št. ifcg mm mim t gnitiB umi mm m u m» Iffrsfa. izvzrmši pondeljek, vsak dan "'l^edSlK j . -ca fran? c« Vsigkega Jt 20, I. nadstropje. Dopisi r - " i pošiljajo uredslttvu Nefrank' ju u-na se ne sprejemajo. rokopisi se r/r .. »jo. Izdajatelj ia odgovorni v fltk Anton Gerbec. — Lastirtk tiskan* , ■ " - Tisk tiskarne Edinost. Nd z ini ?nafia za nesec L 7.—, 3 mesece L leta L 32.— in celo leto L 60.— Za tnoacmstvo mesečno 5 lir več. JV ' uredništva in uprave št. 11-57- ¥ Trstu, v torek 19. julija 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX EDINOST Posamezne številke v Trstu ia okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v Urokosti ena kolooe (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnica, zalivale, poslanice ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv« Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57. Za športno disciplino Pred enim letam, ko smo priobčili v našem listu poziv športnih krogov na našo mladino, naj se pridno poprime ene ali druge panoge zdrave telesne vežbe, nismo mogli predvidevati dobo, v kateri bo snovaje ljubiteljev sporta zavzelo konkretno obliko. Tudi nismo mogli predvidevati obsega, ki ga bo zavzelo to gibanje Nočemo danes naštevati druga «zla», ki jih bo treba enako pobijati. Naj zaključimo s splošnim pozivom k popolni športni disciplini, ki jo moramo doseči, ako hočemo, da nam bo naša športna organizacija v čast in ponos ter da bo mogla uspešno služiti vzvišenemu cilju, ki ga zasleduje. Dižovni primanjkljaj se krfl RIM, 14. Pred svojim odhodom v Lon-r* Li a i ,-iv.lPTimn kjer bo zastopal na konferenci Italijo, je finančni mimsuHte Štefani naslovi! na važno dejstvo: Trud voditeljev športnega gibanja je obrodil obilen sad. Razna športna društva, klubi m odseki nam stalno pričajo da se je naša mladina z navdušenjem spoprijela dela na tem polju. Naš list je delo športnih krogov podpiral v samem začetku in je bil vedno na razpolago vsem onim, ki so se zanimali za stvar. Naše stališče napram temu gH>anju je bilo do sedaj predvsem vzpodbuje-valno. Prizadevanje organizatorjev pa moramo podpirati tudi s tem, da jim pomagamo v njih stremljenju uravnati vse to gibanje v pravo smer. Da tvori sport velevažen del našega celokupnega kulturnega in socijainega snovanja, misiimo da ni treba še posebej dokazovati. Vrzel, ki je nastala s tem, da ne morejo naša telovadna društva delo- ministrskega predsednika pismo, v katerem mu naznanja, da bo znašal primanjkljaj državnega proračuna za poslovno leto 1923-1924 623 milijonov lir in ne 700-800 milijonov, kakor je domneval v svojem govoru v senatu. Tudi notranji dolg se niža: 30. junija 1923. je znašal 95 milijard in 544 milijonov, dne 30. junija 1924. pa 93 milijard in 171 milijonov. Mj Aleksander lahno Mel BEOGRAD, 14. (Izv.) Kralj Aleksander je nalahno zbolel in je moral vsled tega ostati v Topoli, kamor je šel obiskat grob svojega očeta kralja Petra. Vsled tega je ostal (politični položaj neizpremenjen, V Topolo je bil pozvan zdravnik dr. Kalme. vati, ker' jim manjka zato potrebna telo- Kralj boleha na črevesni bolezni; verjetno vadnica in orodje, je spopolnjena v obilni I«, .da bo moral kralj ostati v Topoli 3-4 meri s športnim lahkoatletičnim delovanjem. Kot skrbi izobraževalna organizacija za duševno vzgojo naroda, zasleduje športno gibanje s svoje strani njega fizično povzdigo. Prvi način vzgoje ima v našem ljudstvu močno in temeljito podlago in se ni treba bati, da bi zašla, medtem ko si drugi del še le ustvarja tak temelj in moramo ravno sato v začetku napeti vse naše sile, vso našo zmožnost, da ne bi ta dobro započeta akcija zašla in prinesla našemu življu mesto koristi neprilike ali morebiti celo škodo. Videlo se je že v številnih slučajih (sioer ne v nušem narodu), kam lahko privede silna borba za prvenstvo v raznih panogah sporta, posebno pa nogometa. Padli so že celo streli in pretepi med igralci in med publiko niso izredni dogodki. Sploh zadobi taka strastna športna borba lahko surqvo in neplemenito obliko. Bog ne daj, da bi z našim sportom nasadili seme nesloge med društvo in društvo, ali kar je huje, med vasjo in vasjo; kar in»k sport lepega Ln dobrega na sebi, bi bilo na ta način zgubljeno in ravno tukaj tiči ona velika naloga, ki jo mora vedno imeti pred očmi vsak zaveden član naših športnih organizacij. Sport mora vzgajati, in sicer ne samo delujočih športnikov, temveč tudi ^n predvsem občinstvo. Ne samo organiziraie športnike, temveč vse naše ljudstvo mora prešiniti smisel za to velevažno panogo našega uveljavljanja m napredka. Tu bo potrebna vztrajna propaganda, posebno na deželi, toda morali bomo najti nekako podlago za športno disciplino, ki naj pospešuje delovanje naših športnih društev ter odpravi vse ovire, ki se snu vsled nerazumevanja stavijo tu pa tam na