Morda nam lohko pojasnite? Tov. urednik, Jte nam ne morete viprašanja po­ jasniti vi, vas prosimo, da bi nanj odgovorila ustrezna ustano­ va. Mene in sosede namreč za­ nima, za kaj je porabljena razli­ ka od dodatka za lanskoletni hmeljski pridelek? Nedvomno bi tega ostanka od dodatka bili kmetje veseli, zlasti še ker me­ nim, da bi bilo prav, da se raz­ deli. Razen tega me zanima, ali je ta dodatek Kmetijska zadruga La­ ško sploh dobila in zakaj ne bi eadruga krila prometnega davka za hmeljarje, ki so njej oddali ves hmelj. Ignac Horvat Migojnice-Griže Vaše vprašanje smo zastavili Kmetijsko-gozdarski zbornici, za katero je pojasnilo napisal taj­ nik zbornice ing. Veljko Križnik. Takole pojasnjuje zadevo: Obojestranske koristi I Hmeljarji, preberite tudi to v naši družbi velja načelo, da vsakdo dobi plačilo po svojem delu. To pomeni, da tudi na vred­ nost kmetijskega pridelka vpliva, koliko dela in drugih stroškov je bilo zanj porabljeno. Več ko je za nek pridelek vloženo dela, gnoja itd., večja je njegova vrednost. To pa seveda ne pome­ ni, da bi se vrednost (cena) pri­ delka določala za vsakega pro­ izvajalca posebej, temveč za povprečnega jugoslovanskega kmeta— proizvajalca! Razen tega pa vpliva na ceno še nekaj: po­ nudba in povpraševanje. Večje je povpraševanje (potreba) po nekem pridelku, bolj mu cena narašča, *. Od tt;h dveh činiteljev torej zavisi cena. Od cene pa zavisijo tudi dohodki kmetijskega proiz­ vajalca. Toda ne le od cene. tem­ več tudi od količine pridelka! Višji je hektarski pridelek, večji je dohodek. Torej: dohodek kme­ ta zavisi od količine pridelka, ki ga je pridelal in prodal in pa od cene. Večji pridelek je njegova zasluga, višja cena pa ni!_In v tem je bistvo. Mi vsi želimo, da boljše živi tisti, ki več družbi da, ki več proizvede. Zato je prav, da kmet dobi več dohodka, če je več proizvedel. Ce pa je večji dohodek posledica zviševanja cen, pa navadno družba z davč­ nimi ali podobnimi ukrepi zaja­ me tisti del dohodka, ki ni po­ sledica večje proizvodu ie, tem­ več višjih cen. Skozi tako poli­ tiko mora namreč družba po eni strani uravnovešati dohodke kmečkega in industrijskega pre­ bivalstva, po drugi strani pa vzpodbujati kmečkega proizva­ jalca, da bo strmel, da bo s po­ večano proizvodnjo, ne pa z viš­ jimi cenami, povečal tudi svoje dohodke in si izboljšal življenje. Vsak kmet pa nima sam dovolj sredstev (za seme. gnojila, stroje, zaščitna sredstva in drugo), da bi proizvodnio povečal. Zato pa je naloga zadruge, da s kmetom so­ deluje v proizvodnji in da ona preskrbi in vloži v proizvodnjo tista sredstva, ki jih kmet nima. Seveda pa morata od takega skupnega sodelovanja v proiz­ vodnji (kooperacija) imeti oba korist. Ta korist za oba pa izvira prav iz povečane proizvodnje, ki je posledica sodelovanja zadruge. Proizvodno sodelovanje je tudi v hmeljarstvu. Cena hmelju za kmeta pa je določena v skladu z deležem kmeta, ki ga ima v taki skupni proizvodnji. To ceno mu zadruga v pvogodbi tudi jamči. Ta cena torej ne zavisi od tega, po koliko je zadruga hmelj proda­ la, temveč od vloženega kmeto­ vega dela in njegovih stroškov. Ce hoče hmeljar ustvariti večje dohodke, mora doseči večji pri­ delek! Zadruga kmetu jamči ce­ no eno leto vnaprej, ne glede, kako bo hmelj prodala. S tem prevzame na sebe določen rizike. Vemo pa, da se cene hmelja na svetovnem tržišču zelo spremi­ njajo. Vendar, če je cena na trži­ šču visoka, ni to zasluga hme­ ljarja oziroma njegovega dela, temveč tržnih razmer. Zaradi te­ ga ne more dobiti hmelja plača­ nega po višji ceni. To razliko si zadrži zadruga oziroma družba, ker je posledica konjunkture na trgu. Posredno ima tudi hmeljar od tega korist, če se zadruga go­ spodarsko krepi, ker zadruga ku­ pi iz tega nove stroje, zgradi su­ šilnico, popravi cesto, osušuje zemljišča, nabavi televizor, gradi vodovod in tako naprej. Na tak način sodeluje z za­ drugo ogromna večina hmeljar­ jev. Je pa nekaj tudi takih, ki želi TO mimo zadruge s špekulaci­ jo doseči večje dohodke. Tega pa družba ne more dopustiti. Bili so primeri, da so »nekooperanti« prodajali hmelj mimo svoje za­ druge po višji ceni. Bili so celo taki primeri, da nekateri »ko­ operanti« niso oddajali svoji za­ drugi vsega pridelka, ampak so ga nekaj zatajili in prodali dru­ gam, seveda po višji ceni. To pa je že špekulacija! Ta zatajen hmelj je bil pridelan tudi z za­ družnimi gnojili in poškropljen z zadružnimi škropilnicami, skrat­ ka, zadruga je imela z njim stro­ ške. Bila je gmotno oškodovana, ker ji ga tak hmeljar ni pripe­ ljal v celoti, ampak se je hotel z njim okoristiti. To pa ni pošte­ no in bi bilo krivično za ogromno večino hmeljarjev, ki so svoje pogodbene obveznosti do zadruge pošteno izvršili. Zaradi tega pa je družba za ta­ ke špekulante predpisala pro­ metni davek, s katerim jim od­ vzame neupravičeni dobiček in jih postavi v slabši gmotni polo­ žaj v primerjavi s kooperanti, ki so izpolnjevali določila pogodbe z zadrugo. To pa je prav in pra­ vično. Da še enkrat ponovimo: od­ kupna cena hmelja od kmeta za­ visi od stroškov in dela, ki ga je kmet vložil v proizvodnjo hmelja ne pa od tega, kakšna je cena hmelja na svetovnem tržišču! Večji dohodek hmeljarja zavisi od večje in cenejše proizvodnje, ne pa od tržnih cen! Menimo, da smo s tem — če­ prav nekoliko obširneje — od­ govorili na zastavljeno vpraša­ nje in mimogrede pojasnili še marsikaj drugega. ing. Veljko Križnik Iz Slovenskih Konjic DELAVSKI SVETI — PREDMET RAZPRAVE V teh dneh so v vsej konjiški občini zbori sindikalnih podruž­ nic. V naslednjih dneh pa bodo imeli občne sindikalne zbore zad­ nji kolektivi manjših gospodar­ skih organizacij. Razen gospo­ darskih problemov so člani sin­ dikalnih podružnic na zborih še posebej skrbno obravnavali tudi vprašanja. kL zadevajo volitve novih delavskih svetov, SPREMEMBA V DELU POLITIČNE ŠOLE Politična šola v Konjicah je med prvimi prešla na strnjen sistem pouka. Tako so lahko da- segli večjo koncentracijo udele­ žencev. Seminarske naloge, ki so jih gojenci politične šole med tem napravili, pa so pokazale tu­ di praktično prednost tega nači­ na