M. Gerattič: I Locilo ilulioĄ. V kafarnair-iSiki ^shodnici je bilo. Množice ljudstva in|številni učenci so bili zbrani Okrog Krlsitusa, iki je govoril pomenljive besede: »Resnično, resnično vaiin povem, 5e ne boste je-dli mesa Sinu človeikovega i l pili njegove krvi, ne boste imeli življenja v sebi. Kdor jš moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje (Ln jaz ga bom obudil poslednji dan.« Velika skrivnost božje ljubezni je bila razodet^, pa mnogi je niso hoteli razumeti. Govorili &o: »Kako nam more ta dati jesti svoje meso in piti svojoikri? Trda je ta beseda, kdo jo naj razume?« Evangelist poroča, da so mnogi Kristusa zapustili in šli svojo pot. Bila je ločitev duhov. Tudi danes se ob sveti Evharistiji ločijo duhovL Dve skupini sta: Na eni strani neverni, v zemskost zajkopani ljudje. Borijo se za vsakdanji kruh, pri tem pa prezrejo kruh iz nebes — sveto Rešnje Telo Gospodovo. Govorijo kakor Judje. Ker ne vidijo, ne verujejo, v svoji oholosti, v zanašanju na svoj razum se ne morejo ponižati, da M priznali čudež božje ljubezni. Na drugi strani pa vidimo veliko množico ponižnih, pa zato toliko bolj vernih ljudi, Iri z apostolom Petrom govorijo: »Kam naj gremo, Gospod? Besede večnega življenja imaš. Mi verujemo, da si Ti Kristus, Sin božji!« Po evharističnem slavlju, ki se je zadnje dni meseca junija vršilo v Ljub- 'jani, naj zopet v našem narodu z vso močjo zaživi vera v Najsvetejši zalkrament. Zlasti naš mladi rod, katerega obdajajo tolike nevarnosti, se naj zgrne rad in pogo&tofcrat oikrog božje mize. Le eno zdravilno sredstvo je, iki bo očuvalo naše ljudstvo pred vedno bolj prodirajočim strupom nenravnosti in brezverstva, namreč sv. obhajilo. Nič ne ikortisti, Ce tarnamo o slabih časDi. Boljše in tkoristnejže bo, če opozorimo dorafščajočo mladino, zlasti naše fante, bodoče gospodarje, ©bčinsike odbornike in sodelavce v javnem življenju na cibo- rij. Grozeči narodovi nevarnosti moramo iti nasproti z Najsvetejšim Zakramentom. Ob evharističnem kruhu bodo zrastle junaške duše, katerim načela ne bodo na odpoved. Eno pogrešamo v naši dobi: odlctnih, borbenih 'katoliških fantov in mož. Komunizem vzgaja posebne izbrane čete ter jih pošilja na vse strani. Neverjetno žilavost, vztrajnost in pripravljenost na žrtve kažejo ti protikrščanski pokre'aši. Proti tem brezbožnim propagatorjem, ki se pojavljajo tudi med nami, bodisi v tej alioni abliiiki, moramo tudi postaviti svoje katolišike »udarnike«. To bi naj bili zlasti naši fantje. Z isto požrtvovalnostjo in vztrajnostjo ter borbenostjo bi naj ti širili in utrjevali ikraljestvo božje v srdh in dušah Ijudi. Ali imamo mi ljudi, ikatere bi lahiko brez šikode poslali v nasprotni tabor z namenom, da tudi tam utirajo pot katolišM misli? Nimamo jih, ali pa vsaj premalo! Moramo jih vzgojiti. Ne moremo pa si misliti vzgoje takih. izbranih in udarnih čet brez svete Evhartistije. Sveta Evharistija je vir notranje rasti in napredka. Pot v višave človeškega usovršenja vodi le mimo tabernaklja. Sveta Evhari&tija — ljubezen do nje je tudii danes znamenje pripadništva h Gospodovi armadi. Je znak zvestih Njegovih učencev. Kdor je resnično s Knistusom, se rad in pogosto krepča s Kruhom življenja. Oni, iki Kristusa ne marajo, so mlačni napram Njemu, omalovažujejo tudi sv. obhajilo, le poredko ali pa sploh ne pristopajo ik mizi Gospodovi. Velja tudi tufcaj: Kdor nii z menoj, je proti meni, ikdor z menoj ne gradi, podira. Biti mlačen napram Bogu, ki je skrit v beli hos-tiji, omalovaževati sveto Evharistijo — se pravi, odpovedati se Kristusu Kralju. Za nas vse, ali smo bili na evharističnem kongresii ali ne, velja resolucija mariborskegs, evharističnega kongresa: »Žarišče prave ver&ke obnove je sveta Evharistija, mana, ki jo je pripravil dušam Zveličar Jezus Kristus, tolažba v življenju in smrti. Zato kongres priporoča pogosto prcjemanje »v. obhajila. Evharistični blagoslov se naj razliva v srca mož in žena, deklet in fantov.