Celje - skladišče D-Per m s COBISS o GLASILO OZD STEKLARNE „BORIS KOIČ" IN STEKLARSKE ŠOLE leto 5 ROGAŠKA SLATINA december n Vsebina NAMESTO UVODNIKA Na praga novega Isti.. J Samo še nekaj dni nas loči od pomembnega trenutka, ko si bomo sodelavci steklarne »Boris Kidrič« in sploh vsi delovni ljudje ter občani segli v roke, si zaželeli lepše in bogatejše — skratka srečno novo, 1978. leto...! Odlikovanje predsednika republike Tita našemu kolektivu — »Zasluge za narod z zlato zvezdo« Menim, da bi bilo n&pak, če ne bi po vsebinsko polnem in neutrudnem letu, ki je bilo bogato tako dela, prizadevanj in skrbi kakor tudi tu in tam napak ter težav, naredili vsak zase in celotna delovna skupnost rogaških steklarjev obračune svojega letošnjega dela, svojih prizadevanj... Tudi mi, delavci steklarne v Rogaški Slatini in drugod, kjer so naši sodelavci, smo velika družina, ki naj ji ne bo odveč med stiski rok in iskrenimi novoletnimi voščili vsaj v mislih na hitro preleteti letošnjih 365 dni in oceniti vse tiste težave, probleme, pa hkrati tudi uspehe in premagane napore. Leto 1977 je bilo za našo veliko delovno skupnost gotovo zelo vsebinsko bogato, če ne bolj bogato, kot so bila bogata pretekla leta. Letos je bilo za nas jubilejno leto — ne samo zaradi jubilejev našega ljubljenega Tita, naše zveze komunistov, ampak tudi zaradi petdesete obletnice naše steklarne, zaradi poteka petdesetih let, odkar se je prelil prvi znoj steklarjev v našem kra- »Zasluge za narod z zlato ...« 2 Referendum in volitve — da! 3 Vse je odvisno od nas! 5 Osnutek finančnega načrta za leto 1978 6 V novo leto z optimizmom.., 7 Kar dobro napredujemo! 10 Kaj pa delovna disciplina? 12 Soustvarjalec izdelkov.., 12 Kmalu iz najhujšega 13 Praznovanje najmlajših 13 In memoriam 1« V novih prostorih 14 Tudi športniki... IS Nagradna križanka št. 45 16 VSEM SODELAVCEM V STEKLARNI IN STEKLARSKI SOLI TER VSEM NJIHOVIM SVOJCEM IN SPLOH VSEM DELOVNIM LJUDEM ŽELIJO USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA POLNO NOVO, 1978. LETO Organi samoupravljanja Družbenopolitične organizacije Uredništvo »Steklarja« ju in odkar so prvi stekleni izdelki zakoračili svojo pot v širni svet. In prav z udeleženci te, malo opisane zgodovine se naš kolektiv prek svojih predhodnikov sreča ob dnevu republike. Takrat pridejo namreč med nas naši nekdanji delavci in sodelavci — sedaj že upokojeni steklarji ...Ta srečanja ne predstavljajo materialnega bogastva, zagotovo pa predstavljajo duhovno popolnost, našo in njihovo srečo! To so srečanja — bilo jih je že dvaindvajset — tudi ljudi, ki so pred petdesetimi leti zaorali steklarsko ledino... To so srečanja, ki izpolnjujejo misel enega izmed njih, ki je letos na takem srečanju med drugim takole označil ta dogodek: »... Veseli smo, da je kolektiv, ki nadaljuje naše delo, tudi v svojih težkih časih z nami. In ponosni smo, da smo vaši veterani... Želimo vam to. kar si sami najbolj želite. In, velika vam hvala .../« In ko se spominjamo iztekajočega se leta, je prav, da se za čas s svojimi mislimi zaustavimo tudi pri naši nanovo zastavljeni samoupravni organiziranosti! Veliko govorimo o zakonu o združenem delu, ki ga z besedami sprejemamo, v vsakdanjih dejanjih pa ne zmoremo, da bi ga osvojile tudi naše roke, da bi o dohodkovnih odnosih odločale pridne roke umske prizadevnosti in da bi v naših vsakdanjih medsebojnih odnosih prišlo v ospredje človekovo dostojanstvo. To vse pa pomeni prizadevnost slehernega posameznika, da bi dobro in gospodarno delali, da bi razumno analizirali svoje pomanjkljivosti ter jih samokritično odstranjevali — seveda po samoupravni poti...! Ali naj zamolčimo neizpodbitno spoznanje, da smo tudi na področju našega samoupravljanja in samoupravne organiziranosti že marsikaj naredili? Nikakor! Res pa je, da smo morebiti šele na pol poti. Naši sodelavci — proizvajalci v celo J še ne vedo, kakšno vrednost s svojim delom ustvarjajo. Vsaj vsi ne! Zato se nam ponuja z bolj smotrno in gospodarsko utemeljeno novo organiziranostjo temeljnih organizacij niz novih možnosti, da bomo v bodoče bolj učinkovito delali, boljše gospodarili in dosegali zastavljene cilje! Ko si nazdravimo čez nekaj dni, nazdravimo tudi drug drugemu, steklar steklarju in steklar drugim delovnim ljudem in občanom naše samoupravne socialistične Jugoslavije. In nazdravimo vsem delovnim ljudem širom po svetu...! Vsem članom delovne skupnosti steklarne »Boris Kidrič« in vsem njenim nekdanjim — sedaj že upokojenim sodelavcem — želimo uspešno in srečno novo leto! Za družbenopolitične organizacije steklarne »Boris Kidrič« JOŽE HALUŽAN PREDSEDNIK REPUBLIKE ODLIKOVAL NAŠ KOLEKTIV „Zasluge za narod z V soboto, 26. novembra, sta v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini zasedala delavski svet steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole. Slavnostni seji ob 50. obletnici steklarne in ob trideseti obletnici steklarske šole so prisostvovali poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij obeh delovnih organizacij še številni gostje, med njimi republiški sekretar za industrijo in član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Ivo Klemenčič, dipl. inž., sodnik ustavnega sodišča SR Slovenije Franc Simonič, sekretar medobčinskega komiteja ZKS ta celjsko območje Jože Zahrast-nik, predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah, predsednik njenega izvršnega sveta, sekretar komiteja ZK Šmarje in predsednik občinske konference SZDL Šmarje, predsednik zveze borcev v Rogaški Slatini, predstavniki radia, televizije in tiska, predstavniki jugoslovanskih steklarn, izvoznikov in kupcev steklarne in steklarske šole in še nekateri drugi. Med njimi so bili tudi naši kupci iz tujine in sicer predsednik firme Macy, go-snod dr. Zagon in gospod Ewald Bökling, ki sta predstavljala najstarejšega poslovnega partnerja steklarne, saj firma Macy trguje z nami že od leta 1928. Zasedanje obeh delavskih svetov je vodil predsednik delavskega sve- ta steklarne Rudi Jugovar. Po njegovih pozdravnih besedah in po nagovoru, v katerem je orisal namen slavnostne seje, sta govorila o zgodovini steklarne in steklarske šole njuna direktorja Vojo Djinovski, dipl. inž. in Vlado Tkavc, dipl. inž. Prvi je orisal petdesetletni razvoj steklarne in v njem zlasti poudaril odločilnejše dogodke ter odločit- ve delavcev v njej, drugi pa je spregovoril o zgodovini in razvoju steklarske šole ter o njenem pomenu za vzgojo steklarskih kadrov. Potem je v krajšem nagovoru član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Ivo Klemenčič označil mesto in vlogo industrije nekovin v SR Sloveniji ter poudaril nujnost, da se ta v bodoče, skladno s težnja- Po slavnostih ob 50. obletnici steklarne »Boris Kidrič« so v pivnici Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini odprli razstavo steklarskih izdelkov mi zakona o združenem delu, medsebojno tesneje poveže. Potem je tovariš Klemenčič izročil predsedniku delavskega sveta steklarne Rudiju Jugovarju odlikovanje predsednika republike Tita »Zasluge za narod z zlato zvezdo«, kolektivu naše steklarne in podelil še druga odlikovanja. Vlado Merhar je bil odlikovan z Redom dela z rdečo zastavo, Rudi Jugovar z Redom republike z bronastim vencem, Hilda Jugovar, Alma Pelko, Zora Kladnik, Slavko Lipuš, Ivan Sverko, Franc Verdel in Stanislav Vodušek pa so bili odlikovani z Redom dela s srebrnim vencem. Z medaljo dela so bili odlikovani: Dragica Čoh,' Dolo Čujež, Dimitrij Dolšak, Anica Dreflak, Milan Gorišek, Ilija Ivankovič, Valter Jordan, Tomo Kočica, Veronika Kregar, Marija Lipuš, Stanko Plavčak, Franc Podhraški, Alojz Podkoritnik, Ida Siter, Jože Sovre, Venčeslav Srpčič, Gvido Vrtovšek in Franc Zupanič. Po podelitvi odlikovanj je direktor steklarne podelil priznanja nekaterim kupcem, izvoznikom in dobaviteljem za njihovo dolgo in plodno sodelovanje, direktor steklarske šole pa je podelil priznanja dolgoletnim sodelavcem šole. Priznanji steklarne sta prejela tudi Franc Simonič in Rauel Goldoni. Pred koncem slavnostne seje delavskih svetov steklarne in steklarske šole je sekretar komiteja ZK steklarne prebral pozdravno brzojavko predsedniku republike Titu, katere vsebino so prisotni pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Po slavnostni seji so