pot. Brez primerne športne discipline se bo naš sport le težko razvijal in uspehi ne bodo odgovarjali založenemu trudu. Disciplina dehijočih športnikov in predvsem občinstva. kakor že naglašeno. Seveda se slišijo o tem vprašanju različna mnenja in tudi očitanja. Tako se naglasa pomanjkanje discipline tudi pri športnikih samift. Disciplinirajmo — se poudarja — najprej športnike, vdahnimo čut plemenitosti najprej v nph mlada srca. Dobro! Ali v istem času moramo tudi našemu ljudstvu obrazložiti pometi športnega delovanja. Kjer m razumevanja širših krogov za gotovo akcijo, je delovanje trikrat težje kot tam, kjer jo masa podpira. Športniki so pod gotovo kontrolo, organizirani so v raznih klubih; lažje je tam manjšemu številu ljudi vcepiti določeno zadržanje in vedelje. Kdo naj pa ljudstvu dopove vso to stvar? To je ravno naloga športnih ustanov, listov,, predavalnih odsekov, učiteljstva, razumništva sploh. Mjrm je poverjeno delo, da v vsakem kraju svoje občinstvo privedejo do tega, da bo sledilo gibanju z razumevanjem. Da je to potrebno, nam jasno dokazujejo radnje športne prireditve, kolesarske ln nogometne. Naši kolesarji morajo premagovati najrazličnejša ovire, ki bi se dale gotovo odpraviti, ko bi pri takih prireditvah z zanimanjem sodelovalo tudi širše ob instvo. Z malo športne discipline bi se dalo doseči, da bi bile proge v času dirke popolnoma svobodne. Predvsem pa je potrebna gotova spertna disciplina pri nogometnih prireditvah, kakor kažejo incidenti, ki so se pripetili na zadnjih tekmah te vrste. Ponavljamo, da * je disciplina potrebna za igralce in za občinstvo, toda brez dvoma je največje zlo v tem, da se včasih obnaša občinstvo precej neprimerno in nervozno, kar povzroča aazne incidente in ustvarja razpoloženje, ki je za potek tekme zelo kvarno. Med pristaši enega ali drugega kluba nastajajo «stranke», ki jim je glavna naloga ta, da z vztrajnim kričanjem bodrijo lastne igralce in da zaženejo, ko leti žoga pred vratmi ene ali druge nogometne vrste, krik, ki človeku preseda in jemlje mirnemu gledalcu sploh vsako veselje. Vmešavanje občinstva v delo sodnika, je drugo zlo, ki se med naš slovenski sport sploh ne sme vtepsti. dni, V predsedstvu vlade je bila včeraj plenarna seja ministrskega sveta, ki je trajala od 18-21, ure. Na seji so razpravljali predvsem o položaju, ki bi nastal po demisiji vlade. Podrobnosti o sklepih Še niso znane, ker niso hoteli ministri ničesar izdati o seji. _ Jugsslovčnsk! Komunisti preJH k napadanju Hoče ustreliti nasprotnika, pa ustreli tovariša - Številne aretacije LJUBLJANA, 14. Sinoči ponoči, bilo je takoj po polnoči, je šla skupina štirih nacionalistov iz Zvezde pnoti kavarni Emona. Med njimi sta bila znana Orjunaša, akademika Slavko Grubišič in Igo Šantič. Ko so dospeli, mirno se razgovarjajoč med seboj, pred pošto, so na oglu Magdićeve trgovine opazili dva mladiča Nedaleč od teh sta stala še druga dva. Nič hudega sluteč so omenjeni Štirje gospodje se približali vogalu. Dvojica mladih ljudi, ki se je bila poprej živahno razgovarjala, je naenkrat obmolknila ter se razstopila, tako da je akademik Grubišič prišel med njo. Grubišiču se je zdelo, da pozna enega izmed njih, ki je znan komunistični hujskač. Pogledal je pozornejše ter je v tem hipu videl, kako je njemu nasproti stoječi mladenič dvignil roko. Grubišič še urno nagne nazaj. V istem trenutku čuje pok in čuti pod vratom, kakor bi ga kdo ostro ošinil s kako šibo. Poleg sebe na drugi strani pa vidi istočasno, kako se zgrudi atentatorjev tovariš hipoma na tla. Grubišiču je krogla prestrelila mehak ovratnik in kravato tik ob vratu ter je s polno močjo zadela atentatorjevega tovariša nad vratom v glavo. Atentator je pobegnit v smeri proti Tivoliju, za njim sta vdrla oba tovariša« ki sta bila očividno za rezervo. Za njimi se je spustil eden izmed Štirih nacionalistov g. P. Kmalu nato je bilo slišati iz Tivolija ponovne strele. Nov napad v Tivoliju Gospod P. je pod drevjem v Tivoliju dohitel atentatorja. Že je zagrabil enega, ko so naglo zapored padli trije streli. P. je občutil ostro bolečino v obeh nogah. Streli so mu na desni nogi preluknjali stopalo, na levi nogi so obtičali v kosti nad členkom. P. je padel na tla. Slučajno se je pripeljal mimo s svojim avtomobilom re-stavrater g. Doiničar. Ko je slišal strele se je ustavil. Atentatorji so zbežali, G. Doiničar je naložil P. na avtomobil ter ga odpeljal na policijo. Iz teme so atentatorji streljali na njegov avtomobil. Na policijskem ravnateljstvu je zdravnik dr. Avra-mović obvezal težko ranjenega akademika P. ter ga dal prepeljati v bolnico. Komisija na kraju uinora Medtem je prispela na kraj umora policijska komisija ter ugotovila, da se umor-' jeni piše Alojz Zadravec, tapetniški vajenec, rojen leta 1904. v Stični. Kroglja ga je zadela