« Hoče. Na splo&no željo ponovimo v nedeljo dne 14. t. m., ob pol devetih zvečer, lepo uspelo igro »Slehernik«. Vei tisti, kateri je še nlste videli, pa tudi tdsti, ki ste jo že videll: vabljeni! Laporje. Naša fara ee zopet pripravlja na valiko slavje. V nedeljo dne 21. julija, ob treh popoldne bo namreč priredila krasno narodno %ro »Miklova Zala«. Nl skoro človeka, ki ne bi poznal ali že bil sllSal o njeni bolestnotrpki usodi. Strašni so biM čaai, ko so še razsajali Turki po Rožni dolini. Krvavela je takrat naša slovenska zemlja, a imela je hvalabogu fante in može in žene in dokleta, ki so nam rešili vero dm dom. Prireditev bo nekaj edinatv&nega. V lepi slogi se je združila cela župnija. Igrali bomo na prostem pred cerkvijo; nastopa okrog 100 oseb, narodne noše, Turki na konjih itd. Igro priipravlja znani prijatelj Laporčanov, g. bogoslovec Petančič, ki je lar ni učil »Izgubljeinega sina«. On je igro spisal in priredil sam; igrali je še niso nikjor drugod, tako da bo pri nas prvokrat predvajaaia, kar daje še poseBen čar. Ganljivo bo, kako ženejo ubogo krSčan.sko rajo v sužaost. Za vsakogar bo veli"-O doživetje. Za prireditveni nastop vlada velikansko navdušenje. Od vseh etrani vprašujejo i'n se priglašajo. Ker bo prireditev v čisto narodnem duhu, naj bo udoležba kot n» kakem malem tafooru. Tudi Vas pričakujemo na prav veseilo svidenje! Natančnejši spored bo prinesel naš list prihodnjič. Do takrat se pa odločiite in agitirajte med znanci. Makole. Pro,svetao društvo priredi v nedeIjo dne \L juliija ob 15. uri v_ posojilniški dvorani v Makolah predstavo »Divji lovec«, igrokaz v štirih dejarijih. Prijatelji poštene zabave so vabljeni v obilnem številu! Limbuš. V torek dne 2. julija smo spraijaiili k zadnjemu počitku veleuglednaga in visoko »poštovanega moža Jurija Kaloha. Dasagdl je častno starost 81 let. Pokojui je opravljal razna fastna dela, med drugim je bil ekozi 30 let cerkveni ključar, obeinski odbornik, šol3ki svelaik ter oče ubogih Lknbuške občine. Zadnji ga bodo najbolj pogrešali radi ujegovega dctorega srca. Kakor je bil on dobor ode ubogim, tako je bil tudl dober družabnik in dober goepodar. Zapustil je tri žalujoče sestre. Cerkvene otorede je opravil ob asistenci štirih gospodov duhovnikov domači g. župnik Bračič, ki je ob tej prUiki imel v erce segajoči nagrobni govor. Rajnemu mir v Gospodu, žalujoaim preostalim naše srčno sožalje! — V sredo dne 3. julija je bil pokopan na steim pokopališču g. Ivan Penšon iz Laznice, kateri je preminul v svoji najlepši moški dobi 42 let po dolgotrajni i,n mučni bolezni. Blag inu bodi spomiiin! Gajovci pii Sv. Marjeti n<že Ptuja. Velike 6-premembe so se vnšile v teku enega mes&ca v znani Rižnarjevi radbini. Dne 2. junija se je poročil najmlajši sin Joža, znan konjerejec lashrih žrebcev, z mladenko Kato Toplakovo iz znane hiše iz Mostov, župnije Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Takrat je bilo v hiši veselje, sedaj po štirih tednih pa je žalost. Preininul je namreč dne 28. junija, zadet od erčne kapi, bivši goispodar in oče Franc R žnar v etarosti 68 