Največji Združenih državah ca ne leto • . . $6.00 leta ..... $3.00 m York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 TELET0H: OHelsea S—3878 GLAS NARODA ■» The largest Stownka D ■1_ t T-tf m ■! __ ene umna 3utes> Lisislovenskih jdelavcery Ameriki. and legal Holidays. 75,000 NO. 244. — STBV. 244. Entered aa Second Olaaa Matfr September 11, 190», at the Port Oflfes at Hew York, N. Y„ nndar Act of Oongraaa at March 8, 1870 _NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 18, 1934. — ČETRTEK, 18. OKTOBRA 1934 TELEVOH: CHalaaa 8—8878 VOLUME XT.IT. — LETNIK XLIL BEOGRAD SE PR1PRAVUA ZA KRALJEV POGREB ZAROTNIKI BAJE NISO DO ZADNJEGA VEDELI ČEMU SO BILI POSLANI V FRANCIJO Varnostni jopič bi baje lahko rešil življenje kralja Aleksandra. — Francoski ministrski predsednik bo načeloval ogromni delegaciji. — Skrb za varnost bolgarskega kralja. — Pariške oblasti so izda e tiralico za zarotnike. — Francoska vojaška godba dospela v Beograd. V . Četrtina ameriških delavcev brez dela OBRAVNAVA PROTI INSULLU PARIZ, Francija, I 7. oktobra. — Iz precej zanesljivega vira se je dognalo, da sta se dr. Ante Pa-velic in August Perec, ki veljata za organizatorja i — Svoje zadnje delnice je prodajal "majhnim" ljudem. — Svoje prihranke naj bi vložili v njegovo podjetje. HITLER BO DOSMRTNI VODITELJ ODVAJALCI SO VRNILI ALICE STOLL Chicago, HI., 17. oktobra. — V kampanji za prodajo zadnjih delnic Vtility Securities Company se j<* lastnik družbe Samuel Jnsull i».-S4*buo zanašal na ljudi z majhnim zaslužkom. Kakor jt« razvidno iz listin, ki jih ima v rokah državno pravdništvo, je Instill v svojih pismih skušal nagovarjati ljudi, da bi svoje prihranke varno nalagali v njegovo podjetje. Državni pravdni k je prebral pismo, v katerem tajnik Insul-j love družbe F. K. Evers zmer-Ija prodajalce delnic, ker niso } »rod al i dovolj delnic. "Nekje mora biti kak urad- krvoprelitja v Maršeillesu, mudila dne 28. septembra v Bernu. Francoske oziroma švicarske oblasti so jim bile že dobro na sledu, slednjič so ga pa izgubile. Zaporna povelja sta bila izdana proti obema, kakor tudi proti Eugenu Kvaterniku ter lepi čehoslovaški a-narhistki. Policija vseh evropskih mest je bila obveščena in naprošena, naj jih prime. Najbrž se mudijo zarotniki v kakšnem švicarskem skrivališču. V Marseilles je danes preiskovalni sodnik Du-cup de St. Paul zasliševal aretiranega Pospišila in Ivana Rajiča. Pospišil je priznal, da je z atentatorjem Kaleme-nom in drugimi tremi člani tajne organizacije živel precej časa v "bližini jugoslovanske meje". ________ Na neki tajni seji je vseh pet dobilo povelje, naj.U«^be,,ec kaka stenogra- i • rr rv i • • j i- v i immtmja, kak trgovec ali lnš- se podajo v Francijo. Do zadnjega niso vedeli, ce- jni post.Htniu, ki ima „otove (lo_, mu so bili poslani tja. Rečeno jim je bilo le, da je hod k« in more na mesec pri-' treba završiti "veliko stvar". Sele dan pred priho- hraniti $10", se glasi v nekem I dom kralja Aleksandra v Francijo, jim je bil pred- ,P*™P^ajalce delnic.! ,w v j j j I ljudje bi radi povečali iozen podroben načrt. Pospišil je zaenkrat odklonil zagovornika. Rekel je, da ga bo zagovarjal odvetnik, ki mu ga bo določila njegova organizacija. Tretji aretiranec, Mijo Kraj, se nahaja močno zastražen na transportu iz Meluna v Marseilles, kamor bo jutri dospeli. BEOGRAD, Jugoslavija, I 7. oktobra. — Vsi hoteli so polni, pa tudi prenočišč po privatnih stanovanjih bo zmanjkalo, kajti v glavno mesto Jugoslavije še vedno prihajajo tisočere ljudske množice. j takoj prodajo, kadar se poka- Zdi se, da je prebivalstvo Jugoslavije pozabilo-** ,la tr*u kako omahovanje", vse strankarske spore in vsa politična nasprotstva. Vsa J ugoslavija žaluje za pokojnim kraljem. Optimisti so mnenja, da bo regentski svet odpravil diktaturo in razpisal nove volitve, tako da bo volja naroda zares prišla v poštev. Za danes popoldne pričakujejo bolgarskega kra -lja Borisa. Da bi spravila morebitne zarotnike na napačno sled, je dala beograjska vlada razširiti vesti, da bo Borisa zastopal pri pogrebu njegov brat Ciril, ki je že davi dospel v Beograd. Voditelj tujezemske delegacije pri pogrebu, bo predsednik Francije Albert Lebrun. V Beograd je dospelo dvesto članov francoske vojne mornarice, petindvajset letalcev in godba 115. francoskega infanterijskega polka, čigar pokrovitelj je bil pokojni kralj. ' Associated Press" je izvedela od strokovnjakov, da bi bil kralj Aleksander najbrž še danes živ, če ne bi bil tik pred izkrcanjem v Marseilles ne odložil varnostnega jopiča, ki ga nobena krogla ne more prodreti. Odložil ga je, ker mu nad jopičem ni dobro pristojala admiralska uniforma. Za zaščito tujih gostov so bile oddane najstrožje odredbe. Na ulici ne sme imeti nihče pri sebi kak- q Dillingerja, pri kateri pri-šnega zavoja ali fotografskega aparata. Tekom po- I ložnosti je bil ustreljen šerif greba bodo morala biti vsa okna zaprta. Vsak, ki.Sarber. sprejme v svoje stanovanje gosta, mora zanj jamčiti s svojim življenjem in svojo lastnino. Tujezemske delegacije so včeraj položile vence na kraljev sarofag. Njegova volja in ukaz je Odvajalčeva žena jo je ustava* — Tudi državni pripeljala v hišo pastor-zbor