odprli v pivnici mineralne vode razstavo steklarske šole, priložnostni nagovor pa je imel Jože Pelko, dipl- inž. Za goste je bil v pivnici tudi krajši koncert moškega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina pod vodstvom njegovega pevovodje tovariša Plohla. VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. NOVA SAMOUPRAVNA ORGANIZACIJA ZAČENJA SVOJO POT... Referendum in volitve-da! V novembru in decembru smo steklarji v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb izvedli referendum ea sprejem novih samoupravnih aktov ter izvolili delegate v nove organe samoupravljanja. Uspešen izid referenduma in volitev kažejo, kako se zavedamo svojih dolžnosti in pravic samoupravljalcev v naši socialistični samoupravni družbi. Da je res tako, so dokazali tudi številni zbori delavcev, ki smo jih imeli v preteklih mesecih, na katerih smo obravnavali osnutke samoupravnih aktov, izbirali kandidate za organe samoupravljanja in na njih razpravljali o vsem tistem, kar je odločujoče za naš družbeni in gospodarski položaj. Zato tudi upravičeno pričakujemo, da bomo z nadaljevanjem takšnega dela in s še večjo prizadevnostjo izkoristili vse prednosti, ki nam jih ponujajo novi odnosa v naši steklarni. Referendum, na katerem smo se delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb odločili o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb ter statute temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti skupnih služb, je bil 25. novembra. Njegov izid pa najboljše ponazarja tabela št. 1 na 4. strani! Sprejeta samoupravna akta v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb sta bila podlaga zborom delavcev za razpis volitev v nove organe samoupravljanja. Te smo volili v sredo, 14. decembra in sicer delegate v delavske svete, disciplinske komisije in organe samoupravne delavske kontrole. V vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb so naši sodelavca izvolili skupno 175 delegatov. Kako so se delavci posameznih delovnih skupnosti temeljnih organizacij in skupnih služb odzvali na volitvah, pa kaže tabela št. 2! V posameznih temeljnih organizacijah oziroma v delovni skupnosti skupnih služb so bili izvoljeni v posamezne organe samoupravljanja tile delavci: Razstava steklarskih izdelkov je predstavila ustvarjanje steklarjev steklarne in Steklarske šole Temeljna organizacija osnovna izdelava Delavski svet: Jože Bedenik, Karl Bele, Drago Boršič, Vlado Bratuš, Jože Gorišek, Marjan Gretič, Ivan Herček, Ferdo Kampuš, Franc Kidrič, Stanko Krofi, Franc Lažički, Štefan Mašera, Joco Novak, Martin Perkovič, Venčeslav Srbčič, Marjan Stiplošek, Anton Širec, Vinko Verk in Franc Zupanc. Delavski svet šteje 19 delegatov. Disciplinska komisija: Andjelko Bendel j a, Dimitrij Dolšak, Ivan Ka-menšek, Dušan Pereski in Milan Ždvičnjak. Komisija šteje 5 članov. Samoupravna delavska kontrola: Rudi Fenko, Janez Konstek, Stanko Podhraški I, Anton Rajher, Avgust Stiplošek, Vinko špiljak in Mirko Štih. Odbor šteje 7 članov. Temeljna organizacija združenega dela oziroma DSSS Število volilnih upravi- čencev Volilo Glasovalo Neve- ljavnih glasovnic Upra- vičeno izostalo Delež v % ZA % PROTI % Osnovna izdelava 412 327 69,85 285 69,17 28 14,71 14 85 Dekor Kozje 67 64 95,52 62 92,53 2 2,98 — 3 Kristal 300 239 79,66 216 72,00 18 6,00 5 57 Servisne dejavnosti 79 66 83,54 56 70,88 10 12,65 — 13 Dodelava 144 126 87,50 76 52,77 40 27,77 10 17 Delavska restavracija 17 17 100,00 16 94,11 1 5,88 — — »Naše staklo« Beograd 11 11 100,00 10 90,90 1 9,09 — — Delovna skupnost SS 169 146 86,39 128 75,74 13 7,69 5 13 Tabela 1: Rezultati referenduma o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v tozdih in delovni skupnosti skupnih služb, ki je bil 25. novembra letos Temeljna organizacija dekor Kozje Delavski svet: Anton Bezamo v-ski, Štefan Bezamovski, Anton Bratuša, Jože Bratuša, Zdravko Centrih, Janko Gmajnič, Ana Halužan, Milena Jagrič, Anton Jošt, Alojz Kotnik, Srečko Ljubej, Nevenka Strnad, Franc Šumej, Eva Turšič in Majda Vouk. Delavski svet šteje 15 delegatov. Disciplinska komisija: Alojz Klaužar, Marta Kunst, Cvetka Tise j, Drago Ulčnik in Viktor Mo-škon. Komisija šteje 5 članov. Samoupravna delavska kontrola: Anton Planinc, Albin Sinkovič, Anton Simonič, Ema Sukič in Andrej Žlender. Odbor šteje 5 članov.. Temeljna organizacija Kristal Delavski svet: Drago Aleksič, Milan Barič, Marija Gašparič, Matilda Halužan, Karl Holešek, Marta Jordan, Anton Jutriša, Martina Kobale, Regina Lepan, Milica Masnec, Rihard Melcer, Franc Oberski, Marjan Ogrizek, Vinko Osek, Franc Prah, Irena Strašek in Ivan Šestanj. Delavski svet šteje 17 delegatov. Disciplinska komisija: Vlado Gorišek, Jože Horvat, Martin Jagodič, Alojz Kobale in Magda Prah. Komisija šteje 5 članov. Disciplinska komisija: Ivan Gro-bdn, Mirko Jutriša, Anton Koražija, Vlado Pale-Kosovec in Milan Zupan. Komisija šteje 5 članov. Samoupravna delavska kontrola: Josip Boršič, Boris Pirer, Stanko Habijanič, Vinko Kamenščak in Alojz Vijčako. Odbor šteje 5 članov. Temeljna organizacija dodelava: Delavski svet: Ciril Boršič, Drago Dimeč, Rado Drenski, Vlado Gorišek, Jožefa Jordan, Alojzija Kregar, Avgusta Kunstek, Voj o Ohra-dovič, Josip Petek, Stanko Plavčak, Zvonko Podkoritnik, Marija Prah, Klara Šverko in Frančiška Žerak. Delavski svet šteje 14 delegatov. Disciplinska komisija: Slavko Čoh, Angela Firer, Leopold Goričan, Drago Stančin in Angela Vrdelja. Komisija šteje 5 članov.. Samoupravna delavska kontrola: Irena Berk, Mira Čoh, Franc Hre-pevnik, Marija Kidrič, Marjan La-neger, Alojzija Osrečki in Marija Spol j ar. Odbor šteje 7 članov. Temeljna organizacija delavska restavracija Izvršilni odbor zbora delavcev: Katica Bračun, Dragica Furjan, Ma- rija Lipuš, Irena Rampre in Zdenka Stiplošek. Odbor šteje 5 delegatk. Disciplinska komisija: Marija Bah, Zorica Nikolič in Nežika Zupanič. Komisija šteje 3 člane. Samoupravna delavska kontrola: .Marica Kovačič, Danica Tadina in Martina Štih. Odbor šteje 3 člane. Delovna skupnostih skupnih služb Delavski svet: Marjana Bercko, Zora Cikanik, Doli čujež, Biserka Farkaš, Leopold Hribernik, Tilčka Kolar, Alenka Kozlevčar, Lidvika Krneža, Cita Novak, Akna Pelko, Marija Pevec, Cveto Sedminek, Tone Sovine, Branko Stojsavljevič, Mirko Šipec, Rozina šipec, Anton Spol j ar, Marija šprajc, Štefka Šte-fanec in Rezika Tomič. Delavski svet šteje 20 delegatov. Disciplinska komisija: Berta Jutriša, Zora Kladnik, Franc Kome-rički, Vilma Ogrizek in Ida Siter. Komisija šteje 5 članov. Samoupravna delavska kontrola: Ivan Boroš, Edo Fenko, Cecilija Iršič, Franc Kregar in Nada Zagoda. Odbor šteje 5 članov. VALTER JORDAN Samoupravna delavska kontrola: Franc Ferbišek, Jože Jordan, Marija Mikša, Edvard Plemenitaš, Martin Plemenitaš, Miroslav Podhraški in Marija Tramšek. Odbor šteje 7 članov. Temeljna organizacija servisne dejavnosti Delavski svet: Janko Anderlič, Milan Bere, Ivan Dolšak, Štefan Kores, Vjekoslav Mikša, Edo Petek, Drago Podhraški, Rudi Poš, Jože Škrabi, Milan štruklec, Vjekoslav Štrakl ec in Vjekoslav Živič-njak. Delavski svet šteje 12 delegatov. Tabela 2: Poročilo o izidu volitev v organe samoupravljanja temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb, ki so bile 14. decembra letos Temeljna organizacija združenega dela oziroma DSSS Število volilnih upravi- čencev Volilo Delež v % Upra- vičeno izostalo Neupra- vičeno izostalo Osnovna izdelava 417 352 84,41 42 11 Dekor Kozje 66 62 93,93 4 — Kristal 315 264 83,80 51 — Servisne dejavnosti 78 72 92,30 6 — Dodelava 144 135 93,75 9 — Delavska restavracija 17 17 100,00 — — »Naše staklo« Beograd Delovna skupnost SS 171 138 80,70 33 — KAJ MOREMO REČI K POSLOVNEMU POROČILU ZA TRIČETRTLETJE? odvisno samo od nas! Leto 1977 se izteka... Imamo poslovne podatke in finančne podatke o našem gospodarjenju v devetih mesecih tega leta, nekaj podatkov pa imamo, ko to poročamo, tudi za meseca oktober in november ... Mislimo na podatke o celotnem prihodku, osebnih dohodkih in izvozu! Zato bo koristno iz njih oceniti, kaj smemo pričakovati konec letošnjega poslovnega leta in česa si moremo obetati od zaključnega računa!? ŠTARTALI SMO SLABO ... V »Steklarju« smo že objavili poslovne rezultate steklarne za letošnje prvo in drugo tromesečje. Najbrž niste