Ajda Gobec Jerele Pregled delovnopravnih obveznosti delodajalca s kaznovalnega vidika (II. del) Prejeto 11. 6. 2019 / Sprejeto 24. 9. 2019 Received 11. 6. 2019 / Accepted 24. 9. 2019 Strokovni prispevek Professional paper UDK 349.2+343.7 UDC 349.2+343.7 KLJUCNE BESEDE: zakon o delovnih razmerjih, KEY WORDS: Employment Relationship Act, offen­prekrški ces POVZETEK – Pogodba o zaposlitvi je v Sloveniji ABSTRACT – Employment contract in Slovenia is temeljna pravna podlaga opravljanja dela in ustvar-the basic legal basis for performing work and gene-janja zaslužka, saj je bilo po podatkih Statisticnega rating earnings, as according to the Statistical Office urada Republike Slovenije v prvem cetrtletju leta 2019 of the Republic of Slovenia data show that 805.000 of v delovnem razmerju 805.000 oseb, delovno aktivnih 978.000 work active people were employed in the first prebivalcev pa je bilo 978.000. V clanku so vsebinske quarter of 2019. The paper contains the substantive dolocbe predstavljene z vidika prekrškovnih (kazen-provisions presented through the aspect of penal pro-skih) dolocb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), visions of the Employment Relationships Act (ERA) in tako da posamezni prikaz zajema naslov poglavja a way that the individual display covers the title of the ZDR-1, znotraj katerega so doloceni cleni, katerih ERA chapter and the articles of which violation con-kršitev pomeni prekršek (vsebinski cleni), tabelo s pri-stitutes an offense (substantive articles) are identified, kazom prekrškovnih (kazenskih) in z njimi povezanih and the table showing the offence articles and related vsebinskih clenov, opis prekrška ter besedilo ustrezne substantive articles, the description of the offence and dolocbe iz vsebinskega clena. Clanek je II. del sklopa the text of the substantive article. The paper is part II clankov o delovnopravnih kršitvah, dolocenih v ZDR-of the set of papers on employment-related offences set 1, in hkrati nadaljevanje pregleda prekrškov, poveza-forth in the ERA and includes a review of offences rela­nih z vsebinskimi dolocbami clenov (od 77. do 141.). ted to the substantive provisions of Articles 77 to 141. I. del vsebuje pregled po clenih do vkljucno 76. in je Previous articles are elaborated in part I, which was bil objavljen v Reviji za ekonomske in poslovne vede published in Journal of Economic and Business Scien-(let. 6, št. 1, 2019). V vmesnem casu je Inšpektorat RS ces (Vol. 6, No. 1, 2019). In the meantime, the Labor za delo objavil porocilo za leto 2018. V clanku so tako Inspectorate has published a report for 2018, and the predstavljeni njegovi predlogi, povezani z obravnava-paper presents its 2017 and 2018 proposals related to nimi dolocili, iz leta 2017 in 2018. the provisions under consideration. 1 Uvod Delovno razmerje je razmerje med delodajalcem in delavcem, v katerem se dela­vec prostovoljno vkljuci v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za placilo osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, kot je zapisano v 4. clenu Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Clanek je pripravljen na podlagi analize vsebine clenov z vidika kazenskih dolocb ZDR-1. Cilj clanka je prika­zati jasnejše povezave med zakonsko dolocenimi ravnanji ter kazenskimi dolocbami ZDR-1, zato je prikaz strukturiran na sledeci nacin: . naslov poglavja, . tabela s prikazom kazenskih clenov in vsebinskih (kršenih) clenov, . opis posameznega prekrška, . besedilo vsebinskega (kršenega) clena. Clanek je drugi del sklopa clankov o delovnopravnih kršitvah, dolocenih v Zako-nu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Posamezni del prikazuje zaokrožen vsebinski sklop prekrškovnih dolocb ZDR-1, navedenih pod poglavjem Kazenske do-locbe. Drugi del (pricujoci clanek) nadaljuje s prikazom prekrškov s podrocja dolocb o pogodbi o zaposlitvi (II. poglavje ZDR-1) – prenehanje pogodbe o zaposlitvi in predela del s podrocja pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja (III. poglavje ZDR-1) – placilo za delo. V prvem delu so prikazani prekrški s podrocja splošnih dolocb (I. poglavje ZDR-1) in dolocb o pogodbi o zaposlitvi (II. poglavje ZDR-1) – splošnih dolocb, dolocb o obliki pogodbe, strankah pogodbe, o pravicah in obveznostih strank pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, o obveznostih pogodbenih strank – obveznostih delodajalca, posebnostih pogodb o zaposlitvi in dolocb v zvezi s spremembo delodajalca. Tretji del pa bo zajel prekrške s podrocja pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja (III. poglavje ZDR-1) – delovni cas, nocno delo, odmori in pocitki, letni dopust, disciplinska odgovornost; prekrške s podrocja varstva nekaterih kategorij delavcev (IV. poglavje) – varstvo delavcev zaradi nosec­nosti in starševstva, varstvo delavcev, ki še niso dopolnili starosti 18 let, varstvo sta­rejših delavcev; prekrške s podrocja delovanja in varstva sindikalnih zaupnikov (VI. poglavje) ter prekrške s podrocja posebnih dolocb (VII. poglavje) – opravljanje dela v tujini in položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo, delo otrok, mlaj­ših od 15 let, dijakov in študentov. Pogodba o zaposlitvi je v Sloveniji temeljna pravna podlaga opravljanja dela in ustvarjanja zaslužka, saj je bilo po podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije v prvem cetrtletju leta 2019 v delovnem razmerju 805.000 oseb, delovno aktivnih prebivalcev pa je bilo 978.000. Porocilo Inšpektorata RS za delo iz leta 2017 in 2018 prikazuje, da tudi delovnopravno podrocje potrebuje še veliko pozornosti, spremljanja in urejanja, zato so posameznim obravnavanim clenom dodane tudi ugotovitve o sta­nju kršitev oziroma predlogi inšpektorata za spremembe. Clanek služi kot pripomocek za pregled prekrškov s podrocja ZDR-1 in ne nadomešca zakonskega besedila. 2 Kazenske dolocbe Zakona o delovnih razmerjih Kazenske dolocbe so dolocbe, ki so zapisane od 217. do 217.c clena ZDR-1. V clenih od 217. do 217.b ZDR-1 doloca ravnanja, ki predstavljajo prekršek in jih sme Inšpektorat RS za delo sankcionirati z globo. Globa je predpisana v razponu, njena višina je odvisna od vrste prekrška ter pravnega statusa kršitelja (v nadaljevanju de­lodajalec). V prvo skupino sodijo prekrški iz 217. clena in zanje zakon predpisuje najvišje globe, sledi druga skupina iz 217.a clena in tretja skupina iz 217.b clena. Zapisano je prikazano v spodnji tabeli. V clenu 217.c so doloceni prekrški in globe za uporabnika in v clenu 217.c pristojnost prekrškovnega organa za izrekanje globe v okviru razpona. Tabela 1: Razponi glob glede na vrsto kršitelja Kršitelj Globa v razponu po 217. clenu Globa v razponu po 217.a clenu Globa v razponu po 217.b clenu Delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost od 3.000 do 20.000 evrov od 1.500 do 4.000 evrov od 750 do 2.000 evrov Manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost od 1.500 do 8.000 evrov od 300 do 2.000 evrov od 200 do 1.000 evrov Delodajalec posameznik od 450 do 1.200 evrov od 150 do 1.000 evrov od 100 do 800 evrov Odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti od 450 do 2.000 evrov od 150 do 1.000 evrov od 100 do 800 evrov Vir: ZDR-1. 