šolanja. Zadnji dan veleigre i>(ne) Ljudski magazint Brez dvoma že dolgo v Celju ni bilo takega zanimanja za neko sodno ob­ ravnavo — zadnji tak primer je »Zol- gerjev« proces (roparski umor v Sod­ ni vasi) — kot za obravnavo zoper prvo skupino obtožencev iz Ljudskega magazina. Ni težko bilo ugotoviti, da Je šlo za spontan revolt potrošnikov. Iti so štirinajst dni med obravnavo lahko poslušali na kako brezobziren način so bili ogoljufani In kako n^va- ren sistem se je Je razvil v Ljudskem magazinu. Razumljivo je tudi. da je bilo zani­ manje Celjanov stopnjevano do vrha «adnji dan, ko je biia napovedana razglasitev sodbe. Velika raznravna dvorana ni mogla sprejeti vsph. zato so mnogi počakali na razsodbo kar lunaj. Ob koncu razprave pa se je pred sodiščem nabrala množica ljudi, ki je hotela slišati še toplo novico in tudi ^-^Ideti obsolence. Tričlanski senat pod predsed«;tvom sodnika Okrožnega sodišča IVANA MiSiCA je presodil tako: IVAN SEPEC je kriv jemanja pod­ kupnine, zlorabe uradnega položaja, zlorabe pooblastil v gospodarstvu ter se obsodi na skupno kazen "5 leta stro­ gega zapora in 100 tisoč dinarjev de­ narne kazni ter se mu prepove oprav­ ljanje sedanjega poklica za dobo treh let, MARTIN KOLENC je kriv zlorabe poo»-'-\stil v gospodarstvu, zlorabe uradnega položaja In ponarejanja uradnih listin. Obsodi se na skupno kazen 2 leti strogega zapora in pre­ poved opravljanja sedanjega poklica za obdobje 2 let. MILAN KEBLIC je kriv zlorabe uradnega položaja z namenom prido­ bivanja protipravne premoženjske ko­ risti, zlorabe uradnega položaja, go­ ljufij, kaznivega dejanja davčne za­ tajitve in ponarejanja uradnih listin. Za vsa kazniva dejanja se izreče enot­ na kazen 5 let in 6 mesecev strogega zapora ter ~00 tisoč dinarjev denarne kazni. Opravljanje sedanjega poklica se mu prepove za dobo petih let, MINKA MEGLA se spozna za krivo za dejanje goljufij in zlorabljanja uradnega položaja. Za vsa dejanja se obsodi na skupno kazen 4 leta stroge­ ga zapora, 600 tisoč dinarjev denarne kazni in prepoved optavljanja seda­ njega poklica za obdobje petih let. J02E JAKLIČ je kriv kaznivih de­ janj prikrivanja, zlorabe uradnih po­ oblastil za pridobivanje koristi in po­ narejanja uradnih listin. Za vsa kaz­ niva dejanja se obsodi na enotno ka­ zen 2 leti strogega zapora in 150 tisoč dinarjev denarne kazni ter se mu prepove opravljanje sedanjega pokli­ ca za obdobje 2 let. HILDA VEBER je kriva kaznivih dejanj poneverbe in zlorabe uradnih pooblastil iz koristoljubja. Obsodi se za vsa kazniva dejanja na enotno ka­ zen 2 leti strogega zapora in 250 tisoč dinarjev denarne kazni. Razen tega so za vplačilo denarnih kazni predvidena zelo kratka obdobja (dva ali tri meseca). V primeru, da obtoženi po pravomočnosti sodbe pra­ vočasno ne vplačajo denarnih kazni, se jim vsakih petsto dinarjev denarne kazni spremeni v en dan zapora. Ob­ toženi rrorajo poravnati tud' razmera­ ma visok znesek 159 tisoč dmarjev stroškov sodnega postopka, sodišče pa je priznalo tudi del odškodninskih zahtevkov ter odredilo tudi zaplembo (Sepec iO tisoč din, Keblič 503 tisoč din. Megla 530 tisoč din) premoženj­ skih koristi. Tako je končan prvi del tragedije, ki je potegnila v sramoto Se toliko drug'h oseb In onesrečila toliko mla­ dih ljudi. Komentar ob Izreku kazni zares ni potreben. Morda vella na koncu zapisati le Se to, da so solze in obup na koncu obravnave bili pač prepozni pojavi spoznanja, da si s kaznivimi dejanji in ustvarjanjem premoženjskih koristi niso zboljSali položaja, da pa so si uničili normalni in pošteni potek življenja. Verjetno bodo po prestani kazni to drugačni ljudje, ljudje z novimi spoznanji. To­ da za to ne bi bila potrebna leta strogega zapora, temveč poštenje. Tudi zadnji dan procesa je bila naša kamera nekoliko radovedna in je vjela vrsto zanimivih prizorov. Najprej nam kar sama potrjuje, da je »firbcc« premagal delovni elan, drugi zgornji posnetek nam kaže Meglovo In Ve- brovo ob ^adnjem odhodu iz sodne dvo-ane, tretji: skupino Celjanov pred »Turško mačko«, peti: branilce med obravnavo In v prvi vrsti poročevalca Dela in Ljubljanskega dnevnika, četrt: posnetek prikazuje obsojence po raz­ glasitvi sodbe, šesti: najnepriljubljenejšo deklico po vsem svetu — »Marico«, sedmi: Kebliča, Jakliča, Sepca in Kolenca ob odhodu po končani obrav navi in nazadnje še pogled na čakajo čo množico. Indiskretna kamera »Ja« to pa je res«, je dejal fotograf, ko je razvijal in ko­ piral posnetke, dndiskretna kamera je lahko koristen in tudi neprijeten pripomoček. Koristna je tedaj, če ujame zanimivosti, neprijetna pa je vsaj po nekaterih ocenah sa­ mo tedaj, če je le preveč in- diskretna. Ce se tega izogi­ ba i>a je lahko tudi poučna. Zanimiva pa je vsekakor, kajti verni posnetki poda­ jajo objektivne jšo podobo dogodka ali pojavov. Zato ne zamerite, če smo jo pustili, da brez posebnega cilja stre­ lja, kajti mimo ne strelja ni- ikoli, vselej nekaj zadene in to je njen posebni čar. Za to številko smo iz nje­ ne notranjosti potegnili šest posnetkov, ki so sicer navi­ dezno ločeni, a so vendar povezani. No, poglejte! V zadnji številki smo opi­ sali zanimiv dogodek o na­ padu posebne vrste podgan na pešca J, J, iz Celja, To podgano so pred desetletji zaradi izredno dragega krz­ na, saj stane krzno ene same pižmovke baje sedem tisoč dinarjev, prinesli v Evropo, Zaradi svoje borbenosti in življenjske žilavosti pa se je ta žival hitro pomnožila, ta­ ko da je spričo svoje veliko­ sti — preko pol metra — in inapadalnostd ena izmed naj­ bolj nevarnih in škodljivih vrst podgan. Tov J. J. je bil tako ljubezniv, da je pustil pižmovko, ki jo je ubil, ko ga je napadla, posneti in je hkrati demonstriral, kako mu je skočila za vrat in ga vgriznila. Naj povemo še to, da je nesnaga njen priljub­ ljen kraj. No, če vemo to, po­ tem ni laskavo, da so piž­ movke osvojile tudi jugo­ vzhodni del Slovenije. Resda le kot manjšina, vendar so tu. Zanimivo je tudi to, da ljudje ne vedo, kako drago­ ceno je njeno krzno in jo za­ vržejo. Naj povemo še en po­ datek. Spoznate jo lahko po dolgem, debelem in plošča­ tem repu, kar se lepo vidi tudi