v glavo in smrt je nastopila v najkrajšem času. Policijski zdravnik dr. Avramović je dal truplo takoj prepeljajti v mrtvašnico k sv. Križu. Prvi rezultati preiskave Policija je takoj pričela z energično akcijo. Varnostni organi so takoj izvršili racijo v Tivoliju ter se jim je posrečilo aretirati že v prvih urah 5 komunistov, ki so bili oboroženi. Prepeljani so bili na policijsko ravnateljstvo, kjer se v navzočnosti ravnatelja dr. Guština vršijo zasliševanja. Kot priča je bil prvi zaslišan napadeni akademik Grubišič in njegovi tovariši. ske stranke. Razpu^čene so tudi sindikalne strokovne organizacije. Zaplenjeno je bilo tudi premoženje teh organizacij, ker se je dognalo« da so dobivale denar iz Rusije. "LJUBLJANA, 14. (Izv.f V zvezi s sobotnimi dogodki so se izvršile danes številne aretacije. Med drugimi so bili aretirani dr. Lemež ter oskrbnik delavskega doma Bizjak, ker je po Ljubljani govoril, da bo tekla še kri. Tudi občinski svetnik Makuc je moral v ječo. Makuc ni jugoslo-venski državljan, ker mu je vlada opcijo zavrnila. Poleg tega je bilo aretiranih še 20 komunistov. Vest «Slovenskega Naroda», da je bil aretiran tajnik strokovne organizacije Svetek, ni resnična. Angleška mornarica ▼ jugosiovenskih vodali BEOGRAD, 13. (Izv.) Vlada je nakazala 100.000 dinarjev za svečan sprejem angleških vojnih ladij, ki obiščejo v kratkem času jugoslavenska, pristanišča ob Jadranu. Konferenco Hsle entenie zakljacena Za ustalitev položaja v srednji Evropi Popoln sporazum dosežen - Izjave treh zunanjih ministrov PRAGA, 13. Konferenca Male entente se je zaključila s sinočnjo sejo. Današnji dan je bil posvečen izletu na grad Lany in je ostalo tedaj malo časa za politične razprave. Uspeh konference je — z malo besedami povedano — ta-le: Mala ententa si hoče ohraniti tudi za bodoče svojo življenjsko silo in se zato trudi za ohranitev svoje enotnosti; priznavajoč nadalje posebni položaj Romunije, s» države zaveznice pridržujejo pravico sklepanja v tem oziru v primernem trenoiku, kakor bo pač razvoj dogodkov zahteval posredovanje Male entente v smislu določb zvezne pogodbe. Toliko se pa že da sklepati iz razprav konference, da bodeta čehoslovaška in Jugoslavija v slučaju, da bi zabredla Romunija v stiske, znali izpolniti svojo dolžnost ter nastopili v »lučaju potrebe za skupno zaščito proti Ogrski in Bolgarski, od česar je odvisen položaj vse srednje Evrope. In ohranitev tega položaja je glavni cilj Male entente. Ninčič, Duca in Beneš so sinoči podali novinarjem izjava ter izrazili svoje zadoščenje nad doseženim sporazumom. Pri tej priliki je Ninčič omenil tudi zadnje incidente na italijansko-jugosloven-ski meji ter pripomiil, da leži vzrok teh incidentov v dejstvu, da se razmejitev med obema državama ni še izvršila, kar je ustvarilo med prebivalstvom razpoloženje, kojega posledice so obžalovanja vredne. Na vsak način ne trpijo radi tega odno-šaji med Jugoslavijo m Italijo. Kar se tiče odhošajev z Romunijo, o katerih se je govorilo, da so bili moteni, je Ninčič zagotovil, da vlada med Jugoslavijo in Romunijo najiskrenejše prijateljstvo. Napram Rusiji so naziranja jugoslovenske-ga zunanjega ministra znana: je za priznanje sovjetske vlade, ampak hoče počakati z zadevnim uradnim nastopom, dokler se ne bodo v notranjosti in na zunaj ustvarili za to primernejši pogoji. To pa hoče Jugoslavija dati razumeti Rusiji, da ne bo nikoli dopustila nikakega komunističnega delovanja na svojem ozemlju in to kljub udobnemu razlikovanju sovjetske vlade med njenim delovanjem in onim tretje internacijonale. Govorilo se je Mala ententa na zdravih podlagah, katere | De Launaya. Po večurnem boju, ki je za* delokrog se ne bo spremenil, niti razširil. ] h te val več žrtev od strani meščanov, je Temu nasprotno trdi «Bohemia», glasilo prišlo med poveljnikom posadke in me-opozicije, da imajo praški sklepi teh dni ščani do sporazuma: posadka se je vdala, prav majhen pomen, ko so minili časi, ko; toda meščani so ji dovolili prost odhod je Beneš nastopal kot posredovalec med j Naslednjega dne so meščani razdrli utrdbo, velesilami: še-le sklepi londonske kontfe-. ki so jo smatrali za izraz monarhističnega renče bodo predstavljali zakone za vse. samodrftva. Zanimive so pripombe lista «Izvest ja» k praški konferenci, katere brzojavlja dopisnik «Prager Presse» iz Moskve: List noštvom. 