3 Prekrški 3.1 Prekrški dolocb o pogodbi o zaposlitvi 3.1.1 Prekrški dolocb o prenehanju pogodbe o zaposlitvi 3.1.1.1 Prekrški dolocb o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas Tabela 2: Kršitev 79. clena ZDR-1 Kazenski clen Kršeni clen 217. cl., 1. odst., 14. tocka 79. cl. (splošno (o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas – op. a.)) Vir: ZDR-1. Delodajalec stori prekršek, ce delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za dolocen cas, ne izplaca odpravnine v skladu z 79. clenom. Kršitev 79. clena: 1. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za dolocen cas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom casa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. 2. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za dolocen cas, lahko preneha, ce se pred potekom casa po prejšnjem odstavku o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali ce nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem zakonom. 3. Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za dolocen cas po prvem odstavku tega clena, ima pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine iz prejšnjega stavka nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas, ce gre za nadomešcanje zacasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zapo­slitvi za dolocen cas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas, ki je bila sklenjena zaradi vkljucitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom. 4. Osnova za odmero odpravnine je povprecna mesecna placa delavca za polni delov­ni cas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas. 5. Vprimeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Ce je pogodba o zaposlitvi za dolocen cas sklenjena za vec kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povecane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela. 6. Ce delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas pri istem delodajal-cu nepretrgoma nadaljuje z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas, se odpravnina izplaca za ves cas zaposlitve za dolocen cas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas pri tem delodajalcu. Vtem primeru ne velja omejitev iz petega odstavka 55. clena tega zakona. 7. Delavec nima pravice do odpravnine po tretjem oziroma petem odstavku tega cle­na v primeru, ko delavec in delodajalec v casu trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedolocen cas oziroma ce delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedolocen cas ali ce delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedolocen cas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za dolocen cas. 3.1.1.2 Prekrški dolocb o prenehanju pogodbe o zaposlitvi s sporazumom Tabela 3: Kršitev 81. clena ZDR-1 Kazenski clen Kršeni clen 217.b cl., 1. odst., 9. tocka 81. cl., 3. odst. (splošno (o prenehanju pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – op. a.)) Vir: ZDR-1. Delodajalec stori prekršek, ce delavca ne obvesti o pravicah iz naslova zavarova­nja za primer brezposelnosti v primeru sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu s tretjim odstavkom. Kršitev 3. odst. 81. clena: 3. Ob prenehanju delovnega razmerja mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pra­vicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Opustitev tega obvestila nima vpliva na samo veljavnost sporazuma. 3.1.1.3 Prekrški dolocb o odpovedi pogodbe o zaposlitvi Tabela 4: Kršitev 85., 86., 87., 88., 89., 98., 99., 100., 101., 102., 103., 108., 109., 112., 113., 114., 115. in 116. clena ZDR-1 Kazenski clen Kršeni clen 217. cl., 1. odst., 15. tocka 85. cl. (obveznosti delodajalca pred odpovedjo)89. cl., 3. odst. (razlogi za redno odpoved) 217. cl., 1. odst., 16. tocka 86. cl., 1. odst. (vloga sindikata in sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika) 217. cl., 1. odst., 17. tocka 87. cl. (oblika in vsebina odpovedi)88. cl. (vrocitev odpovedi – poseg Ustavnega sodišca Republike Slovenije z odlocbo o nacinu izvrševanja tega clena) 217.b cl., 1. odst., 10. tocka 87. cl., 3. odst. (oblika in vsebina odpovedi) 217. cl., 1. odst., 18. tocka 98. cl. ((Odpoved vecjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – op. a.) vecje število delavcev) 99. cl. (obveznost obvešcanja in posvetovanja s sindikatom) 100. cl. (obveznost obvešcanja zavoda za zaposlovanje) 101. cl. (program razreševanja presežnih delavcev) 102. cl. (kriteriji za dolocitev presežnih delavcev) 103. cl. (sodelovanje in vloga zavoda za zaposlovanje) 217. cl., 1. odst., 19. tocka 108. cl. (odpravnina) 217. cl., 1. odst., 20. tocka 109. cl., 2. odst. (splošno (o izredni odpovedi – op. a.)) 217. cl., 1. odst., 21. tocka 112. cl. (predstavniki delavcev) 114. cl. (delavci pred upokojitvijo) 115. cl. (starši)116. cl. (invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni) 217. cl., 1. odst., 22. tocka 113. cl., 4. odst. (zadržanje ucinkovanja odpovedi) Vir: ZDR-1. Preden delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi, mora izpolniti obveznosti, dolo-cene v 85. clenu in tretjem odstavku 89. clena, sicer delodajalec stori prekršek. Kršitev 85. clena: 1. Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodaja­lec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, ce bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovne­ga razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen ce ni s kolektivno po­godbo na ravni dejavnosti drugace doloceno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Pisno opozorilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in v uporabo nalaga delodajalec. 2. Pred redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga in pred iz­redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z ocitanimi kršitvami oziroma z ocitanim razlogom nesposobnosti in mu omogociti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen ce obstajajo okolišcine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupraviceno pricakova-ti, da delavcu to omogoci. Pisna seznanitev se lahko opravi tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in v uporabo nalaga delodajalec. 3. Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga, s strani delavca pooblašcena oseba. Stori tudi kršitev 3. odst. 89. clena: 3. Vprimeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mora delodaja­lec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. V primeru krivdnega razloga mora delodajalec podati odpoved najkasneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga in najkasneje v šestih mesecih od nastan­ka utemeljenega razloga. Ce ima krivdni razlog na strani delavca vse znake kazni­vega dejanja, delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi v 60 dneh od takrat, ko je delodajalec ugotovil utemeljen krivdni razlog za redno odpoved, in za storilca ves cas, ko je mogoc kazenski pregon. V povezavi z 89. clenom, ki doloca razloge za redno odpoved, je Inšpektorat RS za delo v Porocilu o delu inšpektorata za delo za leto 2017 (str. 7) predlagal, da se pri odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela postavi dodatna varovala. Po mnenju inšpektorata delodajalci poskusno delo zlorabljajo zaradi možnosti nepla-cila odpravnine. Avtorica meni, da bi celotni institut morali podrobneje urediti, tudi npr. z vidika nacina spremljanja dela delavca na poskusnem delu in posebnosti glede odpovedovanja pogodbe. Predloga inšpektorat v porocilu za leto 2018 ne ponovi. Delodajalec stori prekršek, ce o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno ne obvesti sindikata, sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika – gre za kršitev 1. odst. 86. clena: 1. Ce delavec tako zahteva, mora delodajalec o nameravani redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega clan je delavec ob uvedbi postopka. Ce delavec ni clan sindikata, mora delodajalec na zahtevo delavca obve­stiti svet delavcev oziroma delavskega zaupnika. Delodajalec stori prekršek, ce ne izrazi v pisni obliki redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (87. clen) ali delavcu ne vroci redne ali izredne odpovedi pogod-be o zaposlitvi v skladu z 88. clenom tega zakona. Kršitev 87. clena: 1. Redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi morata biti izraženi v pisni obliki. 2. Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski raz-log za odpoved pogodbe o zaposlitvi. 3. Ob odpovedi mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napacno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca. In kršitev 88. clena: 1. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vrocena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. 2. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroca: . praviloma osebno v prostorih delodajalca, . s priporoceno pošiljko s povratnico, . z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. 3. Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroca v prostorih deloda­jalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vrocitev opravljena, ce pogodbena stranka odkloni vrocitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vrocitev oziroma odklonitev vrocitve odpovedi pogodbe o za­poslitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. 4. Razveljavljen z odlocbo Ustavnega sodišca Republike Slovenije (št. U-I-200/15­21, z dne 16. 3. 2017), ki doloca tudi nacin izvršitve s tem, da se do nove zakonske ureditve uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vrocanju – op. a. 5. Ce delavec nima stalnega ali zacasnega prebivališca v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan, se odpoved pogodbe o zaposli­tvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu de­lodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vrocitev za opravljeno. Ce delodajalec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan, se vrocitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje za opravljeno, ko delavec odpoved pogodbe o zaposlitvi vroci s priporoceno pošiljko s povratnico inšpektoratu za delo. 6. Za vrocanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi se smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugace doloceno s tem clenom. Delodajalec stori prekršek, ce delavca ne obvesti o pravnem varstvu ali pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v primeru odpovedi pogodbe o zapo­slitvi v skladu s tretjim odstavkom 87. clena. Kršitev 3. odst. 87. clena: 3. Ob odpovedi mora delodajalec delavca pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve. Napacno obvestilo o pravnem varstvu ne more biti v škodo delavca. Delodajalec stori prekršek, ce izvede postopek odpovedi vecjemu številu delav­cev iz poslovnih razlogov v nasprotju z 98., 99., 100., 101., 102. in 103. clenom tega zakona. Kršitev 98. clena: Delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo v obdobju 30 dni: . najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje vec kot 20 in manj kot 100 delavcev, . najmanj 10 odstotkov delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar manj kot 300 delavcev, . najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali vec delavcev, je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Kršitev 99. clena: 1. Delodajalec mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kate­gorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, ter o predla­ganih kriterijih za dolocitev presežnih delavcev pisno cim prej obvestiti sindikate pri delodajalcu. 2. Delodajalec se predhodno, z namenom, da doseže sporazum, posvetuje s sindikati pri delodajalcu o predlaganih kriterijih za dolocitev presežnih delavcev, pri pripra­ vi programa razreševanja presežnih delavcev pa o možnih nacinih za preprecitev in omejitev števila odpovedi ter o možnih ukrepih za preprecitev in omilitev ško­dljivih posledic. 3. Kopijo pisnega obvestila iz prvega odstavka tega clena mora delodajalec poslati zavodu za zaposlovanje. Kršitev 100. clena: 1. O postopku ugotavljanja prenehanja potreb po delu vecjega števila delavcev, o opravljenem posvetovanju po prejšnjem clenu, o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kategorijah presežnih delavcev ter o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu, mora delodajalec pisno obvestiti zavod za zaposlovanje. 2. Kopijo pisnega obvestila iz prejšnjega odstavka mora delodajalec poslati sindika-tom iz prvega odstavka prejšnjega clena. 3. Delodajalec lahko odpove pogodbe o zaposlitvi presežnim delavcem, upošte­vaje sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, vendar ne pred potekom 30-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka tega clena. Kršitev 101. clena: 1. Program razreševanja presežnih delavcev mora vsebovati: . razloge za prenehanje potreb po delu delavcev, . ukrepe za preprecitev ali kar najvecjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, pri cemer mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposli­tve pod spremenjenimi pogoji, . seznam presežnih delavcev, . ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, kot so: ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, zago­tovitev denarne pomoci, zagotovitev pomoci za zacetek samostojne dejavnosti, dokup zavarovalne dobe. 2. Program razreševanja presežnih delavcev mora biti financno ovrednoten. Kršitev 102. clena: 1. Delodajalec oblikuje predlog kriterijev za dolocitev presežnih delavcev. Vsoglasju s sindikatom pri delodajalcu lahko delodajalec namesto kriterijev iz kolektivne pogodbe oblikuje lastne kriterije za dolocitev presežnih delavcev. 2. Pri dolocanju kriterijev za dolocitev presežnih delavcev se upoštevajo zlasti: . strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna doda­tna znanja in zmožnosti, . delovne izkušnje, . delovna uspešnost, . delovna doba, . zdravstveno stanje, . socialno stanje delavca in . da gre za starša treh ali vec mladoletnih otrok ali za edinega hranitelja družine z mladoletnimi otroki. 3. Pri dolocitvi delavcev, katerih delo postane nepotrebno, imajo ob enakih kriterijih prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim socialnim položajem. 4. Zacasna odsotnost delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega clana ali težje prizadetega invalida, starševskega dopusta ter nosecnosti ne sme biti kriterij za dolocanje presežnih delavcev. In kršitev 103. clena: 1. Delodajalec je dolžan obravnavati in upoštevati morebitne predloge zavoda za za­poslovanje o možnih ukrepih za preprecitev ali kar najvecjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev in ukrepih za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. 2. Na zahtevo zavoda za zaposlovanje delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem pred potekom 60-dnevnega roka od izpolnitve obveznosti iz prvega odstavka 100. clena tega zakona. Delodajalec stori prekršek, ce delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, ne izplaca odpravnine v skladu s 108. clenom. Kršitev 108. clena: 1. Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplacati delavcu odpravnino. Osnova za izracun odprav-nine je povprecna mesecna placa, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, ce bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. 2. Delavcu pripada odpravnina v višini: . 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, ce je zapo­slen pri delodajalcu vec kot eno leto do deset let, . 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, ce je zapo­slen pri delodajalcu vec kot deset let do 20 let, . 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, ce je zapo­slen pri delodajalcu vec kot 20 let. 3. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. 4. Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega clena, ce v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni doloceno drugace. 5. Vpostopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o nacinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega clena, ce bi bil zaradi izplacila odpravnine ogrožen obstoj vecjega števila delovnih mest pri delodajalcu. 6. Ce ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti doloceno drugace, mora delodaja­lec izplacati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec stori prekršek, ce v nasprotju z drugim odstavkom 109. clena tega zakona izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Kršitev 2. odst. 109. clena: 2. Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora pogodbena stranka podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Vprimeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves cas, ko je možen kazenski pregon. Delodajalec stori prekršek, ce delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi v nasprotju s 112., 114., 115. in 116. clenom. Kršitev 112. clena: 1. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi: . clanu sveta delavcev, delavskemu zaupniku, clanu nadzornega sveta, ki pred­stavlja delavce, predstavniku delavcev v svetu zavoda ter . imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku . brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, ce ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ra-zen ce v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali ce gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca. 2. Varstvo pred odpovedjo za osebe iz prejšnjega odstavka traja ves cas opravljanja njihove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju. Kršitev 114. clena: 1. Delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let, ali delavcu, ki mu do iz­polnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razlo­ga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. 2. Varstvo po prejšnjem odstavku ne velja: . ce je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zava­rovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, . ce je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s pr-vim odstavkom 91. clena ali v skladu z 92. clenom tega zakona, . v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem clenu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo, . v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca. 3. Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega clena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Kršitev 115. clena: 1. Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v casu nosecnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v casu, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. 2. Vcasu in v primerih iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zapo­slitev novega delavca. 3. Delavcem v casu iz prvega odstavka tega clena ne more prenehati delovno razmer­je zaradi odpovedi delodajalca. 4. Ce delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v casu odpovednega roka ne ve za nosecnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, ce delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovemu prene­ hanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosec­nosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila. 5. Ne glede na dolocbe prvega in tretjega odstavka tega clena delodajalec lahko od­pove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje, po pred­hodnem soglasju inšpektorja za delo, ce so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca. In kršitev 116. clena: 1. Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v prime-ru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, dolocenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. 2. Vprimeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po prejšnjem odstavku se glede pravic delavcev, ki niso drugace urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo uporabljajo dolocbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga. 3. Delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi za-casne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. 