na posnetku. Od drobne opazke o ne­ snagi diO onesnaženih dvorišč je le en korak in s tem tudi vzročna zveza med posnetki pižmovke in klasično neure­ jenostjo in nesnago na dvo­ riščih, ki jih je mimogrede ujela kamera. Ne bomo ime­ novali podjetij, niti imena ulice. Bolj umljivo se nam zdi, da hišni sveti prepreči­ jo, da bi sploh tudi najbolj dndiskretna kamera zabele­ žila podobne prizore. Kajti ropotija in kupi smeti res ne sodijo na dvorišča. Razen tega pa smo slišali na posve­ tovanju o varnosti pri delu in požarni varnosti, da prav nered in nesnaga terja dokaj veliko poškodb, nesreč in da je pogoj za izbruh večine po­ žarov. No, nazadnje se je objek­ tiv ustavil na strehi in po­ snel televizijsko anteno. Se­ daj boste pa gotovo rekli, tu pa več povezava s prejšnji­ mi iposnetki ni možna. Toda pripcravili smo presenečenje. Tehnik pri relejni postaji ljubljanske Radiotele vizije Lojze Bertoncelj (zadnji po­ snetek), nam je povedal, da je televizijska in tudi radij­ ski program namenjen pred­ vsem za razvedrilo in infor­ macije, da torej ni preven­ tivni ukrep za preganjanje dolgega časa poškodovanih oseb, ki so se ponesrečile za­ radi nepazljivosti ali malo­ marnosti drugih. Čeravno, je pristavil, tudi za podobne primere antena in sprejem­ nik temu kdaj pa kdaj slu­ žita. Strinjal pa se je z na­ mi, da bi nesreč in poškodb bilo vsekakor manj, če bi JKJ- dobnih razdejanj in neljubih motivov kamera ne mogla ujeti. Tudi mi upamo, da se bo to zgodilo. -le Novo Obsoielje Pravkar je izšla druga številka glasila šmarske komune in nje­ nih organizacij NOVO OBSO- TELJE. Poleg predloga družbene­ ga plana prinaša še predloge ob­ čanov in celo vrsto domačih vesti. Tako imajo v šmarski občini zdaj poleg radia še drugo uspešno ob­ liko informiranja občanov. Gla­ silo bo izhajalo, ko bo to zaradi aktualnih dogodkov potrebno, si­ cer pa redno okrog vsakega prve­ ga v mesecu. Ovitek je natisnil Celjski tisk prav okusno in smi­ selno, saj v iskopih črtah označu­ je bistvene značilnosti obsoteJ- ske občine: Sotlo, novo progo, steklarstvo, zdraviliški turizem, kmetijstvo. s. ZADNJE KONFERENCE SZDL Te dni so bili na področju ko­ nj i.ške občine zaključene redn« letne konference SZDL. Med zad­ njimi so jih opravili na pohor­ skem p>odročju, in sicer v Sko- merju ter Resniku. Razgrniači na Teiiarsl(i cesti Tovariš urednik: V zadnjem času se dogajajo na Te- ha-ski cesti od Pocajtovega mostu do Zavodne primeri, ki zaslužijo vso ob­ sodbo. Vsako soboto in nedeljo pono­ či nepridipravi demolirajo vrtne ogra­ je, mečejo late v okna itd. P-rtc':Io soboto so podrli več vr:n'h ograj. Vse to je spremljalo divje vpit­ je in grožnje. V tel noči so se tudi pojavili na neki hiši neprimerni na­ pisi. Sedaj, ko bo naš okoliš končno le dobil razsvetljavo, obstaja nevar­ nost, da bodo žarnice verjetno cilj teh nočnih junakov. To so mlajši ljudje, ki pod vplivom alkohola vzne­ mirjajo prebivalstvo. Prav bi bilo, da bi merodajni tako početje onemogočili in prenapetneže naučili dostojnega obnašanja. Prebivalci Teharske ceste