VESTNIK
B<'nnimtmmHimimmtmtimmmimimimnnttn)nmnmttn& = = Poštni urad 9020 Cetovec §	Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt	^
=	tzhaja	v Celovcu	E
E Encheinungsorl Ktagenfurt
§	Posamezni	izvod 3 šiiinge	E
=	mesečna naročnina 12 šitingov	=
E ceioietna naročnina 120 šiiingov E
š	P.	b. b.
7!uumt:t<mmmnmmnimm)mnNnmn)nnnunnmnimnm<E
LETNtK XXXttt.
CELOVEC, PETEK, 4. AVGUST 1978
ŠTEV. 31 (1877)
Konferenca neuvrščenih v Beogradu se je izredno uspešno končata
„Z žeijo, da bi se tudi naša prihodnja srečanja končata s popotnim uspehom, se vam ponovno zahvaijujem in razgtašam, da je ministrska konferenca neuvrščenih v Beogradu končana". — S temi besedami je jugosiovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec 30. juiija zakijučii tri dni trajajočo konferenco neuvrščenih držav v Beogradu. Na zadnji pienarni seji te konference so udeieženci skieniii več dekiaracij in resoiucij o poiitičnem in ekonomskem deiu, akcijski program o sodeiovanju med neuvrščenimi ter biižnjevzhodskim in afriškem vprašanju. Beograjske konference so se udeiežiii zastopniki iz 114 držav, osvobodiinih gibanj in mednarodnih organizacij, da bi presoditi trenutno svetovno politično situacijo, ekonomske razmere med raz vitimi in nerazvitimi državami in da bi svetu dokazati moč gibanja neuvrščenih.
V mednarodnem imperialističnem tisku, tako tudi v avstrijskem, je bilo v času pred in med konferenco mnogo pisanega o „krizi", v kateri naj bi se nahajalo gibanje neuvrščenih, ja celo o „bljižnem propadu" tega gibanja. Petek konference in še posebno zaključna plenarna seja pa je dokazala, da je to gibanje slej ko prej živa in jedrnata moč miru in demokracije, anti-imperializmai in svobode.
Letošnja konferenca neuvrščenih se je odvijala v času, ko se množijo in večajo nasprotja med svetovnima velesilama, ki si hočeta zasigurati nadvlado nad svetom; odvijala se je v času, ko se zlasti v Afriki kre-
pijo osvobodilna gibanja proti kolonialističnim in fašističnim režimom, še posebno v Južni Afriki in Rodeziji. V že osvobojenih afriških državah pa obstajajo še ostanki starih, od kolonialističnih predhodnikov nerešenih, sporov, ki mnogokrat zavirajo poedinjenje in solidarnost ter skupno nastopanje afriških držav. Te spore pa zopet izkoriščajo določene sile, da bi si tam zasigurale svoj vpliv. Tako je navzočnost kubanskih vojaških čet v raznih afriških državah dokaz za nevarnost — tako so trdili nekateri zastopniki neuvrščenih — da bi se tam zasidralai nova kolonialistična oblast.
Ti spori, ki prizadenejo posebno mlade afriške države, ki so večinoma včlanjene v gibanje neuvrščenih, so prišli tudi do izraza pri beograjski konferenci. Nekatere članice neuvrščenih so celo zahtevale izključitev Kube iz omenjenega gibanja, češ da deluje Kuba v interesu Sovjetske zveze in se je zato postavila na stran varšavskega vojaškega pakta, kar pa je nezdružljivo s principi nevezanosti.
Zastopnik Kube se je sicer potrudil, da bi te očitke zavrnil, vendar večina navzočih delegatov ni odobravala kubanskega vmešavanja v afriške zadeve. Posebno še so udeleženci beograjskega sestanka zavrnili kubansko tezo, da je gibanje neuvrščenih razdeljeno na takoimenevani „napredni" (s politiko Sovjetske Zveze simpatizirajočimi) in ..reakcionarni" tabor. Saj ravno taka kategoriziranja in delitve sveta na politične bloke hoče gibanje neuvrščenih preprečiti. To gibanje — tako je poudarila večina delegatov — je ravno tista sila, ki se zoperstavlja politiki nadvlade bodisi te ali one velesile.
Udeleženci konference so pozivali vlade in ljudstva afriških držav, naj svoje odprte probleme rešujejo sporazumno po poti enakopravnih pogajanj in so se tudi ponudili kot posredovalci pogajanj in razgovorov.