4. Varstvo po tem clenu ne velja v primeru uvedbe postopka za prenehanje deloda­jalca. Delodajalec stori prekršek, ce predstavniku delavcev, ki mu je prepovedano opra­vljanje dela, ne izplaca nadomestila place v skladu s cetrtim odstavkom 113. clena. Kršitev 4. odst. 113. clena: 4. Delodajalec lahko v casu zadržanja ucinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do izvršljive arbitražne odlocitve oziroma do odlocitve sodišca o predlogu za izdajo zacasne odredbe prepove predstavniku delavcev opravljati delo, ki ni povezano z opravljanjem funkcije predstavnika delavcev, vendar mu mora v tem casu zagotavljati nadomestilo place v višini polovice povprecne place predstavnika delavcev v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. 3.2 Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja 3.2.1 Placilo za delo Tabela 5: Kršitev 126., 128., 131., 132., 134., 135., 136., 137., 138., 141. clena ZDR-1 Kazenski clen Kršeni clen 217. cl., 1. odst., 23. tocka 126. cl., 1. odst. (vrsta placil) 217. cl., 1. odst., 24. tocka 128. cl. (višina dodatkov) 217. cl., 1. odst., 25. tocka 131. cl. (regres) 217. cl., 1. odst., 26. tocka 132. cl. (odpravnina ob upokojitvi) 217. cl., 1. odst., 27. tocka 134. cl. (placilni dan) 135. cl. (kraj in nacin izplacila place) 217. cl., 1. odst., 28. tocka 136. cl., 2. odst. (zadrževanje in pobot izplacila place) 217. cl., 1. odst., 29. tocka 137. cl. (nadomestilo place)138. cl. (zacasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga) 217. cl., 1. odst., 30. tocka 141. cl. (placilo pripravnika in delavca na usposabljanju) Vir: ZDR-1. Delodajalec stori prekršek, ce pri dolocitvi place delavca ne upošteva minimuma, dolocenega s posebnim zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezu­je delodajalca (prvi odstavek 126. clena). Kršitev 1. odst. 126. clena: 1. Placilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz place, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst placil, ce je tako doloceno s kolektivno pogodbo. Pri placi mora delodajalec upoštevati minimum, dolocen z zakonom ozi­roma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Delodajalec stori prekršek, ce delavcu ne zagotavlja dodatkov v skladu s 128. clenom. Kršitev 128. clena: 1. Delavcu pripadajo dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razpore­ditve delovnega casa: . za nocno delo, . za nadurno delo, . za delo v nedeljo, . za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. 2. Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se doloci s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. 3. Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izkljucujeta. 4. Dodatki se obracunavajo le za cas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada. Delodajalec stori prekršek, ce delavcu ne izplaca regresa v skladu s 131. clenom. Kršitev 131. clena: 1. Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplacati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne place. 2. Regres se mora delavcu izplacati najkasneje do 1. julija tekocega koledarskega leta. 3. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delo­dajalca doloci kasnejši rok izplacila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekocega koledarskega leta. 4. Ce ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravi-co le do sorazmernega dela regresa. 5. Ce ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim casom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu casu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni cas v skladu s 67. clenom tega zakona. Inšpektorat RS za delo v Porocilu o delu inšpektorata za delo za leto 2018 (str. 7) predlaga zakonodajno dopolnitev ZDR-1 z dolocitvijo roka za izplacilo sorazmernega dela regresa v primeru, ko delavec vstopi v delovno razmerje po 1. 7., kar je potrebno zaradi dolocitve casa storitve kršitve 131. clena ZDR-1. Avtorica meni, da je skrajni rok konec tekocega koledarskega leta oziroma v primeru prenehanja pogodbe o zapo­slitvi pred zakljuckom koledarskega leta do prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Namen regresa je omogociti letni dopust, letni dopust pa je namenjen pocitku delavca. Tako stališce je zavzelo tudi Sodišce EU v zadevi C-194/12 ter v 18. tocki zapisalo: Poleg tega ni sporno, da je namen pravice do placanega letnega dopusta delavcu omogociti, da se spocije in da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo. Smiselno bi torej tudi bilo, da se za tak primer stranki v pogodbi o zaposlitvi dogovorita za rok znotraj tekocega leta. Delodajalec stori prekršek, ce delavcu ne izplaca odpravnine ob upokojitvi v skla­du s 132. clenom. Kršitev 132. clena: 1. Ce s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni doloceno drugace, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prene­hanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplacati odpravnino v višini dveh povprecnih mesecnih plac v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprecnih mesecnih plac delavca za pretekle tri mesece, ce je to za delavca ugo­dneje. Delodajalec lahko izplaca odpravnino v breme posebnega zavarovanja. 2. Ce se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine po prejšnjem odstavku. 3. Ce se delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni cas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu. 4. Delodajalec je dolžan delavcu, ki dela krajši delovni cas in je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, v primeru upokojitve izplacati odpravnino sorazmerno delovnemu casu, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v prime­ rih, ko delavec dela krajši delovni cas v skladu s 67. clenom tega zakona. 5. Delavec ni upravicen do odpravnine po prvem odstavku tega clena, ce ima pravico do odpravnine po 108. clenu tega zakona in ce je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravicen do izplacila razlike, ce je znesek odprav-nine po 108. clenu tega zakona oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po prvem odstavku tega clena. Delodajalec stori prekršek, ce delavcu ne izplaca place ali mu ne izda pisnega obracuna v skladu s 134. in 135. clenom. Kršitev 134. clena: 1. Placa se placuje za placilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. 2. Placa se izplaca najkasneje 18 dni po preteku placilnega obdobja. 3. Ce je placilni dan dela prosti dan, se placa izplaca najkasneje prvi naslednji delovni dan. 4. Delodajalec je dolžan predhodno pisno obvestiti delavce o placilnem dnevu in vsakokratni spremembi placilnega dne na pri delodajalcu obicajen nacin (npr. na dolocenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo infor­macijske tehnologije). 