleteli na gluha ušesa, ker odgovorni ljudje sploh niso hoteli dajati nobenih 12Jav, češ, da to ni v njihovem interesu in da nas bodo že poklicali, *e bodo imeli »kaj za časopis«. Kranjsko podjetje »Oven« stoji Pred temeljito rekonstrukcijo, za vsedaj pa še nima izdelanega toč-nega proizvodnega in investicijskega programa. Ko smo se ustavili v tem podjetju, nas je direktor zavrnil, da ni pripravljen, da Di dajal izjave na hitro. Nenavadno se nam zdi to, ker ni šlo tu za neke konkretne številke, ki jih morda res ni imel pri roki. Prepričani pa smo, da bi o perspektivnem razvoju lahko le nekaj povedal. Praznih rok smo odšli tudi še iz drugega kranjskega podjetja, tovarne gumijevih izdelkov »Sava«. Ko smo se ustavili v tajništvu Podjetja, nas je tajnica lepo sprega s prigovorom, če lahko počakamo, ker so vsi odgovorni na malici. No, res, čakali smo skoraj več kot pol ure, toda še nobenega odgovornega ni bilo od malice. Ker smo povedali, da se nam mu-Qi> so nas poslali h komercialnemu direktorju. Ta sploh ni imel časa, ker je ravno pripravljal zadnjo številko revije »Sava« za tisk. Kaj smo hoteli, nazaj v tajništvo, ce je morda prišel že kdo drugi. Tam smo morali spet čakati pol Ure, da smo končno zvedeli, da nobenega ne bo. Tudi to se nam zdi dokaj nenavadno, ko vemo, da ta delovni kolektiv dosega v zadnjem času pomembne gospodarske uspehe. Tako naj med drugim omenimo, da so zlasti dobro izvedbi rekonstrukcijo podjetja, in sicer °brata II. Nadalje so precej pove- čali proizvodnjo, predvsem avtomobilskih plaščev in drugih izdelkov za široko potrošnjo. Pohvaliti pa moramo podjetje, ker mu je letos prvič uspelo, da je začelo izvažati. Tudi nov način vzgajanja strokovnih kadrov je v Savi zanimiv. V šolo pokličejo tiste delavce, ki so že nekaj časa na delu v tovarni in ki kažejo interes, da se bodo posvetili gumarskemu poklicu. Po končani šoli pa spet nastopijo službo v tem podjetju. Lepo bi bilo, da bi si v Savi le kdo našel nekaj časa, da bi o teh uspehih in novostih kaj povedal, tako da bi se na njihovih izkušnjah tudi drugi učili. Tretji delovni kolektiv, ki smo ga obiskali, je bila kranjska »Roleta«. Tu še nimajo dokončno izdelan proizvodni program, vendar ga prav sedaj pripravljajo. V prvi vrsti imajo pred očmi rekonstrukcijo podjetja, za kar računajo, da bodo porabili skupaj okoli 50 milijonov dinarjev. Vse nove obrate bodo zgradili poleg sedanje stavbe. Zgradili bodo pooolnoma novo sušilnico za les. Kot so nam povedali, bodo še vedno ostale osnovna proizvodnja tega podjetja rolete in zavese, nadalje Šolsko pohištvo in drugo. Sodelovali pa bodo tudi z drugimi podjetji, predvsem pri izdelovanju gradbene opreme za stanovanja (okna, vrata), ki so jih v zadnjem času tipizirali, kar je nedvomno tudi pocenilo gradnjo stanovanj. Brez po-večania števila delavcev računajo, da bodo svoj bruto produkt povečali v nekaj letih pd 240 milijonov na približno 340 do 350 milijonov dinarjev. Kaže, da bodo do konca leta letošnji družbeni načrt tudi z lahkoto dosegli in s tem uspešno zaključili to gospodarsko leto. Le nekaj skopih podatkov nam pove, da podjetja napredujejo, škoda pa je, da nam v zgoraj omenjenih niso utegnili postreči s še bolj točnimi podatki. S seje ObLO Jesenice do na: finansira gradnjo sta no: ani za delavce maniših kolektivov Za preteklo sejo Občinskega ljudskega odbora Jesenice, ki je bila v torek popoldne, je bil predložen obširen dnevni red. Ker je bilo na vrsti precej važnih vprašanj, je bila seja predolga. Med drugim so razpravljali o zdravstvenem varstvu mater in otrok, o prodaji in dobavi mleka za Jesenice, potrdili zaključni račun ObLO Jesenice za preteklo leto, razpravljali so o poročilu upravnega odbora sklada za zidanje stanovanjskih hiš, o Komunalnem servisu Jesenice in vrsti drugih vprašanj. Ze prva točka dnevnega reda, o zdravstvenem varstvu mater in otrok, je vzbudila med odborniki veliko zanimanja. Razprava o tem je trajala več kot poldrugo uro. Se daljša in živahnejša pa je bila razprava o poročilu upravnega odbora sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Poročilo je bilo obširno in dopolnjeno s predlogom za zbiranje sredstev državljanov in gospodarskih organizacij. Za letos je bilo predviđeno, da bo sklad zbral okrog 620 milijonov dinarjev sredstev. Do konca oktobra jih je zbral skoraj 490 milijonov, porabljenih pa je bilo do tega časa skoraj 483 milijonov. Ker je z novim zakonom spremenjen način finansiranja, je upravni odbor sklada tudi v tej smeri določil način dela. Pri tem pa povzročajo nekatere težave zlasti nedograjena stanovanja. — Prihodnje leto je predvideno, da bi bile potrebe po gradnjah znatno večje kot so možnosti sklada. Za izplačilo že izvršenih del, za dograditev objektov, ki so že v gradnji, za predvidene novogradnje in gradnjo komunalnih objektov, bi v prihodnjem letu potrebovali 9kupaj 1534 milijonov dinarjev. To je znatno več kot bodo imeli sredstev. Zato bo naloga vseh prizadetih in pristojnih činiteljev, da povečajo skrb za zbiranje sredstev s strani samih investitorjev in interesentov. — Hkrati je upravni odbor predlagal ljudskemu odboru povišanje lastne udeležbe od sedanjih najmanj 25 na najmanj 50 odstotkov. Za določeno ali odstotno udeležbo? Prav ta vprašanja so vzbudila Plan izpolnlen pred rokom Pocenitev proizvocfnle - iv.ail.no število izostankov - Izvoz v inozemstvo Dobro leto dni je, odkar je bilo ustanovljeno obrtno mehanično podjetje Tehtnica v Železnikih. Nihče ni mislil, da bo to majhno podjetje v tem kratkem času tako napredovalo. Perspektivni letni plan, postavljen v znesku 40 milijonov dinarjev, so že sredi minulega meseca izpolnili. Bruto produkt na zaposlenega - zaposlenih je 45 delavcev in uslužbencev — znaša 1 milijon 300.000 dinarjev, do konca leta pa se bo še občutno povečal. Vrednost uspeha zna ceniti posebno tisti, ki ve, s kakšnimi težavami se je moral kolektiv boriti ves čas svojega obstoja. Glavni problem je bil vsekakor strokovni kader, saj tehtnice, ki morajo biti delane z veliko natančnostjo, zahtevajo visoko kvalificirano delovno silo. Ta problem pa so uspešno rešili s priučevanjem 'n usposabljanjem mlajših, nestrokovnih moči. Tudi pomanjkanje strojnega parka je bil problem zase, ki še danes ni povsem rešen. Morali so dajati mnoge polizdelke v izdelavo drugim tovarnam, ki so imele za to ustrezne stroje; to pa je precej Podražilo proizvodnjo. Bili so' prisiljeni, da so nekatere dele tehtnic poenostavili oziroma zmoder-nizirali. S tem pa so dosegli dvojno korist: kvaliteta tehtnie se je izboljšala, hkrati pa so se znižali Proizvodni stroški. Ker prostori omenjenega podjetja niso ustrezali potrebam proizvodnje, so morali napraviti večje prezidave in v njih urediti prostore za galvaniko, polirnico, ko-vačnico, skladišče materiala in še eno pisarno. K predčasni izpolnitvi letnega plana pa je pripomoglo zlasti to, da je bilo število bolezenskih izostankov izredno majhno in sta se pripetili le dve nesreči in še to na poti na delo. Čeprav je bila proizvodnja visoka, kvaliteta izdelkov ni prav nič trpela, saj kljub približno 1000 izdelanim tehtnicam podjetje ni prejelo še nobene reklamacije. Domači trg v glavnem pokupi celotno proizvodnjo, vendar bo podjetje že letos izvozilo precej svojih izdelkov v druge države. V prihodnosti bodo izvažali predvsem analitske tehtnice, katerih kvaliteta in cena najbolj ustr-ezata pogojem na svetovnem trgu. DRRSK8 U8STI 0 Izvoz železniških tračnic v Indijo. Železarna v Zenici bo izvozila do aprila prihodnjega leta v Indijo 40.000 ton železniških tračnic v vrednosti nad 4 milijone dolarjev. % Nova predilnica v Banji. V Glini na Banji so začeli graditi novo veliko bombažno predilnico s 120.000 vreteni. % Nove investicije v kmetijskem gospodarstvu Grosuplje. Kmetijsko gospodarstvo Grosuplje je zaprosilo za investicijsko posojilo v višini 109,6 milijona din, ki ga bo porabilo za gradnjo 4 hlevov za govejo živino. Q Nova cesta Lenart—Benedikt. S sodelovanjem mladinskih delovnih brigad bo do 29. novembra zgrajena nova cesta Lenart—Benedikt, ki bo dolga 7 km. f» Nov obrat za proizvodnjo močnih krmil. Na kmetijskem gospodarstvu Pohorje v Mariboru bodo že letos pričeli v Pekrah ali Racah graditi večji obrat, ki bo na leto proizvajal od 350 do 500 vagonov močnih krmil za govejo živino. veliko razprave. Bilo je dosti pomislekov, predlogov in ugibanj. Nekateri so predlagali, naj bi določili zneske za soudeležbo, kar je težko