Vendar kljub vsem tem nesoglasjem med udeleženci beograjske konference, ki pač v takem, povsem demokratičnem tabc-ru, kot ga predstavlja gibanje neuvrščenih, morajo izbruhniti, ker zrcalijo politično diferencirancst sveta, se ni izpolnila tajna želja raznih imperialističnih držav, dat bi to gibanje razpadlo. „Gibanje je vse besedne dvoboje poslušalo, a ni razsojalo in se ni opredeljevalo do njih" — tako je ocenil Božidcr Pahor v uglednem jugoslovanskem časopisu „De!o" polemike med konferenco.
V sklepni deklaraciji beograjske konference, ki so jo delegati sklenili zadnji dan svojega zasedanja, zavzemata posebno mesto problema Afrike in Bljižnjega Vzhoda. Po tehtni presoji so delegati obsodili Izrael zaradi njegove politike agresije in ekspanzije. Zahtevali so, da naj te države ukinejo pomoč Izraelu, ki mu zdaj dobavljajo jedrsko opremo in fisijske snovi. Kot jedro tega konflikta smatrajo neuvrščeni palestinsko vprašanje; brez rešitve tega vprašanja ta predel sveta ne bo prišel k miru.
Posebno so neuvrščeni obsojali obstoj tujih vojaških oporišč v Afriki in paktiranje raznih držav z ne-afriskimi silami. Neuvrščeni so poudariti, da je treba preprečiti vse poskuse, da bi se blokovske interese razširito na Afriko, da se ta celina ne bi spremenila v bojišče ali prizorišče boja med obema svetovnima velesilama.
ENOTNA USTA PLfBERK — FARNA MLADtNA VOGRČE — KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA — KRAJEVN) ODBOR ZVEZE SLOVENSKE MLADtNE — MLADtNSKt KLUB ŠMtHEL — POSO-JfLNtCA PLfBERK — SPD EDfNOST — FARNA MLADtNA PLfBERK — KRAJEVN) ODBOR NARODNEGA SVETA KOROŠKfH SLOVENCEV — KRAJEVNO ZAUPNfSTVO ZVEZE SLOVENSKfM ORGA-NfZACfJ NA KOROŠKEM — KPD ŠMfHEL — MPZ PODJUNA — POSOJfLNfCA ŠMfHEL — SPD PECA — ZVEZA KOROŠKfH PAR-TfZANOV
vabijo na
prireditev za naše otroke
ki bo v petek 11. avgusta 1978 v PLfBERKU.
KULTURNf DEL bo ob 18.30 uri pred OTROŠKfM VRTCEM. ZBOROVANJE bo po končanem kufturnem defu v dvorani gostif-ne SCHV/ARZL.
S to prireditvijo bomo opozoriti občino Piiberk in avstrijsko vfado, da je sfovenščina na področju predšofske vzgoje izrinjena iz javnega živfjenja. To pa nasprotuje med drugim jasnim dofočifom čfena 7 avstrijske državne pogodbe in avstrijski ustanovi, nadafje dekfaraciji o čfovekovih pravicah, mednarodnemu paktu OZN o ekonomskih, sociainih in kufturnih pravicah, hefsinškemu sporazumu ter tudi spfošnemu občinskemu redu (AGO).
Tofiko bofj važno je, da se vsak Sfovenec iz občine Pfiberk, pa tudi izven pfiberške občine, zanesfjivo udefeži te prireditve!
Telegram kongresa A!DMH avstrijski zvezni viadi
Od 22. julija do 26. julija je bil v Barceloni sedmi kongres Mednarodne organizacije za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM) (glej posebno poročilo na drugi strani). Po poročilu zastopnika koroških Slovencev dr. Francija Zwittra, je kongres odposlal sledečo brzojavko avstrijski zvezni vladi:
..Kongres AtDLCM izraža po poročifu zastopnika koroških Siovencev svoje razočaranje, da se postavi nad 30 koroških Siovencev pred sodišče, ker so se zavzemati za ohranitev svoje kutture in za svoje narodnostne pravice.
Kongres prosi avstrijsko zvezno viado, da skrbi zato, da se te kazenske zadeve čimprej anutirajo in da se prepove dejavnost protisiovenskih organizacij, kakor je to predvidevano v državni pogodbi iz teta 1933.
Hkrati prosi AtDLCM avstrijsko zvezno vtedo, da zakon o narodnih skupinah na novo premisti in v sporazumu z narodno-zavednimi organizacijami koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov v izvajanju čiena 7 držvane pogodbe 1955 skiene rešitev, ki bo v resnici stužita ohranitvi in razvoju teh narodnih skupnosti."