bo odpravljen. —1 ja. — Ko se je odpelja-Smatra se za najvišjega | la, so detektivi ustavili uradnika v državi. I avtomobil. svoje prihranke*'. '4 Želel bi, da bi vsak dan saj enemu človeku prodali kako delnico. Uspeh jiodjetja je od-! visen od tega. da majhnega človeka nagovorimo na nakup". Za 44velike" kupce družbi ni bilo mnogo. V nekem dru-. geni Eversovem pismu, ki se' nahaja v rokah držav, pravilnika Leslie K. Sal terja, se namreč glasi: 44Moja izkušnja' z "velikimi''« kupci je ta, da. HARRY PIERPONT PSMR C E N Columbus, Ohio, 17. oktobra. — Dillingerjev tovariš' Harry Pierpont,.star 'V2 let, jej v torek ponoči končal svoje življenje na električnem stolu , zaradi umora šerifa Jese Sar-berja 12. oktobra 1933 v Lima, Ohio. Na električni stol je šel sam, ter je poljubil križ, katerega mu je ponudil katoliški duhovnik. Vsled neprestanega joka zadnje dni so bile njegove oči rdeče. Pierpont je bil nenavaden značaj. Moriti je mogel hladnokrvno, toda v ginjenosti je mogel jokati kot otrok. V septembru 1933 je Dillin-ger osvobodil iz ječe v Michigan City, Ind., Pierponta, Rus-sella Clarka, Johna Hamiltona in šest drugih kazncncev. Mesec pozneje so Hamilton, Ma-kley in Pierpont iz hvaležnosti osvobodili iz ječe v Lima, Berlin, Nemčija, 17. oktobra. — Adolf Hitler namerava vladati Nemčiji do svoje smrti. I)a se Hitler smatra za najvišjega uradnika v državi za celo svoje življenje, je tajnik kanclerjevega urada dr. Hans Lammers pojasnil v svojem govoru v akademiji državnih uradnikov. Dr. Lammers je rekel, da postava z dne 1. avgusta 1934, j>o kateri je Hitler po umrlem predsedniku Paulu Hmdenburgu prevzel predsedništvd, preklicu je vse tozadevne določbe weimarske ustave. "Gospodu Hitlerju sta bila urada predsednika in kanclerja podeljena za celo življe-lljc'% j*4 rekel Lammers, *4inj ta dva urada sta sedaj neloč-Ijivo zvezana". Tekom cele kampanje, ki je pripravljala nemški narod na plebiscit, v katerem naj bi o-dobril Hitlerjev korak, ko je prevzel predsedniško mesto, ni bilo omenjeno, tla je Hitlerjev namen ovreči določbo weimerske ustave, da znaša predsednikova doba sedem let. Iz izvajanj dr. Lammersa je razvidno, da je Hitler pripravljen ovreči vsako pisano ustavo in izločiti vsak od|>or v kabinetu proti volji voditelja ter celo odpraviti državni zbor. Vendar še ni gotovo, ako bo odpravil državni zbor ali pa ga ho obdržal za kake 44višje" namene za proslavo svoje vlade. 44Vsi nemški ministri bodo morali v bodoče priseči Hitlerju zvestobo", je nadaljeval dr. l^ammers. 4 4 Nemški ministri so odgovorni samo voditelju in ne več državnemu zboru". VLADA ZAHTEVA, DA JE TREBA CENO PRIDELKOV ZVIŠATI WASHINGTON, D. C., 17. oktobra. — Odbor za brezposelnost, čigar naloga je bila izdelati načrt za gospodarsko pomoč delavskih mas in ga do 1. decembra predložiti predsedniku Rooseveltu, je prišel do zaključka, da je 25 odstotkov vseh delavcev v Združenih držav brez dela. | Louisville, Ky., 17. oktobra, j Mrs. Alice Stoli se je v torek zvečer srečno vrnila na svoj »doni. j Njen odvajalec Thomas H. | Robinson, ki jo je od vedel v j sredo prejšnjega tedna. j«> vča-} sili ž njo zelo surovo ravnal, , toda se je pri vsem tem zdra-j va vrnila. I Odvajalčeva žena je pripe-! Ijala Mrs. Stoli v torek ob treh popoldne v hišo pastorja K. j Arnold Clegg v Indianapolis, I Ind. Pastor je hotel Mrs. Stoli j izpraševati, toda ni odgovarjala, ker je dfda odvajalcu be-jsedo, da ne bo govorila. Mrs. 'Stoli je ostala pri pastorju eno 'uro in ž njo j<> bila tudi Mrs. Robinson. Ob štirih so se hoteli odpeljati z avtomobilom v Louisville, K v., pastor, njegova žena, Mrs. Stoli in Mrs. lio- j binson. Pri Scottsburgu pa so usta-' vili njihov avtomobil zvezni detektivi v dveh avtomobilih \ pod vodstvom zveznega detek-' tiva Purvisa, ki je izsledil tu-j di Johna Dillingerja. Purvis je prisedel v Cleggov avtomobil in se peljal do Sellersbur-ga, kjer je Purvis vzel Mrs. I Stoli in Mrs. Robinson v svoj \ avtomobil in ju odpeljal v Louisville. Mrs. Robinson je prejela od-j kupnino v znesku $.10,000 v ponedeljek |M>poldue in v dogo-1 voru s svojim možem je prevzela nalogo, da odpelje Mrs. ■ Stoli k njenemu možu v Louisville. Mrs. Robinson je bila pridržana v zaporu, njenega moža I»a do sedaj še niso mogli najti. JAPONCI SE BOJE ANGLIJE Brezposelnost, ki je vedno obstojala in celo v časih pro-speritete, se je razvila v največjo sovražnico Amerike. Ne smemo pozabiti, da je bila ____________brezposelnost celo v razmero- IT . , , jina dobrih časih. Brezposel- Utrjeno mesto bo pred-:nost je postala stalni problem, met razprave na mor-1 katerega je treba pobijati. nariški konferenci.