14. julija opozarja Čehoslovaško in Jugoslavijo, da; državni praznik. se naj ne pridružita romunskemu stališču! RIM, 14. Ob priliki francoskega držav-, glede Besarabije, ko ne obstojajo med so- j nega praznika je francoski odpravnik po-vjeti, Čehoslovaško in Jugoslavijo resne slov Charles Roux sprejel v palači Farnex razlike v naziranjih. Celo odnošaji med Ru- * sijo in Francijo da preživljajo evolucijo, radi tega da mora Mala ententa paziti, da je ne prehiti njena pokroviteljica. Ni malo držav na vzhodu Evrope, ki komaj čakajo na vzpostavitev rednih odnošajev med Moskvo, Prago in Beogradom, ker je treba razviti širok program gospodarskega sode Francozi praznujejo 14. julija kot dan, ki je prinesel prvo zmago svobode nad trije na Francoskem francosko kolonijo. Navzočni so bili zastopniki italijanskih in francoskih vojaških oblastev ter zastopniki diplomatskega zbora? Charles Rour je imel zelo lep nagovor. Amnestija tudi za Caillaujc-a in Malvyja PARIZ, 14. Poslanska zbornica je imela lovanja. Člankar v listu «Izvesitja» ni mo-! celo noč med soboto in nedeljo sejo, na gel prikriti prizadevanja, da ne bi govoril kateri se je nadaljevala razprava o zakon-o Romuniji. j skem načrtu za amnestijo. Zbornica je s Tudi reparacije in medzavezniški dolgovi 310 ?rf{ 20? glasovoma odobrila člen, ki na dnevnem redu j Pra^' Tda am^e^ia tudi za Caillaux-a a a -fr j. ... 'm inalvv-a. včeraj je zbornica nadaljevala PRAGA, 14. Konferenca Male entente j razpravo 0 amnestiji in istotako danes. se je bavila s vprašanjem vojnih odškodnin in medzave^giških dolgov ter sklenila, da bo v tem ozVu sledila smernicam, ki jih bodo sprejele druge države. Ugotovljena je bila potreba sodelovanja in stalnih stikov med vsemi tremi državami ne le na predstojeći londonski konferenci, ampak tudi v drugih slučajih, ko se bode razpravljalo o teh vprašanjih, in to v svrho uspešnejšega zastopanja skupnih interesov. Ministri so razpravljali tudi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu prihodnjega zasedanja Društva narodov, ter so se sporazumeli za skupen nastop v tem oziru. Posebno se je proučilo vprašanje razorožitve Senat je bil odgoden do 31. julija. tiellka žeieznTškn nesreča na prosi Lscamo-Duitsodosscla 1 mrtev In 45 ranj&nih DOMODOSSOLA, 14. Včeraj so 3 društva v Luganu organizirala izlet v Domo-dossolo. Izletniki, 84 po številu, so se odpeljali ob 6.48. z navadnim vlakom do Locarna, kamor so prispeli ob 8.30. Tu jih je čakal poseben vlak, ki jim ga je stavilo na razpolago ravnateljstvo električne železnice Centovalli, Vlak je imel dva voza. V bližini Domodossole pada proga, ki je in dogovorov medsebojnih garancij; tudi tu; bila otvorjena šele 25. novembra 1923, z je bil v vseh točkah dosežen popoln spo- veliko strmino in dela močne ovinke. Na Razpust Neodvisne delavske stranke Premoženje se zapleni BEOGRAD, 14. (Izv.) V prostorih prosvetnega min. se je vršila včeraj seja med ministri Srskičem, Miletičem, Pribi-čevičem in Grisogonom. Ministri so razpravljali o političnem položaju. Podrobnosti o seji še niso znane. Vlada je pričela nastopati zelo energično proti komunistom. Predvsem je odredila razpust Neodvisne (komunistične) delav- tudi, da je jugoslovenska vlada dogovorom, ki jih je Radič sklenil v Moskvi: Nasprotno se zdi, da ne pripisuje Ninčič Radičevim mahinacijam velikega pomena. Za Ninčićem (ki se bo v pondeljek in torek mudil na Dunaju za rešitev raznih vprašanj z avstrijsko vlado) je govori! Duca. Povdaril je, da ima največje zaupanje v bodočnost Male entente ter zaključil tako-le: «Lahko vam izjavim, da bo hodila Mala ententa, svesta si svojega pomena, svojemu cilju naproti, ne da se bi pri tem dala od koga ustrahovati, ne od odkritih sovražnikov, niti od skritih.* Odločen nastop Beneša Beneš je še bolj zadostil pričakovanjem poslušalcev: Z nenavadno živahnostjo je nastopil proti pesimistom, ki govorijo o neizogibnem razsul u Male entente. Med naštevanjem uspehov konference je izrazil svoje stališče napram Rusiji, ki se popolnoma krije s tozadevno Ninčičevo izjavo. Dokazal je žtvHensko zmožnost Male entente ter predočil navzočnim nje pomen za politično ustalitev srednje Evrope in kot činitelj miru za vso Evropo. V dokaz tega svojega zatrjevanja je navedel več primerov in činov iz prošlega delovanja zveze. Beneš je tudi izjavil, da ne misli za sedaj nihče na pritegnitev še drugih držav v Malo entento. To njegovo nasprotovanje proti razširitvi zveze je znano že izza njegovih nastopov na konferenci v Sinaji, ko se je Romunija zavzemala za pripustitev Poljske m Grčije v krog Male entente. «Prager Presse* hoče videti že v sinoćnjem uradnem poročilu najboljši odgovor za tiste, ki so govorili o razkroju Male entente, ter izraža svoje veselje radi prave iskrenosti, s katero ?o se ršile razprave, na sejah konference D j s vo, da niso imeli nedavni iacideni — utrjuje list _ prav nobenega v>fi /u rv >dnošaje med državami-za veznic do razum. Na zaključku konference so zastopniki držav Male entente ponovno ugotovili, da je medsebojno sodelovanje v zadnjih Štirih letih obrodilo dober sad. Sklenjeno je bilo, da se bo vršila prihodnja konferenca Male entente prihodnjo zimo v Bukareštu. _ Strafen politični umor v Bolgariji SOFIJA, 14. Predvčerajšnjim je bilo