5. Morebitna placila v naravi se zagotavljajo na v pogodbi o zaposlitvi dogovorjen nacin glede na vrsto dela in obstojece obicaje. In kršitev 135. clena: 1. Placa, povracila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca se izplacujejo v skladu z zakonom preko bancnega racuna delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko doloci drugacen nacin izplacevanja povracil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov delavca. Placa mora biti delavcu na razpolago na dolocen placilni dan. 2. Delodajalec je dolžan delavcu do konca placilnega dne izdati pisni obracun, iz katerega so razvidni podatki o placi, nadomestilu place, povracila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki, do katerih je delavec upravicen na podlagi zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta delodajalca ali pogodbe o zaposlitvi, obracun in placilo davkov in prispevkov ter placilni dan. Iz pisnega obracuna morajo biti razvidni tudi podatki o delavcu in delodajalcu. 3. Pisni obracun iz prejšnjega odstavka je verodostojna listina, na podlagi katere lah­ko delavec predlaga sodno izvršbo. 4. Delodajalec je dolžan najkasneje do 31. januarja delavcu izdati pisni obracun plac in nadomestil plac za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obra-cun in placilo davkov in prispevkov. 5. Stroški v zvezi z izplacevanjem place bremenijo delodajalca. Inšpektorat RS za delo v Porocilu o delu inšpektorata za delo za leto 2017 (str. 7) predlaga, da se v kazenskih dolocbah loci prekršek za kršitev 134. (placilni dan) in 135. clena (kraj in nacin izplacila place), saj v praksi ni nujno, da sta hkrati kršena oba. VPorocilu o delu inšpektorata za delo za leto 2018 (str. 85) tega predloga sicer ni vec, Inšpektorat RS za delo pa izpostavlja vprašanja, na katera so naleteli inšpektorji ob opravljanju nadzorov in se nanašajo na dokazovanje pravocasnosti izdaje placilnih list, hrambe pisnih dokazil, pravocasne izdaje placilne liste delavcem na terenu, v tujini ter glede pošiljanja pisnih obracunov delavcem na naslove elektronske pošte. Vprašanja nakazujejo, da v praksi obstajajo razlicni nacini uporabe zakonodaje, ki jih bo zakonodajalec moral poenotiti, saj kršitve v zvezi s placilnim dnem po Porocilu o delu inšpektorata za delo za leto 2018 (str. 66) predstavljajo 42,1 % kršitev v okviru placila za delo, kar vodi v pravno nevarnost. Delodajalec stori prekršek, ce pobota svojo terjatev do delavca s svojo obvezno­stjo placila brez delavcevega pisnega soglasja (drugi odstavek 136. clena). Kršitev 2. odst. 136. clena: 2. Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja po­ botati s svojo obveznostjo placila. Delodajalec stori prekršek, ce delavcu ne zagotovi nadomestila place v skladu s 137. in 138. clenom. Kršitev 137. clena: 1. Delavec ima pravico do nadomestila place za cas odsotnosti, v primerih in v traja­nju, dolocenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. 2. Delodajalec je dolžan izplacati nadomestilo place v primerih odsotnosti z dela za­radi izrabe letnega dopusta, placane odsotnosti zaradi osebnih okolišcin, izobraže­vanja, z zakonom dolocenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. 3. Delodajalec izplacuje nadomestilo place iz lastnih sredstev v primerih nezmož­nosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar najvec za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu izplacuje delodajalec nadomestilo place delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. Vcasu daljše odsotnosti z dela izplaca delodajalec nadomestilo place v breme zdravstvenega zavarovanja. 4. Ce gre za dve ali vec zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškod-be, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplaca delo­dajalec za cas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje nadomestilo place v breme zdravstvenega zavarovanja. 5. Delodajalec izplaca v breme drugega zavezanca nadomestilo place tudi v drugih primerih, ce je tako doloceno z zakonom ali drugim predpisom. 6. Ce delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravicen do polovice placi-la, do katerega bi bil sicer upravicen, ce bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne place. 7. Ce s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni doloceno drugace, delavcu pripada nadomestilo place v višini njegove povprecne mesecne place za polni delovni cas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred zacetkom odsotnosti. Ce delavec v obdobju zapo­slitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves cas prejemal nadomestilo place, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo place v zadnjih treh mesecih pred zacetkom odsotnosti. Ce delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesecne place, mu pripada nadomestilo place v višini osnovne place, dolocene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila place ne sme presegati višine place, ki bi jo delavec prejel, ce bi delal. 8. Vprimeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila place delavcu, ki bremeni delodajalca, 80 odstot­kov place delavca v preteklem mesecu za polni delovni cas. 9. Delodajalec je delavcu dolžan izplacati nadomestilo place za tiste dneve in za to-liko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravicenih razlogov ne dela. 10.Ce delodajalec delavcem ne izplaca plac in nadomestil plac v zakonsko doloce­nem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) izplaca neposredno delavcu zapadlo ne­izplacano nadomestilo place iz tretjega oziroma cetrtega odstavka tega clena, ki se izplaca v breme zdravstvenega zavarovanja. ZZZS izvede izplacilo na podlagi zah­teve delodajalca, ki jo je ta dolžan vložiti v osmih dneh po preteku meseca, v kate-rem je nadomestilo place zapadlo v placilo oziroma na podlagi zahteve delavca, ki jo ta lahko vloži, ce v osemdnevnem roku ne prejme pisnega obvestila delodajalca o njeni vložitvi. Zahtevi delodajalca mora biti priložen pisni obracun delodajalca, iz katerega so razvidni podatki o zapadlem neizplacanem nadomestilu place in iz-java delodajalca, da delavcu ni izplacal nadomestila place v zakonsko dolocenem oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Zahtevi delavca mora biti priložen pi-sni obracun delodajalca, iz katerega so razvidni podatki o zapadlem neizplacanem nadomestilu place. Delavec izgubi pravico do neposrednega izplacila celotnega oziroma ustreznega dela nadomestila place, ce mu je bila terjatev iz tega naslova v celoti oziroma v delu poravnana pred izplacilom s strani ZZZS. 11.Natancnejši postopek uveljavljanja izplacila nadomestila place in izplacila nado­mestila place na podlagi prejšnjega odstavka doloci ZZZS v splošnih aktih. In kršitev 138. clena: 1. Ce delodajalec zacasno, vendar najdlje za cas šestih mesecev v posameznem ko­ledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na cakanje na delo doma. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagota­vlja in v uporabo nalaga delodajalec. 2. V primeru cakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila place v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka prejšnjega clena in dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na nacin in pod pogoji, kot izhaja iz pisne napotitve. 3. Vcasu cakanja na delo v skladu s prvim odstavkom tega clena se je delavec dolžan izobraževati v skladu s 170. clenom tega zakona. V primeru iz prejšnjega stavka ima delavec pravico do povracila stroškov v zvezi z delom v skladu s 130. clenom tega zakona. Delodajalec stori prekršek, ce pripravniku oziroma delavcu na usposabljanju ne izplaca place v skladu s 141. clenom. Kršitev 141. clena: 1. Pripravnik oziroma delavec, ki se usposablja oziroma uvaja v delo, ima pravico do osnovne place najmanj v višini 70 odstotkov osnovne place, ki bi jo prejel kot delavec na delovnem mestu oziroma pri vrsti dela, za katero se usposablja. 2. Placa pripravnika oziroma delavca, ki se usposablja oziroma uvaja v delo, ne sme biti nižja od minimalne place, dolocene z zakonom. Velja poudariti ugotovitev Inšpektorata RS za delo, zapisano v Porocilu o delu inšpektorata za delo za leto 2018 (str. 4), da najvecji delež ugotovljenih kršitev s pod-rocja delovnih razmerij še vedno predstavljajo kršitve dolocil placila za delo (npr. neizplacane oziroma prepozno izplacane place, neizplacilo regresa, neizplacilo dodat­kov, kršitve v zvezi z minimalno placo). Inšpektorat bo zaradi problematicnosti tega podrocja nadaljeval z usmerjenimi nadzori na tem podrocju tudi v letu 2019. Inšpektorat RS za delo v Porocilu o delu inšpektorata za delo za leto 2017 (str. 7) podaja splošen predlog, da se kršitev glede izplacila regresa oziroma place loci na kršitev zaradi zamude z izplacilom in kršitev zaradi neizplacila. Tega predloga v Po-rocilu o delu inšpektorata za delo za leto 2018 ne navaja, avtorica pa meni, da je na splošno na podrocju delovnih razmerji potrebna doslednost in vprašanje zamude ali neizpolnitve ne bi smelo vplivati na odnos države do delodajalca, ki z obema nacino-ma posega v gmotni položaj delavca, in bi moral zakonodajalec delavca v teh primerih zavarovati s posebno pravno možnostjo, npr. takojšnjega prenehanja dela. Vzvezi s placilom za delo je Inšpektorat RS za delo v Porocilu o delu inšpektorata za delo za leto 2017 (str. 7) predlagal, da se: . razlogi za izredno odpoved delavca, urejeni v 111. clenu, dopolnijo z možnostjo izredne odpovedi tudi zaradi neizplacila drugih nadomestil (na primer nadomesti-la v casu zacasne nezmožnosti delavca za delo) in . že z zakonom doloci minimalna višina dodatkov po 128. clenu (dodatki za delo v posebnih pogojih dela), saj se ZDR-1 trenutno sklicuje na kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, vendar dejansko kolektivne pogodbe niso sklenjene v vseh dejavnostih. Oba predloga je ponovil tudi v Porocilu o delu inšpektorata za delo za leto 2018 (str. 6). 4 Zakljucek Pregled vsebin razkrije, da zakonodajalec dolocenih podrocij prekrškovno ne sankcionira, npr. podrocje odpovednih rokov, pripravništva in poskusnega dela, stro­škov v zvezi z delom. Z vidika pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem to pomeni, da delodajalca doleti le pogodbenopravna sankcija v primeru, da se delavec odzove na kršitev in zahteva od delodajalca, da s kršitvijo preneha, ter vloži tožbo pred delovnopravnim sodišcem, ce delodajalec s kršitvijo nadaljuje oziroma posledic kršitve ne odpravi. Ajda Gobec Jerele Overview of Employers' Obligations through the Penal Aspect (Part II) Employment contract in Slovenia is the basic legal basis for performing work and generating earnings, as according to the Statistical Office of the Republic of Slovenia data show that 805.000 of 978.000 work active people were employed in the first qu­arter of 2019. This paper is the second part in the series of papers about employers' obligations through the penal aspect and is entirely based on the Employment Relati­onship Act (ERA). The first part was published in Journal of Economic and Business Sciences (Vol. 6, No. 1, 2019) and this part continues the articles presentation and also includes propositions made by Inspectorate of Labor in its work report for year 2017 and 2018. The Penal provisions of the ERA embrace Article 217 to Article 217.c. Offences are numerated under three articles. The highest fines are for offences listed in Article 217, followed by Article 217.a and Article 217.b. The author systemized offences, offenders and fines into a table, presented below. Table 1: Offenders and fines under penal provisions of the Employment Relationship Act Offender Fine in range under Article 217 Fine in range under Article 217.a Fine in range under Article 217.b Employer – a legal person, a sole proprietor or a self-employed person Between 3,000 and 20,000 EUR Between 1.500 and 4,000 EUR Between 750 and 2,000 EUR Smaller employer – a legal person, sole trader or self-employed person Between 1,500 and 8,000 EUR Between 300 and 2,000 EUR Between 200 and 1,000 EUR Individual employer Between 450 and 1,200 EUR Between 150 and 1,000 EUR Between 100 and 800 EUR Responsible person of the employer – a legal person – and on the responsible person in a state body or a local community Between 450 and 2,000 EUR Between 150 and 1,000 EUR Between 100 and 800 EUR Source: Employment Relationship Act. Article 217.c addresses violation of user undertaking and Article 217.c introdu­ces competence of offence authority for the imposition of a fine. The author classifies offences into groups in line with the ERA chapters where the relevant substantial pro­visions are located. Subchapters of this second part are structured as follows: . chapter title of the ERA, . table including offence provisions and relevant substantial provisions of the ERA, . offence description, . text of the article or part of the article of the ERA that must be considered, otherwi­se it stipulates offence. The core of this paper as the second in the series are offences of provisions in the Contract of employment (chapter II of the ERA) – specifically Termination of the contract of employment and provisions of Rights and Obligations arising from an employment relationship (chapter III of the ERA) – especially Remuneration for work. Basic contents are presented in table below. Table 2: List of offences and violated provisions of the ERA Source: ERA. ERA chapter Offence Violated provision Contract of employment Termination of the contract of employment Art. 217, para. 1, indent 14 Art. 79 (General (about Termination of a fixed-term employment contract - a. r.)) Art. 217.b, para. 