—l V marcu leta 1933 je na podlagi poročila American r e-doration of Labor bilo v Zdru- Japonska v skrbeh za- radi novega ja. Gibraltar- UMORI V ZDR. DRŽAVAH Naročite m n* OLA8 IliODi, nsjvsdji slovenski dnevnik v SdnUMh driavah. Washington, D. C., 17. okt. Leta 1933 je bilo v Združenih državah 12,123 umorov, toda samo 4000 morilcev je bilo obsojenih. Samomorov je bilo 19,993. Vseh slučajev nasilne smrti v L 1933 je bilo 123,201. Največ žrtev so zahtevali avtomobili, namreč 29,323. ŠPANSKI UPORNIKI SO SE PODALI Madrid, Španska, 17. oktobra. — Veliko število španskih upornikov se je zaradi hude zime podalo vladnim četam, ki so upornikom z letali metali poziv, da se podajo in da jim bo vlada prizanašala. Gijon, Španska, 17. okt. — Vojaško sodišče je obsodile 12 oseb na smrt, ker so se udeležile sedanje komunistične vstaje. RADICEVA VDOVA Zagreb, Jugoslavija, 17. okt. Ker vdova umorjenega hrvatskega voditelja Štefana Radi-j ča na policijsko zahtevo v svo-,ji trgovini na hotela v počast i kralja Aleksandra razobesiti črne zastave, je zagrebška mladina vzela zadevo v svoje roke. Od umora svojega ^noža je Radičeva vdova v izložbenem oknu svoje trgovine vedno imela majhno s črnim trakom obrobljeno sliko svojega moža. Ko je policija zahtevala, da to sliko odstrani in jo nadomesti s sliko kralja Aleksandra, je postavila v okno veliko sliko svojega moža. Nato so dijaki razbili okno, vzeli Radičevo sliko in mesto nje postavili sliko kralja Aleksandra. Nato pa so metali še i kamenje v njeno stanovanje. Singapore, 17. oktobra. — Singapore in angleška mornariška postojanka v Seletaru bosta velike važnosti na mornariškem razgovoru, ki se prične v Londonu prihodnji teden. Za to mornariško postojanko je. bivši japonski zunanji minister baron Reijiro Wakatsu-ki ob koncu londonske mornariške konference leta 1930 rekel: "Nikakor ne maram videti, da se Anglija oborožuje proti Japonski". Ako bi danes videl ta otok, bi se izrazil še mnogo ostrejše, kajti v zadnjih mesecih je bil otok zelo utrjen in se more o-značiti kot priprava za vojno. Angleški Gibraltar v orijen-tu je sedaj sicer še ranljiv, ker je utrjevanje šele v tiru, toda kadar bodo te utrdbe gotove, bo Singapore po zatrdilu angleške admiraliete in vojaškega poveljstva ravno tako nepremagljiva skala kot Gibraltar na skrajnem južnem koncu Španske. Ker leži Singapore sredi meti Kitajsko in Indijo, je na zelo važni strategični točki na veliki trgovski poti na Daljni Iztok. Proti juovzhodu pa leži Avstralija. Močvirnata pokrajina okoli Saletara je bila izpremenjena v moderno pristanišče. Angleške vojaške oblasti bodo izdale dodatnih $7,500,000 za utrdbe, zračna sile. pa naglo gradi veliko vojaško letališče. Otok se izpreminja v novi Helgoland, ki bo čuval ozko morsko ožino Johore, ki tvori vhod v mornariško postojanko. Kjerkoli gradijo vojaška poslopja in utrdbe, so postavljeni napisi: "Dostop javnosti ni dovoljen". Toda z ladij, ki plujejo v bližini je mogoče videti podzemske stavbe za velike topove. Japonska z veliko nervoznostjo gleda na ta utrjevanja, toda Anglež mirno nadaljuje svoje delo. ženili državah 13,689,000 brez-! posel ni h in to število je tedaj I doseglo svoj višek. - Odbor, kateremu pripadajo | delavska tajnica Miss Fran-ices Perkins, zvezni zakladni-ear Henry Morgenthau in po-ljedelski tajnik Wallace, do 1? decembra ne bo predložil v Beli hiši nikakega poročila. Washington, D. O., 17. okt. Poročilo gospodarskega urada glede tržnih cen v oktobru na-poveduje višje cene za poljske pridelke in večjo živahnost v industriji v jesenskih mesecih. Medtem ko je ostala cena nepoljedelskim izdelkom sko-ro ista, je bila cena )>oljskih pridelkov lansko leto zvišana samo za dva odstotka nad ceno leta 1914. Navzlic temu pa t ril i poročilo. da so poljski pridelki še vedno najcenejši, medtem ko so gradbeni materijal, pohištvo, kurjava in razsvetljava dosegli najvišjo ceno. Naraščajoča živahnost v drugi polovici septembra dokazuje, da se je trgovina, kot običajno vsako jesen, tudi letos že oživila. "Nazadovanje v trgovini v preteklih mesecih je spremljalo tudi nazadovanje v brezposelnosti, četudi so bile plače industrijskih delavcev nekoliko višje, kot v istem času lanskega leta", pravi poročilo. 4'Ta okolnost, kakor tudi večji dohodki farmer je v in vladna pomoč je oživila malo trgovino * \ Advertise in in "GLAS NARODA* NE VE ZA BRATOVO SMRT Niš, Jugoslavija, 17. oktobra. — Izmed 16,000,000 Jugoslovanov je samo ena oseba, ki ne ve za umor kralja Aleksandra. To je Aleksandrov brat princ Džordže, ki je že devet let zaprt v utrjeni hiši blizu Niša. Ker je princ Džordže slaboumen, ga o tragediji nista hotela obvestiti niti kraljica vdova Marija, niti regent prino Pavel, ker sporočila ne bi niti. razumel. Princ Džordže se je moral odpovedati prestolonasledstvu zaradi mnogih ekscentričnih deiani- -- - ________ _________ II '91tA3 g A K O D A" NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 18, 1934 Glas Naroda" —- own ud Poblbtoad bj -t ^UOTKUC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) L Bwwift, Treu. tbo corporation and addraaaaa of abort officers: Now Yatk City, N. I, THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Iz Slovenije. GLAS NARODA (Vaire of the People) Day Except Snndaye and HoHdaym valje aa Ml lata . .. 93.00 flJtO Zt New York u celo leto Za pol leta ............. Za lsoaemocTo aa celo leto Za pol lets • • •<• •••••• »7.00 WJ50 97.06 9S4S0 Snbocrlptloo Yearly $6.00 Advertisement on Agreement *QUi Mtrodt" IMiaja tmM dan Iwiemfl nedelj In pnualfcor. 