pozabili iz podatkov za prvo tromesečje, da smo letos tisti čas v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali celotni prihodek za 1,6 odstotka, porabljena sredstva za 4,0 odstotke in bruto osebne dohodke za 19,1 odstotka. Tako smo imeli za 2,126.695 dinarjev poslovne izgube pri zmanjšanem izvozu za 20,5 odstotka! Že takrat smo ugotavljali, da je bil naš letošnji Start v novo leto izredno slab, pa smo se zato dogovorili, da bomo tako neugodne razmere s skupnimi močmi izboljšali. Spominjate se, da smo sklenili obnoviti naš stabilizacijski program. In uspeh ni izostal, saj smo drugo tromesečje poslovali dokaj ugodno. Celotni prihodek smo povečali v primerjavi s prvim tromesečjem za 37,7 odstotka, sredstev pa smo pri tem porabili le za 19,1 odstotka več. Zato smo po daljšem času spet ustvarili za 2,171.373 dinarjev čistega dohodka, kar je pokrilo izgubo prvega tromesečja. Zal se uspeh drugega tromesečja v tretjem tromesečju ni pono- vil. V obdobju od julija do septembra smo spet poslovali slabo. Poslovni stroški so se povečevali, proizvodnja je bila nižja. Res da v določeni meri tudi zaradi zidave nove druge talilne peči, ki v juniju sploh ni obratovala. Tako smo ustvarili v juliju 9,440.735 dinarjev prihodka, v avgustu 14,499-291 dinarjev in v septembru 13,357.313 dinarjev prihodka ali v juliju le 65 odstotkov od planirane vrednosti, v avgustu in septembru pa le 70 odstotkov od planiranih vrednosti. Zaradi velikega izpada prihodka so se naši poslovni dosežki v devetih mesecih močno poslabšali. To najbolj nazorno kaže spodnja tabela! Poslovna izguba v devetih mesecih je nekoliko nižja, kot je bila konec prvega tromesečja, torej smo dobre dosežke drugega tromesečja spet pokvarili! Zato ni tu kaj filozofirati! Preostaja nam sa- mo eno: v četrtem tromesečju poslovanje toliko izboljšati, da izgubo devetmesečnega poslovanja pokrijemo! MOŽNOSTI ZA USPEH SO! Menim, da možnosti za uspeh v četrtem tromesečju so. V oktobru smo namreč odpremili kupcem za 13,272.370 dinarjev izdelkov in v novembru za 14,017.950 dinarjev izdelkov. Torej približno toliko, kolikor smo uspeli odpremiti v avgustu in septembru. In za december pričakujemo povsem upravičeno, da se julijski izpad ne ponovi!? Naročil zanj je dovolj, zato bi morali tudi veliko odpremiti. Zato lahko samo še ponovim že izrečeno: dokončen izid, ki ga bo pokazal o uspešnosti našega letošnjega poslovanja zaključni račun, je odvisen samo od nas! Da so možnosti, moramo priča- IZPOSOJENO IZ »DNEVNIKA« • M. K0SAN0VIČ: PROIZVODNJA - TRGOVINA Kazalci poslovanja I,—IX. 1977 I.—IX. 1976 Indeks 1977 : 1976 Celotni prihodek Porabljena sredstva Dohodek I Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Dohodek II ■ Izguba U Bruto—bruto osebni dohodki Ji Izvoz (v USA dolarjih!) 107,559.479 95,410.641 112,7 45,789.471 38,827.850 117,9 61,770.008 56,582.791 109,2 4,498,938 3,637.374 123,7 7,597.521 6,356.134 119,5 49,673.549 46,589.283 106,6 1,458.537 1,049.779 138,9 58,575.665 50,788.438 115,0 2,675.297 2,795.374 96,0 kovati tudi iz podatkov o izvozu do konca novembra! Lani smo v enajstih mesecih leta izvozili za 3,177.874 USA dolarjev, letos pa smo v istem obdobju izvozili za 3,321.600 USA dolarjev, kar pome- ni, da smo izvoz povečali za 5 odstotkov. In ker je tudi za december izvoznih naročil dovolj, bomo lanskoletni izvoz zagotovo dosegli, čeprav je bil še konec septembra za lanskoletnim v istem obdobju ...! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. DA BOMO PLANIRANJE RES PRIBLIŽALI VSEM STEKLARJEM! isnutek finančnega načrta za leto 1 Zakon o združenem delu daje samoupravnemu planiranju in nasploh planu zelo velik poudarek, zato smo se odločili razgrniti pred vsemi bralci našega časopisa in s tem delavci vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb v steklarni »Boris Kidrič« osnutek njenega okvirnega finančnega načrta za leto 1978. Analitsko-planski oddelek je pripravil tak osnutek, ki ga moramo še temeljito proučiti in dobro pripraviti za javno razpravo ter njegovo sprejetje po samoupravnih postopkih. Le tak in tako sprejet bi mogel resnično pomeniti, da si delavci v steklarni z njim določamo cilje, ki jih hočemo v letu 1978 doseči. Strokovne službe pa bodo seveda dolžne s svojim strokovnim delom narediti vse, da bomo sprejete cilje tudi dosegli! In kakšen je ta naš cilj!? V tabeli št. 1 prikazujemo načrtovane zneske zamišljenega finančnega načrta po njegovih prihodkih in odhodkih, dohodku, sredstvih za osebne dohodke in ostanku dohodka, M naj bi nam ostal za sklade! Iz tabele je razvidno, da načrtu- jemo povečanje skupnih prihodkov v prihodnjem letu v primerjavi s planiranimi za letos za 21,8 odst. IZPOSOJENO IZ »DNEVNIKA« • M. KOSANOVIČ: - • . ^"...3'U>• -r; '•'- Tabela 1: Osnutek finančnega načrta steklarne »Boris Kidrič« za leto 1978 (v dinarjih!) Kazalci finančnega načrta Planirano Indeks 1978 1977 plana 78/79 Prihodki na domačem trgu 87,000.000 70,000.000 124,3 Prihodki na tujem trgu 88,160.000 74,000.000 119,1 Ostali prihodki 10,840.000 8,645.750 125,4 Skupaj prihodki 186,000.000 152,645.750 121,8 Porabljen material, surovine, energija itn. 53,000.000 48,500.000 109,3 Ostali odhodki 12,150.000 7,350.000 165,3 Amortizacija 6,000.000 5,441.100 110,3 Skupaj porabljena sredstva 71,150.000 61,291.100 116,1 Skupni dohodek 113,850.000 91,354.650 124,6 Samoup. in zakonske obvezn. 19,200.000 11,604.650 165,5 Dohodek steklarne 94,650.000 79,750.000 118,7 Bruto osebni dohodki 81,000.000 70,750.00C 114,5 Neto osebni dohodek 55,728.014 48,676.012 114,5 Ostali prejemki 1,650.000 1,500.000 110,0 Ostanek dohodka — skladi 12,000.000 7,500.000 160,0 Na kakšni osnovi smo planirali takšno povečanje skupnega prihodka? Povečanje prihodkov na domačem trgu za 24,3 odst. smo planirali na osnovi povečanja oziroma dviga cen pri nespremenjeni proizvodnji za 16,5 odšt. ter na osnovi povečanega fizičnega obsega proizvodnje za 8 odst., nekaj pa tudi na osnovi zmanjšanja odpadka! Prihodki s prodajo na tujem trgu naj bi se povečali za 19,1 odstotka in sicer za kakšnih 8 do 11 odst. na osnovi povečanja cen na svetovnem trgu. za približno 1,9 odst. na na račun povečanega dohodka iz naslova stimulacij za izvoz. Nekaj nai bi v tem prihodku tudi navrgla devalvacija dinarja v primerjavi s konvertibilnimi valutami. Odhodki, to so porabljena sredstva, naj bi se z bolj ekonomičnim poslovanjem od sedanjega povečali manj od prihodkov, le za 16.1 odst. Po odbitku vseh obveznosti do družbe naj bi nam ostal dohodek, ki naj bi bil za 18,7 odst. večji od dohodka, ki smo ga načrtovali v steklarni za letos. Zmeren dvig sredstev za osebne dohodke in čistih osebnih dohodkov za 14,5 odst. tar dosledno izpolnjevanje drugih planskih postavk nam zagotavlja ostanek dohodka — to je sredstev za sklade — v znesku 12,000.000 dinarjev, kar pomeni za 60 odst. več, kot smo načrtovali za letos. Seveda pa moram opozoriti bralce, da za letos planiranih 7,500.000 dinarjev ostanka dohodka nismo ustvarili zaradi premočnega povečanja stroškov in sredstev za osebne dohodke! Zato seveda velja še znana modrost: ni dovolj samo sprejeti plan ali načrt. S tem zamisel še ni uresničena! Treba bo narediti še marsikaj — predvsem poiskati vse notranje neizrabljene rezerve, ki so v prihrankih na materialu, varčevanju z drago energijo, izkoriščenosti razpoložljivih delovnih ur, boljši organizaciji delovnega procesa, v mnogočem odvisni od skladnosti planov proizvodnje po temeljnih organizacijah — predvsem na področju planiraj a II. vrste izdelkov in izdelkov, ki so v skladišču kot ostanek naročil. In lotiti se bomo morali tudi zniževanja lastne cene, razviti resnično optimalne proizvodne serije, izdelati prodajni katalog in prodajati na njegovi osnovi! Mnogo je v tem prikazu še nedorečenega, toda če nam bo uspelo razrešiti najbolj kritične točke, bomo zagotovo v letu 1978 naredili velik poslovni korak naprej...! ANTON SOVINO, dipl. oec. POGOVOR Z MLADIMI DELAVCI TEMELJNE ORGANIZACIJE KOZJE V novo leto z optimizmom...! Proti koncu delovnega dne, še predno odloži orodje in si privošči zaslužen počitek ter okrepčilo, se človek ponavadi kaj rad vpraša: »Bom delo opravil uspešno, bom zadovoljen z njegovimi rezultati, bo vložen napor ustrezno poplačan... ?