Državni zbor. Obštrukcija! Cehi skušajo na vsaki na6in zabraniti, da se sprava z Ogri in za6asno pobiranje davkov v državni zbomici dovoli. S tem upajo prisibti vlado, da odstopi. Javno so izrekli, da, dokler se njim ne povrnejo njihove pravice, na dovolijo tej vladi ni6esar. Zavle6ejo pa razprave z silno dolgimi govori. Po 3, 4 in ve6 ur govorijo. V seji 12. t. m. se je pripetilo, da je nemški poslanec Fournier imenoval Ceha K8niga «pobalina». Ta zahteva graljalni odsek; a ustavlja se predsednik reko6: cpotem takem bi moral biti zbran grajalni odsek vedno». S tem je bila stvar v torek kon6ana. Toda v seji 13. decembra so Čehi zahtevali vnovi6, da se mora izvoliti grajalni odsek, ki naj obsodi Fournierja radi te psovke. Ko se predsednik temu zopet ustavlja, so začeli fr-hi knčati in ro{K)tati, ter so izjavili, da ne pust6 tako dolgo obravnavati v nobeni stvari, dokler se ne ugodi njihovi zahtevi. Posvetoval se je s predsednikom na6elnik 6e8kega kluba dr. Engel. Slednji6 izjavi zbornidni predsednik: «ob koncu seje pride na vrsto zahteva Cehov». Zdaj je bil zopet mir in govoriti je za6el dr. Foft v zadevi kvote. Kaj je kvota? Bralcem smo ženaznanili, da so do zdaj pla6evali Ogri k skupnim državnim potrebš6inam 30%, mi pa 70%LetoSnji kvotni deputaciji ogrska in avstrijska ste se zedinili, naj za bodoče desetletje plačujejo Ogri 3*4%, Avstrijci pa 656%. Toda 6eSki poslanci in slovenski so temu nasprotovali, ker je 654% preve6 plačila za Avstrijo. Dr. Foft je danes v jako dolgem govoru dokazoval, da bi se zgodila nova huda krivica Avstriji, 6e se sklene, naj Ogri pla6ujejo samo le 34-4%- Ta predlog bo zagovarjal Ievi6ar dr. Menger. VpraSa se le, jeli bota govornika danes dovrSila svoja govora. Tukaj — zde! Evo me! Mnogo voiakov je bilo že kaznovanih, ker niso izgovorili pri zaslišanju nemške besedice: hier, ampak so izrekli svojo domafio besedo: tukaj! ali češki: zde! Ko so ob koncu seje 12. decembra bili p')klicani od predsednika razni poslanci, da povejo, koga kdo voli kot generalnega govornika, so Čehi klicali: zde! Slovenci: tukaj! Hrvati pa: evo me! Najve6 smeha je povzro6il nemški narodnjak Heeger, ki je zaklical namesto nemški «hier» — zde! V delegacijah se je izjavil vojni minister, da mora zahtevati, da se vojaki oglašajo v nemškem jeziku. Pravoslovni minister Kindinger. Cehi in Slovenci se spodtikajo najbolj nad Kindingerjem, ker je za Slovence imenoval že ve6 Nemcev kot sodmke. Vlužilo se je do pravdnega ministra že 88 interpelacij, on pa ni odgovonl Se na nobeno. Radi tega je v seji 13. decembra vprašal v rezkih besedah poslanec vitez Berks zborni6nega predsednika, ali ho6e vpbvati na justi6nega rainistra, da odgovori, kakor je dolžan, na stavljena mu vprašanja. Poslanci vseh strank so g. vitezu Berksu glasno pritrjevali k njegovim precej zasoljenim besedam. »Ilustrovani koledar* zasežen. Poslanec Žičkar je vložil obširno interpelacijo na justičnega ministra, ker je Hnbarjev koledar za leto 1900 državni pravdnik celjski zasegel. S tem je provzročil veliko gmotno škodo g. Hnbarju. Nevarna se je dozdevala g. državnemu pravdniku pesem: «Slovencem za novo leto 1900» in pa odlomek popisa o surovih izgredih celj-skih proti Slovencem in Čehom 9. in 10. avgusta t. I. NadsodiSče v Ljubljani. V seji 12. decembra je poslanec dr. Gregorec vložil predlog, naj se vstanovi v LjubIjani višja sodnija. Kateketi6na postava. Vsled postave z dne 17. junija 1888 St. 99 se godi mnog.m kateketom velika krivica. Po tej postavi imajo pravico do nagrade na več kakor trirazrednih Solah. Ce se pa nahaja v kateri župniji po ve6 Sol, katerih ni nobena več kakor trirazredna, niniajo nobene pravice do kakšne nagrade. Dela imajo ranogo več, 6e moraio hoditi na več Sol podučevat, a plačila nobenega. Da se tej krivici pride v okom, je poslanec Zi6kar v seji 13. decerabra zdaj že tretjekrat vložil postavni predlog, da se imenovana postava popravi. Izvolil se bu poseben šolski odsek, ki vzame v pretres ta postavni načrt. Vseučili86niprofesordr. Frischaul. Malo je Nemcev, ki bi nam Slovencem bili pravi6ni. A vendar se nahajajo še nekateri nam prijazni; k tem pristevamo vseučib86nega profesorja v Gradcu, dr. Frischaufa. A radi tega so mu nagajali že nemški dijaki — zdaj ga je pa vseu6iliS6no stareSmstvo celo odstavilo. Radi tega je v seji 13 decembra interpeliral dr. Ferjanči6 nau6nega ministra, kaj namerava storiti, da se zadosti razžaljenemu profesorju.