5SSttbw __poripl— la osebno«ti ae ne prlob£ujeJo. Denar naj me bltgordl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae y tadl prejfeje bi Tallage naananl, da hitreje najdemo naslovnika. NAHODA", 216 W. 18th Street, New T«fc, N. X, CHelaea 9—9879 J * STRAH PRED RDEČO NEVARNOSTJO ' Pred kratkim je dospel iz Oosta Rice v liewyorsko pristanišče parnik United Fruit Company- Na parniku ni bilo niti unče tovora. Običajno preva-: ajo parniki te družbe banane, in ker ni bilo na parniku .sič tega sadeža, se je pojavila domeva, da je stavka obiralcev banan v Costa Ricu dospela na kritično točko. Ta donmeva je bila pravilna. Navzlic temu se bo pa to marsikomu čudno zdelo, ker je prod' dobrim mesecem i oročalo časopisje, da so stavkujoči delavci na tamkajšnjih Se dva kovača denarja. Zaradi liudili časov sta »e; ,. . 34-letni delavec Vidic Anton v (M ,J8k^1 Prostovoljnega ga- '.proslave so se vmčali po 7 zve-1 čer z avtomobilom, ki j«' last silnega društva Xa proslavi je imel slavnostni govor J. Vengust. Ko so vozili o«] Lcvca proti Celju, se je zgodila kaki je zahtevala življenji' Vengustn. Pred njimi je vozil neznan inotociklist s pri-i kolic« Podbukovju in 40-letni posestnik Anton Novak v Laza h pri Stični domenila. -rožniki, ki so takoj oilšli na Novakov (bun in tja dovedli nagaja. Celjski avtomobil, ki ga je šdfinil Karbeutz, je vozil pravilno j>o desni strani ceste, a mu je inotociklist ves pot. Ko lii 1»11 mo-jral avtomobil zaradi kolcba-lijii motociklisla skoraj zadeti Uboj v Piršenbregu pri Globokem. V vasi Piršenbregu, ki spada pod občino Globoko, je prišlo 1. oktobra po polnoči do v motorno kolo, je Karbeutz z j groznega dogodku. Ob priliki vs<> silo zavrl avto, kar je bilo» kožuhanju ali ličkanja koruze j pa usodepohio. V trnotku je naj pri posestniku Cizlju Francu vso mor- zaropotalo, avto se jej v Piršenbregu se je oglasilo obrnil počez. med tem sunkom j ]>ct fantov: Bi »s i na Jože in Pre-se je odtrgalo zadnje desno ko-iskar Jože iz Globokega, Golob lo, vsi potniki so pa v loku zle-J Franc iz Hukoška, Žagmaj- , dantažab zmagali ter prodrli s svojimi zahtevami, ki so sc glasile: krajši delovni čas, višje plače ter priznanje stro- v n-je^ov,M" hlt vu V.K1;11" /aUu ? ... »«»x t- d pano prjpravo ya izdelovanje obenem tudi Vidin«, so takoj I " ^Prt*ga avtomobila na ! ster Karol, hlapec, in Grmov- . • cesto. I rva sta bila na mestu sek Edvard, tudi iz Globoke- opazili, da je pričel Novak da jati Vidicu z očmi migljaje, lioteč mu s tem povedati, naj j ničesar ne prizna. Ko pa so Novaku povedali, da so našli nesreče 1 Ledni k posestnikova sinova ga. Prišli so že vinjeni in po Stanko in Marovt iz' njihovem zadržanju sodeč oči- Naši v Ameriki i:ovne organizacije Nt rajk je bil precej dolgotrajen ter v zvezi z resnimi nemiri. Slednjič je vlariia posegla vmes »ter posredovala med .-tavkarji in neodvisnimi plantažni k i. Vladno ]>osredovanje je bilo takorekoč izsiljeno, ker so se stavkarjem nameravali pridružiti tudi železniški u-službenci in pristaniški delavci. V zadnjem času jc pa vlada republike Costa Rice iz-;>remenila svoje stališče. United Fruit Company jo j<; dobila na svojo stran in lopnila jh) delavcih- Družba je enostavno preklicala vse ugodnosti, ki jib ..t* malo prej priznala svojim uslužbencem. Tega seveda ni storila z izgovorom, da jim ne more • *č plačati, saj je vendar napravila v prvih «levetih mese-h tekočega leta deset milijonov dolarjev čistega dobička. Njen izgovor, ki je dandanes pri kapitalistih tako obi-ajen, se glasi: — Strajkarje podpirajo komunisti! Newyorski tinhiik "Xew Republic'* dostavlja k teiinir — Tudi v tako majhni državici kot je Costa Rica je -trail pred 44rdečo nevarnostjo" napotil vlado, da je s terorističnimi sredstvi zatrla poskuse "delavcev, da si izboljšajo svoj položaj. Komunistična stranka naj bo uničena za vsako ceno. To zalrteva United Fruit Company, in vlada bo kot njena ponižna dekla ugodila tej zahtevi. Gad v hlačnici. Neki gobar iz mesteca Eybe :ia Nemškem je doživel grdo presenečenje: Zaspal je ob robu gozda, ko ga je mahoma zbudil občutek, da mu je nekaj zleelo v hlačnico. V naslednjem trenutku se mu je nekaj mrzlega in gladkega o vilo o-krog kolena. V ilveh, treh sekundah je bil mož pokonci, pi 10-dinarski h kovancev, se je tudi Novak gladko vdal. Res so našli pripravo za izdelovanje 20-diiiarskih kovancev, v njegovem žepu pa tri falzifi-kate po 20 Din in (» falzifika-tov po 10 Din. Oba ponarejevalca sta zanikala, da l>i bila ponarejeni denar že spravila v promet. Pretekle dni sta bila pred novomeškim malim senatom obsojena: Vidic na la mesecev ječe- in (iun Din kazni, Novak pa na 1 ječe. A rje vasi, ki sta se vozila s kolegi proti Celju. Ledni k in Marovt sta pomagala Karbeutzu ustaviti motor. Pogled je bil grozovit: avto je stal razbit na cesti, po tleh so ležali ranjeni Celjani, ki se niso niti zavedli, kaj se je z njimi zgodilo. Poča- vidno s slabim namenom. Gospodar jim je dal še nekoliko j piti, potem pa so hitro našli vzrok za prerekanje in seveda tudi za pretep. Sklepa se, da je bil duševni vodja tolpe Žagmojster. Ta je namreč pred leti izmaknil go- ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — Dne 1. septembra so vo-lici v Chisholm, Minil, odgla-sovali, da Chisholm postane mesto, dne S. oktobra so pa bile volitve prve mestne uprave in izvoljeni so večinoma Jugoslovani, sami