let. Pokojni je bil kremenit značaj, mož katoliške>ga prepričanja, kar mu je zadnje čase vsled izvestnih ljudi gospodarsko dosti Skodovalo, vendar je ostal neomajen kakor tudi njegova sinova. Bil je dober oče, podjeten gospodar ter priznan konjerejec, ki je včasib žrtvoval, včasih pa tudi dobil lepe tisočake. S svojimi krasnimi plemenskimi žrebti je bil poznan skoraj v celem ptujeko-ormo*k&m srezu. Pa tudi v javnosti se je mnogo udejstvoval. Bil je med prvimi ustanoviteljj šmarjet&ko Iiranilnice in posojilnice in njen doJgoletni načelaik. Po vojni tudi mnogoletni načelnik krajevnega šolskega sveta pri Sv. Marjeti, dalje 11 let župan bivše občine Gajovci in pozneje odbornik Arelike občine Gorišnica. Bil je tudi predsednik stavb&nega odbara za Slomšekov dompri Sv.Marjeti injekoittaik prvl pripeljal kamenje in lea za to stavbo ter se mnogo trudil, da se je stavba spravila pod atraho. Tudi je bdl večletni načelnik bivše Km&tijetke podružnioe ter biviSe krajevne organizacije SLS. Pokojnega Rižnarjevega ožeta smo pokopali v nedeljo dne 30. junija. Ob devetih se je na domu poslovil od poikojnega v imenu občine g. Muhič, preds&dnik občine GoriSnica. Nato je bil sprevod k župni cerkvi sv. Marjete*, kjer je bila pozna služba božja. Po sv. mašf se je dolg sprevod pomikal na pokopališče. Na pokopališču sta se rajnega spomnila gospod kaplan Kuk in g. bo.gorslovec Laura ter sta navzočim orisala njegovo življenje in delovanje. Vsem, ki so pokojnega Rižnarjevega očota hodili kropit in ga spremili k vefinemu počitku, etoterni: Bog plačajl Čadram. Pretekli pondeljek dne 2. julija smo ob obilni udeležbi pokopali na tukajš.njem pokopali&ču posestnika in kolarja Franca Janež, ki je umrl v 57. letu svoje starosti. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Ob odprtem grobu mu je spregovoril domači gospod župnik Franc Hohnjec, povdarjajoč, kako skrben oče je bil pokojni, vesten rokodelec, zato je imel vedno dovolj dela; bil je vzgleden katoličan, ki je živel v vsakem oziru vzorno; iz njegovih ust ni&o slišali do- mači nikdar kake slabe basede, tudi ne naj-: manjSe kletvice. V čast sl je Stel, da je prf evbaniatičnib procesijah vedno iKjeil n&bo in upamo, da ga je evharitstični Kralj, ki ga je pokojni tako rad Sipremljal v procesiji, že sprejel v rajsko nebo, kjer nf trpljenja, pa na. žalovanja. Bil je vedno zvest katolišJdm na-; čelom in ni nikdar klonil glave, naj je prišla kankoli; bil je ree značajen mož, ki ga bomoi zeLo pogrešali. Ko se je gospod župnik v ianH nu rajnega obrnil do sosedov, prijatedjev, soh rodnLkov in znancev ter že odraslih otrok in akrbne žene, se je porosilo oko slehernega, ki je biil navzoč. Moški pevski zbor mu je zapel pretreslijvo »Blagor mu«. Vzgleden mož iu skrben oče, počivaj v miru po težkem trplje-: nju! Žalujoči ženi, otrrkkom in sorodnikom na* še iskreno sožalje! Ruše pri Petrovčah. Sprejmi, zemlja, kar ja tvojega! Sprejela je po dolgi in mučni bolezni (kostni jetiki), prevideno s sv. za.kramen.ti za umirajoče Antonijo Ka6, po domače Korenko. Rajnica je nad sedem let bila priklenjena na bolniško postelj, eno leto se sama niti premakniti ni več mogla. Bila je prava mučehica, ki je evojo bolezen trpela Bogu vdano ;n z nadčloveško potrpežljivostjo. Njenega pogreba se je udelež;la o.gromna množica ljudstva od blizu in daleč. Zapušča žalujočega moža ia osem otrok, ki naj jim dobri Bog povrne vse, kar so dobr&ga storili Ijubi mamici in ji zvesto lajšali trpljenje! Dobri in odlični krščanski družini naše iskreno sožalje!