najdeno na cesti med Vračo in Berkovico, nedaleč od jugoslovenske meje, truplo odv. Ivanova, uglednega voditelja bolgarske kmetske stranke. Truplo je bilo strašno razmesarjeno; glava je biia prestreljena od sedmero krogel, roki sta bili odsekani pri ramenih in trebuh je bil preparan, Zdi se, da je bil Ivanov skoro gotovo umorjen od zloglasne bolgarske «Ceke kajti na Čehi je imel izžgano znamenje, ki pomeni maščevanje in kazen. Ivanov je hotel baje zbežati preko meje z nekaterimi važnimi listinami, ki bi zelo kompromitirale vlado Cankova, ker 90 dokazovale, da je bil Cankov v zvezi s Todorjem Aleksandrovim, glavarjem make-donstvujušćih. _ Proslavo 14. JuIUo na Francoskem PARIZ, 14. Vsled hude vročine se ni vršila napovedana svečana proslava 14. julija z defiliranjem vojaštva. Svečanost se je vršita le pred grobom neznanega vojaka. Ob grobu so stali predsednik renublike Doumergue, ministrski predsednik Herriot ter ministri, maršal Foch iti Petain ter diplomatski zbor. Nad množico so letala letala. Predsednik republike in vojni minister Nollet sta položila na grob cvetlice in venec. *** Dne 14. julija 1789., za časa pričetka francoske revolucije, je navalila razjarjena pariška množica na ječo Bastrlle, ki so jo stražili invalidi in Švicarji pod poveljstvom tem meslu je pričel vlak nenadoma drčati z vso silo navzdol; potniki so slutili, da preti nesreča. Na ozemlju občine Masera je na ovinku skočil s tira ter treščil s preko 2 metra visokega nasipa. Ljudje, ki so delali v bližini na polju, so prihiteli nesrečnežem na pomoč. Iz Domodossole je bilo poslanih na Hce mesta takoj več rešilnih avtomobilov. Izpod železniških voz, ki so bili vsi razbiti, so izvlekli neko gospodično mrtvo in okoli 45 ranjenih. V avtomobilih so bili prepeljani v Doniiodosso-lo. Več ali manj so bili vsi potniki ranjeni. Vzrok nesreče ni še popolnoma znan; a zdi se, da so zavore odpovedale. Gotovo pa je, da je proga Lucarno-Domodossola slabo zgrajena. Saj že prvi dan, ko je bila proga otvorjena, je skočil s tira en voz. Tudi pozneje je prišlo do takih incidentov. Nezgoda tržaškega parnika pri Brindisi BRINDISI, 14. Parnik «Gilda», last pa-roplovne družbe «Cosulich», je 15 milj daleč od Brindisija vsled viharja izgubil vijak-Poveljnik parnika je radiotelegrafičnim potom naprosil za pomoč. Vlačilec «Teseo» je zavlekel parnik v pristanišče. Lep vspeh ogrskega posojila RIM, 14. Glavno ravnateljstvo banke d'Italia je prejelo brzojavno vest, da so podpisi na 170 milijonsko 7?;tno ogrsko posojilo presegli trikrat omenjeno svoto. Angleški uvoz in izvoz LONDON, 14. V juniju je iznašal uvoz 88 milijonov 501.452 šterlingov, t. j. za 850.072 šterlingov manj kakor v juniju lanskega leta. Izvoz je dosegel 62 milijonov 024.452 šterlingov; napram juniju lanskega leta se je torej znižal za 859.321 šterlingov. Šejk Shawosh aretiran CAIRO, 14. V zvezi z atentatom na Za-glul pašo so bili aretirani šejk Shawosh in nekateri zločinci, ki so obdolženi napada. DNEVNE VESTI Novi tiskovni zakon se že pridno izvaja. Agencija Štefani objavlja razne zaplembe, ki so se izvršile v zadnjih dneh na škodo nekaterih listov. Kakor smo naše čitatelje že obvestili, daje novi odlok o tisku listom 15 dni časa, da se glede osebe odgovornega urednika prilagodijo novim določbam. To bi bila nekaka prehodna doba med prejšnjo tiskovno svobodo in novim zakonom. Vlada pa je izdala tudi za to prehodno dobo poseben kr. odlok v obliki novega izvršikega pravilnika. Ker pa je zakon o odpravi tiskovne svobode sam le izvršilni pravilnik k ediktu iz 1. 1848., je najnovejši odlok izvršilni pravilnik k izvršilnemu pravilniku! Med najvažnejšimi določbami najnovejšega odloka, naj omenimo, da bodo morebitna svarila, ki jih pošlje prefekt sedanjim odgovornim urednikom, veljala kot prvo svarilo tudi za novega odgovornega urednika, ki se mora imenovati v smislu novega tiskovnega zakona in ki mora biti kak reden dejanski urednik. Dalje določa ta Sehodna naredba, da se zaplemba listov iko izvrši neodvisno od tega, aH je bilo odgovornemu uredniku poslano svarilo afi ne. Krajevnim časnikarskim udruženjem je dan rok 24 ur po prejetem pozivu, da imenujejo svoje zastopnike v svetovalno ko^ misijo. Za slučaj, da U omenjena udruže^ zaje, da sloni nja ne hotela imenovati svojih zastopnikov ali ako bi se ti poslednji ne hoteli udeleževati sej, predpisuje najnovejši odlok, da mora predsednik tribunala naznačiti enega sodnika, ki stopi v takih slučajih na mesto zastopnika časnikarskega udruženja. Nova naredba o tisku je občutna poostritev prve. Likvidacijo pokojnin nameščencev Izpod bivše vlade Vsled posredovanja naših poslancev je razposlal računski dvor (Corte dei Conti), da s« pospeši likvidacija terjatev upokojencev novih pokrajin, vsem upravnim oblastvom sledeč* navodila: Likvidacijo