Kratko formulirano — tako vsaj so videli politični opazovalci zaključke beograjske konference — so temeljni poudarki sklepne deklaracije neuvrščenih sledeči:
0 vloga in učinkovitost neuvrščenega gibanja se krepi, hkrati se širi ideja neuvrščenosti;
0 gibanje neuvrščenih se bojuje proti imperializmu, ekspanzionizmu, kolonializmu, neokolonializmu, aparteidu, rasizmu, cionizmu, izkoriščanju, politiki sile in vsaki obliki nadvlade in hegemonije;
0 neuvrščeni so trdno odločeni, kljubovati vsem pritiskom, katerih cilj je oslabiti vlogo gibanja v svetu;
0 spore med neuvrščenimi je treba reševati po mirni poti, s pogajanji in posredovanjem;
0 preprečiti je treba poskuse, da bi se blokovski interesi razširili na Afriko
0 odnosi v svetovnem gospodarstvu so neenakopravni in na škodo
neuvrščenih ter drugih držav v razvoju — zato jih je treba spremeniti.
Vse to kaže, da torej gibanje neuvrščenih — vsem napovedim zunanjih sovražnikov in vsem poskusom notranjih cepašev navkljub — ni razpadlo: obratno, z zavestjo, da je treba ohraniti enotnost in solidarnost ter samostojnost proti vsem vojaškim in političnim blokom je vztrajalo to gibanje na svojih principih, za katera se je od vsega začetka zavzel tovariš Tito.
Pionirska vloga maršala Tita pri gibanju neuvrščenih je poudarjena tudi v sklepni resoluciji, kjer med drugim piše: „Konferenca poudarja zgodovinsko vlogo, ki jo igra predsednik Tito pri krepitvi politike neuvrščenosti in njenem nadaljnjem utrjevanju kot neodvisne sile, ki se prizadeva ustvariti nov pravičnejši sistem mednarodnih odnosov." Taka politika pa bo tudi v bodoče vodilo za delo neuvrščenih in nevezanih držav.
Zvventendorf premato skrbno načrtovan
V zadnji izdaji strankarskega gla-sila SPO „Zukunft" je priznal celo-predsednik kluba SPO Heinz Fischer, da je bilo načrtovanje jedrske elektrarne v Zwentendorfu premalo skrbno.
Kot smo pred kratkim poročali so vse tri avstrijske stranke (SPO, OVP in FPO) leta 1969 soglasno sklenile, da se bo zgradila jedrska elektrarna v Zwentendorfu. Skoraj deset let pozneje, zdaj ko je zgradba postavljena in pripravljena za obratovanje, se bi stranke, ker je vprašanje pridobivanja jedrske energije postalo v krogu strokovnjakov in v svetovni javnosti vse bolj sporno, rade izmazale iz zagate in zvalile odgovornost z predvidenim ljudskim glasovanjem na avstrijsko prebivalstvo.
Politiki pa dvbro vedo, da je velik del avstrijskega prebivalstva proti izrabljanju jedrske energije, zato se bojijo, da bi pri naslednjih volitvah stranke, ki bi se jasno izrazile za pogon jedrske elektrarne izgubile glasove, kot kažejo primeri na Švedskem in v Zvezni republiki Nemčiji. Obe stranki, OVP m SPO, sicer že-
lita čimprejšnji pogon jedrske elektrarne, v svoji borbi za glasove pa te svoje želje skušata čimbolj zakriti
Predsednik kluba socialistične stranke Fischer v glasilu „Zukunft" zastopa mnenje, da bo treba pri izgradnji nadalnjih jedrskih elektrarn le te „bolj temeljito in skrbno načrtovati, kot se je to zgodilo pri Zwentendorfu ob koncu šestdesetih let". Fischer torej prizna, da je bilo načrtovanje jedrske elektrarne v Zwentendorfu premalo skrbno, to se pravi, da nastopajo pri tem projektu nedostatki in da vprašanje varnosti ni stoodstotno rešeno. Kljub temu pa se ni izrekel proti pogonu tega pomanjkljivega projekta. To dejstvo nam spet enkrat jasno kaže, da se strankam ne gre v prvi vrsti, kot same vedno trdijo, za varnost avstrijskega prebivalstva, temveč, da gledajo le na lasten profit.
Upajmo, do bodo Avstrijci pri ljudskem glasovanju, ki je k temu vprašanju predvideno v začetku novembra, upoštevali tudi ravan „Zwen-tendorfškega problema".
7. kongres A!DLCM v Barceioni
OJ 72. Jo 26. je M v Fcrce/on: seJw: ^o^gres McJncroJneg:: zJrMŽeM;^ z^šč/to ogrožew:F ježkov M	(A/DFCA/). A"oMgre^^ so se :: Je/:'ž;7:
zastop^:^: MaroJn;^	:z Evrope, /^ž?ze z!wer;^e,
y4jr;Ee ;M šrej^jeg^ Vz/?oJ^. .Korošce š/ovence sf^ z^-stop^/^ Jr. Franc; Zw:tter ;n Franc: Zw;Ffer w/.