« Toliko bolj pa je nagnjen k takšnemu vpraševanju ob prelomnih dogodkih, torej tudi ob koncu starega in pred pričetkom novega leta ... Kot en sam delovni dan se zdi z bližanjem novega leta v kozjanski temeljni organizaciji od lanskega leta preteklo obdobje... Dan, pester in raznolik, za posameznika zanimivejši, za druge naporneji in dolgoročnejši ...IZ gotovostjo pa lahko trdim: uspešen in obetajoč! Da bi povzel vsaj delčke razpoloženj naših mladih delavk in delavcev v temeljni organizaciji Kozje, sem se z nekaterimi izmed njih pogovarjal. In to kar na delovnih mestih! Četudi sem jih morebiti tudi malo zmotil pri njihovemu oblikovanju novih kristalnih form in desenov...! Zanimalo me je zlasti, kaj menijo o novi delitvi osebnih dohodkov, o novi organiziranosti naših temeljnih organizacij, s kakšnimi problemi in težavami se pri svojem delu ubadajo in kako ocenjujejo svoje delovne razmere. Odgovori na nekatera vprašanja so si bili na moč podobni, da jih lahko že kar v uvodu v ta reporterski zapisek povem! Z novim na- činom delitve osebnih dohodkov, torej z normiranim delom, so zadovoljni, nagrajevanje je realno in je odraz posameznikove pridnosti, uspešnosti in strokovnosti pa tudi odraz njihovega sodelovanja v gospodarjenju temeljne organizacije! Z ustanovitvijo novih temeljnih organizacij se po njihovi oceni povečujejo možnosti za neposredno odločanje delavcev, seveda pa se s tem povečuje tudi njihova neposredna odgovornost za sprejete odločitve, za njihovo uresničevanje in za rezultate odločitev ... In kaj sem zvedel od mladih deklet in fantov kozjanskega kolektiva? ZDRAVKO CENTRIH »Delam že dve leti! Stanujem doma in nameravam v brusilnici ostati. Kot brusilec, samoupravljavec in delegat v družbenopolitičnih organizacijah se večkrat vprašujem, kaj pomeni za nas temeljna organizacija!? Gotovo, da takojšnjih sprememb ne bo, najbrž pa bomo kmalu začutili naše začetne napake, predvsem zaradi slabe montaže strojev. Seveda pa bomo kot gospodarji sami odločali o svojem delu. Naš uspeh ali neuspeh bo v največji meri odvisen od nas samih! Sicer pa je, to veste, steklobru-silčevo delo zahtevno, velikokrat tudi telesno zelo naporno. Še zlasti za ženske velja to ...« No, naj povem, da je Zdravko mladoporočenec in da sta z življenjsko sopotnico mlad steklarski par. Zato sicer ni toliko prizadet, če v Kozjem ni kaj prida možnosti za družabno življenje mladih, pa vendar meni, da tudi ta pomanjkljivost prispeva svoje, ko se mladi odločajo za zaposlitev pri nas v Kozjem. EVICA TURŠIČ IN MARJANCA CENTRIH Obe sta priučeni steklobrusilkl, a označujeta. E vica dela na tem mestu stalno zaradi rahlega zdravja, Marjanca pa označuje le začasno, ker se je pred nedavnim pri delu poškodovala. Obe sodelavki sta zelo veseli novega načina nagrajevanja. Menita sicer, da je treba za izpolnitev norme krepko delati, toda tudi vzpodbuda je potem večja z večjim osebnim dohodkom. Evica se vozi na delo in z dela, saj je doma iz Plištajna ali Lesič-nega. Moti jo še vedno neurejen prevoz z avtobusom, saj ga kljub tekanju večkrat zamudi... MARJANCA RATAJC »Z uvedbo nagrajevanja po delu smo dosegli, da vsakdo med nami precej natančno ve, koliko bo zaslužil že precej pred izplačilom osebnih dohodkov ... Zato si tudi prizadevano in delamo po svojih močeh. Zato po naši delovni hali ni več pohajkovanja. Moram pa reči, da se mi zdi delo pri nas napornejše od dela v drugih tovarnah.« Naj dodam k tem njenim besedam še to, da je Marjanca ena izmed najbolj vestnih delavk v kozjanskem tozdu in da si zasluži tudi s temi vrsticami vsaj siromno pohvalo! DRAGO ULČNIK »Norme so postavljene optimalno. Delam približno enako, kot sem delal prej. Poleg dela za strojem rad sodelujem v organih samoupravljanja in v družbenopolitičnih Organizacijah. Vsi pa se še najbrž premalo zavedamo velike odgovornosti, ki nas čaka z organiziranjem v svoji temeljni organizaciji, še bolj bomo morali idejno usposabljati mlade delavce, da bodo osveščeni in usposobljeni za delo vno- »Vsakdo natančno ve, koliko bo zasluzil...!« pravi Marjanca Ratajc vih organih naše temeljne organizacije.« Drugo je aktivnost osnovne organizacije ZSMS, kot čina njenega predsedstva pa je odgovoren za športno življenje in rekreacijo mladih. O svojem dosedanjem delu na tem področju je povedal: »Želim si množičnost, zlasti pri rekreaciji. Zaradi razkropljenosti članov naše organizcaije po bližnjih krajih in zaradi slabih prometnih zvez pa bo to zelo težko ... Kljub temu smo v sezoni vsako sredo namen jeli tej skrbi svoj prosti čas in se sestajali v telovadnici, da si ohranimo zdravje in da se sprostimo. Najprej smo telovadili pod Božičkovim vodstvom, potem pa smo igrali košarko ali odbojko ... Organizirali smo tudi Kozjanske mladinske športne igre, ki združujejo mlade ožjega Kozjanskega, Buč, Lesičnega, Podsrede in Kozjega. S tem smo zapolnili praznino v igrah občinskega obsega, ki so nemalokrat neustrezno organizirane. Pripeljati moštvo v Rogaško Slatino je namreč dokaj težko, še zlasti, če jo tam pričaka prazna dvorana!« In kaj pravi o vzrokih za premajhno zanimanje mladih s Kozjanskega za steklarski poklic? »Vzroke za to ni treba iskati v delovnih razmerah. So drugje, v nezaupanju v poklic in v naše delo! Res pa k temu prispevajo tudi dokaj slabe avtobusne zveze.« In kaj si želi Drago za novo leto? Da bi še bolj izpilili sistem nagrajevanja po delu in da bi uspeli zasesti z novimi delavci vsa še nezasedena delovna mesta! MILICA LUPŠE »Rada bi, da bi nas iz Lesičnega avtobus vozil do brusilnice in da bi si mogli kupovati tudi mesečne vozovnice!« SILVA FERLIČ Upam, da mi bo oprostila, ker obešam na veliki zvon, da Silva pričakuje otroka, pa ji zato delovodja Anton Jošt odreja nekoliko lažja dela, če le more. Z osebnim dohodkom je Silva zadovoljna, težko pa že čaka na svojega vojaka... In tudi mi, njegovi sodelavci, si želimo, da bi bil spet med nami, da bi spet igral v našem zabavnoglasbenem orkestru, ki bo spet zaživel in razgibal družbo še na kakšnem steklarskem plesu! BOŽA FERLIN V brusilnici je šele četrti mesec. Trimesečna priučevalna doba je že za njo in kmalu bo dobila svojo prvo plačo — se pravi osebni dohodek. Delo steklobrusilke ji je všeč, rada pa bi Stanovala v Kozjem. Sedaj se namreč vozi iz Gorjan pri Podsredi in mora vsak dan dolgo čakati na avtobus. ANDREJ ŽLENDER Pred služenjem vojaškega roka se je priučil, pa zato po vrnitvi na delo ni imel težav... »Delo mi gre dobro od rok,« je dejal Andrej in še dodal: »S 360 jurji na mesec sem zadovoljen. Iz Lesičnega se vozim s ličkom, z menoj pa se vozita še dva sodelavca.« Andrej je tudi potožil, da zelo pogreša zabavnih in kulturnih prireditev v bližini svojega kraja. MARKO STRAŠEK Doma je iz Mestinja, stanuje pa pri prijatelju Taniju v Starem trgu. Letos je končal poklicno šo- »Delo mi gre dobro od rok...!« meni Andrej Žlender, ki se vozi na delo z avtom iz Lesičnega lo. In kako se počuti na Kozjanskem? »Nisem se še dokončno odločil, ali bom ostal tukaj. Prehod iz šole v proizvodnjo je bil težak. Upam, da bom z več prakse tudi lažje dosegel normo. Vendar sem že prvi mesec zaslužil tisoč dinarjev več kot kolega, s katerim sva začela delati avgusta v kozjanski brusil-niči. Res pa je, da sem vsak dan premočen — od vode in znoja!« se je nekako nagajivo nasmehnil in dodal: »Ne upoštevajo kvalitete in velikosti kamna, izbira pa je nezadostna. Zato upam, da bo sedaj, ko smo svoja temeljna organizacija, boljše!« Največji problem za Marka je neurejena prehrana v Kozjem, saj je hrana v edini gostilni tega kraja predraga za njegove mesečne prejemke! ANTON BRATUŠA »Z bratom se voziva iz Srebrnika pri Bistrici ob Sotli. Štiri mesece je minilo, odkar sva končala s priučevanjem. Z dosedanjimi delovnimi rezultati sva še kar zadovoljna. Delo v steklarni ni tako slabo, kot se je razširil glas v začetku, ko razmere v brusilnici še niso bile urejene. To je tudi poglavitni vzrok za nezainteresiranost in nezaupanje mladih do brusilskega poklica. Meni pa je to delo všeč, čeprav vem, da še nekaj časa ne bom obvladal vseh prvin. Tako dolgo pa se mi tudi osebni dohodek ne bo povečal. Veselim se naše nove samoupravne organiziranosti in bi rad sodeloval v organih samoupravljanja!