pokojnin uradnikov (in nfihovih potomcev), ki so nehali službovati pred dnevom objave odlokov o gmotnem izenačenja o«ob>a izpod bivše vlade z osobjem starih pokrajin (čl. 27. kr. odi. od 18. II. 1923, »t. 440) imajo izvršiti poderaptnaka upravna oblastva, ki so v to pristojna, in sicer po predpisih prejšnje vlade. Račtmskl dvor pa si pridržuje pra-vico pregledovanja plačil (čL 2. kr. odloka od 17. VL 1923, Št. 1879). Likvidacijo pokof* nin uradnikom (in njihovim potomcem), ki so nehaU službovati po objavi določb, ki jih vse«* buje omenjeni čl. 27., pa izvršijo (razen tega-, kar določa drugače đ. 5. kr. odi. od 18. febr. 1923) seča no posamezna osrednja oblastva, koočnoveljavno pa računski dvor, kateremu bodo morali izročiti (po odredbi izplačila začasno likvidiranih zneskov) vsi akti, ki se tičedo omenjene likvidacije tčL 22. kr. odL od ■18. lebr. 1923, št. 440). Akti. ki sc bodo morali I Štvu. — Odborniki prejšnje « Omladine* v izročiti računskemu dvoru za končno likvidacijo, vsebujejo sledeče listine: 1J na novo priključene Reke, pa pravi v j P™*a vest. so ga spremili v zapor v ufcc, Lo-členu 9, in 15,, da se morejo v Julijski in Tri- ^o*1®"0 » # • dentinski krajini vlagati v dobi od 1. maja do ,t . . , v . u , , - 31 juli i a 1924 tud-i prošnje za poprave davka V odsotnosti odv. Karla Mrach, ki se nahaja na zemljiški dohodek. In ker ni najbrže nikdo s svojo druimo na letovišču, so se neznant pričakoval da bo odlok, ki se nanaša na Reko, jKkoy« vtihotapili - — ™ - -vseboval pedpise tudi za naše pokrajine, so se nahaja v ulici v njegovo Belpoggio stanovanje. 5t. 6, Vetri- oblasti in tudi drugi činitelji s prva prezrli ta h«* napravili zefc natančen inventar^ z-predpis. Šr le te dni je pristojno oblast vo iz- brali so si veliko ^^ dalo nova navodila. Iz lega sledi, da je bilo poročanje Gospo mnogo oblek in razne dragocenosti. Vse te ^____________stvari so zlikovci pobasali v svoje vreče ter jo darskega* vestnik a meseca maja 1924"popolno- nemoteno odkurih. , ma v zmishi zakonitih, takrat veljavnih pred-1 0*v. Mrach, ,e preteklo nedeljo odkril ta-pisov. Ker so se pa. kakor prej rečeno, ti pod- vino ter pri tri priliki ugotovd, da so ga zb-pisi še le potem, ko je že pričel rok za vlaganje j kcvci oskooovah za 2d;WU Ur. novih napovedi, predrugačil, poživljamo vse t _ . _ , i; - ene. ki so pri odmeri davka na zemljiški županstvu, bodisi pri pristojnem davčnem To priliko so izrabili neznani zWvci se vti-oradu j hotapiii s pomočjo ponarejenih khncev v nje- To v pojasnilo in navodilo prizadetim, da ne 1 no stanovanje ter ukradli večjo mnozmo perUa bo n kjer govora o spornosti in krivem poro- I» nekaj drugih predmetov, vse skupaj vredno čanju v tem vprašanju. j okoli 2000 lir. __ __Tatvina je bila prijavljena na kvesturi. NiznGnitev vinskega pridelka Podoben obisk so napravili zlikovci v stano- Užitninska i prava v Trstu ia\dja: Pozivajo j vanjl| artiljeriskega poročnika Karla Puccio, sc posestniki vinogradov, nahajaiočih se to- J stanujočega v ulici Alfieri št. 13; ukradli so 3 stran užitninske črte tržaške občine, da nama- revolverje, nekoliko srebrne posode in nekaj tlijo osrednjemu užitninskemu uradu (via Ma- z]atenine, v skupni vrednosti okoli 3600 lir. denna del Mare št. 13) pridelek grozdja, ki se • • * obeta letošnje leto. Naznanitve se morajo na- fudična Alojzija Likar, učiteljica v Podbrdu. — Bolehala je dolgo časa na neizprosni sušici, koja dan na da zahteva toliko mladih žrtev. — Pogreb pokojne se je vršil v četrtek popoldne ob mnogoštevilni udeležbi sorodnikov, prijateljev ter znancev koji so ji izkazali poslednjo čast. Pokojnici večni mir in pokoj. — Preostalim naše sožalje! Koncert v Dornbergu. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici "priredi dne 20. t. m. (v nede-Ijoj ob 15.30 v Dornbergu koncert, na katerem nastopi poleg društvenega zbora tudi operni pevec iz Ljubljane, g. Ciril BratuŽ. Spremljal ga bo na klavirfu kapelnik ljubljanske opere, g. Anton Neffat. Pevski zbor bo pel devet skiadb slovenskih skladateljev, katere je izvajal na svojih dosedanjih koncertih v Gorici. Vspored objavimo v eni prihodnjih številk. Opozarjamo Dornberžane in okoličane na ta koncert in jih vabimo, da se ga udeleže in s tem podprejo društvo v njegovem kulturnem stremljenju. _ Drzna tatvina. V stanovanje gospe Frančiške Sigi v via Bagni št. 2 so v času njene odsotnosti vdrli s pomočjo ponarejenih ključev štirje neznani zlikovci ter ji odnesli razne dragocenosti in perilo v skupni vrednosti 1000 lir; njenemu podnajemniku, duhovniku Antonu Bra-tuš so tudi pobrali razno perilo v vrednosti 400 lir. Poglavje brez konca. V petek popoldne je odšel 17-letni I ambert Volk z Gradišča v li os to nad vasjo po drva. Iz hoste je nepričakovano jeknil sil-en pek. Domačini so takoj hiteli na