Že :z geograjsA:E raz/ogov je razaw(j:vo, Ja je M v ospreJja zan;manja Fongresn/F nJe/ežencev proFfew naroJn:7: manjšžn v Špan:j;. Po snzrE ja(ang:sEčnega J:^fatorja Franca so v o^v:r% raF/e Je?no^raFzac:je v ^pan:j: JoFJe SanzFajšne wanjs:ne Jo/očene pravice. Posebno Xafa/onc: so s: tzFojeva/; Fa/farno avtonon::jo, fa^o Ja je Janes Parce/ona, F; je Jrago največje mesto v ^pamjz, g/avno mesto Fata/on;'je. F/raJn: zastopnt'^: re-paFFFe Xata/an:je :n mesta Parce/ona so pozJravJ; kongres zl/DFCA/ m za aJe/ežence pr:reJJ; sprejem. VenJar ^/jap Jo/očentm napreJFom, P: so j/P Joseg/e
manjšme v Špan:;:, enakopravnost za /e-te še Jo/go nt šzPojevana, saj se španskt' režtm še veJno napaja na ozk: pot: meJ J:kiataro :n Jemokrac:jo.
Vekko zammanje je zkaJJo ta J: poročJo zastopnikov karJskega naroJa, k: so poJa/: živo in pretresijivo siiko kratega preganjanja karJskega (jaJstva s strani iraškik okiasti. VenJar se posekno v /raka širi JjaJski ojpor FarJov, ki ga iraške ok/asti ne morejo več za-mo/čati prej svetovno javnostjo.
Da smo kii: koroški Fiovenc: v zaJnjik /etik aspešni, kar se tiče internacionaiizacije našega vprašanja, je pri-šio viJno Jo izraza pri kongresa, saj ni kiio nokenega evropskega aJeieženca, ki ne ki ki/ seznanjen z našo prok/ematiko. Dr. Ztvitter pa je poJa/ poroči/o o tre-natnem po/ožaja, ki so ga aJe/eženci vze/i na znanje in so s tem v zvezi sk/eni/i s/eJečo reso/acijo, ki so jo pos/a/i avstrijski v/aJi;
V KRANJU SE PRIPRAVLJAJO
na 28. mednarodni gorenjski sejem
Ne samo v Celovcu, ampak tudi v Kranju so trenutno v polnem teku priprave na največjo sejemsko prireditev leta. Cez teden dni bo namreč na kranjskem razstavišču odprt letošnji 28. mednarodni gorenjski sejem, ena največjih slovenskih sejemskih prireditev, na kateri bo v dneh od 11. do 21. avgusta 3000 proizvajalcev predstavilo okoli 8000 artiklov.
Tradicionalni gorenjski sejem je sejem za vsakogar. To je sejem široke potrošnje, velike izbire bele tehnike, pohištva, gospodinjske opreme, umetne obrti, dekorative, konfekcije in kmetijske opreme — vse po znižanih sejemskih cenah. Posebna privlačnost za mlade in stare obiskovalce pa je tudi gostinsko-zabavni program, ki obsega najrazličnejše atrakcije.
O pripravah na letošnjo sejemsko prireditev in o njenih zanimivostih bomo še poročali. Tokrat hočemo opozoriti le še no posebno ugodnost, ki jo vodstvo Gorenjskega sejma pripravlja v sodelovanju z našim uredništvom: V prihodnji števiiki „Siovenskega vestnika" bomo objaviti poseben kupon, s katerim bodo bratci našega tista imeti 33-odstoten popust pri vstopnini na Gorenjski sejem. Torej si pravočasno zagotovite prihodnjo števitko „Stovenskega vestnika ' — v njej objavtjeni kupon vam jamči, da boste tahko po znižani ceni obiskati mednarodno sejemsko prireditev v Kranju!
Kanclerjev odgovor ne more prepričati
.Kongres najprej ugotavtja, da zakon o narodnih skupinah z dne 7. jutija z odredbami z dne 18. januarja 1977 in z dne 31. maja 1977 nikakor ni izpotnitev čiena 7 državne pogodbe z dne 1$. maja in spričo dejstva, da so dvema tretjinama avtohtonega nasetitvenega czemtjc koroških Stovencev manjšinske pravice zabranjene in da za hrvatsko narodno skupnost na Gradiščanskem spioh še niso bite skte-njene izvedbene odredbe, etnični, kuiturn) in gospodarski obstoj in razvoj stovenske in hrvatske skupnosti v Avstriji nista zajamčena.
Kongres zato izraža svoje potno razumevanje za to, da prizadeti narodni skupnosti ta zakon odkian-jata in zahtevata novo rešitev v sporazumu z njima.