mladi iu tukaj rojeni fantje. Za župana je bil izvoljen rojak Rudolf Štukel. — Zunaj na farmi, blizu Chisholm, Minn, je nesreča zadela družino Mestek. Mati in hči sta se vozili v avtu. Hči je šofirala in mati je držala otroka v naročju. Med vožnjo j«1 liči izgubila kontrolo, avto se je prevrnil in mati je priletela na cesto s tako silo, da je kmalu potem umrla za poškodbami v bolnišnici. Pokojnim zapušča moža in osem otrok. Stara je bila 4(1 let. — Pred kratkim je tu umrla Marija Pečov-nik, stara 60 let, ki zapustili) tri sinove. Smrten padec z drevesa. oktobra je padel .">7 letni dninar Albin Pečnik v Smart-nem ob Paki tak neke jablane, hrbtenico. Ponesrečenca so takoj prepel jali v celjsko bolnišnico, kjer pa je podlegel težki poškodbi. si so trije vstali sami, medtem spodarjevemu bratu Cizlju Iv. J ko so drugi obležali na tleh, 200 Din. Po Cizljevi prijavi se med telili Vengust. ki je prile- je denar res tudi našel pri Ža^-1 tel s tako silo na tla. da je bil niajstru. S kolci, ki so jih bili j na mestu mrtev. Lednik se je že prej pripravili, so divjaki j takoj odpeljal s kolesom v Ce-j navalili na Ivana Cizlja in gaj lje na rešilo postajo, ki je v tako grozno stolkli, da je ta-; naurlici odšla na kraj koj po prevozu v bolnico v reiilnim avtomobi- Brcžicah umrl. Najhujši od na-\iltona. 32.1 padalcev je bil Bosnia, ki jej TRAGEDIJA MLADIH ZALJUBLJENCEV najviM-ji nesreče z lom ter Korhcrja letnega kleparja, ki ima zlom naravnost divjal. Cospodar F. lobanjske baze, Nehlossrrja Cizelj, ki je branil brata, je liogomorja, r»:Metnega slikar- j ranjen na levem očesu, katero skega mojstra, ki je dobil po-jb(» najbrž izgubil. Žena uhite-škodbe na glavi, ima zlomlje- j «ra in soseda Cmekova, ki sta norečiio z |1,0 d(»sno roko ter poškodbe na tudi hoteli braniti, sta lahko nogah. Karbeutzu Fran-! |M>škodovana na glavi in na ro-i ca. :\i\ letnega sina trgovca, ki ' kali. Štirje od napadalcev so/ ima poškodbe na glavi, obeh'se drugi dan sami javili na o-' nogah iu desni nogi. in frradi-1 rožniški stanici v Dobovi, Iti^a. stinlen-čna voda. dva hleva in vsa poslopju za priilHke; n>oleg hiše lep druvored. To Fafrmo sein kirpil in sina. pa niM't* več ostati na nji, zalo jo prodam. Vse je v finem st.-i-nju. Kdor nauM'rava farmo kupiti. naj r»i gotovo ogleda to. ker ee na j: 'zelo ugodna. Potrebuje se samo jj!l(»00.00. da se krije posojilo, drugo pa po dogovoru. Naslov je: John Strauss, Route 1 Rasselas Rd., (Mr. Fr. Dills Farm), Wilcox, Pa. (1 x) Bilo je v nedeljo dopoldne. ]>omača gospodinja in njena prijateljica sta sedeli v kuhinji. Naenkrat se zasliši iz spalnice strašno preklinjanje. Prijateljica je nekaj časa poslušala, nato je pa zatisnila ušesa. — Križ božji! — j«» rekla — kaj se je zgodilo.1 vlak in obležal na tiru mrtev, j —Oh — jo je potolažila go- Ponoči >0 našli njegovo truplo.' spoililija — nikar se ne ustra- njegovo žrtev so pa našli šele ši. To je moj dedec. V cerkev v četrtek gobarji. lje namenjen, pa menda že spet Zanimivo je tudi. da je bil ne more najti masnih bukvic. dekličin oče pred desetimi leti | zato pa preklinja... zavratno umorjen v gozdu, k-»| ^ je nesel denar za izplačilo v . . .,. ... . I Nekemu pisatelju so očitali, mezd rudarjem, za 1 »iislon 1111 v-(|;l P1VV(M, in (|;| tl.II|ln. njegovem rudniku. Ta roparski | k<.|n ,„. |(jtj vs<. (|o|>r( umor se zdaj 111 pojasnjen. |ja-|j..|r n;,,,,^. ni, ko so aretirali tolpo vlo-| _ Xa |M,misiit(4 _ jim iii.lcev 111 tatov, ki so umorili 1 j4. ,-ekel. — Na Boga .............. orožniškega stražmojstra liein-dla. je bila preiskava obnovljena, pa je zopet ostala brez uspeha. LISTNICA UREDNIŠTVA. F. K., Spring Canyon, Utah. $pis bomo o priliki objavili v listu. Klišeji za slike bi bili predragi. Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojisnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno »» hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnilu. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, ka* je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno ** dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite tor*j takoj ta brezplačna navodila in znaotavljama Vam, da boste, poceni in udobno potoval SLOVENfC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. CO. koliko je ustvaril in koliko sla bega je ustvaril poleg dobrega. Navzlic temu ga pa vsa ljudstva časte .. . * Zagovornik se jo (»dkašljal ill pričel govoriti: — (tospodje porotniki, prosim vas, sodite milo obtoženca. Svoje dejanje je storil v pijanosti. Saj vendar sami prav dobro veste in vam je iz lastne skušnje znano, da pijanec ne ve, kaj dela. * — To je pa res čudno — je modroval rojak — moje žene pa ne razumem, še bolj zagonetno se mi pa zdi njeno spa-1 nje. Otroka imava, šest mese-jcev starega otroka. Ko otrok • ponoči kriči, ga moram ure in jure nositi gori in doli po sobi, ga tolažiti in 11111 prepevati. 