Socijalni shod na Dunaju. Da je dandanes slabo na svelu, o tem ne toži samo borni kmetič, ampak tudi obrtnik, rokodelec in delavec, sploh skoro vsak človek. Kako trpečemu človeštvu, ki vzdihuje zlasti o slabih gospodarskih razmerah, pomagati, to je, po domače povedano, socijalno ali družabno vprašanje. In o tem socijalnem ali družabnem vprašanju so se razgovarjali krščanski možje in gospodje iz vseh avstrijskih kronovin na Dunaju v lepi hiši rokodelskih pomočnikov letos od 7. do 10. avgusta. Tega zborovanja so se udeležili večinoma mladi gg. duhovniki. Vseh zborovalcev je bilo 367. Iz Kranjskega jih je bilo 7, iz Koroškega 13 in iz Štajarskega 18. Iz naše škofije so bili vlč. gg.: državni poslanec dr. (Iregorec, nadžupnik J. Voh, župnik M. Koren, bogoslovski profesorji dr. Fr. Feuš, J. Zidanšek, M. Matok, dr. Al. Meško, učni prefekt Fr. Korošec in bogoslovec g. K. Kumer. Dne 7. avgusta je zborovanjo pričel preč. g. prelat Schindler, ki je vse zborovanje spretno vodil. Izrekel je zahvalo dunajskemu kardinalu - nadškofu in vsein škofoin avstrijskiin tor omenil, da bode razgovor o tcni, kako uresniuili papeža Leona XIII. enciklik«; ali pisma o državi, o delavskem vprašanju in o družini. Na to jo v dveh govorih veleučeni dominikanec profosor P. Albert M. Weiss razkladal o družbi ali državi in o posameznem človeku lor o njunib pravicah. Pnpoludne je pa očaral vsc navzoče km-z Alojzij Liechten.sl.oin s svo-1 jim temeljitim in dovršenim govorom o zgodovinskem razvoju sedanjih družabnili in gospodarskih razmer. Pokazal je duhoviti govornik, da le kapitalizom in stroji, ki le posameznikom služijo, so v prvi vrsti krivi sedanje revščine in bede. Večer je bil v IV. okraju ljudski shod, kjer sta izvrstno govorila dr. Lueger in Lačka. V sredo, dne 8. avgusta je v dveh govorih pojasnjevah profesor dr. Fohl razmere in vzroke agrarnega ali kmetijskega vprašanja. Glavne misli teh dveh govorov bodemo prinesli v nekaterih prihodnjili Slevilkah »Slov. Gospodarja«. Hopoldne je prednašal državni poslanec dr. Ebenhoch iz Linca o stanju in uzrokib rokodelskega vprašanja in drugi dan, dne 9. avgusta, kako bi se dalo pomagati rokodelcem in sploh obrtnikom. Zlasti je priporočal zadruge. Na to je govoril jezuit profoeci P. Biederlack o delavskem vpraSanju, posebno glede na znano encikliko Leona XIII. Popoldne je taisti razkladal o socijalnih demokratih, ki hočejo odpraviti vero in države. Večer je bilo v spodnjih prostorih biše katol. rokodelskih pomočnikov lepo zborovanje, pri katerem je bilo blizu 1000 katoliških rokodelskib pomočnikov. Da je socijalnih demokratov že preeej v Avstriji in kako se jim treba zoperstavljati, o tem je govoril obširno v petek, 10. avgusta, državni poslanee dr. Gessmann. Za njim je navdušeno in izredno lepo govoril profesor P. Albert Weiss, kako naj duhovniki delujejo pri socijalnem vprašanju. Na to je sklenil shod predsednik, prelat Schindler. — Udeleženei si bodo gotovo prizadevali, da več ali manj uresničijo to, kar so na tem shodu lepega slišali. In v to daj Bog svojo pomoč!