Dan soMarnostnih akcij
Skopje - mesto jugosiovanske in svetovne soiidarnosti
Dne 26. julija je minlo 15 let, odkar je katastrofalen potres do tal porušit jugoslovansko mesto Skopje in zahteval veliko človeških žrtev. Mesto Skopje je spet obnovljeno, večje je zdaj in lepše kot je bilo prej. Pomen človekove solidarnosti se je izkazal prav v Skopju, zato je 26. julij postal dan solidarnostnih akcij, Skopje pa mesto jugoslovanske in svetovne solidarnosti. Pred štirimi leti je bil ustanovljen tudi solidarnostni sklad, v katerega so delovni ljudje po celi Jugoslaviji do zdaj vložili približno osem milijard dinarjev.
Aleksander Ortandič, predsednik koordinacijskega odbora zvezne konference SZDL za solidarnostne akcije, je dejal, da je delovno ljudstvo v Jugoslaviji zelo požrtvovalno. V zadnjih letih je bilo dosti priložnosti za izkazovanje človekove solidarnosti. V Jugoslaviji je namreč veliko elementarnih nesreč, ker je v državi približno 25.000 hudournikov, zemlja pa je erozivna (več kot 8 milijonov ha). Po mnenju Orlandiča bo treba zato usmerjati solidarnostne akcije ravno v to smer. Odstranjevati je treba namreč vzroke elementarnih nesreč, ne kot doslej, šele posledice. Potresov sicer ni mogoče zanesljivo predvideti ali jih celo preprečiti, veliko poplav pa bi se na primer lahko preprečilo z regulacijo rek itd.
V okviru solidarnosti je prišlo v Jugoslaviji tudi do dogovorov treh republik za medsebojno pomoč v nesrečah, če bi znšala škoda več kot 3% družbenega proizvoda prizadete republike ali pokrajine. Škodo bo ocenjevala mešana komisija, pomoč pa bo prihajala tja, kjer bo najbolj potrebna.
Vrnimo pa se k Skopju. Ob 15. obletnici potresa je mesto s številnimi manifestacijami obudilo spomin na ta tragični dogodek, ki je terjal življenje 1070 ljudi. Skopska mestna skupščina se je zahvalila pri tej priložnosti tudi predsedniku Titu za sodelovanje pri obnovi in gradnji Skopja. Na spominski seji ob 15. obletnici potresa pa je dejal predsednik mestne skupščine Metodi Antov, da je Skopje postalo mesto jugoslovanske in svetovne solidarnosti in da to mesto globoko ceni nesebično pomoč.
AtDLCM zagovarja načeta, da morajo biti avtohtone narodne skupnosti brez ozira na njihovo šte-vitčno moč zavarovane in odkianja zato rešitve živijenskih vprašanj narodnih skupnosti na osnovi statističnih aii voiitvam podobnih ugotav-tjanj.
Ziasti so po staiiščih AtDLCM vodstva narodnih skupnosti in praktična uporaba pravne ureditve vprašanj narodnih skupnosti izvzeta od stehernega varuštva ati pokro-viteijstva s strani države in podvržena edino te sodnijski kontroti.
Enakopravnost jezika narodne skupnosti giede njegove uporabe pred upravnimi in sodnimi obtastmi se mora priznati v potni meri brez sieherne omejitve. Spričo modernega tehničnega in kuiturnega razvoja na vseh področjih, s katerim je današnja družba tn samo po sebi razumijivo tudi narodna skupnost dnevno soočana, je treba narodne skupnosti ziasti na področju množičnih medijev, radija in teievizije, v okviru zaiožništva pri književnih pubiikacijah in podobno, pa tudi na gospodarskem področju primerno upoštevati in pospeševati.
Ureditev predšoiske in šoiske vzgoje v otroških vrtcih, obveznih šotah in srednjih šotah ter vzgoja odrastih spadata med najbotj žtah-tne natoge narodnostne zaščite in narodnostnega pospeševanja in jih
.Do obiska delegacije ministrstva za notranje zadeve zvezne republike Avstrije, ki jo je vodil minister Erwin Lane, je prišlo na podlogi obojestransko izraženega interesa za nadaljnje zboljšanje sodelovanja v zadevah, ki so pomembne za 'obe sosedni državi. Jugoslovansko delegacijo v teh razgovorih je vodil zvezni sekretar za notranje zadeve Franjo Herljevič, v delegaciji pa sta sodelovala tudi republiški sekretar za notranje zadeve SR Slovenije in namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve SR Hrvatske.
Delegaciji sta se dogovorili, da bedo pristojni organi obeh držav izvajali preventivne in druge potrebne ukrepe prc'i dejavnosti posameznikov, skupin in organizacij, ki so s svojo dejavnostjo naperjene proti varnosti SFRJ oziroma Zvezne
je treba zato urejevati v sporazumu z narodnostno skupnostjo.