izvedljivo spričo nihanja cen, drugi so bili spet za to, da se določi udeležba v odstotkih. O tem bodo sklepali na eni izmed prihodnjih sej. — Odborniki iz manjših podjetij so oporekali udeležbi, češ da v manjših podjetjih ne morejo dati tako visoke soudeležbe. Toda večina takih podjetij je pavšaliranih in jim ostaja več sredstev kot pred leti. Kdo naj potem finansh»a gradnjo stanovanj za delavce manjših kolektivov? Komuna jih ne more, druga podjetja pa imajo svojih potreb veliko. Torej na vsak način bodo morala tudi manjša in obrtna podjetja najti način, da bodo pomagala svojim delavcem do stanovanj. Sicer bodo čez čas ostala brez delavcev. Pri teh problemih je še dosti nerazčiščenih vprašanj, oziroma premalo pripravljenih predlogov. Tudi odborniki, čeprav so dobili material za sejo nekoliko dni prej, so se premalo pripravili. — Vendar je bilo dosti tem, je ono dosti govora o kakšno obliko gradnje za- četi, da bi lahko sami interesenti kar največ sodelovali, tabo z lastnim delom kot lastnimi sredstvi. Ena izmed oblik je zadružna gradnja. Ta naj bi rešila tiste, ki so pripravljeni fizično sodelovati pri gradnji, ki imajo že nekaj sredstev in ki bi lahko najeli tudi nekaj posojila pri KB, soudeležbo pa naj bi dala tudi podjetja pod določenimi pogoji. Zadružna gradnja vrstnih hiš, ali pa tudi blokov se je marsikje dobro uveljavila. Vsekakor pa bo treba ta vprašanja temeljito proučiti, pripraviti točna pravila. Mobilizacija sredstev*posameznikov za gradnjo stanovanj lahko sloni izključno na izvrševanju pogodb i-n na prenese nobenih površnosti, »-k Ob obisku v LTH PREDVSEM PROIZVODNJA HLADILNE TEHNIKE Iz obrtnih delavnic je zraslo veliko podjetje »Loške tovarne hladilnikov-«, prej imenovani Motor. Delavski svet podjetja se je v letih 1958-59 odločil, da se bo podjetje specializiralo samo za izdelovanje hladilnikov, to pa predvsem zaradi potreb na tržišču in velikih investicij v trgovini in gostinstvu. Z vso hladilno tehniko so zmožni danes opremljati hotele, motele, samopostrežne, navadne trgovine itd. Njihovo podjetje se sestoji iz treh obratov, ki so v Skofji Loki, v Poljanah in na Trati in zaposlujejo preko 600 delavcev. V LTH so pričeli pred kratkim z rekonstrukcijo. Ker so v livarni prešli iz navadnega liva na tisnjen liv, so morah livarno preurediti in jo skoraj za dvakrat povečati. Sedaj pričakujejo še štiri moderne stroje — enega so namreč že dobili — tako da bo v prihodnjem letu bruto produkt livarne znašal 500 milijonov dinarjev, vsako naslednje leto pa bo za 50 milijonov večji. V celotnem podjetju se bo proizvodnja v naslednjih nekaj letih znatno povečala. Ze prihodnje leto bodo imeli okoli 3,5 milijarde bruto produkta, ta številka pa se bo leta 1965 dvignila že na 8 do 10 milijard. Največje rekonstrukcije bo deležen obrat na Trati — ker ima zelo primerno lokacijo in pa glede na značaj proizvodnje. KOLEKTIV IN ORGANIZACIJA DELA. Kadrovsko vprašanje v LTH je bilo iz nekaterih objektivnih razlogov še pred letom dni zelo pereče. S prihodom mladega novega rodu v podjetje ne le iz Škofje Loke, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice, pa se je stanje izboljšalo. Vzrok temu je tudi nenehna skrb za vzgojo strokovnega naraščaja. V ta namen omogočajo delavcem pos«čanje raznih tečajev in seminarjev. Dvajset njihovih članov pravkar obiskuje 9-me-sečni tečaj za visokokvalificirane delavce. Za zagotovitev stalnega strokovnega kadra imajo tudi več štipendistov in bo še letos njih število naraslo od sedanjih 11 na 18. Za sistematično obravnavanje vseh področij organizacije dela in napredka proizvodnje so ustanovili sektor za napredek proizvodnje. Vse tehnične službe so prenesli na obrate, s težnjo, da na eni strani dosežejo specializacijo strokovnega kadra in proizvodnje, na drugi strani pa, da se iniciativa in odgovornost preneseta na vodstva in proizvajalce v obratih. Hkrati s tem pa skrbijo tudi za nagrajevanje svojih delavcev in uslužbencev. Pravilnik o osebnih dohodkih; ki so ga pred kratkim sprejeli, je le prvi korak h kompleksnemu nagrajevanju, vendar bo skupno z reor- 32 dinarjev. ganizacijo podjetja na ekonomske enote prispeval k.še večjim uspehom in k rasti podjetja. SKRB ZA KULTURNp IN ŠPORTNO RAZVEDRILO Razen te_ga, da sindikalna organizacija skrbi za strokovnost kadra, da se uspešno uveljavlja pri komisiji za sprejemanje in odpovedovanje delavcev in uslužbencev itd.", misli tudi na razvedrilo in kulturno zabavo svojih članov. Organizirali so že več izletov. W zadnjem času so bili na Brdu, v Bohinju, na Pokljuki, v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču itd. V Mestnem'geldališču v Ljubljani imajo skupno s tremi škofjeloškimi podjetji celotni abonma. Lani so nadalje v vseh obratih ppičeli deliti topel obrok. Sprva zanimanje zanj - ni bilo veliko, z izboljšanjem kvalitete jedil pa se je želja po toplih malicah povečala. V podjetiu imajo tudi navdušene športnike, predvsem nogometaše. Imajo svoje nogometno mo- štvo in vse potrebne rekvizite.' — Nekajkrat so se že pomerili z nasprotniki iz podjetij v drugih krajih. V kratkem bodo dobili tudi prostor, kamor bodo postavili mizo za namizni tenis, dvakrat tedensko pa bedo lahko uporabljali kegljišče, ki je v bližini njihovega podjetja. Delavci in uslužbenci LTH imajo tudi svoj počitniški dom v Stru-n^anu, kjer lahko preživljajo svoje letne dopuste. Vendar kaže, da bo 12 ležišč, ki jih je odkupilo podjetje, premalo in bo treba misliti na povečanje obstoječe zmogljivosti. REŠEVANJE STANOVANJSKEGA PROBLEMA Pred nekaj meseci je bil dograjen in vseljiv devetstanovanjski blok. Sedaj sta v gradnji še dva. Prvi bo vseljiv v tem mesecu, drugi pa v prihodnjem. Skupno bosta imela 44 družinskih stanovanj in 8 garsonier. — Ker je v LTH v pretežni večini zaposlen mlad kader, je treba misliti tudi na samska stanovanja. Pod gradom so adaptirali dokajšnje število samskih stanovanj, vendar je razumljivo, da vsa stanovanja še vedno ne bodo zadoščala potrebam. Komisija za razdelitev stanovanj si prizadeva, da bodo vsi prosilci prišli čimprej na vrsto. e krmne rastline Perspektive uveljavljanja agrominimuma v KZ Cerklje V Cerkljah so to jesen uvedli tako imenovani agromi-nimum za pridelovanje pšenice. Po pogodbi med kmeti in tamkajšno kmetijsko zadrugo je namreč zadruga zagotovila na določenih površinah najboljše seme, vsa potrebna gnojila, mehanizacijo za obdelavo in strokovno ponioč. Kmetje pa so se dolžni ravnati po navodilih in morajo vrniti stvarne stroške zadrugi. Seveda bodo tako imeli dokaj večje hektarske donose. Med tamkajšnjimi kmeti je bilo prav sedaj, ob jesenski setvi, veliko govora o tem. Posamezniki pa menijo, da bi bilo zelo koristno uveljaviti take principe tudi za druge kulture. Predvsem mislijo, da bi bilo to koristno za travnike. Ker gre tudi letošnjo jesen krompir bolj počasi v prodajo bodo posamezni kmetje v prihodnje, raje pridelovali več krmnih rastlin in* povečali stalež živine. To še posebno sedaj, ko jim je bila odkupna cena mleka povišana od 28 na Okrajna konferenca sindikata javnih uslužencev Daljša organizacija in pogoji dela lahko zagotovijo javnim uslužbencem večje prejemke - Letos še „trioajsta plača" - Teč besede samim kolektivom Pred dnevi je bila v sejni dvorani Občinskega sindikalnega sveta v Kranju, predkongresna konferenca sindikata uslužbencev državnih ustanov okraja Kranj. Razen izvoljenih delegatov na predkonferenč-nih zborih, so se te konference udeležili tudi številni predstavniki, med katerimi smo opazili: predsednika OLO Kranj Vinka Hafnerja, zastopnika tajništva Centralnega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov Jugoslavije Davida Kapona, predsednika Republiškega odbora sindikata uslužbencev državnih ustanov Radota Mikiiča, predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Kranj Andreja Verbiča in dru^e. France Potisek je prebral uvodni referat o problemih podružnic 'lndikata državnih ustanov. Med drugim je obrazložil tudi prikaz gibanja realnega dohodka na 1 zaposlenega v LR Sloveniji, nadalje indeks življenjskih potrebščin, gibanje življenjskih stroškov, povprečno plače vodilnih uslužbencev v gospodarstvu in državni upravi, povprečne prejemke po ka- tegorijah uslužbencev, o prejemkih na leta službe, strokovno strukturo vodilnih kadrov in drugo. Podatki dokazujejo, da so povprečni prejemki vodilnih uslužbencev v gospodarstvu za 47 % vi i i od povprečnih prejemkov v državni upravi. Ko je obrazložil