1 predno zaspi. Vsi sosedje se ' zbude od tega strašnega šun-dra, moja žena pa sladko spi kot ubita. Co so pa sem i rt tja : primeri, da pridom proti jutru : domov, 1110 natančno in raz , ločno sliši, ko stopam po pr-| stih v samih nogavicah |>o ve-jži. Ko vrata neslišno odprem, 1 pa že sedi popolnoma pre-dramljena na postelji in začne poti litanije. ki jih ni ne konca no kraja. THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. JL A. AVEHCENKO: Žena je pogledala v sol »o k svojemu možu in rekla: — Vasilij Nikolaje vie, nečak je prišel. — Kaj 11 oče? — Prišel je častitat. — Naj ga vrag vzame! — Pa rojak je sirota. Pojdi iu mu kaj daruj! — Ali ne moreš tega li o-praviti — .laz ne morem hiti povsod: — zdaj tu, zdaj tam, a v kuhinji pečem purana. — Hm, — kaj je napraviti t — Samo enega purana imamo, a ti si za danes povabil go-ste. 'A enim puranom ne moreš zadovoljiti toliko ljudi. — Hm, — zelo ueugo stvar! A kje je la Stepo.' — Stepo? V predsobi čaka. — Naj pride, da ga odpravim prej, nego pridejo gostje. V >obo stopi nečak Stepo. Visok mladenič s širokimi usti, velikih oči in stisnjenih prsi. Hoke so 11111 štrlele četi i metra iz rokavov, a hlače so izgubile že zdavna svojo formo. Skratka. Stepo ni bilo Adonis-*. — Dober dan. Stepo! — ga pozdravi »trie. — Kako je! — Hvala... Da... Hm, ki.j sem že hotel reči* Da, Stepo, bi mi mogel danes preskrbeti purana — Danes? — Da, danes. — Kje naj danes dobim purana? Danes je vendar praznik in vse zaprto. — Hm... zaprto... Veš, Stepo, za danes in jutri sem povabil gost**, imamo pa samo enega purana. Položaj je zelo neugoden. — Ko pridejo gostje, recite, da ste bolni. — Videli .so me že danes un cesti. — Recite, da je kuharica sežgala purana. — Kaj potem, ako gre kdo v kuhinjo, a! Videl bi, da je puran cel, samo, da ga ne sme j«'*ti. — H, strie, eden od gostov bi moral reči, da je sit iu škoda še purana rezati. Strie. se nervozno vgrizoe v tistinieo in pravi: — Stepo, moraš, ostati pri obedu! Ti moraš dvigniti svoj glas proti rezanju purana! — Strie, gostje bodo nejevoljni. — Kaj to tebi mar? Morda še kdo poreče: — To je originalen človek! Jaz bom sicer navidezno ugovarjal, ali ti moraš ostati pri svoji zahtevi! Stepo, zakaj stojiš! Sedi! — Stric, — prične Stepo in gleda na svoje raztrgane čevlje, — nove čevlje bi rabil. — Vse dobiš, Stepo. Kupim ti -najmodernejše čevlje. Glav no je, da se stvar s puranom dobro konča. — Striček, na mene se lahko zancseš! Ko so gostje sedeli okoli mize, vstane striček ter se obrne proti Stepi: — Gospoda, to je moj nečak, originalen gost! Stepo Fjodorovič, sedite prosim! — Morda čašico pristuega bri-n jevčka ? Stepo se nasmehne iu izpije na dušek. — Poznam nekega uglednega generala, ki pije žganje kar iz steklenice... — Al! ni to oni general, ki ti je krstni boter! — Ne, to je neki drugi... Ko sem bil p Ped nedavnim ča-fiom v Evropi, sem videl zelo PURAN — V inozemstvu ste bili ? v rokah gospodarjevih za- — O, jaz potujem vsako le- <|rlili nož. Preostalo mu je še to v inozemstvo. Grem rad v edino upanje, da bo Stepo ži-opero... Sploh rad živim... — „j|: _ E, to je bila šala, kan* govori Stepo in energično vgri- odnesite purana nazaj v kuhi-zne kruh, namazan s kavija- „j0»— Ali Stepa pravi: rom. — Da, gospoda človek mo- _ Striček, o« I režite meni ta ra biti umetnik v življenju., komad! — Fjodorovič, jej te! Ali ho- _ Prosim, — 11111 odgovor? čete pašteto k juhi! striček z drhtečim glasom. — Angleži sploh ne jedo ju- _ K0 sc. že reže puran, ali he... Da, v Angliji... |,j smela prositi tudi jaz za ma- Tako je imel Stepo kmalu \\ komadič! — zaprosi Stepi- prvo in največjo besedo. Pra- Im soseda, mala črnolaska, s vil j«- iiajneverjetnejše doživ- posmehom na ustih. Ijaje. Ravno je pričel pripove- _ J„ m,.ni. i„ meni! — se -e- k,„n kakor obsojenec pod vosa- daj rezal še puran. |a; ko dospeta v stričkov ka- Gostje so zavihali nosove. hinet. ga iiahruli: — Tako tudi jaz mislim, — _ Ti, lopov! Obljubil si mi, pravi Stepo. — Odnesite, pro- da boš poskrbel, da bo oslal sini vas, purana ven! puran cel in koza vseeno sita. Striček začne nato nekaj u- ?,|j prvi si ga hotel imeti ti! govarjati: — Škoda! Ali. ako Kaj je to? Vse ribe >i pojedel gospoda ne mara več jesti, od- skoraj sam i:i koliko še druge- nesite, Daša. purana zopet v j ga.. . Mislil sem. da si sil, aH kuhinjo! Čudno, da nimate več j vseeno sem ti nalagal na krož- teka? Tako lepa in slastna pe j „ik najlepše komade. Ti, lo- či-nka. a poleg tega še polnje- p,,v! Kaj to pomeni ? na s kostanji! j Stepo mu ponižno odvrne:— — S kostanji ? — zavpije ; Striček, zakaj mi prej nisi po-Stepo. — Oho, ako je pa tako, vedal. da je puran polnjen s kostanjem, kajti jaz strastno rad jem kostanje, a purana s sem jedel. Kostanj me je zapeljal! — Marš ven! Ne maram tc videti več! — vpije striček in mu prisoli zaušnico ter ga vrže skozi vrata. — Striček, in moji čevlji?