« Tudi Anton je že poročen in bi se rad preselil v Kozje, če bi le dobil stanovanje... ANITA KRAMER Pohvalila se je, da je s svojo prvo plačo po novem sistemu nagrajevanja postala rekorderka med dekleti in ženami, izmed fantov pa ji je bil kos le eden. Ima pa velike težave s stanovanjem že od prvega dne dela v brusilnici. Samsko življenje, je dejala, pač ni stimulirano. Tudi z zabavnim in kulturnim življenjem ni vse, kakor naj bi bilo. Večkrat gre v kino v soboto in nedeljo, ko je predstava, čeprav je na programu isti film. JOŽE BOŽIČEK Iskal sem ga v pisarni, pa je bila prazna. Tudi čez dve uri. Čeprav z vso zagnanostjo vodi novo temeljno organizacijo, ne prebije večino svojega delovnega časa za pisalno mizo. Njegovo delo je zelo razgibano in obsežno. Pa vendar je pristal na nekaj odgovorov, seveda kar za strojem, ko je po svoji metodi preizkušal norme in brusil vzroce. »S pravilnikom o organizaciji dela, o merilih, o vrednotenju in kategorizaciji dela, kar se je rodilo pri nas, bomo začeli uresničevati naloge, ki smo si jih zadali z zakonom o združenem delu... Priznati moram, da mi je ta zakon vzel prenekatero noč, da pri tem o svojem prostem času, ki sem ga porabljal za njegovo študiranje, sploh ne govorim. S spremembo sistema in organizacije dela ter delitve osebnih dohodkov, smo se nekateri res bolj obremenjevali in žrtvovali zanj vendar menim, da so za dosežene uspehe zaslužni prav vsi naši delavci! Z njihovo pomočjo smo kreirali organizacijo, ki je že na svojem začetku pokazala plodove. To se kaže v podatkih o povečani produktivnosti dela, o kakovostnih iz- Anton Bratuša se skupaj z bratom vosi v Kozje is Srebrnika pri Bistrici ob Sotli delkih, in kar je najbolj pomembno, kaže se tudi v zavesti in Zadovoljstvu sodelavcev. In kaj pričakujem od ustanovljene temeljne organizacije, me vprašujete? Predvsem, da bodo vsi naši delavci dojeli resnost in dolžnost samoupravljavca in vsak na svojem delovnem mestu prispevali, da bo naše poslovanje uspešno. Pričakujem tudi, da bodo sprva nekateri kazalci slabši, zlasti zaradi nezasedenosti prostih delovnih mest, zaradi česar bo prizadeta naša akumulacija. Zato pričakujem ustrezno razumevanje naših sodelavcev v steklarni v Rogaški Slatini; zlasti še, ker imamo sedaj pri vojakih kar četrtino kolektiva. Zato tudi pričakujem stvarne uspehe šele takrat, ko se bo naš kolektiv učvrstil in osamosvojil s stalnimi delavci. V novem, 1978. letu si želim, da bi kar se da uspešno poslovali, da bi uredili stanovanjske probleme sodelavcev, da bi se nam uresničil načrt s kislinsko polimico in da bi naša delovna organizacija kot celota spet stopila na čvrsta tla. Želim pa si tudi, da bi naša družba bolj cenila težko steklarsko delo, seveda pa si najbolj želim, da bi bili vsi sodelavci v kolektivu zadovoljni. V pogovorih z mladimi delavci brusilnice Kozje sem marsikaj odkril in upam, da boste tudi bralci tega zapisa iz drugih temeljnih organizacij ter ostali bralci še bolj cenili njih pošteno in prizadevno delo. Težav, ki jih pestijo, namreč ne bo konec čez noč. Vsi njihovi dosedanji uspehi pa pričajo o tem, da so na pravi poti. In to je že zadosten razlog za njihov optimizem. FRANC ČERNELIČ Vodja temeljne organizacije Kozje Jože Božiček KAKO TOREJ URESNIČUJEMO NAŠO NOVO SAMOUPRAVNO ORGANIZACIJO? Kar dobro napredujemo! V prejšnjih izdajah časopisa »Steklar« smo večkrat pisali o naši samoupravni organiziranosti, zato ne bomo ponavljali tistega, kar smo že naredili na tem področju, temveč pišemo o tistem, kar bo treba še storiti! Nekatere naloge in akcije iz načrta za našo samoupravno organiziranost so že opravljene, precej pa jih bo treba še dokončati ali opraviti... Zato, da bi boljše razumeli vse naše preostale naloge in aktivnosti, smo jih razvrstili v štiri skupine in sicer 1. v samoupravno organiziranje temeljnih organizacij združenega dela, 2. v izoblikovanje samoupravnih aktov, 3. v opredelitev dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami in 4. v knjigovodsko izvedbo v smislu delitve premoženja in ločenega ugotavljanja dohodka v temeljnih organizacijah! NAJPREJ O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI Kot že veste, smo 20. oktobra letos z referendumom odločili nanovo ustanoviti temeljne organizacije združenega dela, v novembru pa smo sprejeli dva samoupravna akta — samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti ter statute temeljnih organizacij in delovne skupnosti. V sredo, 14. decembra smo tudi že izvolili nove delavske svete. Z izvolitvijo in s konstituiranjem delavskih svetov prenašamo samoupravne pravice in odločanje na nove delavske svete, razen tistih pravic in dolžnosti, o katerih odločajo delavci z osebnim izjavljanjem. Tako bo z novim letom odločanje v naši steklarni zaživelo na novi, široki delegatski zasnovi. Nove samoupravne oblike in dohodkovni odnosi se morejo uresničevati le, če imamo urejena medsebojna razmerja, pravice in dolžnosti. Za te namene sedaj pripravljamo samoupravne sporazume in pravilnike. Do novega leta bi morali biti po določilih zakona o zdru ženem delu pripravljeni in sprejeti tile samoupravni akti: samo- upravni sporazum o enotnih osno vah in merilih za ustvarjanje in razporejanje dohodka, samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev skupne porabe in splošni akt o razporejanju Čistega dohodka. ZAŠLI BOMO V ČASOVNO STISKO Osnutek samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri ustvarjanju in razporejanju dohodka bo pripravljen za javno razpravo v delovni skupnosti do 23. decembra letos. Preostala dva samoupravna akta pripravljamo, morali pa bomo pohiteti, da bosta pravočasno njuna osnutka nared in — seveda — usklajena s samoupravnim sporazumom o razporejanju dohodka. Malo pa je verjetnosti, da bi zmogli omenjene samoupravne akte sprejeti še v tem mesecu! Zato bomo morali pospešiti njihovo sestavljanje in razpravo o njih, če naj bi jih sprejeli najpozneje do konca januarja prihodnje leto. če nam to ne bo uspelo, se nam kaj lahko zgodi, da bi za mesec januar dobili močno zmanjšane — tako imenovane zajamčene osebne dohodke, kot to predvideva zakon o združenem delu! Pomemben samoupravni akt je tudi samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti temeljne organizacije, s katerim bodo razdeljeni premoženje in obveznosti dosedanje temeljne organizacije združenega dela steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini na nove temeljne organizacije. To bo opravila delegatsko sestavljena komisija po zaključnem računu. Zato bomo mogli opraviti Z novo proizvodno in samoupravno vem letu boljših delovnih uspehov...! razdelitev sredstev šele po 1. marcu, saj bo zaključni račun dosedanje temeljne organizacije steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina za letos narejen do 28. februarja prihodnje leto. Nove temeljne organizacije združenega dela se bodo združile na podlagi samoupravnega sporazuma v delovno organizacijo Steklarna »Boris Kidrič«. V zvezi s tem pripravljamo še tri samoupravne akte in sicer: samoupravni sporazum o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo Steklarna »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, statut te delovne organizacije in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena in delavcev temeljnih organizacij. V teh aktih bodo opredeljeni skupni cilji, namen združevanja dela v delovno organizacijo, vrste in namen združevanja sredstev za skupne posle temeljnih organizacij. To so nekateri najpomembnejši samoupravni akti, treba pa bo izdelati še predloge samoupravnega sporazuma o osnovah plana, pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, samoupravnega sporazuma o posebni finančni službi in pravilnika o organizaciji knjigovodstva. In ne bodite presenečeni, treba bo pripraviti predloge nekaterih drugih, nujno potrebnih samoupravnih aktov! organiziranostjo si obetamo v no- IZPOSOJENO IZ »DNEVNIKA« • KORAKSIC: START USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA KAJ PA DOHODKOVNI ODNOSI? Uresničevanje dohodkovnih odnosov je ena izmed bistvenih sestavin samoupravljanja, zato namenjamo njim posebno skrb. Medsebojna razmerja med temeljnimi organizacijami morajo biti pravilno urejena, da bi mogla vsaka med njimi ugotavljati svoj dohodek in s tem tudi 'oblikovati višino osebnih dohodkov. Osnove in merila so