še različne prejemke po kategorijah uslužbencev in nato še prejemke glede na leta službe je med drugim dejal, da je pri navadnih vrstah uslužbencev zelo ostro poudarjena velika razlika zlasti med prejemki mlajših uslužbencev — predvsem začetnikov, v upravi in v gospodarstvu. Te razlike se sicer pri uslužbencih | daljšo delovno dobo precej zmanjšajo, toda še v celotnem povprečju ostanejo prejemki v gospodarstvu za 23 % večji od prejemkov v upravi. Zaradi velike razlike v prejemkih zlasti mladih uslužbencev j« razumljivo, je dejal tov, Potisek, da ob takem stanju ni pričakovati priliv mladih kadrov v državno oziroma javno upravo, zaradi česar postajajo perspektive za nada'j-njo uspešno funkcioniranje državne uprave vse bolj zaskrbljujoče. Ko je govoril o izrednih prejemkih uslužbencev (o honorarjih in nagradah) je dejal, da so po podatkih OLO Kranj v letu 1959 v industriji izplačevali v breme materialnih stroškov za vsakega zaposlenega povprečno 1368 din. — Omeniti pa je še druge materialne ugodnosti, ki jih imajo v podjetjih: regrese za dopuste, vzdrževanje počitniških domov, prevozi, regresi za prehrano, cenejši nakup izdelkov in podobno, kar v.se veča razliko med realnimi^pre-jemki med uslužbenci v upravi in gospodarstvu. — Realni prejemki uslužbencev v upravi od začetka letošnjega leta stalno upadajo, — prejemki uslužbencev v gospodarstvu pa so vedno večji. Po njegovem referatu so*govo-rili še predstavniki iz Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, DOZ, samostojnih zavodov, NB, Okrajnega ljudskega odbora ter delegati ObLO Kranj, Jesenice in Radovljica. Vsi diskutanti so obrazložili mnenje kolektivov, njihove sklepe in zaključke, ki naj jih izvoljeni člani na kongresu povedo in uveljavijo. Koristne napotke tako delegatom konference kakor tudi kongresa so dali Andrej Verbič, David Kapon, Rado Miklič idr. Poudarjali so, da je vprašanje nagrajevanja v javnih službah tako važno, da sindikalne organizacije pred tem ne smejo zapirati oči. Toda rešitev je treba iskati v izboljševanju delovnih pogojev, v izboljševanju organizacije dela in podobno. V nekaterih denarnih zavodih so že začeli uveljavljati neke nove oblike meril za nagrajevanje po učinku. Toda vse to so le prvi poskusi v iskanju stimulativnejših oblik nagrajevanja. — Pri tem je mnogo težav. V neposredni proizvodnji so kolektivi našli dokaj hitro določeno pot k temu cilju.r— dasti za tako imenovano produktivno osebje. V javnih službah so pogoji* za to drugačni. Vendar je edini izhod povečanje kvalitete in kvantitete uslug, izboljšanje odnosov do državljanov in podobno. Tu je treba iskati možnost za povečane prejemke uslužbencev. Taka in podobna so bila stališča na konferenci. Toda dokler ni še takih meril, dokler kolektivi ne pridejo do večje veljave v nagrajevanju, naj bi začasno še administrativno ublaževali nekatere razlike. Tako je bil sprejet tudi predlog, naj bi letos izplačali vsem javnim uslužbencem tako imenovano »trinajsto plačo«. Tam so zelo redki primeri, kjer imajo na travnikih po tri košnje. V glavnem je že druga košnja dokaj skromna. Z boljšim negovanjem travnikov, z gnojenjem in drugimi agrotehničnimi sredstvi, kot sodijo, bi se dalo pridelek krme na travnikih še dokaj povečati. To misel je izrazil tudi upravnik tamkajšnje kmetijske zadruge Rudi Krničar in menil, da bi,pri tej kmetijski dejavnosti našli veliko pripravljenost kmetovalcev za 'sodelovanje, oziroma za sklepanje pogodb o agrominimumu. -1. e. BREZ NEVARNEGA OVINKA DUPLJE — Na zadnjem zboru volivcev v Dupljah so govorili tudi o ureditvi avtobusnih posta j a-lišč, ki jih je tudi na tej cesti določila posebna komisija. Strinjali so se s predlogom, da se avtobusno postoj ališče zgradi pred gasilskim domom. Postajališče, ki bo na desni strani gasilskega doma ima še druge dobre lastnosti. Na tem mestu je namreč dvakratni nepregledni ovinek z globokim jarkom, po katerem teče potok. Kot so sklenili bodo potok po ceveh speljali nekaj metrov stran od ceste, jarek pa zasuli in zravnali s cestiščem. S tem bo ovinek odpadel, vo:>";a bo ugodnejša in varnejša. Hkrati bo ustreženo tudi prebivalcem in njihovi želji po lepšem izgledu kraja. -an MESNICO BODO ODPRLI Jezersko — Tu so imeli doslej le eno mesnico, vendar niti ta ne ustreza današnjim potrebam in razmeram. Zato so se odločili za novo prodajalno mesa. Ko se je pred mesecem postaja Ljudske milice preselila v novo stavbo, so pričeli z urejanjem mesnice, ki bo ustrezala vsem sanitarnim in drugim predpisom. Otvoritev pričakujejo za državrti praznik, 29. no-, vembra. --an . OBVEŠČEVALEC lil U L i O O L H S I PRODAM Prodam dvodelno pomivalno korito, skoraj novo, ter veliko, belo omaro in posteljo z mrežo in zimnico. Partizanska 33, Kranj 4277 Kravo, ki bo konec novembra tretjič teletila zamenjam za mladega voliča. Sp. Besnica 47 4298 Za pitanie prašičev samo R E D I N ker pospešuje debeljenje Prodam 60 kg težkega prašiča. - Vasca 12, Cerklje 4310 NSU Primo, skoraj novo, prodam. Povprašajte, Planina 1, Samski dom, Kranj 4311 Kompletno novo ozvočenje: mikrofon, 17-vatni ojačevalec s tremi zvočniki prodam za 70.000 din ter električni motor 3,3 kW. Rok Celar, Zbilje 1, Smlednik 4312 Prodam avto Fiat 600, tip 60, s prevoženimi 15.000 kilometri. Naslov v oglasnem oddelku 4313 Prodam kravo ali teiico po izbiri, breji po 9 mesecev. Šmartno 22, Cerklje 4314 Prodam dve kozi. Kopališka ?, Kranj 4315 Prodam 2 posteljni mreži. -Smledniška 78, Kranj 4316 Prodam teiico, ki bo čez 6 tednov teletila. Zg. Brniki 61 4317 Prodam hišo v centru Kranja. Po dogovoru vseljiva takoj. Naslov se dobi ^ trgovini »Gorenjka« Kranj, Koroška c. 11 4318 Sedlarski šivalni stroj prodam po ugodni ceni. Ogled vsak dan. Marjan Zaplotnik, Križe 59, pri Tržiču 4319 Prodam mizarsko orodje ter odvisne strojne naprave. — Umetno mizarstvo Jože Mihelič, Sejmišče 2, Kranj 4320 Spalnico, ohranjeno, ugodno prodam. Cesta 1. maja 37, Kranj 4321 Prodam posteljo z nočno oma- rico, psiho in mizo z dvema stoloma. Tavčarjeva 51, Kranj 4322 Prodam motor znamke Maicco 250 ccm. Franc Knific, Prebačevo 15 4323 Poceni prodam rabljeno sobno opravo. Naslov v oglasnem oddelku 4324 Prodam 80 basno harmoniko -Hoehner«. Naslov v oglasnem oddelku 4326 Prodam krompir holandec, 3000 kilogramov. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Prodam levi namizni nerjaveč štedilnik z boilerjem. Naslov v oglasnem oddciku 4327 Fiat 600 s prevoženimi 13.000 km prodam. Kranj, Gosposvetska 8 4328 Prodam psa mladega ovčarja. Gorice 36, Golnik -4363 Prodam novo kompletno sobno furnirano pohi'tvo in novo 3 in pol tonsko diatonično harmonika zaradi selitve. Ogled v nedeljo in ponedeljek. Cuk, Zg. Duplje 29- -4364 Avto Topolino B, prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku -4365 KUPIM Mlado kravo, dobro mlekarico, ali visoko brejo junico kupim. - Kristijan Mertelj, Dovje-Mojstra-na 4329 Kupim stanovanje od Jesenic do Kranja. Vseljivo je lahko tudi pozneje. Ponudbe oddati v podružnico Jesenice 4330 Kupim zazidljivo parcelo za enodružinsko hišo v Kranju ali neposredni okolici. Ivana Kempcrle, C. Ton.ke Cečeve 40, Trbovlje 4331 Kupim dobro ohranjeno trodelno sobno omaro. Naslov v oglasnem oddalku 4332 Kupim suhe smrekove deske 20 in 25 mm debeline. Karol Ažman, mizar, Savska c. 12, Kranj 4333 Kupim kompleten kotel za žga-njekuho do 100 litrov. Naslov v oglasnem oddelku 4334 Komunalno podjetje »VODOVOD;< Kranj — Koroška cesta št. 41 obvešča komitente, da posluje z deljenim delovnim časom: PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK in PETEK od 6. do 14. ure, V SREDO od 6. do 12. ure in od 14. do 18. ure, V SOBOTAH pa od 6. do 12. ure. BLAGAJNA PODJETJA POSLUJE ZA STRANKE: ponedeljek, sredo in petak »d t. do 12. ure in v sredo popoldan od 14. do 17. «ra. Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri tovarni ALMIRA RADOVLJICA razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKA v personalnem oddelku. Pogoj: obvladanje strojepisja, po možnosti popolna srednja šola. Ponudbe poslati na upravo podjetja takoj CP »GORENJSKI TISK«, KRANJ sprejme USLUŽBENKO za komercialni oddelek z srednjo ekonomsko šolo ali popolno srednješolsko izobrazbo STROJEPISKO v upravi Glasa z perfektnim obvladanjem strojepisja in znanjem slovenščine Ponudbe oddati v tajništvo podjetja PEKARNA KRANJ prodaja naslednja osnovna sredstva: 1 PISALNI STROJ ERIKA 1 PISALNI STROJ UNDERWOOD 1. Pravico do fcakupa pisalnih strojev imajo vsa državna podjetja 2. V primeru, da kupcev iz prve točke ni, lahko kupijo pisalne stroje poedinci privatniki Prodaja bo dne 3. decembra 1960 ob 8. uri za interesente iz prve točke tega oglasa. Dno 5. decembra 1960 ob 8. uri pa za kupce iz druge točke tega oglasa Pisalni stroji so v upravi Pekarne Kranj, cesta JLA št. 3 ZDRUŽENJE TEKSTILNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE BEOGRAD razpisuje prosto delovno mesto Direktorja Zveznega centra za inštruktorje tekstilne stroke v Kranju Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba v tekstilni stroki ali diplomiran ekonomist s petletno prakso ali tekstilni tehnik s 15-letno prakso na vodilnem mestu v tekstilni industriji. Potrebno je znanje enega izmed svetovnih jezikov. Prošnjo z življenjepisom (opisom dosedanjega dela) J« poslati na: Udruženje tekstilne industrije Jugoslavije — Beograd - Terazije 23/VII. Razpis se zaključi, ko bo delovno mesto zasedeno. Kupim konja ali kobilo od 5 do 8 let starega. Andrej Jenko, Stiska vas 3, Cerklje 4335 Prašiča, 80 kg težkega, kupim. — Naslov v oglasnem oddelku 4335 0 3 T A L 0 Naša dobra sestra in tetka Marija Rotar, stanujoča v Tenetišah, obhaja 85-Ictnico življenja. — Ne bomo naštevali njenih dobrot, ampak ji vsi kličemo: »Se na mnoi?a leta!« - Sirotarjevi 4337 Popoldne pomagam v gospodinjstvu ali varujem otroka - stanovanje imam. Naslov v oglasnem oddelku 4333 Uslužbenki z ekonomsko srednjo šolo i?četa honorarna popoldansko zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 4339 Poklicna šivilja išče stanovanje. Pomaga v gospodinjstvu. Naslov v cg'asnem oddelku 43-10 Sprejmemo v službo takoj delavca in šoferja. Pekarna Kranj 4341 Zdravnik armade, samski, i5če sobo, opremljeno, neopremljeno, ali garsoniero v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Bodočnost« 4342 Preklicujem vsebino anonimnega pisma in obrekovanja proti Francu Kržišniku. Marija Bavec. Cesta Kokrškega odreda 28, Kranj 4343 Nudim hrano in stanovanje delavki, ki dela na 2 izmeni za pomoč v kmetijstvu. Naslov v oglasnem oddelku 4344 PrekP.Tiujem št. bloka 45334, izdanega v Komisijski trgovini Kranj z dne 29. julija 1960. Jože Hrovat 4345 Društvo ljudske tehnike £ahnica obvešča člane društva, d3 lahko dvignejo nova vozniška dovoljenja pri tovarišu Podrekarju v Zabniei 4146 Društvo ljudske tehnike Zabnscs organ'zira tečaj za mopediste. Prijave sprejema trgovina »Bistra-«, Zabnica 4347 Iščem sobo, znam tudi šivati. — Naslov v oglasnem oddelku 4348 Iščem upokojenko iz Kranja za dopoldanske ure. Več po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 4349 Nalivno pero sem našel v petek. 11. novembra od 21. do 22. ure, na poti od restavracije Park do pekarne Kern. Lastnik ga dobi v oglasnem oddelku 4350 Iščem prazno sobo v Kranju. -Plačam dobro. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Prazna soba« 4351 Ljudska knjižnica Voklo zopet posoja knjige vsako nedeljo dopoldne od 9. do 12. ure 4352 Sindikalna podružnica tovarne Iskra Kranj Išče starejšo žensko, ki bi prala, krnala in likala športno opremo. Plača kakor tudi vsi drugi nogoji po dogovoru. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Soortna oprema« 4353 Iščem žensko za ribanje kuhinje enkrat tedensko. Naslov v oglasnem oddelku 4354 Zamenjam družinsko stanovanje v Stra/išču za manjšega v Kranju. Branko Blagoievič, Hafnarjeva nnt 4, Stražišče. Kranj 4355 Ofldam oir^mljeno sobo intelektualcu srednjih let. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Pošten« 4356 Na avtobusni posfaii v Kran'u sem 4. novembra ie"iib'la osebno izkaznico in oet*le dokumente ter neke i denarja. Po;";tene?a najdite-nja naprošam, nai izgubljeno proti nagradi vrne na naslov v dokumentih. 4257 TTnoko'enka gre k otrokom v do-nOldnnskem času. Pismene nonud-bp oddati v oglasni oddelek pod »L'ubiteliica otrok« -4358 OT)"ar!am vs~kosar, ki bi o m^-ni riril nerc?n;šne govorice glede napadov, da bom proti njemu postopal sodniškim potom. Lukan-čič Anton, Stražišče 17, Kranj -4359 Iščem opremljeno s?>bo v Kranju ali okolici. G'cra i^A\ za sostanovalk*. Ponudbe oddati v oglasni oddelek nod »Pošten« -4360 Pn^r^.viln šfvalstti strojev vseh vrst hitro in strokovno izvršujem v delavnici. Onvejo Ivan. C. Iva Slavca 2, Jelenov klane, Krani -4361 Na relaciji Smlednik—ItranJ sem IR. tega m. izgrbil zaščitno kapo fRait kapo) od Ford Taunusa. Najditelja prosim, naj io proti nagradi vrne na naslov: Mizarstvo, Bratun, Cirče 10, Krani -4362 Iščem upokojenko »Ji starejšo osebo za varstvo otroka v dopoldanskih urah. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku -4366 mm \ ■> « Jesenice »RADIO«: 19. in 20. novembra italijanski barvni film JFZ NA PACIFIKU Jesenice »PLAVŽ«: 19. in 20. novembra angleški vistav. film POPLAVE STRAHU Ljubno: 19. novembra francoski film NA SMRT OBSOJENI, pred- Braicem in naročnikom! Uredništvo in uprava »Glasa« sta te dni že začela s pripravami na vsakoletno tradicionalno nagradno žrebanje za svoje naročnike. Za spremembo od prejšnjih let bodo nagraie za leto 19G1 bogatejše in pestrejše. O 1. nagrada — moped ali televizijski sprejemnik (po želji) ® 2. nagrada — električni štedilnik O 3. in 4. nagrada — radijski sprejemnik in še najmanj 100 nagrad, ki jih za naše vsakoletno žrebanje poklonijo delovni kolektivi. Mikavno, kaj? Toda tudi vi ste lahko srečni dobitnik. Seveda pa se morate tudi v prihodnjem letu naročiti na »Glas«. Nagradnega žrebanja, ki bo predvidoma februarja prihodnje leto, se boste lahko udeležili z enim, dvema ali tremi kuponi, in sicer pod pogojem, če boste vplačali polletno ali celoletno naročnino ali pa če boste že peto leto naš naročnik. In če k vsemu temu dodamo še, da je vsak naš naročnik nezgodno zavarovan in ima 50 odstotkov popusta pri oglašanju, boste prav gotovo ostali ali pa postali naročnik najbolj priljubljenega časopisa na Gorenjskem — »Glasa« — tudi v letu 1961. Uredništvo in uprava OBVESTILO! SPREMEMBE V ŽELEZNIŠKEM VOZNEM REDU Zaradi rekonstrukcijskih del v predoru »Globoko« na progi Ljubljana—Jesenice, se uvedejo v noči od 21. na 22. november 1963 tele spremembe v potniškem prometu: 1. Večerni potniški vlak št. 920, ki odhaja iz Ljubljane ob 23. uri 45 minut in prihaja na Jesenice ob 1. uri 35 minut, bo odhajal od 21. novembra 1S30 dalje iz Ljubljane ob 22. uri 45 minut, t. j. eno liro prej in s prihodom na Jesenice ob C0. uri 35 minut. Tudi z vseh postaj in postajališč bo odhajal ta vlak eno uro prej kot po veljavnem voznem redu. Opozarjamo, da zaradi tega vlak ne bo imel zveze s potniškim vlakom št. 423 iz Scžaae in Reke, ki pr!haja v Ljubljano ob 23. uri 15 minut in z brzim vlakom št. 508 iz Dunaja in Maribora, ki prihaja v Ljubljano ob 22. uri 50 minut. 2. Na progi od Kranja do Radovljice bo izostal od 22. novembra 19G0 dalje dnevneredno lok?.!ni potniški - delavski vlak št. L 922, ki odhaja iz Kranja ob 4. uri 05 minut. Od Radovljice dalje bo vozil ta vlak do Jesenic po veljavnem voz-« nem redu, z odhodom iz Radovljice ob 4. uri 42 minut. Te spremembe bođo v veljavi do 27. me.'a 19G1. Uprava Železniškega transport, podjetja Ljubljana Razpisna komisija pri UO Zveznega centra za inštruktorje tekstilne stroke v Kranju raznisuje na podlagi 33. člena pravil Centra naslednji RAZPIS PROSTIH DELOVNIH MEST 1. 1 sekretarja 2. 1 računovodja 3. 2 višjih inštruktorjev za poklic — tkalec bombaža 4. 2 višjih inštruktorjev za poklic — predilec bombaža 5. 2 višjih inštruktorjev za poklic — predilec volne Pogoji: Za delovno mesto pod 1. pravna fakulteta s 5-letno prakso, pod 2. srednja strokovna izobrazba s 3-letno prakso, pod 3., 4. in 5. višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso ali Izobrazba visoko kvalificiranega delavca s 15-letno prakso v tekstilni industriji; zaželeno je znanje vsaj 1 tujega jezika. Vsi poklici morajo nndalio izpolnjevati pogoje in 31. člena Zakona o javnih uslužbencih. Plače po pravilniku o sistematizaciji delovnih mest in plačah uslužbencev Centra. Za ostale pogoje naj se Interesenti obrnejo na Zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke Kranj, Cesta Staneta Žagarja št. 33. Razpis se zaključi, ko bodo delovna mesta zasedena. OGLASI V »GLASU« SO POCENI IN USPEŠNI Oddate jih lahko v upravi Glasa Kranj, Koroška cesta 8, telef. 