učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } ISSN 2385-8826 Učiteljev glas Priloga revije Vzgoja in izobraževanje letnik IV , številka 2, 2017 Izdajatelj in založnik Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik dr. Vinko Logaj Uredniški odbor dr. Zora Rutar Ilc, dr. Ada Holcar Brunauer, ddr. Barica Marentič Požarnik, Urška Margan, dr. Alenka Polak, dr. Sonja Pečjak, dr. Justina Erčulj, dr. Robert Kroflič Odgovorna urednica dr. Zora Rutar Ilc Urednica založbe Damijana Pleša Jezikovni pregled Barbara Jarc Naslov uredništva Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana Zora.rutar-ilc@zrss.si Vzgoja.izobrazevanje@zrss.si www.zrss.si Oblikovanje Kofein dizajn, d. o. o. Priprava in tisk Design Demšar, d. o. o. Present, d. o. o. Detajl na naslovnici Irenej Kolšek Naklada 1000 izvodov © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2017 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela revije na kakršen koli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršen koli pomnilniški medij) oblike reprodukcije. učiteljev glas { Uvodnik } 2/2017 Urška Margan Ko smo v uredništvu Vzgoje in izobraževanja pos- tavljali vsebinsko zasnovo tokratne tematske številke, smo z veseljem in skrbjo ugotovili, da je zanimivih prispevkov toliko, da niti z dodatnim obsegom, ki ga omogoča Učiteljev glas, ne bomo mogli v celoti ob- javiti vsega, za kar se nam zdi nujno, da pride pred bralce. Posebna vrednost Učiteljevega glasu je tok- rat v tem, da nam je omogočil, da smo v njem zbrali članke, ki odkrivajo dodatno dimenzijo uporabnosti pristopa formativnega spremljanja tudi za druge po- pulacije in nekoliko drugačne namene, kot je učenje v ožjem smislu. Četudi se razvojna naloga Formativno spremljan- je/preverjanje z letošnjim letom končuje, se boste v zavodovih revijah še naprej srečevali s članki s to vsebino; objavljali bomo tako vaše razmisleke, spoz- nanja in primere iz prakse kot zanimivosti iz drugih sistemov, ugotovitve teoretičnih raziskav in evalvacij. Zlasti veseli bomo vaših prispevkov, ker bodo zanes- ljiv znak, da se kakovostni načini dela, spodbujeni z idejami formativnega spremljanja, uveljavljajo in širi- jo. Tudi mi namreč ugotavljamo, da učitelji novosti v svoj način dela večinoma vnašajo zato, ker jih k temu spodbudijo zgledi kolegov, vrednih posnemanja. Zato berite in pišite, tudi tisti, za katere bo udelež- ba na sklepni konferenci razvojne naloge Formativ- no spremljanje/preverjanje 12. januarja 2018 prvo »živo« srečanje s formativnim spremljanjem, čeprav tovrsten način dela tudi v nekaterih naših okoljih us- peva že več kot dve desetletji. Tisti, ki ste z zanimanjem prebrali intervju z N. Emer- sonom o uvajanju formativnega spremljanja na Škots- kem in Irskem, ste se verjetno spontano spraševali, kako je s tem pri nas, kjer novost v večji meri temelji na entuziazmu kot na obvezujočih sistemskih rešitvah. Ob tem je treba poudariti, da obstoječi učni načrti s cilji in standardi ter pravilniki o preverjanju in ocen- Formativno spremljanje v zrcalu « Kazalo 2 Formativno spremljanje v zrcalu Urška Margan 4 Moja zgodba in razmišljanja o formativnem spremljanju pouka Natalija Rak 8 Intervju z Liljano Lihteneker, ravnateljico OŠ Gustava Šiliha Velenje Mag. Sonja Zajc 12 Formativno spremljanje pri razredni uri – za izboljšanje odnosov Karmen Krabonja 16 Uvajanje elementov formativnega spremljanja v vrtcu: predstavitev tematskega sklopa Vesolje Iris Bračun Mlačnik 20 Intervju z mag. Marijo Horvat, ravnateljico OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Suzana Ramšak 23 Uvajanje elementov formativnega spremljanja v delo šolskega svetovalnega dela z učenci s posebnimi potrebami Spomenka Juretič 28 Začetki uvajanja formativnega spremljanja v vzgojno delo z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami v vzgojnem domu Veržej Andreja Gjerek Kreslin jevanju nikakor niso ovira za formativno spremljan- je napredka učencev. Gre »le« za večji poudarek na učenju kot na ocenjevanju, za večjo skrb za udeleže- nost in miselno zavzetost vseh učencev pri pouku, za pomen pozitivnih socialnih interakcij v spoznavnem procesu in za težo vsebinskih povratnih informacij, ki usmerjajo poučevanje in individualno učenje. Če naj bi bila prihodnost izobraževanja dobrobit vseh učencev, njihovo vključevanje in enake možnos- ti, zahteva, da se njihov »glas« sliši in upošteva ter premiki v ocenjevanju od najlažjega do najbolj po- membnega, kot poudarja tudi Emerson, ostaja odpr- to, kje smo v tem procesu mi, naše »formativne šole«. Vloga ravnatelja je ključna, poudarjata obe intervju- vani ravnateljici, v spodbudah in podpori učiteljev pri spremljanju, raziskovanju in spreminjanju lastne prakse, v oblikovanju sodelovalnih timov, v pripra- vah in analizah vzajemnih hospitacij, v načrtovanju in vrednotenju dela. Vodenje šole (in tudi vrtca) po načelih formativnega spremljanja bistveno prispeva k uspešnemu uvajanju formativnega spremljanja v pouk, k višji motivaciji, samostojnosti in samozavesti učencev. Zanimive so tudi različne »tehnične« rešitve pri tem, ki jih omenjata ravnateljici, načini komuni- kacije s starši … Ravno v dejstvu, da spremenjen način vodenja pou- ka vodi k spremembam v osebnih pogledih učiteljev na lastno delo, vidimo dodatno »kolateralno korist« uvajanja formativnega spremljanja. Izpostavljajo jih avtorice, ki pišejo o razrednem pouku in pouku matematike po načelih formativnega spremljanja. Formativno spremljanje pa ima vpliv tudi na veden- je učencev, o čemer lahko preberemo v prispevkih, ki se nanašajo na razredno uro ter delo svetovalnih delavk z učenci pri izvajanju programa z nižjim izob- razbenim standardom in pri vzgojnem delu z otroki in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Kljub pomislekom in dvomom, ki jih odkrito izraža- jo, jim je skupno, da izpostavljajo pomen sodelovan- ja in pozitivne socialne klime za uspešno učenje ter krepitev močnih področij in veščin samouravnavanja pri vseh učencih. In to, da je za uvajanje novosti potrebnih vsaj od tri do pet let.