Organizacije, katerih dejavnost meri na to, da bi narodnim skupnostim odvzeia njihove pravice in značaj kot narodnim skupnostim, je treba tako po načetih AiDLCM in v Avstriji posebej tudi po doiočiiih državne pogodbe z dne 15. maja 1955 prepovedati. Giede omenjenih načet, ki v zakonu o narodnih skupinah z dne 7. 7. 1976 in v pripadajočih odredbah na žaiost niso upoštevana, ponavija kongres AtDLCM svojo prošnjo, ki jo je izrazit že v brzojavnem protestu zaradi kazenskega zasiedovanja koroških Sio-vencev zaradi njihovega zavzemanja za ohranitev njihove kuiture in za dosego njihovih narodnostnih pravic, da avstrijska zvezna viada zakon o narodnih skupinah na novo premisii in v sporazumu z na-rodnozavedntmi organizacijami koroških Siovencev in gradiščanskih Ftrvatov v izvajanju čiena 7 državne pogodbe skiene rešitev, ki bo v resnici siužiia ohranitvi in razvoju teh narodnih skupnosti."
Med kongresom so imeii udeie-ženci tudi možnost za obisk raznih zanimivosti Kataianije in si ogiedaii kuiturn) spored znane kataionske toikiorne skupine.
Ob koncu kongresa je bii izvo-ijen nov odbor AtDLCM, v katerega je bii kot zastopnik Avstrije iz-voijen dr. Franci Zvvitter.
republike Avstrije.
Zboljšali bodo sodelovanje pri preprečevanju in raziskovanju tako imenovane splošne kriminalitete kot so ilegalna trgovina z mamili, ponarejanje denarja in dokumentov, trgovina z orožjem, ropi, tatvina, posebej pa še gospodarske kriminalitete.
Dalje sta se delegaciji dogovoriti, da bosta storili potrebne ukrepe, da bi v bližnji bodočnosti usposobili mejne prehode Radlje, Trate, Gederovci in Jurij za mednarodni promet ter razširili mejni prehod na Pavličevem sedlu.
V razgovorih, ki so tekli v duhu obojestranskega razumevanja in spoštovanja, je naša delegacija opozorila tudi na diverzantsko teroristično dejavnost protijugoslovanske sovražne fašistične emigracije preko ali v Avstriji, na skruni-
Ko je konec maja zvezni kancler dr. Kreisky obiskal slovensko gimnazijo v Celovcu, ga je — kakor smo poročali v našem listu — tudi prof. Milan Kupper kot zastopnik socialistično usmerjenih oz. organiziranih učiteljev s posebnim pismom (ker je bil službeno odsoten) opozoril na aktualna vprašanja slovenske narodne skupnosti na Koroškem ter zavzel kritično stališče k trenutni manjšinski politiki avstrijske vlade. Na njegovo pismo je kancler Kreisky pred kratkim odgovoril; vendar njegov „odgovor" ne more prepričati, ker gre povsem mimo bistva stvari.
Namesto da bi odgovoril na konkretno stavljena vprašanja, kancler piscu očita, da ponavlja „znani argument" slovenskih organizacij, češ da sodelovanje v sosvetih pomeni priznanje zakona o narodnih skupinah. Kancler trdi, da zakon velja neodvisno od takega priznanja; toda njegova trditev je le pogojno resnična, kajti v 2. odstavku § 4 zakona o narodnih skupinah je izrecno predpisano, da morejo biti člani sosvetov le osebe, „od katerih se lahko pričakuje, da se bodo zavzemale za . . . cilje tega zakona" — to pa z drugimi besedami brez dvoma pomeni priznanje zakona.
Kaj je doslej prineslo zavzemanje za te „cilje", pove dejstvo, da je bilo na podlagi omenjenega zakona in izvedbenih odredb naselitveno ozemlje
tev in rušenje posomeznih spomenikov NOB na Koroškem in na pritožbe nekaterih jugoslovanskih državljanov glede postopka posameznih varnostnih organov. Posebej je opozorila na dejavnost neonacističnih in revanšističnih grup in organizacij zlasti v obmejnem območju proti SFRJ in na pojave izdajanja oziroma širjenja tiska in publikacij, v katerih odkrito pozivajo na nasilje proti ustavnemu redu SFRJ. Zvezni sekretar Franjo Herijevič je avstrijsko deiegacijo tudi opozori), da naša javnost zaskrbijeno spremijo ukrepe eksekutive proti koroškim Siovencem in gradiščanskim Hrvatom ter še posebej na pojave, ko se v nekaterih primerih poskuša njihova aktivnost za uresničitev demokratičnih in manjšinskih pravic opredeijevati kot kazniva dejanja zoper ustavni red aii ceio kot terorizem, in da naša javnost sodne procese na takšnih osnovah toima-či kot poiitično represaiijo.