21-90; podružnici Jesenice, UI. m. Tita 5 - poleg čistilnice, tel. 244 - interno 336, v Železnikih tel. 744 in v Tržiču NAROČNIKI IMAJO 50 ODSTOTKOV POPUSTA Upravni odbor podjetja » 2 1 M O P R I J A « - KRANJ. Jošot.ova ulica S - razpisuje delovno mesto TRGOVSKEGA POTNIKA za teritorij Slovenije in del Hrvatske. Pogoj: Potrebna praksa in sposobnost. Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe takoj. - Ponudbe pošljite na gornji naslov. stava ob 20. uri in 20. novembra isti film, predstave ob 16. in 18. uri Kropa: 19. novembra japonski film POSLEDNJE ŽENE Z OTOKA SAJP, predstava ob 20. uri, 20. novembra francoski film ČAROVNICE IZ SALEMA, predstave ob 15. in 19.30 Radovljica: 19. novembra ameriški barvni film ČLOVEK V SIVI OBLEKI, predstava ob 20. uri, 20. novembra isti film ob 15., 17.30 in 20. uri Bled: 19. in 20. novembra ameriški b?.rvni film SLAB DAN V BLACK ROCKU, prestave ob 10., 15., 18. in 20. uri Kranj »STORZlC«: 19. novembra ameriški barvni film PUŠČAVA ZlVI, ob 10. uri, francoski barvni film NOCl LUKRECIJE BORGIE, predstave ob 15., 17.. 19. in 21. uri, francoski barvni film CRNI OR-FEJ. predstava ob 23. uri; 20. novembra ameriški barvni film PUŠČAVA ZlVI, ob 8.30, angleški barvni film SARABANDA ZA UMRLE LJUBIMCE, ob 10. uri, italijanski film PRECEP ob 13. uri, francoski barvni film NOCl LUKRECIJE BORGIE, predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Primskovo »TRIGLAV«! 19. novembra italijanski film PRECEP, predstava ob 19. uri, 20. novembra isti film, predstava ob 15., 17. in 19. uri Stražišče »SVOBODA«: 19. novembra sovjetski film ČLOVEKOVA USODA, predstave ob 18. in 20. uri, 20. novembra francoski barvni film NOCl LUKRECIJE BORGIE, predstava ob 14. uri, angleški barvni film SARABANDA ZA UMRLE LJUBIMCE ob 16., 18. in 20. uri Naklo: 19. novembra jugoslovanski film DEVETI KROG, predstava ob 19. uri in 20. novembra isti film ob 17. uri. premiera sovjetskega filma ČLOVEKOVA USODA, ob 15. in 19. uri Cerklje »KRVAVEC«: 19. novembra jugoslovanski film CAMPO MAMULA, ob 19. uri, 20. novembra francoski barvni film NOTRE-DAMSKI ZVONAR ob 16. in 19. uri Skofja Loka: 19. novembra italijanski cinemaseope film DANAŠNJA DEKLETA, ob 20. url. 20. novembra isti film ob 17. in 20. uri Kamnik: 19. novembra ameriški barvni film HREPENENJE PO MOZU ob 20. uri, 20. novembra isti film ob 17. in 20. uri, sovjetski film USODA ČLOVEKA ob 10. uri Duplica: 19. novembra sovjetski barvni film TIHI DON III, ob 19. uri, 20. novembra isti film ob 15.. 17. in 19. uri GL6DHLISČG Prešernovo gledališče Kranj — uprizori 20. novembra ob 10. uri dopoldne URO PRAVLJIC, ob 15. uri gostuje dramska sekcija Prešernovega gledališča v Kropi z I. B. Priestley: INSPEKTOR NA OBISKU; ob 16. url pa gostuje v Prešernovem gledališču »KUD Pa- pler Jože« iz Besnice z W. Somen-set Maughamovo dramo SVETI PLAMEN, dne 21. novembra Pa gostuje Mestno gledališče iz Ljub" ljane za red Iskra s Cvetko Golaf jevo: VDOVO ROSLINKO in z isto predstavo ob 20. uri za red »četrtek«. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji. Gledališče »Tone Cufar« Jesenice uprizori 20. novembra ob 14.30 W. Shakespeare: SEN KRESNE NOCl, zadnja popoldanska predstava in za šole Radovljica M Lesce. Dne 21. novembra ob 15. un W. Shakespeare: SEN KRESNE NOCl, predstava za šole Kranj" ska gora, Bled in Dovje. > . . I DOPISNA SOLA V LJUBLJANI RAZPISUJE VPIS v dopisno administrativno šolo Pravico do vpisa imajo član1 Zveze borcev ter otroci padlih m živečih borcev. Sola bo začela delovati v prvin dneh januarja 1961. Prijave pošljite do 15. decembra 1960 na naslov: DOPISNA SOLA, LJUBLJANA g Likozarjeva 3. Program, prijave in navodil* za vpis in šolanje v Dopisni šob dobite pri okrajnih in občinski" odborih ZB ali v Dopisni Ljubljana - Likozarjeva 3, pr°" plačilu 50 din. Za posebne informacije pril°* žite znamko za 20 din. V TRZlCU Rodile so: Tadl - dečka, 2epič - dekli«*-Umrli so: . Koder Marija, upokojenka; Do1* žan Frančiška, upokojenka; H1"0* vat Ivana, gospodinja; Rovtar M3' rijan, sin ključavničarja. V KRANJU Fižol 90 do 100 din, mleko 30 di^ koruzni zdrob 40 din, ješprenj do 80 din, kaša 90 do 100 din, k da je vzrok ločitve francoski pe-vec in igralec Yves Montand, ki ga poznamo tudi iz naše filmske koprodukcije »Velika sinja cesta« ter iz filmov »Precep«, »Možje in volkovi« itd. Marilyn je igrala z Yvesom v filmu »Ljubiva se«. Na slikah vidimo — dva srečna zakonska para Marilyn Monroe iti Arthur Miller ter Yvea Montand in Simone Signoret ter par, ki je vzrok ločitve — Marilyn Mon^aP in Yves Montand. Yves in Marilyn Yves Montand in Simone Signoret Arthur Millerr in Marilyn Monro* 19(50 DRUŽINSKI POMENK1 STRAH ladilnik vsak dan Smo v času, ko je dobrega kislega zelja povsod dovolj. Da ne bomo ostali samo pri enostavno pripravljenem, zabeljenem zelju, se bomo morda le odločili enkrat tudi za musako iz kis'ega zelja. Jed je dobra in zelo izdatna, zato nai nam tudi truda z njo ne bo žal. Potrebujemo 1 kg krompirja, 40 đekagramov mesa brez kosti, 5 dkg znašli, 1 čebulo, zelen peteršilj, ne-kai strokov česna, sol. sladko papriko; 3/4 kg kisleea zelja, 3 dkg masti, 2 jajci, 2 del mleka. Krompir skuhamo, olupimo In zrežemo na liste. Meso zmeljemo, Prepražimo s sesekljano čebulo, česnom, zelenim peteršiljem in Papriko ter osolimo. Kislo zelje Prepražimo in zdušimo. V namazano kozico naložimo plast krompirja, nato plast mesa, Plast zelja in spet krompirja. To lahko večkrat ponovimo. Vrhnja Plast naj bo iz krompirja. Polijemo * v mleku razžvrkljanimi jajci in rumeno zapečemo. Na vseh osnovnih šolah gospodinjstvo tudi za dečke Stražiiki otroci so nadvse navdušeni za pouk gospodinjstva V lanskem letu je med ostalimi predmeti dobil popolnoma enakovredno mesto tudi pouk gospodinjstva. O njegovem pomenu pri izobrazbi naših otrok ne bi še posebej govorili, ker sedaj prav gotovo ni več nikogar, ki bi dvomil v njegovo koristnost. Prav tako se ne bomo zadrževali pri velikih problemih, ki jih imajo po šolah gospodinjske učiteljice zaradi pomanjkanja primernih prostorov in inventarja, ki bi bili potrebni za normalen in uspešen potek tega pouka, pač pa smo se danes zadržali le pri učenkah in posebej še pri učencih samih. Med našimi družinami je še veliko takih, v katerih še vedno ločijo delo za deklice od dela za dečke in v takih primerih seveda deklice navadno potegnejo »ta kratko«. Kako se učenci počutijo v učilnici za pouk gospodinjstva, smo povprašali učiteljieo gospodinjstva na osnovni šoli »Lucijan Seljak« v Stražišču, Marijo Roblekovo. Šola v Stražišču je ena redkih šol, ki imajo sodobno, primerno opremljeno gospodinjsko učilnico. »Gospodinjstvo se kot samostojen predmet poučuje v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole. Imajo otroci radi ta predmet?« sem povprašala tovarišico Roblekovo. Povedala mi je, da so zanj izredno navdušeni. Nekajkrat, ko jim je gospodinjstvo odpadlo, se je celo primerilo, da so se šli pritožit upravitelju ali svojemu razredniku. »Je dečke težko vključiti v gospodinjsko delo?« »Stražišče je v veliki meri delavsko naselje; v delavskih družinah dečki zaradi zaposlenosti roditeljev že veliko pomagajo in zato nimajo posebnih predsodkov. Nekoliko drugače je s kmečkimi otroki in pri prvih praktičnih vajah sem nekajkrat slišala: to je pa za ženske. Po primerni obrazložit- NASA HRANA Mleko - edino no živilo Vsaka hrana ima nekatere od hranilnih snovi (tako n. pr. kruh pretežno škrob, meso beljakovine), le mleko je hrana, ki vsebuje vse najvažnejše hranilne snovi in človek lahko ob hranjenju z njim dlje časa prebije. — Tako se tudi Majhen otrok, ki se dlje časa hrani izključno z mlekom, vseeno lahko uspešno razvija. f ZA BOLJŠE GOSPODINJE Svoboda Kranj-Stražišče je že lansko leto organizirala gospodinjske tečaje za odrasle, ki so jih imeli v gospodinjski učilnici šole »►Lucijan Seljak«. Tudi letos je za take tečaje veliko zanimanje, žene Pa si zelo želijo tudi šiviljski tečaj, vendar še ne vedo, če jim ga bo uspelo organizirati. Pač pa bodo še ta mesec spet pričeli s tečajem gospodinjstva, za katerega je že 20 prijavljenk. QD'(D 0 (D Mleko je sestavljeno iz vode (87 %) in zelo majhnih mlečnih kroglic, ki vsebujejo beljakovine (3,50/0), tolšče (3,9%), sladkor (4.9 odstotka) in mineralne snovi (0,7 odstotka). Ta sestav mleka velja seveda le v povprečju, ker se sestav precej menja. Pri kravjem mleku je to v veliki meri odvisno od hrane živine, pasme, letnega časa in drugih činiteljev. 