— proseče zajeca Stepo. — Tu imaš čevlje! — in ravno ga je še vjela njegova noga tam, kjer se hrbet ne imenuje več hrbet. Za njim so še svi-rali obhodno kor^jiico: klobuk, suknja, palica... Tako je Stepo radi kostanja zgubil stričkovo milost kakor tudi obljubljene čevlje za vedno. IZ KRALJESTVA NAJMANJŠIH RASTLIN IN ŽIVALI V0R0N0V SE NI OPEŠAL e, to je zopet nekaj čisto drugega... potem ga pa moramo pokositi Zlobni jeziki so začeli obre-kovati znanega pomlajevalca prof. Voronova, češ, da se je kot GO letni sanice poročil y. mlado lepotico, da hi kronal svojo pomlajevalno prakso in teorijo, toda na pomoč so mu morali priskočiti njegovi učenci, ki -naj bi ga bili pomladili. Zato se je baje vozil neprestano iz Solnograda na Dunaj iu nazaj. Inozemski listi so priob-čevali tii na glavo buciki*. Spada med rastlinice, ki se gihljco s I m ill tor jo veslajoči h tllačic, ki ji molijo iz pravcatega žrelea. Zaradi njene ribici podobne oblike in ruhinasto rdeče pike. ki je vi tleti kakor oko. hi jo proglasil za žival, toda neka vrsta ev glene razkraja nedvomno po močjo rastlinskega zelenila pline v svetlobi in pripravlja v svoji notranjosti iz njih zrn ca'škroba. Vrhu te*ra živi lah ko kakor trliva. ki \*s« •rnijorih jeira telesa, svojo lirami. So pa tudi brezbarvne ev-rlene. !:i ><• od zelenili razlikujejo zaradi pomanjkanja rastlinskega zelenila in škroba. Takšne brezbarvne evirlene driiipa mikro skopska bitjeca enostavno p<> žirajo — kakor da hi bile roparski' živalice. /. vrtečimi se nitkami spravijo plen v žrelo in v notranjosti svojega telesa, ki učinkuje kakor želodec, plen razkrojijo in prebavijo. Ali je to še rastlina ! Si to že je razvila ava iv novi > površino >v.»- ( i rastlina, ki val.' Takšnih rastline, a kot živali, svojeira v zi- hitij. ki spailajo v živijo popolnoma vsaj v neki dobi •lija, pozna zna- kakršue so spužve, ki so trdno prirašeem* na svojo podlago in nimajo nobenega živčnega si-stema. zaradi česar >o jih dob uo smatrali za rastline. Tudi veliko število mikroskopnih bitij, ki jih prištevajo k živalim, se ne razlikuje prav nič od rastline, zlasti ne od najnižjih. Omenjamo na iir., da so spiro-heto palido. povzročiteljico >i-1'ilide, ki jo štejejo danes za živa lieo. še pred kratkim prištevali med rastlinami in živalmi v kraljestvu najnižjega precej odveč. Tu med obema kraljestvoma v resnici ni nobenih razlik. ODKOD ČASNIKARSKA RACA? Po -tarih hohimUkih spisih ,;e |iro>lnIa časnikarska racn mornar-keua izvora, llolaii'1--ki nmniarji. ki >e vrnili v 1 'i. »toletju Z neke ek-pedicij,-• Unnov. so pripovedovali, da so li/.u Clroelandije raeo, ki ><• ni izvalila iz jajca, teui-. več kot črv iz školjke na kosit plavajočega le-a. Ta črv se je potem polagoma razvil v raco. Razi.-kovalec (Jroelaiidijc E^c-de je to fantastično pripovest vzel za irolo re>nieo in je zelo učeno govoril o njej. Xekaj pozneje je Sebastian Mueneiier v svoji " Kozinoirrafiji" jioro-čal. da se
  • o počesan in s cvetlico v gumbu ici je prišel v hišo. Herderjeva družina ga je zojiet pričakovala v Veliki sprejemu! dvorani. Ko zagleda Bozota in Dimitrija, se njegove oči jezno za-iskrijo. Teh gospodov, v katerih je slutil za sebe največjo nevarnost, ta večer ni pričakoval. Zato ju je |>ozdravil samo s hladnim priklonom. Tudi Daniela se je morala zadovoljiti s uličnim pozdravom, medtem ko je 44 markij" Herderjeve obsipaval z visoko letečimi besedami. Ko poda roko gospodarju, mu Herder svoje ne poda. — Za trenutek, gospod mark i j, predno se prične božična zabava, imam še z vami poravnati nek majhen račun. Prosim, da mi takoj vrnete, kolikor vam je Še ostalo denarja. Markij ga začudeno jiogledn. — O — to je menda vaša šala, gospod ravnatelj. — Seveda — |>opolnoma majhna šala, toda s prekleto resnim povodom. Prosim, takoj mi izročite, kar vam je še ostalo od mojih petdesetih tisočakov, ker ste jih z napačnimi podatki izvabili navzočih. Toda ima se v popolni oblasti in se |>onosno postavi pred ravnatelja: — Kako govorjenje je to, gospod ravnatelj? Kako naj to razumem? Zelo sem užaljen — zelo. Markij Salvoni si kaj takega ne dopusti. — Markij Salvoni ne! Toda vi niste markij Salboni. temveč prav navadni slepar. Torej prosim — denar! "Markij" pa š«. vedno obdrži svojo samozavest. Užaljen Fkomigne z rameni. — Z druhaljo se človek ne sme mešati! Tega govorjenja t- takim možem, kot sem jaz. ne razumem. Seveda pa vam dam denar nazaj, kolikor ga še imam. Preostanek bom nakazal po banki. Denar je tukaj v moji denarnici — šteje denar, medtem pa spretno potisne nekaj tisočakov v drugi predelek denarnice. —- dvajset. — trideset — triintrideset tisoč. Torej vam dolgu jem še sedemnajst tisočakov. Prosil pa hi. da mi vrnete, kar sem vam zastavil, ker je dedščina moje družine. Kakorhitro imam denar, vam ga vrnem. Ravnatel j vzame denar. — Dedščina! — ga oponaša Herder. — Do te dedšČine ste morali priti na zelo čuden način. V Xici vam je to priletelo najbrže slučajno v roke, ko je bilo ukradeno neki ruski dami. Nehajte lagati in priznajte. cm široka bik nja. Kdcii izmed detektivov je zahteval, naj se vlomilec ta koj javi. v nasprotnem primeru je grozil, da bo streljal. Tcichtmaim se je prestrašil dveh strelov, ki jih je deicktiv oddal. da bi prestrašil vlomilca in je s tem dosegel, da se je steklopihač dvignil do stropa, od koder sta ga detektiva potegnila kvišku. Kaj je mož delal spodaj Pod sobo, v kateri se je nastanil. je trgovina z moško konfekcijo. Tcichtmaim je to dobro vedel in je najel sobo v hotel samo zato. da hmo lažje «-kradel trgovino. Posrečilo se mu je, da je me«I vlomom stlačil v hlačnice svojih hlač štiristo kravat, pripravil pa je tudi kakšnih petdeset kosov blaga za moške obleke, ki je že čakalo, da ga odnese. Na policiji so spoznali v .1. Teichtmannu starega znanca, ki je posebno