1, indent 9 Art. 81, para. 3 (General (about Cancellation of the employment contract by agreement - a. r.)) Art. 217., para. 1, indent 15 Art. 85 (Obligations of an employer prior to cancellation)Art. 89, para. 3 (Reasons for ordinary cancellation) Art. 217, para. 1, indent 16 Art. 86, para. 1 (Role of trade union and works council and/or worker representative) Art. 217, para. 1, indent 17 Art. 87 (Form and content of cancellation)Art. 88 (Serving notice of cancellation)(Intervention of the Constitutional Court decision regarding the manner of implementation of this article) Art. 217.b, para. 1, indent 10 Art. 87, para. 3 (Form and content of cancellation) Art. 217, para. 1, indent 18 Art. 98 ((Cancellation for a large number of workers for business reasons - a. r.) Large number of workers)Art. 99 (Obligation to notify and consult trade unions) Art. 100 (Obligation to notify the Employment Service)Art. 101 (Dismissal programme for redundant workers) Art. 102 (Redundancy selection criteria) Art. 103 (Cooperation and role of the Employment Service) Art. 217, para. 1, indent 19 Art. 108 (Severance pay) Article 217, para. 1, indent 20 Art. 109, para. 2 (General (about Notice of extraordinary cancellation - a. r.)) Art. 217, para. 1, indent 21 Art. 112 (Workers’ delegates) Art. 114 (Employees before retirement), Art. 115 (Parents)Art. 116 (Disabled persons and persons absent from work due to illness) Art. 217, para. 1, indent 22 Art. 113, para. 4 (Suspension of effect of cancellation) Rights and Obligations arising from an employment relationship Remuneration for work Art. 217, para. 1, indent 23 Art. 126, para. 1 (Types of remuneration) Art. 217, para. 1, indent 24 Art. 128 (Amount of additional payments) Art. 217, para. 1, indent 25 Art. 131 (Pay for annual leave) Art. 217, para. 1, indent 26 Art. 132 (Severance pay on retirement) Art. 217, para. 1, indent 27 Art. 134 (Day of payment), Art. 135 (Place and manner of payment of salaries) Art. 217, para. 1, indent 28 Art. 136, para. 2 (Withholding and offset of salary payment) Art. 217, para. 1, indent 29 Art. 137 (Wage compensation)Art. 138 (Temporary inability to provide work for business reasons) Art. 217, para. 1, indent 30 Art. 141 (Salary of trainees and workers undergoing training) Part one of the series presents the first group of offences against General provi­sions (chapter I of the ERA), provisions on Contract of employment (chapter II of the ERA) – specifically General provisions, provisions on Form of contract, Contracting parties, Rights and obligations of contracting parties in concluding employment con­tracts, Obligations of Contracting Parties - Obligations of employer, Specific features of employment contracts and Change of employer Part three of the series will present the last group of offences against provisions of Rights and Obligations arising from an employment relationship (chapter III of the ERA) – especially Working time, Night work, Breaks and rest periods, Annual leave, Disciplinary responsibility, offences of provisions on Protection of certain categories of workers (chapter IV. of the ERA) – especially Protection of workers during preg­nancy and parenthood, Protection of workers under the age of 18, Protection of older workers, offences of provisions on Activities and Protection of Trade Union Repre­sentative (chapter VI of the ERA) and offences of Special Provisions (chapter VII of the ERA) – especially Performance of work abroad and position of workers posted to perform work in the Republic of Slovenia and Work of children under the age of 15, and secondary school and university students. The Inspectorate of Labour has published a report on its work in 2018 and part two includes highlights and propositions related to content of this paper, comparing it to report 2017 where comparison can be made. The author again emphasizes that an important view of legal regulation is parallel to working legal system of control and efficient punishment for legal violation. Legal education and raising public awareness about employment relationships are surely one way to achieve better implementation of the legal order. Series of papers aim at this goal, however, papers can be only used as a tool for better understanding and do not replace legal regulation. LITERATURA 1. Inšpektorat za delo Republike Slovenije, Porocilo o delu inšpektorata za delo za leto 2017. Pridobljeno dne 1. 4. 2019 s svetovnega spleta http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/ pageuploads/POROCILO_O_DELU_IRSD_2017.pdf. 2. Inšpektorat za delo Republike Slovenije, Porocilo o delu inšpektorata za delo za leto 2018. Pridobljeno dne 6. 5. 2019 s svetovnega spleta http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/ pageuploads/Splosno/LETNA_POROCILA/lp_irsd_2018_www.pdf. 3. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pridobljeno s svetovnega spleta http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/#c7576. 4. Sodišce EU (2012). Zadeva C-194/12: Sklep Sodišca (šesti senat) z dne 21. februarja 2013 (predlog za sprejetje predhodne odlocbe Juzgado de lo Social de Benidorm – Španija) – Concepción Maestre García proti Centros Comerciales Carrefour SA(Clen 99 Poslovnika — Direktiva 2003/88/ES — Organizacija delovnega casa — Pravica do placanega letnega dopusta — Letni dopust, ki ga je dolocilo podjetje in ki sovpada z odsotnostjo z dela zaradi bolezni — Pravica do izrabe dopusta v drugem obdobju — Financno nadomestilo za letni dopust, ki ni bil izrabljen). OJ C 108, 13.4.2013, p. 11–11. Pridobljeno dne 16. 9. 2019 s svetovnega spleta: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/ SL/TXT/?uri=CELEX:62012CB0194&qid=1568633490986. 5. Statisticni urad Republike Slovenije. Pridobljeno dne 16. 9. 2019 s svetovnega spleta: https:// pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__07_trg_dela__02_07008_akt_ preb_po_anketi__01_07620_akt_preb_ADS_cetrt/0762001S.px/table/tableViewLayout2/. 6. Ustavno sodišce Republike Slovenije (2017). Odlocba št. U-I-200/15-21 z dne 16. 3. 2017 o razveljavitvi cetrtega odstavka 88. clena Zakona o delovnih razmerjih in delni razveljavitvi sklepa Vrhovnega sodišca, sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišca in sklepa Delovnega sodišca v Mariboru. Uradni list Republike Slovenije, št. 15. 7. Zakon o delovnih razmerjih. Uradni list Republike Slovenije, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US. 8. Zakon o prekrških. Uradni list Republike Slovenije, št. 29/11 – uradno precišceno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US. Ajda Gobec Jerele, univ. dipl. prav., predavateljica na Univerzi v Novem mestu, Fakulteti za ekono­mijo in informatiko. E-naslov: ajda.gobec-jerele@guest.arnes.si