Daj nam danes nas vsakdanji kruh! V zadnji številki smo javili, da je parlamentarna komisija nemškega »Nationalverbanda" sklenila državnemu zboru predlagati, prvič naj država nakaže deželam 20,000.000 K za regulacijo učiteljskih plač; drugič naj se izpremeni § 55. drž. šolskega zakona v smislu znanih zahtev organizovanega naprednega učiteljstva. V imenu svoje organizacije je poslanec P a c h e r že vložil ta predlog. Glasi se : Minitnalne plače, ki se ne smejo znižati v nobenideželi (v nobeni šolski občini), morajo biti tako odmerjene, daučitelji prvega in drugega razreda (učiteljiin podučitelji) lahko vso svojo moč posvetijo svojemu poklicu in da prvi lahko tudi družino vzdržujejo po lokalnih Tazmerah. Kot take minimalne plače imajo veljati dohodki, ki gredo po vsakočasno veljavnih določbah c. kr. državnim uradnikom štirih najnižjihrazredov (XI, X., IX. in VIII.) V motivnem poročilu pravi poslanec Pacher, da posamezne dežele ne morejo več kriti izdatkov za šolstvo in zategadelj tudi ne morejo zvišati učiteljem njihovih plač. Da pa je to reguliranje prepotrebno, je že iz tega razvidno, da ne stoje plače, ki so bile pred leti urejene, s sedanjo draginjo v nikakem razmerju. Živila in življenske potrebščine so se v teku let zvišale za 100 o/0, a plača je ostala ista — § 55. drž. šols. zak. so izrabile posamezne dežele v svojo korist in odmerile učiteljem že za prejšnje razmere uprav škandalozne plače. Da so posamezne dežele v teku let z rastočo draginjo zvišale plače, je umevno, toda to zvišanje ni bilo v nikakem razmerju z draginjo samo. Končno je prišlo do tega, da učitelji ne morejo izhajati s svojo plačo in si morajo iskati postranskega zaslužka, kar seveda njihov poklic ovira in otežuje. Temelj človeški izobrazbi daje ljudskošolski učitelj, in srednji in visokošolski učitelji zidajo le na tem temelju, in ako ta ni trden, se podere vsa stavba; in namesto da bi imeli visokoizobraženih moči, imamo le Polizobražen proletariat, ki od leta do leta "arašča in postaja nevaren za državo. S tako skrotnno odmerjeno plačo, ko si mora izven Svojega poklica iskati zaslužka in ko vidi, ^a trpi njegova obitelj in on satn pomanjkanje, se ne more učitelj s tisto vnemo posvetll:< svojemu poklicu, ki se od njega zahteva. On ne more nuditi svoji obitelji niti najVažnejših vsakdanjih potrebščin in ne more Preživljati sebe in rodovine stanu pri•nerno. Ob takih razmerah si vsak absolvent citeljišča dobro premisli, preden se posveti 'teljskemu poklicu in mnogo se jih od- p* tetnu poklicu, in si poiščejo druge zbe, v kateri jim ni potreba pomanjkanja /Peti. Ni čuda, da narašča število odpadni- kov leto na leto. Zatorej predlaga Pacher že za prihodnji finančni proračun postavko 20 milijonov kron za izboljšanje učiteljskih plač. Ta vsota se bo razdelila na posamezne dežele in se bodo definitivni učitelji uvrstili v XI., X., IX. in VIII. plačilni razred državnih uradnikov. Predlog je dobro utemeljen, saj ni nič lažjega nego to. Deutsch - osterreichischer Lehrerbund in Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji sta pripravila ves material: krvavo zgodovino trpljenja in stradanjavzgojevalcevavstrijske mladine. Slovenskemu učiteljstvu je vtej krvavi zgodovini odkazano prvenstvo! To poglavjekončuje prokletstvo tistih, kisonašikrvniki. Talarji sovmes.advokatski frakiintudi — oguljeni učiteljski jopič! Nikjer na svetu ni tako kakor v naši žalostni domovini, da slovenski klerikalniučiteljdavi samega sebe in svoje brate! Sedaj pa imamo vsaj upanje, da se uresničijo želje in zahteve vsega naprednega avstrijskega učiteljstva. Naš skupni boj je trajal desetletja, tudi naše veselje bo skupno, kadar pride rešitev. Kipelo bo to veselje v zavesti, da je zmagalo trudapolno delo, da je premagala pravicavkljubvsemusovraštvu klerikalizma in vkljub izdajalcetn lasttiega stanu! Toda mi nismo optiraisti. Zatorej se nam zdi, da se nam bo pri uvrstitvi zopet delala krivica. A tedaj bo Kjekov pes za plotom ugriznil vsakega, ki bo udeležen pri tem krivičnem dejanju I Prav nič se ne bi čudili, ako bo dr. Šusteršičev klub glasoval proti. Že iz same zelene zavisti, da ni predlog zlezel iz njegove glave, iz blede jeze, da je tak predlog že pripravljal blvši poslanec H r i b a r, pa ga je onemogočila brezmiselna obstrukcija, ki jo je uganjal s profanacijo slovenskega vseučiliškega vprašanja — Gostinčarl Vendar pa utegne biti v drž. zboru okrog 350 poslancev — Poljakov ne štejerao vmes! — ki bodo za Pacherjev predlog. Ostane torej v manjšini 176 poslancev, med katerimi izgine tudi 27 Šusteršičevih xprijateljev učiteljstva". Še bolje: pridemo vsaj brez njih do kruha! Mogoče je tudi, da udari dr. Šusteršič na boben deželne avtonomije, češ, rešitev tega vprašanja je zadeva deželnih zborov. Klerikalci namreč poznajo avtonomijo samo tedaj, če to njim koristi, nasprotniku pa škoduje. Dvomimo pa, da bi dobil za tak svoj nazor večino, ker je vendar stvar šolstva stvar države; temveč smo uverjeni, da pobijejo njegov nazor uglednejši parlamentarci nego je on. Tudi za to je skrbljeno! Na deželo se ne smemo več zanašati; pomagati mora držtva! Končaj se zadeva tako ali tako — mi srao pripravIjeni na nove boje, toda nič več ne brez upa zmage!