100 gramov mleka ima približno 100 kalorij. Beljakovine mleka so prvovrstne, ker imajo vse potrebne aminokisline. Od vitaminov ima mleko največ vitamina A; tega je v poletnih mesecih mnogo več kot v zimskih. Ker je vitamin A topen v maščobah, ga je tudi v surovem maslu veliko. Poleti, ko se živina hrani s svežo hrano, je v surovem maslu veliko vitaminov in je zato surovo maslo tudi bolj rumene barve kot pozimi. V mleku sta še vitamin B-l in vitamin C ter nekoliko vitamina D. Med rudninskimi snovmi, ki jih vsebuje mleko, moramo omeniti predvsem kalcij in železo. Za rast otroka je kalcij izredne važnosti. Pri presnovi kalcija sodeluje vitamin D, tega pa je v mleku malo. zato se pojavlja pri dolgotrajni enostranski prehrani otroka z mlekom rahitis. Zato dodajamo danes otrokom vitamin D v kapljicah. Razen že omenjenega surovega masla imamo še več mlečnih proizvodov. Zelo zdrava sta jogurt in kislo mleko. Iz mleka lahko izločimo še smetano in naredimo celo vrsto različnih sirov, ki se po svoji kvaliteti zelo razlikujejo, kar je odvisno od tega, ali uporabimo posneto ali polnomastno mleko in od načina in trajanja procesa predelave. O najenostavnejšem siru — skuti, ki je zaradi visoke biološke vrednosti in cenenosti za nas večjega pomena, bomo spregovorili kdaj prihodnjič. 3» stahbo - ouvj. m .V.8 vi pomena znanja gospodinjstvi za dečke, so se kmalu z veseljem priključili vsakemu delu. Se vedno pa velja, da hočejo biti vedno poleg pri pranju s pralnim strojem ali pri čiščenju s sesalci in loščil-ci. Veliko hitreje kot đeklice so se dečki naučili ravnati tudi z električnim štedilnikom, zato pa se nekoliko branijo pomivanja posode, deklice pa mislijo, da je to njihova dolžnost.« »Na vaši šoli kar 28 skupin po 18 do 20 učencev obiskuje pouk gospodinjstva. Skupine so izredno številne, temu primerno težka Je verjetno tudi organizacija samega pouka?« »Pomagamo si s tem, da del učencev računa denarno in biološko vrednost jedilnika, nekateri likajo in perejo, nekaj učencev pomaga pri pripravljanju malice v mlečni kuhinji, en učenec je pa gospodar in skrbi, da so pripravljena vsa potrebna živila za pouk.« Učenci so med gospodinjstvom oskrbovali tudi zelenjavni vrt. V zvezi s tem vrtom je tudi naslednja vesela zgodbica. Učiteljica je poslala učenca VI. razreda po dve zeljni glavi. Prinesel je dve poru-meneli in precej gnili glavi in se opravičil: »Tovarišica, oprostite, sanio ti dve zreli glavi sem našel, druge so še vse zelene.« S. M. PET NAPAK Vzgoja otrok - velika odgovornost Vzgoja otroka se pričenja takoj pri rojstvu in se nadaljuje vsak dan. Starši navadno mislijo, da so ze samo s tem, ko so odrasli, sposobni pravilno vzgajati in ne po-mišljajo na to, da je vzgajanje izredno zapleten in odgovoren proces, pri katerem so napake skoraj neizbežne. No vseeno se nekaterih, ko jih dodobra spoznamo, le lahko izognemo in tako koristimo otroku in sebi. SREDIŠČE VSEGA Prva napaka v vzgoji, ki jo starši lahko zagrešijo je, da postavljajo svojega otroka v središče vsega dogajanja. Stalno ga kažejo gostom, vsa družina se neprestano zbira okoli njega, mati ga niti za trenutek ne Pušča samega itd. Rezultat takega obnašanja je, da Koledarska zima se še ni začela« vseeno se nam pa že kar prileze zimski plašč in toplo pokrivalo. Na naših slikah vidimo, kako lahko z različnim spenjanjem šala naredimo prikupna, modema pokrivala. Za šal potrebujemo 125 gramov volne in debelejše pletilke. šal pletite v patentnem vzorcu, širok naj bo 25 do 28 centimetrov, dolg pa 1 do 1,20 metra Zanimivosti V ZDA je neka medicinska ustanova opravila množični pregled učiteljic in profesoric in ugotovila, da je bilo 55 odstotkov pregledanih žena iz vrst profesoric in učiteljic živčno bolnih. — Hkrati so pregledali tudi žene delavke in našli le 9 odstotkov živčno bolnih. 4 Daktilografmje, ki delajo na tako imenovanih brezšumnih strojih, naredijo za okoli 30 odstotkov manj napak kot tiste, ki delajo na navadnih pisalnih strojih. Te podatke so objavili po poizkusih v veliki londonski pisarni. otrok začne postavljati vedno večje zahteve in kmalu postane zelo muhast, kar pa je težko popraviti. NAUČITE GA DAREŽLJIVOSTI Ko majhen otrok vidi nek predmet, ga hoče imeti. Ko bo star eno leto in pol, se bo že igral z drugimi otroki in zahteval zase njihove igračke. Toda obenem bo svoje igračke ljubosumno zadržal zase. Ali lahko pomislimo na to, da je egoist? Pravzaprav otrok še ničesar ne razume. Nima še občutka lastnine, ki ga pridobi šele med petim in šestim letom. Zato misli, da so mu igračke drugih otrok na razpolago in si jih zato hoče ogledati. Toda svojih ne da, ker se z njimi igra, a igra je zanj zelo resna stvar. Če vam je otrok takoj pripravljen dati igračko, vsekakor pričakuje, da mn jo boste takoj vrnili. To dajanje in vračanje je za otroka tudi nekakšna vrsta igre. ' Če otrok jemlje igračke prijateljev in jih noče vrniti, ga poskušajte vključiti v igro starejših otrok, ki bodo lahko branili svoje pravice. Prav tako pa otroka tudi ne silite, da bi posojal ali dajal priljubljeno igračko. Ko mu bo 3 leta, se bo začel zanimati za kolektivne igre. Pri igrah z žogo, kockami se bo navadil na dajanje svojih igrač drugim otrokom. GRDE BESEDE Ko boste it otrokovih uit prvič slišali grdo besedo, boste gotovo zelo neprijetno presenečeni. Otrok zelo rad ponavlja grde besede okoR tretjega leta starosti. Kako se tu lahko pomaga? Otroka zabava, če z govorjenjem nekoga neprijetno preseneti, zato je normalno, da se morajo starši narediti, kot da sploh niso ničesar slišali. Brezmiselno je kaznovati, ker otrok pomena besed, ki jih uporablja, tako ali tako ne razume. Ta grda navada bo sama od sebe prešla, ko bo otrok opazil, da na njegovo govorjenje nihče nt reagira. OTROK JE SUROV Dveletni malček kaj rad udarili svojo lopatico svojefa prijatelja, štiriletni junak' bi najrajši »postre-f'al'f vse okoli sebe s svojo »pištolo*. Tako obnašanje še ne pomeni, da je otrok surov in da se bo razvil v pretepača. Otrok pač vdari. da bi obveljala njegova volja. Ko bo malo odrastel, to prenesel svojo grobost v igro. Grobost je torej normalen pojav, z razvojem se otrok privadi tudi obvladanja samega sebe. Pogoj za to je, da v družini najde tri zelo važne elemente: nežnost, razumevanje in . .4 močno roko. NEPRIJETNE DOLŽNOSTI Oblačenje, pospravljanje igračk, pozdravljanje, — za otroka so to nadvse neprijetne dolžnosti. Zato mu poizkušajte vse to prikazati kot igro. Razna pravila olike naučena na pamet, so najmanj pomembna stvar pri vzgoji otrok. Bodite brez skrbi, otroci se bodo lepo obnašali, če tako delajo tudi družinski člani, s katerimi živijo. AOA7A CHR1STIE 10 ALIBI »Zdaj moramo pogledati stopinje,« je pojasnil Inšpektor. »Predvsem pa moram govoriti z gospodično Ackrovd. Na moja vprašanja bo lahko bolje odgovarjala, dokler še ne pozna žaloigre. Povejte ji, da se je dogodil vlom in jo vprašajte, ali ne bi prišla sem in odgovorila na nekaj vprašanj.« »Gospodična Ackroyd bo prišla takoj,« je dejal Ravmond. Po komaj petih minutah Je prišla Flora po stopnicah navzdol. Nosila je svileni kimono v nežni rožnati barvi in zdela se mi je prestrašena in razburjena. Inšpektor jI je šel naproti. »Dober večer, gospodična Ackroyd,« Je vljudno dejal. »Na žalost se je pripetil vlom in potrebujemo vašo pomoč. Kakšen prostor je to - soba za biljard? Stopite sem in sedite.« Flora se je spustila na velik divan, ki je stal ob steni, in gledala inšpektorja. »Ne razumem vas povsem. Kaj je bilo ukradeno? Kai bi mi radi povedali?« Inšpektor je nekoliko okleval, preden je odgovoril. »Stvar je v tem, gospodična Aekroyd. Parker trdi, da ste prišli proti tri četrt na deset iz delovne sobe vašega strica. Je bilo tako?« »Popolnoma točno, šla sem mu voščit lahko noč.« »In čas tudi točen?« »Mislim, da bo približno točno. Priseči pa ne morem. Morda je bilo celo nekoliko pozneje.« »Je bil vaš stric sam, ali pa je imel obisk?« »Bil je sam. Dr. Shcppard je že odšel.« »Ste morda opazili, če je bilo okno odprto ali zaprto?« »Ne morem reči. Zavese so bile zagrnjene.« I »Tako je. In vaš stric je bil tako kot vedno?« I »Mislim - da.« »Bi nam natanko pripovedovali, kaj je bilo med Tami?« Flora je za trenutek oklevala, kot M šele morala zbrati misli. »Vstopila sem in dejala: »Lahko noč, stric. Sla bom spat. Nocoj sem zelo trudna. Samo zamrmral je. Sla sem k njemu in ga poljubila. Dejal je nekaj o tem, kako mi pristaja ta obleka in dodal, naj ga pustim v mira, ker mora delati. Potem sem šla.« »Ali vas je izrecno prosil, da ga ne motite?