Avstrijski minister Erwin Lane je v zvezi s tem razloži) znano stališča avstrijske vlade. Čeprav je izjavil, da te zadeve niso njegova pristojnost, je izjavil prepričanje, da bo prišlo do pozitivnih rešitev omenjenih vprašanj."
koroških Slovencev skrčeno na eno tretjino (z ozirom na slovenski uradni jezik) oz. celo na eno šestino (z ozirom na dvojezične napise), Slovenci pa glede pravic razdeljeni na najmanj osem različnih kategorij. Tudi na ta dejstva je bil kancler opozorjen v pismu, vendar se v svojem odgovoru tozadevnim opozorilom povsem izogne in se raje izgovarja na „vzor" nekdanjega posebnega statuta za Tržaško ozemlje. Vendar bi moral kancler vedeti, da ta statut z osimskimi sporazumi ni bil potrjen, marveč razveljavljen; predvsem pa določilo statuta glede 25 % praktično nikdar ni bilo izvajano, temveč je bila na ozemlju, kjer živi italijanska narodnost, dvojezičnost (tudi glede napisov) dosledno uresničena ne glede na številčno moč manjšine — tudi v krajih, kjer dosega le 2 odstotka ali še manj.
Torej bi Avstrija za svojo manjšinsko politiko zglede pri drugih lahko iskala tudi v pozitivnem in ne samo-v negativnem smislu!
Sicer pa se očitno tudi kancler Kreisky zaveda, da za takšno ^rešitev", kot jo predstavlja sedanja ureditev na podlagi zakona o narodnih skupinah in izvedbenih odredb, nihče ne more pričakovati in še manj zahtevati pristanek prizadete manjšine. Zato v svojem odgovoru na pismo prof. Kupperja nikakor ne izključuje nadaljnje pogovore s slovenskimi organizacijami, marveč samo meni, da se taki pogovori ne smejo razumeti kot „ nadomestek" za sosvete. V tem oziru ga lahko pomirimo: koroškim Slovencem v danih pogojih ne gre za ..pristne" niti za ..nadomestne" sosvete, marveč samo za to, da bi kot enakopravni partnerji s pristojno vlado skupno iskali rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse prizadete in ki bi predstavljale pošteno izpolnitev manjšinsko-varstvenih določil državne pogodbe po duhu in črki njenega člena 7.
Takšno stališče smo koroški Slovenci že vedno zastopali, prepričani, da tudi najbolj širokogrudna uresničitev vseh pravic, ki jih nam zagotavlja člen 7, nobenega nemško govorečega sodeželana ne bi prikrajšala v njegovih pravicah. Ravno v tej smeri pa je na Koroškem res nujno potrebna ..sprememba mišljenja", o kateri je govora o kanclerjevem pismu.
Jugosiovanov je 22 mitijonov
Po ocenah jugosiovanskega zveznega zavoda za statistiko je imeta Jugosiavija ob koncu ietošnjega prvega poiietja 21 miijonov 968 tisoč prebivaicev. Največ prebivai-cev ima po teh podatkih Srbija (okoii 9 miiijonov), Hrvatska ima 4,5 miiijona prebivaicev, siedijo po vrstnem redu Bosna in Hercegovina, Makedonija, Siovenija, najmanj prebivaicev pa ima Črna gora, in sicer 582 tisoč.
Jugoslovanska javnost obsoja
policijsko in sodnijsko preganjanje koroških Slovencev
Kot smo pred nedavnim poročati, je bii avstrijski notranji minister Erwin Lane na obisku v Beogradu. Ta obisk je de) avstrijskega tiska interpretira) v tem smisiu, kot da si hoče Jugosiavija za ceno manjšinskega vprašanja pridobiti nakionjenost Avstrije na drugih področjih medsebojnih odnosov. Da pa so te domneve šie povsem v napačno smer, dokazuje tudi odgovor, ki ga je v skupščini SR Siovenije na vprašanje deiegata Ciriia Sitarja v zvezi s pristranskim pisanjem nekaterih avstrijskih iistov ob tem obisku dai čian izvršnega sveta in repubiiški sekretar za notranje zadeve Janez Zemijarič. Dejai je namreč;
^M*ycs%cvctns%t*z hnjtžcvncsi v ncyn^I:ih prcvcdnh
Založba za zgodovino in politiko na Dunaju je kot 6. zvezek zbirke avstrijskega instituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo izdata bibiiogratijo književnosti Jugosiavije v nemškem prevodu (Bibiiographie der Literaturen Jugosiawiens in deutseher Ubersetzung 177$—1977). Knjiga je sad večletnega iskanja, zbiranja in urejanja ustreznih podatkov in brez dvoma predstavijo ne te novost na tem področju, temveč tudi pomembno obogatitev in predvsem prispevek k pogiabijanju spoznavanja in zanimanja za iiterararne stvaritve jugosiovanskih narodov v nemško govorečem svetu.