lice mesta in našli Volka ranjenega po celem telesu v mlaki krvi. Nesrečnika, ki je najbrže zadel ob kako granato, so prepeljali močno krvavečega v goriško bolnico, kjer se nahaja v precej težkem »tanju. Poslanec Carto Delcroix v Gorici- V nedeljo se je vršilo v goriškem gledališču slavnostno razkritje društvenih zastav odsekov zveze vojnih pohabljencev v Gotici, Tržiču in Tolminu. Slavnost je pridobila na pomenu, ker je bil pri razkriLju navzoč veliki vojni pohabljenec posl. Carlo Delcroit, kateremu sc goriške gospe izročile lepo kolajno v spomin njegovega lanskega obiska Gorice, Ob tej priliki Spregovoril posl. Delcroix krasen in vznesen govor, v katerem se je ponovno dotaknil vprašanja narodnih manjšin v Italiji. Radi tega prinesemo v četrtkovi številki kratek izvleček tega naravnost vzvišenega govora. Izredim seja goriškega iasja. V sredo zvečer se je vršila izredna vodstvena seja goriškega fač'2 pod predsedništvom odv. Caprare. Na tej seji se je razpravljalo o krizi v furlanskem fašizmu, govorilo se je o disciplini in siogi, ki vlada v goriškem fašfu v teh za furlanski m italijanski fašizem tako težkih trenutkih, določilo se je, da moraio vpisani fašisti nositi v gumbnici vedno fašistovski znak in sklenjeno je bik), da bo v bližnji bodočnosti sklicana skupna seja vodstva goriškega fašja in mestnega občinskega odbora, na kateri se bo raz-pravtfclo o aktuelnih vprašanjih goriškega mesta. Vodstvo je z zadoščenjem vzelo na znanje, da bo v kratkem sklican v Gorico velik fašistovski zbor, na katerem bo Gorica vnovič manifestirala svojo vero v fašizem m v Muaso-linija. Končno je prišel govor na krvavi volilni □ □ □ a □ □ a □ a □ □ □ □ □ □ □ 0 □ □ ta ia □ 1 d^CT shod v Ajdovščini in na kazensko preiskavo, ki je v teku radi onih krvavih dogodkov. Vodstvo. ki pozna natančno razvoj in potek spopada in ki ve, da so onega dne v Ajdovščini zbrani fašisti nedolžni, ne more nikakor dopustiti, da se ta nesrečni voKtni dogodek izrablja kot «umazana špekulacija* proti fašizmu, pa še manj more mirno gledati poskus, da se ta slučaj izkoristi v naravnost protidržavne posle. Radi tega izraža vodstvo željo, da se preiskavo čimprej zaključi in da se ugotovi objektivno potek dogodkov ter povrne svoboda fašistu Bressanti, ki trpi v preiskovalnem zaporu, čeravno je nedolžen. Če je vodstvu goriškega fašja natančno znan potek krvavih dogodkov v Ajdovščini, se ve, da so goriški fašisti, ki so onega dne bili v Ajdovščini, nedolžni, zakaj pa noče povedati in pokazati na prave krivce? KakoT očitajo fašisti v Matteottijevem slučaju špekulacijo opoziciji, ker zahteva, da se krivci ugotovijo in kaznujejo, tako hočejo tudi v Štrancarjevem sjučaiu špekulirati s špekulacijo goriški fašisti. V enem pa smo si vendarle složni in sicer v želii, da bi se preiskava čimprej zaključila in da bi se objektivno ugotovil potek krvavih dogodkov na volilnem shodu v Ajdovščini in, kar samo ob sebi sledi, da bi bili ugotovljeni posredni in neposredni krivci strogo kaznovani, da nam bo dana zopet enkrat prilika se prepričati, da je vendarle še pravica na •vetu. Razstava slovenskega s&karja. Akademični slikar prof. Fran Kopač je razstavil svoje oljnate slike, pastale in risbe v pritličju Trgovskega doma. Vhod iz ulice Petrarca. Razstava je odprta od nedelje dne 13. t. m. naprej za nekaj dni vsaki dan od 10. do 12. in od 17. do 19. Vstop je prost. DAROVI Pri večerji zbrani gostje na svatbi g. Josip-a Terčon z gdčno Ljudmilo Milic iz Nabrežine so darovali L 118 in sicer 59 L «Šolskemu dr.» in 59 L «Dijaški Matici® (Denar za D. M. hrani S. D.) Darovalcem srčna hvala! I Hali oglasi se računajo po 21- stoi. beseda. — Najmanjša g pristojbina L 2.—. Debele črke 40 rtot&nk beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— j Kdor išče službo, plača polovično cena UGODNA PRILIKA! Kdor namerava kupiti v Jugoslaviji hišo s zemljiščem ali brez zemljišča. nišo z gostilno ali trgovino, kmetsko posestvo L t. d. izve naslov za informacije pri upravništvu. 908 i HIŠNA. poštena, resna, ki bi znala dob-o ku-J hati in voditi gospodinjstvo pri starejšem gospodu s sinom, dobi takoj mesto v vili, krasna pozicija, 5 minut oddaljena od tramvaja. Dobra hrana in dobr^ plača. Predsta-! viti se v via Commerciale 353, Scorcola od j 12 do 15. 909 BABICA avtorizirana uprtima noreče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena Slavec. Via Giu-i lia 29. 542 OREHOVA POVLAKA, izredna prilika po 10 cent. ped. Molino Vapo.e 9. 861 --- PRODAJALKA izurjena v vseh strokah trgovine, želi premeniti službo. Naslov pri upravništvu. 888 PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje Giusto j Hirsch., optik. Via Mazzini 36. 808 ;VESCO MANIFAKTURISTINJO sprejme Ob- čno konsumno deruštvo v Idriji8% KAMION - tritonski Saurer, v najboljšim stanju, zelo uporabljiv tudi za morebitno preuredbo v korijero, proda »Občno konsumno društvo v Idriji*. 