spreten v pre-oblačenju Že večkrat je prišel steklopihač v kakšen hotel prinesel pa je vseh*j s seboj več kovčegov. Naknadno se je izkazalo, da so bili prazni, toda vlomilec je znal to spretno prikriti. Ohtcžil jih je s kamenjem, da niso zbujali }>ozoriio-sti pri odhodu, ko je navadno odnašal |miIuo plena. Nekoč ie na ta način nakradel za ."»o.OOO šilingov kožuhovinc ter izginil drugače maskiran kakor je prišel v hotel. j Steklopihača so pridržali v j zaporu, ovadbo pa so poslali j sodišču, ki bo svojega starega gosta kmalu zopet sprejelo v j sodne zapore. Poziv! Izdajanje lista je t zvest s velikimi stroški Mu* go jih je, ki so radi tla bih rasmer tako prlsa deti, da so nas naprosili, da jib počakamo, saso naj pa oni, katerim mogoča, poravnajo na ročnino točne Oprava "O N SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Sit WEST lit* STREET NEW YORK, 1«. 1. PlftlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE 16. novembra: Statcntlam v Ibrnlopie sur M« t livrrngaiia v Cherbourg 17. novembra: Champlain v Havre 21. novembra: Washington v Havre Allu-ri Itullin v ultinburg 23. novembra: Majestic v Cherbourg Con te tli Suvoia v Genoa 24. novembra: 1'aris v Havre STRATOSFERNI POLETI BREZ POMENA? Ha je se pripravlja na polet v stratosfero celo Piccardova žena. ki je dovolj pogumna, da se hoče dvigniti s svojim možem v zračne višave. Poleti v stratosferi) so stari šele tri le-' ta. Pri njih ne gre za višin-ki rekord, temveč za znanstvena j dognanja, ki hi lahko imela pratkičuo vrednost. Najhujši sovražnik letala je vreme. Le-talci se mu hočejo izogniti s tem, da bi letali nad oblaki, od-uosuo tako visoko, da bi jim ne vihte ne mogle do živega. S proučevanjem vremenskih razmer v stratosferi gre roko v roki tudi proučevanje kozmičnih žarkov. Pred leti ljudje še ničesar niso vedeli o teh žarkih. Še nihče jih ni videl in žarki sami nimajo nobenega opazovalnega vpliva na navadn^ gmoto. Prodirajo skozi gmoto, kakor prodirajo svetlobni valovi skozi steklo. Kar se tiče njihove nevidnosti, jih lahko | primerjamo z radiovalovi. Pro-J stor je lahko poln radiovalov, toda človek bi tega ne vedel, če bi ne imel sprejemnega aparata, ki valove prestreže in jih izpremem v njegovem ušesu v zvoke. < 'e najdejo fiziki boljše pojasnilo bistva kozmičnih žarkov, bodo morda biologi iu li-i ziologi mogli ugotoviti tudi vpliv teh prodornih žarkov na življenje človeka, živali in ra.-t line. <) drugih vrstah izžarevanja je že več ali manj točno j znano, da imajo na vsak živ organizem velik vpliv in zato ni nobenega povoda za domnevo, da bi bili kozmični žarki v tem pogledu izjema. Proti uadam. ki jih stavlja človeštvo v stra-to>lerne polete, pa izražat slavni konstruktor letal Igor Si-koj-ski mnenje, da s trgovskega stališča poleti v stratosfero nikoli ne hodo praktični. Sikor->ki j«- prepričan, da se bo letalstvo v bodoče omejilo samo na vojaške svrhe in hiter prevoz pošte. Stratosferna letala bi bila pa tako draga, da bi s ti-govskega stališča sploh ne prišla v poštev. 19. oktobra: Slutendam v Boulogne aur Mer 20. oktobra: Bremen v liramen lie dt Kranre v Havre 24. oktobra: Washington. Havre Aquitania v Cherbt-urg 25. oktobra: Albert Ballin v Hamburg 26. oktobra: Berengaria v Cherbourg 27. oktobra: Riiifp.t \ Bremen Champion v Havre Con le tli Savo i a v (jenoa 31. oktobra: Deul.^chland v Hamburg 2. novembra: Uajestic v Chebourg 3- novembra: Laafyette v Havre (Jen. von Steul>en v llamburb Saturnia v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: Brunen v Br»-men Aijuitania v Cherbourg Hex v Oenrja 10. novembra: lie de France v Havre Veendam v Boulogne Bur Mer 14. novembra: New Vork. M. C. v Hamburg 29. novembra: St. I .on in, M. v Hamburg 30. novembra* < Olympic v ( - Evropa v Bremen 1. decembra: l^iTavetle v Ha».w H- x v Genoa 4. decembra: Manhattan v Havre 7. čicembra: S- ternia v Tn=t II iiiihtitK v llamliiirc i:, r. ngaria v Cherbourg I. decembra: C a m plain v I lavi e l 11. 'lecembra: <:•!!. Von Steuben v Hambi rg '■Z. decembra: X- vv Vork v Hantburc 14. decembra: >1 ijesiic v Cherbourg VVashiiiRlon Havre C nip <1> Savoia v Genoa 15. deecmbra: I*.-ris v Havre Biemen v Bremen 19. decembra: Albert Ballin v Hatnbarg 21. decembra: Olympic v Cherbourg 26. decembra: I>'uIm hiaiid v llamtturg 29 decembra: lie de France v Havre ADVERTISE IX (JLAS .VJ RODA MAŠČEVANJE NAD LEVI Huda suša je okrog jezera Tanganjike v Afriki povzročila. da so levi začeli na veliko napadati človeške naselja. Samo v okolici Mifzindanija so žejne in lačne zveri v zadnjih tednih raztrgale .'»II zamorcev. Nato so domačini sklenili maščevanje. Večinoma samo s kopji oboroženi so se odpravili na lov. Po večdnevnem, nevarnem zasledovanju jim je u-! spelo obkrožiti čredo več nego dvajset levov in jih spraviti v past. Takoj so to obgradili z visoko leseno ograjo in pod divjimi bojnimi plesi so* začeli živali počasi ubijati. Večina zveri je postala žrtev kopij in lačnih soujetnikov. Preostale so zamorci počasi umorili z gladovanjem. BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-n. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street MODERNI AHASVER New York. N. Y. V Southampton jo prispel te