« »Ah, da, to sem pozabila. Dejal je: .Povej Par-kerju, da ga danes ne bom več potreboval. Naj me ne moti več.' Srečala sem Parkerja pred vrati in mu sporočila stričevo naročilo.« »Točno,« je pripomnil inšpektor. »Ali bi mi povedali, kaj je bilo ukradeno.« »Popolnoma točno še ne vemo,« je dejal inšpektor. Dekličine oči so se od strahu povečale. »Kaj je? Vi mi nekaj prikrivate?« Hektor Blunt je zadržano, tako kot zmeraj, prišel bliže in se postavil med njo ter inšpektorja. — Oklevajoče mu je ponudila roko. ki jo je Blunt prijel z obema rokama in jo je božal, kot da je še majhen otrok. Ona pa se je obrnila k njemu, kot da izžareva od niegove neomahljive, zaupanje vzbujajoče biti tolažba in zavetje. »Flora, zgodilo se je nekaj hudega,« ji je nežno dejal. »Hudo ca nas vse. Vaš stric Roger...« »Kaj?« »Vem, da bo to za vas strašen udarec. Toda moram vam povedati. Ubogi Roger je mrtev.« Flora se je umaknila. Njene oči so bile polne groze. »Kdaj?« Je zašepetala. »Kdaj?« »Bojim se. da prav kmalu, ko ste ga zapustili,« je resno dejal Blunt. Flora se je prijela za srce in slabotno kriknila. Omahnila je v nezavest, midva z Bluntom pa sva jo odnesla v njeno sobo ter jo položila na posteljo. Potem sem ga prosil, naj zbudi gospo Ackroyd. — Flora se je kmalu zavedla. Pripeljal sem ji mater, ji dal navodila, potem pa odhitel spet t pritličje. 6. Srečal sem Inšpektorja, ko Je pravkar stopil ■kozi vrata, ki 90 vodila v kuhinjsko vežo. »Kako Je gospodični Flori, doktor?« »Znatno bolje. Mati Je pri njej.« »Prav. Pravkar sem zaslišal služinčad. Soglasne zatrjuje, da nocoj nihče ni prišel k zadnjim vratom. Vaš opis tujca je zvenel nekoliko megleno. AH nam ne morete dati točnejših podatkov?« »Na žalost ne,« sem obžalujoče dejal. »Bila Je trda tema in človek si je zavihal ovratnik, klobuk pa potisnil globoko na čelo.« »Hm.« je menil inšpektor. »Zdi se, kot da je skušal skriti svoj obraz. Zagotovo ni bil noben znanec?« Zanikal sem, vendar ne tako odločno, kot bi dejansko moral. Spomnil sem se vtisa, da ml je tujčev glas zvenel nekako znano. Oklevajoče sem to priznal inšpektorju. »Pravite, da je bil to odrezav, neuglajen glas?« Pritrdil sem. Vendar se mi je zdelo, da je odre-zavost v glasu bila namerna. Ce je mož, kot je domneval inšpektor, hotel skriti obraz, zakaj ne bi spremenil tudi glasn? »AH me ne bi spremljali spet v delovno sobo? Imam še nekaj vprašanj za vas.« Prikimal sem. Inšpektor Daviš je odprl -vrata t vežo in jih spet zaprl za nama. »Ostala bova raje nemotena,« je jezno dejal. »In tudi nobenih prisluškovalcev ne potrebujeva. Kako je bilo dejansko z izsiljevanjem.« »Izsiljevanje!« sem vprašal prizadeto. »Je to le plod Parkerjeve domišljije?« »Ce je Parker slišal kaj o Izsiljevanju,« sem počasi dejal, »potem je moral prisluškovati skozi ključavnico.« Daviš je prikimal. »Nič nI boli verjetnega kot to. Poglejte, mene zanima, s čim se je ukvarjal Parker zvečer. Odkrito rečeno, njegovo obnašanje ml ni všeč. Mož nekai ve. Ko sem ga začel spraševati, je globoko vzdihnil in mi serviral Izmišljeno zgodbo o izsiljevanju.« Nenadoma sem se odloftil. »Meni je celo zelo prav, da ste omenili zadevo,« sem dejal. »Okleval sem. aH naj vam vse odkrito povem aH ne. To pomeni — že sem se odločil, da vam bom vse povedal, samo hotel sem počakati kakšno ugodno priložnost. Lahko je to zdaj.« Potem sem mu pripovedoval o poteku dogodkov, kot sem jih tu že opisal. Inšpektor je napeto poslušal in me prekinil tu in tam s kakšnim vprašanjem. »To je najbolj čudna zgodba, ki sem jo kdajkoll slišal,« Je dejal, ko sem končal. »In pravite, da ,1e pismo izginilo brez sledu? To je slabo — celo zelo slabo. To nas vodi k nečemu — k nagibu za umor.« Prikimal sem. »Pravite, da Je gospod Ackroyd namignil, da je neki človek iz hiše vnleten v zadevo. ,Hiša' je v tem primeru zelo raztegljiv pojem.« »AH ne mislite, da bi Parker lahko bil mož, ki ga iščemo?« sem namignil. »Morda. Prav gotovo Je prisluškoval pri vratih« ko ste odšli. Potem je gospodična Flora spet naletela nanj, ko je hotel pravkar stoniti v delovno sobo. Vzemimo, da je poskušal še enkrat, ko je odšla: zabodel Je Ackroyda, zaklenil od znotraj vrata, odprl okno, skočil skozi njega in šel okrog hiše k zadnjemu vhodu, ki ga je prej pustil odprtega. Kaj pravite k temu?« »Samo eno govori proti temu,« sem počasi odvrnil. »Ce je Ackroyd takoj po mojem odhodu čital pismo do konca, zakaj je potem ostaj nepremično v svojem naslonjaču in še eno uro premišljeval o zadevi. Lahko bi takoj poklical Parkerja in prišlo bi do ostrega prepira. Ne pozabite, kako razdražljiv Je bil Aekroyd.« »Morda mu nI ostalo dovolj časa, da bi pismo Čital dalje,« je menil inšpektor. »Vemo, da je ob pol desetih bil nekdo pri njem. Ce je obiskovalec prišel takoj po vašem odhodu in če je potem kmalu vstopila gospodična Ackroyd, da bi mu želela lahko noč — no, takrat je šele nekaj pred deseto uro lahko do konca prečita! pismo.« »Kaj pa telefonski poziv?« »Ta je seveda od Parkerja — morda prej, preden Je pomislil na zaklenjena vrata in odprto okno. — Potem si je premislil aH pa ga je postalo strah in sklenil je, da bo vse tajil. Tako je bilo, zanesite se name.« »Da — da,« sem dejal oklevajoče. »Na vsak način pa lahko zvemo na pošti resnico o tem pozivu. Ce je klical kdo od tod, potem ne vem, kdo razen Parkerja bi to lahko še storil. Bodite prepričani, da je to naš mož. Toda molčite — raje ga ne bomo vznemirjali, dokler ne bodo vsi dokazi v naših rokah. Bom že pazil, da nam ne bo ušel. Na videz pa bom posvetil vso pozornost vašemu no« znancu.« GLAS TELESNA KULTURA OTvOK ZAKLADOVi 47. »Kdaj bomo začeli?« je sitnaril neznanec. — »Kdaj?« je zasikal Silver. »Smolett je izkušen kapitan, mi pa smo samo mornarji. Naj vodi torej ladjo do Otoka zakladov. Tam bomo izkopali zaklad in ga lepo spravili na ladjo. Če ne boste vi, prekleti pasjeglavci, že prej vsega pokvarili, bo vodil Smolett ladjo še pol pota nazaj in tedaj bi šele udarili po njih. Potem bomo šele videli. Morda jih bomo izpostavili na kakšnem pustem otoku ali pa jih bomo poklali, kot sta to nekdaj delala kapitan Flint in jaz.« 48. »Trelawneyu bom s temi rokami zavil vrat,« je dejal Silver in nato: »Dick, dober fant si, prinesi mi jabolko, da si ovlažim suho grlo.« Srce in udje so mi odpovedali, in pričakoval sem, da je to moja zadnja ura. Tedaj pa se je oglasil še nekdo tretji: »Pusti no jabolka, John! Naj prinese Dick malo ruma,« Trepetal sem v sodu, oni pa so srkali rum in govorili o tem, da je nekaj mornarjev nezanesljivih. Tega sem bil vesel. Nazdravljali so na čast staremu Flintu. Vzčla je luna in tedaj je mornar na straži zaklical: »Kopno, ohoj!« JESENSKI DEL KONČAN V nedeljo je bil končan jesenski del tekmovanja v Gorenjski nogometni podzvezi. Prvo mesto je zanesljivo osvojila ekipa Ločana iz Škofje Loke, ki je ostala neporažena. Ostale štiri ekipe so razvrščene za njo, vsaka s točko manj. Uradna lestvica po zadnjem jesenskem kolu: Ločan 7 5 2 0 35:10 12 Mladost 7 5 1 1 26:10 11 Tržič 7 4 2 1 30:12 10 Jesenice 7 4 1 2 33:12 9 Planika 7 4 0 3 17:22 8 Prešeren 7 2 0 5 24:38 4 Naklo 7 1 0 6 19:30 2 Šenčur 7 0 0 7 4:64 0 Izven konkurence: Tržič B 9 2 4 3 16:20 8 Triglav B 9 2 1 6 22:39 5 Pri mladincih je lestvica taka: Ločan 3 2 10 11:5 5 Tržič 3 11-1 7:10 3 Jesenice 3 10 2 10:10 2 Mladost 3 0 2 1 5:8 2 © Kranjski mladinci letos prvič tekmujejo v enotni slovenski ligi. Triglav je trenutno z osmimi točkami v sredici prvenstvene lestvice mladincev. Dobljeno tekmo z Ljubljano so s protestom domačinov izgubili, lahko pa bi dobili dve točki z Mariborom, ki je prvi na lestvici in je sicer premagal Triglav, vendar uprava nogometnega kluba iz Kranja ne pusti vložiti protesta proti Mariborčanom! — UPOŠTEVAJO NAJ SE TOČKE, KI JIH NOGOMETAŠI PRIBORIJO S SVOJIM ZNANJEM IN S SREČO PRI IGRI. llllllllllllll!IIIIIIi!!III):!il!!ll!lllir.lllllllllllllllllllllllllllll!llllllll.....|||!IIIIIH nOŠRflZGOUOR Ncdvss naodnn rešitev Kolikor močneje in konkretneje se oblikujejo pred nami obrisi nove reformirane šole, njene naloge in cilji, toliko močneje se nam vsiljuje spoznanje, da mora šola izpolnjevati svoje naloge le z dobrim in stalnim sodelovanjem družbe, družbenih organizacij in organov, to je vseh ljudi, ki so pripravljeni sodelovati pri rasti in napredku naše nove šole. Gradnje teh so danes ha dnevnem redu: šolska poslopja rastejo po mestih, industrijskih naseljh in vaseh. Vendar je učno vzgojnih zavodov vedno premalo. To lahko slišiš vsepovsod, na cesti, na sestankih. Tako je bilo tudi on-dan v Goricah. »Solo bi radi.