napisana v samoupravnem sporazumu o ustvarjanju in razporejanju dohodka. V tem sporazumu so najpomembnejša tale določila: — da vse temeljne organizacije ustvarjajo skupni prihodek in da ga razporejajo na posamezne temeljne organizacije na osnovi kalkulacij ; — da se za delitev skupnega prihodka sporazumno določi trajna merila za osebne dohodke, amortizacijo, materialne stroške in za druge stroške; — da temeljna organizacija, ki preseže dogovorjen delež odpadka, zmanjša svoj dohodek, hkrati pa mora povrniti del škode, ki jo je povzročila s povečanim odpadkom predhodnim temeljnim 'organizacijam; — da si temeljna organizacija, ki ne doseže normativa odpadka, ustvarja prihranke, in da si tudi poveča prihodek predhodni temeljni organizaciji, zato odstopa del prihodka tisti temeljni organizaciji, ki ne dosega normativa odpadka; — da je zaradi udeležbe posamezne temeljne organizacije v skupnem prihodku pomembno število predanih izdelkov naslednji temeljni organizaciji in v skladišče; — in da je za obračun pomembna vrednost prodanih in plačanih izdelkov. Ta sporazum in samoupravni sporazum o skupnih osnovah ter merilih za delitev sredstev za osebne dohodke sta zelo pomembna, zato jima bomo morali v razpravi nameniti vso možno skrb in pozornost! rogaških PO NOVEM LETU NOVE NALOGE! Organizacijsko in tehnično izvedbo dohodkovnih odnosov bomo začeli z novim 1978. letom! Najprej na področju evidence o proizvodnji, porabi materiala in o drugih stroških! Največ tovrstnega dela pa bo treba 'opraviti v knjigovodstvu, saj bodo delavci v njem morali voditi vso evidenco za vse nove temeljne organizacije združenega dela. Namesto enega zaključnega računa bo treba narediti vsako leto šest zaključnih računov. In isto velja seveda tudi za izkazovanje poslovnih in finančnih podatkov med letom, za vsako tromesečje! Skupno realizacijo ali prodajo narejenih izdelkov bo treba deliti na tri ali celo na štiri temeljne organizacije. Prav tako bo vsaka temeljna organizacija imela svoj žiro račun, s katerega bo plačevala račune, druge svoje obveznosti in dvigovala sredstva za izplačevanje osenbih dohodkov. To pa bo, seveda, povzročalo veliko več dela in bo zahtevalo tudi nekaj novih de-lacvev, če naj bo povečan obseg dela opravljen v rokih, predvidenih z zakonom... Nasploh bi torej mogli oceniti, da na področju organiziranja temeljnih organizacij združenega dela kar dobro napredujemo, pri izdelavi nekaterih samoupravnih 'aktov pa zaostajamo. Zato bomo morali njihovo sestavljanje pospešiti! In vsak kaže tako, da za uresničevanje vseh naloženih nam nalog 'še nismo v zadostni meri pripravljeni ter medsebojno usklajeni. Zato bomo morali še v decembru — zlasti pa v janu'arju prihodnje ldto — dokončno razrešiti nekatere probleme in se dogovoriti o enotnem pristopu k uveljavljanju dohodkovnih odnosov! steklarjev!? Ali niso lepi tile naši izdelki, oblikovani in izdelani z rokami PONATISNJENO IZ »KOMUNISTA« Kaj pa delovna disciplina? Pred dnevi sta se dva znanca — gospodarska voditelja — obrnila na nas z besedami: »Četudi imamo najnaprednejše zakonske dokumente in zlasti še sistemske zakone, pa že dolgo nismo imeli slabše delovne discipline. Celo tam, kjer skrbijo zanjo posebne službe —r bržčas sta imela v mislih vratarje in vratarnice, ni nič boljše! Delavcu ne smeš nič več reči. Vse rešuje sam ...!« Njune besede so bile rezke. Polne sumničenj in žolčnosti. Maščevalne, ni kaj. • ■! O njih celo ne bi razmišljali, ko ne bi hkrati slišali še drugih podobnih opazk in pritožb, ki so prihajale od samih delavcev. Rekli so nam, da je med njimi kar resno število sodelavcev, ki ne razmišljajo veliko o delovni disciplini, še manj pa jo spoštujejo. Za te delavce pravijo, so pravice, kajpada njihove pravice, nad vsem. Kult delavca, tistega anonimnega, simboličnega in povsod navzočega, ko gre za pravice, popolnoma se istijo z njimi. Z njegovimi dolžnostmi, ki nikoli (in nikjer na svetu) niso bile večje kakor zdaj, se nikoli ne istovetijo. Delovna disciplina pa je pogoj, so dodali, za uspeh v delu, v organizaciji dela, v proizvodnji. Skoraj hkrati smo se pogovarjali tudi s poznavalci tega problema v širših merilih, pri nas in po svetu. Ne samo, da so potrdili te navedbe, ampak so jih tudi plastično ponazorili s primeri od drugod. Preprosto so povedali, da delovne discipline ni niti v svetu, celo v kapitalistični proizvodnji ne! Dovče-rajšnja delovna disciplina, ki je temeljila na strahu, da delavec ostane brez dela, ker je na njegovo delovno mesto že čakal pred tovarniškimi vrati drug delavec, je ostala v analih. Presežka delovne sile ni. Celo tehnološkega presežka ni! Brezposelnost je minimalna. S starimi metodami torej ni več mogoče zagotavljati discipline- Strahu je konec. Avtoriteta ne nastaja samo na lastnini. Zatorej se delovna disciplina ne ohranj a s starimi sredstvi. Novih pa žal ni! Zavest delavcev na zahodu je potrošniška, so rekli ti poznavalci (vsaj najpogosteje!); docela neustrezna je. Zategadelj zavestne discipline ni! Toda, kako naprej, se sprašujejo delodajalci. Vendar jim na to vprašanje ne morejo odgovoriti niti najpopolnejši elektronski možgani. Tako je na zahodu.. •! Tam imajo v tej zvezi zagotovo krizo. Kakšno pa je dejansko stanje pri nas? Vrnimo se po isti poti! Delavci, ki ugotavljajo, da pri nas popušča delovna disciplina, imajo popolnoma prav, ko to trdijo. Njihove zaznave so točne- Koga pozivajo, naj »skrbi« za delovno disciplino? Kdo je lahko večja avtoriteta od njih, ko gre za disci- plino? Mar niso prav oni, skupaj s tistimi, ki kršijo delovno disciplino, podpisali sporazum o združevanju dela in sredstev in, mar se niso vsi skupaj zavezali, da bodo spoštovali sporazum? V sporazumu pa je na podlagi ustave in zakona o združenem delu — glej njegove člene od številke 193 do 210! — to urejeno. Zato pač velja vzeti v roke zakonske in normativne akte. To je za nas najvišja avtoriteta. Višja nam sploh ni potrebna! Kdor ne pride na delo, kdor ne dela tako, kakor bi moral, kdor dviga vik in krik, kdor se opija itn., ta ne more uživati pravic! To je jasno zapisano! Zatorej so delavci sami dolžni sprožiti ustrezno pobudo. Tu ni potrebna idealizacija o delovni disciplini (večina jo ima!), ki še dolgo ne bo absolutna. Prav tako ne gre iskati novih oblik stimulacije za odgovornost. Tu je največja stimulacija — dosledna odgovornost. Kar zadeva gospodarstvenika, imata tudi prav. Toda, komu zvonita? Bržčas ne trdni tehnokratski roki, železnemu kultu dela, nehumanim medsebojnim odnosom delovnih ljudi!? Od koga zahtevata podporo? Menda ne od avtoritet zunaj dela in delavcev? Kajti, če to zahtevata, potem zares ne vesta, da prav sedanji trenutek dela, ki v resnici predstavlja komuno dela, ne prenese. S takšnim obnašanjem nastaja nova disciplina...! STEKLARJI CENIJO OBLIKOVALČEVO DELO! »ustvarjalec izdelkov... Pri proučevanju zgodovine steklarstva ugotovimo, da segajo njegovi začetki kakšnih pet in pol tisočletij nazaj in da so steklarji oblikovali stekleno maso pri preprostih pečeh najprej v razne steklene posode. Orodje, ki so ga pri svojem delu uporabljali, pa je bilo precej podobno sedanjemu: steklarska pipa, oblikovalec, pinceta, škarje in model! Kljub moderni tehnologiji je ostal delovni proces močno podoben tistemu pred tisočletji; spremenile so se le naprave in spremenila so se orodja ... Končna izdelava stekla se je v tisočletjih le malo spremenila. Pred tisoč leti še ni bilo serijske proizvodnje. Vsak mojster je bil s pomočniki oblikovalec in izdelovalec obenem. V srednjem veku, zlasti v dobi renesanse m baroka, so sodelovali mojstri-steklarji in priznam umetniki-slikarji ter kiparji. Tako so nastajala čudovita dela v steklu. Podala sta si roki mojster-steklar in mojster-obli-kovalec. Iz takratnih steklarskih središč, kot so bila Murano pri Benetkah, ob Renu v Nemčiji, na češkem in drugod, so posamezni steklarski mojstri prenesli umetnost izdelovanja stekla tudi k nam na Pohorje, v okolico Rogatca, na Kozjansko in v okolico Celja-Oblike so največ posnemali, le redko pa so tudi samostojno oblikovali. Današnji način življenja, razvita tehnika in visoka življenjska raven zahtevajo pri oblikovanju stekla drugačne prijeme in kriterije, kot so vladali v srednjem veku. Okus današnjega človeka se je