897 Borzna poroCsla. Tuja valuta na tržaškem trgu. ogrsVe krone ...........«.0250 0-03 avstrijske krone.........0.03?/» 0.033n češkoslovaške krone........6^.40 69.««» dinarji .............27.25 -^.M) le j i ...............9.50 10.25 marke — dolarji..............2315 23,30 francoski frank!..........120.— 120.75 švi arski frnt»ki..........425.— 4-7,— angleški funti papirna« ...... lUl.45 10J.S5 t S podrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem tužno vest, da je naš predragi sin, brat, oziropia svak s K v 23. letu svaje starosti, po dolgi in mučni bolezni, v naročju svojih dragih, danes mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, 15. t. m., ob 16.30 iz mestne bolnišnice v cerkev sv. Antona. TRST, 14. julija 1924. Josip, Uršula, stariši. Ivanka por. Benedik, Fina por. Duko^ič, Tončka por. Tomažič, Menja, Anica, sesrtre. Josip, brat in ostali sorodniki. Novo pogubno podjetje Trst Corso V. E. III. 47. Sodi iz stonsKego hrasta za vino in žganje v različnih velikostih in biM sodi za kemično obrt in olje se izdelujejo po naročilu in se dobavljajo v vsaki mnoiiii. šodsrsks zadrega Tacen;, Št. Vid pri Ljubljani. (458, ' liiid Kalii Mm družba z om. j. (29) Trti - V!n Artisti 9 - Trs: kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar f/ srebres, krene, platin, zobovie kupuje Mirna Albert M Trst, Via Mazzini (25) Ustanovljena leta 19C5. Delniška glavnica Lit. 15.000,000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Micolo 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZU — FIUME — MILANO — Z AR A. Olajšuje vsako Jamči italijanske kredite v J^oslaviji in Jjigoslovenske kredite v Italiji ter ekskomptžra tozadevne akcepte. Otvaija akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. Sprejema vlogo v Dinarjih ter jih obrestuje po dogovara. □ □ □ □ □ □ □ □ □ P ! □ \ □ JD □ jo I C i □ □ □ □ □ □ D D □ D □ D o o □□□□□□oa a P P □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ p p n p p p o p u a PODLISTEK . i W. Collbu: ______11-ietni L vb ero nedelo, dne 13. t. m., promoviran za doktorja i Ci^k," stanujoč v ulici Madonnma it. 28 je si-prava naš tržaški rojak g. Anton 2eleznik. j ^^ 'jj^u 22. ure v začasni odsotnosti matere Čestitamo! kuhal j^vo. Ko je kava ravrela, je hotel deček Promocij«. V petek li t. m. sta bila promo- ,^jjn^niU posodo od ognja, pri tem pa je po-virana na živinozdravaiški visoki šoli v Na- j prcvrnil. Vrela tekočina se je razlila po pu!iu na čast doktona živinozdravniftva g. , tcr p^usknila dečku na trebuh in na Josip Stemberger iz Goć pri \ ipavi in g. Mir- ' leKvQ st^no ter hudo oparila, posebno po ko Legiša iz Mavhrai pn Trstu. ! spodnje ni delu trebuha. Mali ponesrečenec je Otroci, ki so določeni za Lokev (Corgnale) Q pomoč ^ zdravnika rešilne postaje, odpotujejo v četnek 17. julija, — V Ajdovščino1 - " ***""' in Lokavec pa v soboto 19. ruliia. — Naj se zglasijo v sredo v Udruzeniu. — 2. d. U. Posetnikom IV. Ljubljanskega velesejma od £REZ IMENA <7«> Roman nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v 20 dneh. S steklenico sodovke je padi« po stop«lc«h sr.oči okoli 23. ure 11-letna Biuna Coiombin, 15. do 25. avgusta 1924. le ItaHianska vlada stanu)C^a v Catooli zgornji št. 197. Pri padcu dovoHla na svojih železnicah popust za 30%. ; & stekleT.?mi črepicjami hudo porezala Vizum stane n, ta oli-i e- «Da,» je rekla Magdalena, "in potem vam ravno tako odkrito povem svoje mnenje. Kapitan se je odkašljal in zbral vso * vnj< zgovornost. «Torej poslušajte,» je začel; tu sem j; * vež. Dobro. Nočem zadeve komplicirali da bi odprl vprašanje, kako sem prk-i i položaj, vprašati hočem samo to, aii k nost kristjana, da pomaga bližnjemu? čete ne, potem je vse ostalo govorjenje prazno. Ce pa rečete da, tedaj vas samo vprašam, ali sem graje vreden, če prisilim krščansko občino, da izpolnjuje svojo dolžnost napram meni? Vi boste vprašali: Ali j« varčen človek dolžan dati svoj denar nevarč-nemu? Gotovo, da je dolžan! In čemu? Iz istega razloga, po katerem ie prišel do denarja. Vsak človek, ki pride do denar .i. m ga pridobi na la način, da ima kakšno zal.ievo pri drugem. V desetih slučajih jc ta zahteva neopravičena. Ka;? Vaši žepi so polni moji prazni, in vi se branite mi pomagati. Oj, vi "slepci, ali mislite, da vam bom dopusti! zanemarjati sveto dolžnost dobrodelnosti napram moji osebi? Ne, tega ne hom nikoli dopu^tiL. To so moja načela. Rekli boste: načela, ki dopuščajo sleparstvo. Gotovo. A!i morem naj za to, da se miva Človeškega usmiljenja ne (ia drugače obdelovati? Le vprašajte mojcRa S>-variša resničnega poljedelca, ali mu ie trt ba prositi za dobro žetev. Ne, on mora 'kopo naravo prekaniti, kakor moram jaz prtkaniti umazano človeštvo.