« so vaščani kot v en glas govorili. Ne mislite, da so tam brez nje, vendar je pretesna za vse otroke iz Goric in bližnje okolice. Ker pa sem slišala, da so ta problem Goričani začasno zelo lepo rešili, sem poprosila ravnatelja tamkajšnje osnovne šo- le, Branka Kobala, naj mi kaj več pove o tem. Našla sem ga v šoli, v majhni, mrzli pisarni in ker naju je čakalo še mnogo dela, sva takoj prešla k stvari in se živahno zapletla v razgovor. »Zvedela sem, da ste konec minulega meseca imeli otvoritev lepega šolskega razreda. Zanima me, kako vam je to uspelo?« »Ker Imamo v stari šoli le tri učilnice za 205 otrok, je bil tam pouk nemogoč. Pričeli smo misliti na gradnjo sodobne učilnice v gasilnem strojnem domu, kjer so nam za to odstopili velik prostor. S pomočjo občinskega ljudskega odbora Kranj in s pomočjo nekaterih podjetij, nam je to tudi uspelo. Najbolj se je odlikovalo mizarsko podjetje Roleta Kranj, od katerega smo brezplačno dobili vse pohištvo, vključno z okni in vrati. Veliko pomoč nam je nudil tudi UO golniške bolnišnice, ki je omogočil, da so nam njihovi delavci pomagali pri gradnji.« »Ali ste bili v letošnjem letu deležni na šolskem polju še kakšnih drugih pridobitev?« »Razen gradnje omenjene učilnice smo v zadnjem času opremili kar tri delavnice, in sicer delavnico za tehnični pouk, foto-dciavnico in delavnico' za radioamaterje. Za prvo nam je poklonila opremo tovarna Planika iz Kranja, ki ima tuđi patronat nad našo šolo, ostalima pa sta pomagali organizacija RK in društvo LT z Golnika. Omembe vredno je vsekakor to, da nam pri šolskem pouku v teh delavnicah nudijo vso pomoč ljudje z iaučenim strokovnim znanjem. Nadalje smo v gasilnem strojnem domu s televizorjem opremili društveno sobo, ki bo služila tako šeli kot vaščanom. — Velikega pomena za našo šolo so tudi nedavno dobljeni predmeti kot so: episkop, zvočni kinoprojektor, magnetofon, nov pisalni stroj ter za 190.000 din novih učil.« »Kako pa je s kulturnim in p športnim življenjem na vaši §i šoli?« g »Imamo šolski pevski zbor, ki §§ kljub nestrokovnemu vodstve- = nemu kadru že tri leta uspešno §j deluje in dosega lepe uspehe, s Člani zbora nastopajo na mno- j§ gih prireditvah ne le doma, tem- || več tudi po vsej okolici. Kar zadeva športno življenje, g moram povedati, da smo žal M brez telovadnice. K sreči je na- §| ša nova učilnica tako velika, da H imamo v njej lahko tudi telo- S vadbo. Nekaj orodja smo dobili p na Golniku ob razpustu tam- g kajšnje&a telovadnega društva g Partizan. V avli pred učilnico g so našli svoj kotiček za jgranje g člani namiznoteniške sekcije, in g strelske družine. Učenci pa ne g tekmujejo med seboj le v špor- g tu, ampak tudi v učnem uspehu, g Učenci 7. razreda so na primer g napovedali tekmovanje 5. in 6. || razredu, ustanovili so razredno §§ skupnost in sami sestavili svoj g letni učni načrt.« M. F. g iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin II KRANJ - Ob 10. uri dopoldne je »URA PRAVLJIC«, ob 16. uri pa gostujejo v Prešernovem gledališču člani Dramske skupine »KUD Papler Jože« iz Besnice z W. So-merset Maughamovo dramo SVETI PLAMEN. JESENICE - Ob 14.30 bo v gledališču »Tone Cufar« komedija W. Shakespeara SEN KRESNE NOCr. KROPA - Dramska sekcija Prešernovega gledališča gostuje v tamkajšnjem Kulturnem domu z I. B. Priestleyevo igro v treh dejanjih INSPEKTOR NA OBISKU. ROKOMET Ljubljana — Na igrišču na Rakovniku bo ob 11. uri ponovljena rokometna tekma med MLADOSTJO in KRIMOM. NOGOMET Kranj - Ob 12.15 bo na igrišču Triglava nogometna tekma mladinske lige med TRIGLAVOM in SLOVANOM. Ob 14. uri pa bo med istima kluboma tekma slovenske conske lige. SMUČANJE Pri Češki- koči bodo s startom ob 11. uri izbirne smučarske tekme jugoslovanskih novinarjev za svetovno prvenstvo, ki bo v Franciji. x j# s i- i: uz Nenadna smrt Minulo nedeljo so v Kamniku pokopali upokojenega slepega trafikanta Franca Filipiča, ki je postal žrtev prometne nesreče v Maistrovi ulici, v kateri je stanoval. Pri nenadnem prekoračenju ulice, je stopil pred kolesarja, ki ga je poirl po tloh, tako da jo omenjeni podlegel poškodbam. — Pokojnik, ki je oslepel v prvi svetovni vojni, je bil zelo priljubljen in sta se ob grobu poslovila od njo"a v imenu vseh, ki so ga poznali, zastopnika Zveze vojnih invalidov in Društva slepih. m ****** oiiCci O DAVČNIH UTAJAH Na Okrajnem sodišču v Skofji Loki imajo v zadnjem času kar tri primere postopkov zaradi davčne utaje, ki vsak po svoje kažejo, da je prikrivanje dohodkov in temu ustrezno utaja davkov — več ali manj stalna praksa precejšnjega števila davčnih upravičencev. Res da za tovrstna kazniva dejanja v zadnjih letih ni bilo obsojeno večje število ljudi, vendar smo mnenja, da le zaradi tega ne, ker uprava za dohodke in drugi pristojni organi premalo budno spremljajo ta pojav in storilce premilo kaznujejo. Vsakemu zdravo mislečemu človeku je jasno, da na primer obrtnik, ki prijavi kakih 250.000 ali 300.000 dinarjev čistih dohodkov letno, ne bi zaslužil po njegovi prijavi več kot za skromno življenje. Prav taki pa si v nekaj letih lahko sezidajo vilo, kupijo avto in živijo sorazmerno udobno življenje. Vse to pa gre v mnogih primerih največ na račun tega, da skupnost ogoljufajo za dajatve. — Značilen je zagovor vseh tistih, ki so v kazenskem postopku zaradi davčnih utaj. V glavnem vsi priznavajo davčno utajo v določeni višini, izgovarjajo pa se, da so to storili zato, ker to delajo vsi obrtniki. Navajajo tudi, da so mnor^i drugi zatajili celo več, vendar jih pristojni organi niso odkrili. Nadalje navajajo, da ne bi mogli živeti, če bi v redu plačevali davke, čeprav številke kažejo, da bi tudi v tem primeru lahko čisto dostojno živeli in imeli še vedno Večje dohodke kot jih ima povprečni delavec ali uslužbenec. Pri davčnih utajah pride včasih do prav skrajnih primerov. Obrtnik iz Škofje Loke, ki je imel samo prometa zabeleženega preko pol nvlijona, čeprav jo v glavnem delal za zasebnike, pri zueoeLi šm Q Društvo prijateljev mladine in Delavska univerza v Kamniku sta organizirala v Kamniku v dvorani nad kavarno mladinske predstave celovečernih filmov. Predvajali jih bodo štirikrat na teden. H Na Vajenski šoli v Skofji Loki sta pričela z delom foto krožek in radio klub. Vso potrebno opremo so namestili v za to določeni kabinet. Za nabavo merilnih naprav za nadzorovanje električnega toka na radijskem oddajniku je odbor odobril 250.000 dinarjev. Škofjeloški radioamaterji se pripravljajo tudi na tekmovanje radioamaterjev v državnem merilu. 9 Kmetijska zadruta v Stari Fužini v bohinjskem kotu proizvede v svji sirarni na loto povprečno 16 do 17 ton sira. V minulih dn?h ga 'e z?.druga prodala kar 1 tono hkrati. O Jutri đopolđttO bo v mali dvorani Doma redni letni občni zbor Kmetijske zadruge Kamnik. To bo zaključni obračun zadruge pred priključitvijo obeh sosednjih zadrug v Nevljah in Kamniški Bistrici v večjo zadrugo. 0 V tovarni Planika v Kranju so na predlog Okrajnega odbora Rdečega križa ustanovili aktiv ftdečega križa. Ta naj bi skrbel za krvodajalske akcije, za razna predavanja iz zdravstva, prlrireditve ob tednu RK itd. (5 Vodstvo TVD Partizan na Visokem bi rado izvedlo gradnjo športnega igrišča pod vasjo v soteski Kokre, ker je tr.m najbolj primerna lokacija. Zal pa od odgovornih gozdarskih organov ne dobe odobritve za poseko nekaterih tamkaj stoječih dreves. 4$ Trgovsko podjet.'e »Preskrba« v Tržiču je nvnuli teden odprlo na Trgu Svobode v Tržiču prenovljeno poslovalnico. Lokal je sodobno in okusno opremljen. V non-stop trgovini, v kateri poslujejo od 7. do 19. ure prjdajajo špecerijsko, dclikatcsuo in kolonialno blago. katerih mu računov ni bilo treba registrirati, je prijavil za 1959. leto le nekaj čez 200.000 dinarjev vsega prometa. Torej samo polovico tega, kar je bilo že tako registriranega. Zanimiv je tudi primer apneničarja, ki je imel preko 5 milijonov dinarjev prometa, zatajil pa je preko 2 milijona prometa in temu ustrezno okoli 700 tisoč dinarjev davka. Kako nepravilno gledajo na ta gospodarsko izredno škodljivi pojav tudi nekateri odgovorni ljudje v družbenih organizacijah, nam kaže primer, ki se je pripetil v Gorenjski predilnici v Skofji Loki. Tu so namreč v imonu sindikalne organizacije izdali neresnično potrdilo gostilničarju, da bi mu s tem pomagali utajiti davek. Dva člana sta se spozabila celo tako daleč, da sta o tej zadevi na sodišču krivo pričala.