List 88.
Od nabiranja sadnih peška in
košic.
Povsod se čujejo enaki glasi, ki kličejo stare in mlade, moške in ženske: naj nabirajo sadne peške in košice. Tak klic je razglasila te dni tudi Dunajska kmetijska družba takole:
Kamor pogledamo, je še prostora dovelj za sadno drevje — ali dreves pomanjkuje zato, ker se sadne peške in košice zametujejo od tistih, ki sadje povživajo, mošt iz njega prešajo, in na vec druzih viž.
Da se sadniga drevja povsod dovelj zasadi, se pa potrebuje veliko zrelih peška, in da jih eno leto za drugim sejemo. Če hočemo le en oral (joh) s peškami obsejati, potrebujemo blizo pol vagana ali 70 funtov hruševih in jabelčnih pešk, blizo 4 vagane (mecne) pa češnjevih in češpljevih ali druzih košic. Izmed vsejanih hruševih in jabelčnih peška komaj polovica, izmed češnjevih  in češ-
pljevih košic pa desetina ali k večimu petina izrase — veliko jih pokonča potem še mraz, suša moča, zajic in človek! - deveti del jih gre še pri cepljenju pod zlo; tedaj jih le clo malo dorase.
Če tedaj tratimo in zametujemo peške, zave-ramo zarod sadiinosnic, in s tem škodo delamo sami sebi in naslednikam svojim. Kaj je modri Stvarnik peške in košice zato vstvaril, da naj jih nečimerni človek z nogami tepta in gnjiti pusti?! Sramujmo se, ako smo tako kratke pameti, da ne spoznamo, da vsaka peška ima svoj namen v dobiček svetu!
Res je, da peške žlahniga sadja ne rodijo tako čverstih in rodovitih drevesc, kakor je drevje iz divjakov in iz tepk prirojeno in sploh iz ti-stiga sadja, iz kteriga se jabelčnik ali hrušavec dela. Ali naša skerb naj bo, da naberemo kar koli moremo zrelih pešk vsih plemen in si tako zasadimo drevja dovelj; med tem, kar nam poprej drevja opeša iz žlahnih sadiinosnic, si zamoremo druziga iz divjakov prirediti.
Le dobre volje naj nam ne manjka, in nabiranje in spravljanje nabraniga ne bo težavno.
Hruševe in jabelčne peške naj se v od-pertih žakljičkih na zračnih, suhih in senčnatih krajih spravljajo, kjer miši ne morejo zraven, v veži in pod streho; nikdar pa v zakurjenih hišah ali v zapertih omarah.
Češnjeve, češpljeve in breskne košice naj se berž ko je moč denejo v vlažno zemljo ali vlažni pesek v klet (kelder) ali scer v hladen hram, da ne zgube kalne moči.
Popolnama zrele hruševe peške so čeme, jabelčne so rujave, zrele češpljeve košice se ne deržijo mesa.
Suhe peške ali peške posušeniga ali sku-haniga sadja niso za nobeno rabo več.
Kdor koli to bere, naj si prizadeva kakor more in ve, da se nabirajo dobre peške in košice in množi toliko dobrotljiva sadjoreja!