izostril, najrazličnejša javna občila, kot so televizija, revije in časopisi, na vsakem koraku poučujejo, kaj je lepo, estetsko, in kaj je kič. Stanovanja in drugi prostori, v katerih živimo in delamo, so povečini sodobno in estetsko urejeni, naj bo to pohištvo, naj bodo to svetila ali pa naj bodo to okrasni ter uporabni stekleni izdelki! Tudi gostinski objekti zahtevajo sodobno in estetsko ter uporabno steklovino ... Vse to bremeni današnjega oblikovalca- Poznati mora, kaj trg zahteva, poznati mora tehnologijo, in vedeti mora, kaj so sposobni steklarji pri peči in v brusilnici izdelati. Malo pa je poznana delovnim ljudem vloga oblikovalca ali kreatorja, s katerim živi in sodeluje. Marsikomu ni znano, da je izdelek, ki ga ima na primer v roki, po dolgem premišljevanju oblikoval njegov sodelavec, s katerim se srečuje dan za dnem na hodnikih, v delavnicah ali kje drugje. Ni preprosto oblikovati nekaj novega, izvirnega, česar ni pred njim uspelo izoblikovati še nikomur. Vedeti mora, kaj je novega v drugih evropskih tovarnah, kaj se novega pojavlja na tržiščih. Uskladiti mora svoje zamisli s tehnologijo, ki jo uporabljajo njegovi sodelavci pri peči in v drugih dodelavnih obratih. Ta oblikovalčeva povezanost s proizvajalci in z delovnimi postopki pove, kako je tudi oblikovalec važen člen v proizvodnji verigi. Zakon o združenem delu opredeljuje vrednotenje dela slehernega člana delovnega kolektiva, moj-ster-pihalec, mojster-brusilec in vsi drugi člani delovnega kolektiva spoštujejo in cenijo oblikovalčevo delo. Vsi namreč skupno gradimo naš boljši jutri...! MARJAN PRISICEK KAKO UREJAMO STANOVANJSKE PROBLEME Kmalu iz najhujšega Pri nas v steklarni namenjamo veliko skrb stanovanjskim problemom sodelavcev. Kljub vsej skrbi in pozornosti pa letos nismo mogli zadovoljivo rešiti vseh prošenj. Čeprav smo v letu 1976 kupili osem stanovanj v Ratanski vasi in čeprav so trije člani kolektiva s pomočjo stanovanjskih posojil steklarne izpraznili družbena stanovanja, še vseeno nismo zmogli ugoditi vsem prosilcem. Ker je letos v gradnji 17 novih stanovanj, pa vendarle upamo, da bomo kmalu iz najhujših težav. Trije člani kolektiva bodo izpraznili družbena stanovanja, zato bomo morali rešiti vse prošnje za družinska stanovanja in nam bodo preostali še nerešeni le problemi v zvezi s prošnjami za samska stanovanja, po katerih je še vedno precejšnje povpraševanje! Razmere s prošnjami so take, da imamo vloženih še 20 prošenj za družinska stanovanja in 13 pro- šen za zamenjavo stanovanj ter 8 prošenj za samska stanovanja. Med prosilci je res nekaj socialnih problemov, saj živijo nekateri sodelavci v nemogočih razmerah. Tudi individualnim graditeljem namenjamo precejšnjo pozornost, saj na ta način rešimo veliko težav. V lanskem letu smo imeli skromna sredstva za urejanje stanovanjskih težav, saj ni prišlo na posameznika niti milijon starih dinarjev. Za individualno stanovanjsko gradnjo smo lani imeli vsega 65 milijonov starih dinarjev sredstev posojil, prosilcev je bilo 91, 46 med njimi pa smo posojila dodelili. V letošnjem letu se je to bistveno spremnilo, saj smo razdelili med graditelje 160 milijonov dinarjev. Prosilcev je bilo 80 in med njimi jih je kar 75 dobilo stanovanjska posojila. V letošnjem letu je tudi samoupravna interesna skupnost Šmarje pri Jelšah v dogovoru s stek- larno dodelila precejšnja sredstva za Stanovanjska popravila. V Ulici talcev v Rogaški Slatini smo obnovili stanovanjske objekte steklarne — zunanjost in notranjost — za boljše počutje delavcev in upokojencev, ki v njih bivajo. Prav tako smo na predlog komisije za razredeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil ter osnovne organizacije sindikata razdelili sredstva solidarnostnega sklada, ki se zbirajo pri samoupravni interesni skupnosti občine Šmarje pri Jelšah za zasebno gradnjo. V bodoče bomo stanovanjske probleme reševali še bolj uspešno, saj bo s samoupravnim sporazumom kolektiv vsako leto kupil po osem stanovanj in še naprej pomagal članom kolektiva pri njihovi zasebni gradnji z dolgoročnimi posojili! ANDJELKO BENDELJA ZA NOVO LETO TUDI TOKRAT ■.. Praznovanje najmlajših Prišli so dnevi, ko ženski in moški svet izbira med najboljšim in najlepšim za zadnjo noč v iztekajočem se letu- Razmišljamo, kako bi se poslovili od dobrega, starega leta, in kako bi, polni upanja na lepše, dočakali neznanca, leto 1978... Tudi najmlajši razmišljajo o praznovanju. Vedo, da jih bo tudi letos obiskal dedek Mraz. To je, kot pribito .. 1 Dedek Mraz je že na poti... vendar ne k otrokom, ampak do trgovin! Če hoče ugoditi vsem, ki ga pričakujejo, bo moral potrkati na prenekatera vrata... Letošnjo obdaritev pripravljajo v Rogaški Slatini in v drugih krajih naše občine občinska zveza prijateljev mladine, občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze 'sindikatov. Njihovi predstavniki so na zadnji skupni seji ugotovili, da moramo zbrati v občini približno 30 starih milijonov dinarjev, kar bo komaj zadostovalo za obdaritev približno 7.200 otrok, kolikor jih imamo na seznamu za obdaritev. V tem številu so zajeti otroci od 3. leta starosti do vključno učencev 8- razredov osnovnih šol ter otroci delavcev, ki delajo v naših delovnih organizacijah, stalno pa prebivajo zunaj naše občine! Vse delovne organizacije naše, to je šmarske občine, bodo prispevale po 40 dinarjev na enega zaposlenega, kar pa zdaleč še ne bo dovolj.. •! Zato bomo morali poiskati še druge vire sredstev! Novost v njihovem zbiranju letos so prispevki krajevnih skupnosti, saj je dogovorjeno, da bodo le-te prispevale po 10 dinarjev na predšolskega otroka. Del sredstev bo prispevala tudi občina Celje, ki zaposluje precejšnje število naših občanov. Skupno s prispevki samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo in samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje nam bo verjetno uspelo zbrati toliko denarja, kolikor ga letos potrebujemo. Večina občanov očita občinski zvezi prijateljev mladine, da začne vsako leto dokaj pozno z akcijo za novoletno obdaritev z obiskom dedka Mraza ... Opravičuje pa nas dejstvo, da novoletno praznovanje še zdaleč ni naša edina 'akcija in da je vse premalo ljudi pripravljeno delati v neplačanih dejavnostih! Seveda pa bo treba o načrtovanju novoletnega praznovanja za naslednje leto misliti mnogo prej, kot smo bili vajeni do sedaj. Ne smemo pozabiti, da si je Rogaška Slatina pridobila status mesta in da je tudi zaradi tega darilni zavitek dedka Mraza mnogo premalo... Vsa mesta se zadnje dni v lotu odenejo v pravljični sijaj, ki s podobami iz otroške domišljije pričarajo najmlajšim enkratno novoletno vzdušje- Verjetno se bomo tudi mi morali prilagoditi novim razmeram in novim potrebam. To pa pomeni, brez dvoma, tudi večje izdatke za take namene! TONE GABERŠEK IN MEMORIAM STANKO FIRER Poslovili smo se od dolgoletnega sodelavca brusilca Stanka Firerja. Kakor tiho in mirno je prišel pred štiriindvajsetimi leti med nas, tako tiho in mirno je odšel za vedno... Stanko je bil delavec, ki o njem nismo vedeli skoroda nič drugega, kakor to, da je vsak dan prihajal za svoj »kosti« ter delat in delat, kar mu je bilo naročeno. Tako je bilo vsak delovni dan in vsa ta leta je prihajal, delal in odhajal. Prihajal je v veliko steklarsko družino, odhajal je k svoji družinici, dokler... Dokler ni nesreča posegla vmes in nam Stanka 29. novembra letos iztrgala, ko je po napornem ' delu odhajal k svojim dragim, pa ni prišel! Stanko je bil tih in miren delavec in steklobrusilec v steklarni. Takega bomo tudi ohranili v trajnem spominut RUDI LESJAK Od našega »Ruča«, kot smo vsi klicali Rudija Lesjaka, smo se težkih src poslovili 14. novembra letos. Šele dva dni je bil invalidski upokojenec, a mu ni bilo usojeno, da bi si na stara leta odpočil in da bi užival plodove minulega dela. Rudi je več kot petnajst let opravljal težko kurjaško delo pri generatorju. Bil je vesten in marljiv, saj je delal izmenično— podnevi, popoldne ali ponoči. Prečni je na stotine noči, premetal je na tisoče ton premoga v nenasitno ge-neratorjevo žrelo. Tiho in mirno je Rudi opravljal svoje delo. Tako nas je tudi zapustil. A mi ga ne bomo pozabili! i STRELSKA DRUŽINA DRUŠTVA TVD PARTIZAN ROGAŠKA SLATINA V novih prostorih Stara dvorana pri Križu je o-^ stala neuporabna in čeprav o njeni prenovitvi že dolgo govorijo, toliko časa ne bo s tem nič, dokler ne bo denarja. Tega pa zaenkrat še ni! I To smo krepko občutili tudi j Strelci, saj smo ostali zaradi tega | brez primernega prostora, kjer bi S mogli nemoteno vaditi in tekmo-f vati. Da pa ne bi s prekrižanimi I rokami čakali, kdaj bo denar in z f njim dvorana na Križu spet nared ; za vadbo in tekmovanja, smo se j> začasno preselili v Steklarsko šolo. : Kletni hodnik v njej smo preuredili v strelišče. čeprav je novi prostor za našo družino, ki ima veliko članov, majhen, smo z njim vendarle zadovoljni. Boljše nekaj kot nič! In posebej smo za to hvaležni predsedniku našega izvršnega odbora strelske družine Remiju Kočici, ki je vložil v pridobitev novega prostora veliko truda! Pred nedavnim smo strelci organizirali jubilejni strelski turnir steklarjev. Kljub nenormalnim razmeram smo dosegli tudi dobre tekmovalne dosežke. Ti so gotovo tudi posledica načrtnih treningov. Naša strelska družina, ki deluje pred okriljem TVD Partizan Roga- ška Slatina, zajema pionirje, mladince in člane. Šteje kar 148 članov, ki imajo vsi redne treninge po določenem razporedu, posebej prilagojenem učencem Steklarske šole. Vsak oddelek ima svojega trenerja, ki skrbi poleg vzgoje strelskega naraščaja še za red in disciplino, vodi vadbeni dnevnik ter skrbi za orožje in varnost pri streljanju. Treningi so v popoldanskem času. Če bi se nam še kdo rad pridružil, naj pride najprej pogledat, kako je to. Upam, da mu ne bo žal. VERONIKA KUNŠTEK 14 ŠPORTNA SREČANJA OB NAŠIH JUBILEJIH Ko smo v letošnjem letu slavili velike jubileje tovariša Tita, zveze komunistov in naše steklarne ter Steklarske šole, smo pripravili tudi program športnih prireditev, na katerih smo se delavci steklarne in steklarske šole srečali z delavci drugih delovnih organizacij. Kako so potekala tekmovanja ln kakšni so bili tekmovalni dosežki? V nedeljo, 13. novembra je bil turnir v malem nogometu, na Katerem je sodelovalo osem moštev. Rezultati so bili naslednji: KORS proti Steklarska šola 2:0, Steklarna Rogaška Slatina : Dom biro Šmarje 7:2, Brusilnica Kozje : Steklarna Hrastnik 3:3, v streljanju enajstmetrovk pa so zmagali naši sodelavci iz Kozja. V polfinalu sta bili srečanji KORS : Brusilnica Kozje 3:0 in Steklarna Rogaška Slatina proti Steklarna Straža 1:1, v streljanju enajstmetrovk pa so zmagali steklarji iz Straže, dočim je bila tekma za tretje mesto med Steklarno in Brusiinico Kozje 3:0. V finalni tekmi je zmagala Steklarna Straža proti KORS s 5:3. Tako so se moštva zvrstila: 1. Steklarna Straža, 2. KORS Rogaška Slatina, 3. Steklarna Rogaška Slatina, 4 Brusilnica Kozje, 5. Steklarska Naša kadetska selekcija, za katero skrbi trener I. razreda Stipe Pešič. Stojijo od leve proti desni: Dolšak, Maraš, Pešič B., Klasič, Humski, šola, 6. Steklarna Hrastnik in 7. Dom biro Šmarje. V kegljišču hotela Donait sta se 18. novembra srečali ženski moštvi Steklarske šole in Steklarne Hrastnik. Zmagale so kegljavke šole s 684 lučaji, saj so Hrastni-čanke podrle 669 kegljev. V naši vrsti sta bili najboljši Perkoviče-va s 178 in Kosovčeva s 174 lučaji, pri gostjah pa sta podrli Pokraj-čeva 181 in Godeceljeva 176 kegljev. Pa tudi druge kegljavke so dosegle dobre rezultate! Dan pozneje, 19. novembra so tekmovala moška moštva. Zmagali so kegljavci Steklarne Hrastnik s 703 podrtimi keglji, dragi so bili tekmovalci Steklarne Slovenska Bistrica s 617 podrtimi keglji, steklarji naše steklarne v Rogaški Slatini so bili s 614 podrtimi keglji tretji, moštvo Steklarske šole pa je bilo s 560 podrtimi keglji četrto. Za naše moštvo so kegljali: V. Krklec, Trunkelj, .1 Krkljec, Penko, Kovačič, Kosovec in Colnarič- V nedeljo, 20. novembra je bil hitropotezni šahovski turnir. V zelo močni konkurenci so se naši tekmovalci zelo dobro odrezali. Vrstni red moštev je bil: 1. Gorenje Velenje, 2. CGP Delo Ljubljana, 3. REK Velenje, 4. Metalna Maribor, 5. Steklarna, Rogaška Rak, Ingulič, Cerovski in trener Pešič. Čepijo: Matko B., Šiljeg, Haložan, Nežmah, Kajba, Borlak, Prgin in Kurej. Slatina, 6. Cinkarna Celje, 7. SWATY Maribor in 8. Steklarna Hrastnik. Najboljše rezultate so dosegli na prvih štirih deskah Delo — Finžgar, Kutin, REK — Cvar in Steklarna Rogaška Slatina — Mančič- Za naše moštvo so nastopili: Tišma, Djurkovič, Goračan in Mančič, sodniške posle pa je zelo dobro opravil naš dolgoletni šahovski delavec Mile Jovičič. Strelsko tekmovanje je bilo 22. novembra, udeležilo pa se ga je 9 moštev, 6 moških in 3 ženska. Ženske vrste so se zvrstile takole: 1. Steklarska šola s 373 krogi, 2. Steklarna Rogaška Slatina 325 krogov in učenke Steklarske šole s 323 krogi. Najboljše so bile Veronika Kunštek s 134 krogi in Olga Ogrizek s 131 krogi, obe članici moštva Steklarske šole. Od naših iz Steklarne Rogaška Slatina je bila najboljša Marjana Ogrizel s 116 krogi. Moška moštva pa so se zvrst* la: 1. Steklarska šola 592 krogov, 2. Steklarna Slovenska Bistrica 550 krogov, 3. Steklarna Rogaška Slatina 540 krogov. Najboljši je bil Martin Krumpak iz Steklarske šole s 164 krogi. Rezultati kažejo, da je presenetila v jubilejnih športnih tekmovanjih Steklarska šola. Vsa moštva, ki so sodelovala v posameznih športnih srečanjih, so prejela lepe kristalne pokale v trajen spomin na letošnje jubileje. Sporočil® Zaradi preobilice gradiva tokrat nismo mogli objaviti sestavkov: Plodno delo, v katerem je poročilo s konference krajevne organizacije ZRVS Ratanska vas, Razstava steklarskih izdelkov, Drugo leto se dobimo v Sloveniji, ki ga je napisal Jože Veric, Zakaj neuspešno delovanje, ki ga je napisal Božo Hrupi, Občinske sindikalne igre, ki ga je napisal Zvonko Čanaki, Delovni načrt industrijskega gasilskega društva, Tudi v športu reforma, ki ga je napisal Stipe Pešič in Kadrovsko zanimivosti. Vse te sestavki bomo objavili V januarski izdaji! UREDNIŠTVO 11297 /5 liagradna križanka št. 45 Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju novoletne nagradne križanke št, 45 in ki bodo pravočasno oddali pravilne rešitve, bomo z žrebom razdelili za 150 dinarjev nagrad in sicer: 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev in 3. nagrado 30 dinarjev. Rešitve nagradne križanke št. 45 pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina 63250, Ulica talcev 1. Lahko pa jih vržete tudi v nabiralnik za časopis »Steklar« pred vratarsko ložo. Seveda bomo upoštevali le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva do vključno 15. januarja 1978! Ne pozabite na pisemsko ovojnico pripisati »NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 45«! V uredništvu smo se dogovorili, da more vsak reševalec predložiti samo po eno križanko! Nagrajenci nagradne križanke št. 44 so: 1. nagrado 150 dinarjev prejme Matiček Kozlevčar, 2. nagrado 100 dinarjev prejme Emilija Dimeč, 3. nagrado 50 dinarjev pa prejme Branka Dimeč. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 44: vodoravno si sledijo — premija, ptička, relikt, prislov, agent, Noel, alt, krma, Polde, Nao, Tai, Marjan, RM, IT, piščal, kino, K, parnik, nagib, fantič, Peroci, konjak, general. UREDNIŠTVO 1 l - 4 j 2 PAVIO V/c moiAj ObŠ/MO UTE PARMO PELO EPA J,V HPVAiPCA ZA60PJU Ä) /ME ZA STARO GRC/JO TZOG/- ÜANJE r. /ME NOVOLET- VA KRIŽAN- KA '.EV/ČAR E/6URA PR/ Četvor- ki DAVEK V STAR/ A/STRIJ/ . x S- m J§L \ ÜP&* ■' v v -Sgfk ■. i:-i-. ' mkmk : ZT1RZN46. VA VOZ>4 V/ALSKA TATA I I 1 - MAL/NOV SOK • OP/S BOJNEGA Popom OSNOVA MESTO V „ TURČIJI ■j .. P£VXA MPAbSN RANO- CELNIK SLAVNO MESTO /SA/JE jTC/3, nepri- VAŽNOST Z&OP- IJAJ TO VAMA AV70MO. HA/t/fiO*. M EP A ZA mleko v Amek/k/ Maszap PREMiEP NAJMA- jvvJ/ DELEC SNOV/ VALOM- LJENOST £AV/*A WA6/iA* /Vekd an. PRE&lV &ALKAKA OTEPE/J SKOP SLAME tekmec NR/& PR/ . ROGAŠKI SLATINI ŽfVSJT/ Č£V£LJ OSNOVNA E MO/A ZA MERO, PRAMERA PAVA MOHAMEDANSKA LhNAST/JA PA L/rov KRAJ JUZMO Oj> PODČETRTKA OLJ K/N PIOD POLMER PROSTOA POVR— S/MA ZNAČAJ PS/HO-LOS/L/ PRE/ZKRs MUbe S4AJJČ //Vb/JSRA drža v a PRES- TOLNICA JUŽNEGA veneva savsko. 471AA/T- SJC/ PAKT bEL TELESA PEVEC jones t>OW<*4 O&l/tA i- /*£*A 4*6l> r/vo V6RSKE/t £>ajesio\l JU S/M AGAMEMNONA PA/PA4-VA ZA SU4ČAJJI PANČEVO & /vAa/ teŽSfAM ENAK/ CAK/ • MM/TE/ T mha v bOUNO /CP/MJCA, pročelja l/TSA KRAD- LJIVEC test. HAlOHtS ČAMSTVA