Avtorja knjige sta Peter in Gun-hi)d Kersche iz Celovca. Peter Ker-sche, študent germanistike in slavistike, se udejstvuje tudi sam kot prevajalec (zlasti lirike) iz slovenščine in srbohrvaščine, v zadnjem času pa je nastopil kot soizdajatelj novega .časopisa za mednarodno literaturo Log". Njegova žena Gun-hild, dr. phil., je študirala slavistiko in anglistiko ter je zaposlena v knjižnici celovške univerze.
Ni namen tega sestavka podajati strokovno oceno knjige, marveč želimo navesti le nekaj podatkov za informacijo:
SLOVENJ GRADEC:
V knjigi je na 260 straneh prikazana dokaj bogata prevajalska „bera", ki je nastala v dveh stoletjih. Skoraj 1000 bibliografskih zapisov predstavlja okoli 600 avtorjev, katerih dela je kakih 370 prevajalcev prestavilo v nemščino. V okviru, ki obsega slovensko, hrvaško, srbsko in makedonsko književnost na jugoslovanskih tleh, je zajeta tudi literarna ustvarjalnost Slovencev v Avstriji in Italiji, Hrvatov v Avstriji in Albancev v Jugoslaviji, prav tako pa tudi zdomska literatura, v kolikor je nastala v materinščini avtorjev. Upoštevane
so vse zvrsti literature, torej poleg proze in poezije tudi dramatika, radijske in televizijske igre ter mu-zikatije. Velik del knjige obsega imenski register, v katerem so navedena imena avtorjev in naslovi njihovih de), imena prevajalcev, izdajateljev, skladateljev in ilustratorjev, pat tudi imena krajev, kjer so prevedena dela izšla, za zaključek pa še obsežen izbor sekundarne literature.
Med drugim posreduje knjiga tudi zanimiv pregled o tem, kdaj in kako je književnost jugoslovanskih narodov začela .prodirati" v nemški kulturni svet in se tam uveljavljala. V knjižni obliki so bile Prešernove Poezije prve, ki so (leta 1865) izšle v nemškem prevodu; v raznih antologijah, revijah in drugih zbirkah pa so biti slovenski avtorji tudi že prej zastopani, kot na primer Linhart, Vodnik, Jarnik in drugi. V Celovcu pa je prvi prevod v knjižni obliki izšel šele leta 1947, in sicer Cankarjeve zgodbe iz doline Šentflorjanske, ki jim je še isto leto sledilo Tavčarjevo Cvetje v jeseni, naslednje leto pa Slovenske ljudske pravljice v priredbi Frana Milčinskega. Prevode je v sodelovanju s pisateljem J. F. Perkoni-gom oskrbela Herta Kralj, ki je za dunajske založbe prevedla tudi dela Finžgarja, Cankarja, Tavčarja in Miška Kranjca, medtem ko je celovško mestno gledališče v njenem prevodu uprizorilo leto 1949 Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in teta 1955 Grumnov Dogodek v mestu Gogi.
Kakor že povedano, so v knjigi upoštevane tudi literarne stvaritve zamejskih in zdomskih avtorjev. Pri tem je zanimivo, da se naši koroški jezikovni oblikovalci uveljavljajo tako kot avtorji kakor tudi kot prevajalci.
V	spremni besedi, ki jo je napisal graški univ. prot. dr. Sfanislaus Hafner (naš ožji rojak), je govora o tem, kako je nemški kulturni svet spozna) in se začet zanimati za literaturo jugoslovanskih narodov oz. kako so si jugoslovanski avtorji .osvajali svoj prostor v svetovni književnosti. Sedanja bibliografija daje o tem zanimiv obračun in se lahko pridružimo upanju, ki ga v uvodu izražata avtorja: da bi knjiga pomagala zanimanje za jugoslovanske književnosti še povečati.
V	knjigarni stane knjiga 298 šil.
Pokrajinski muzej ljudske revolucije za Koroško?
Slovenski narod ima vzrokov dovolj, da je ponosen na svojo zgodovino. Ni mu treba, da bi svoje zgodovine zatajil ali jo sramežljivo prezrl, kakor je to na dnevnem redu npr. v Avstriji. V ta namen neguje slovenski narod svojo tradicijo, bodisi na kulturnem, političnem ali zgodovinskem področju. Tako je v Sloveniji več muzejev ljudske revolucije, ki prikazujejo spomine boja slovenskega naroda proti fašizmu in za socialistično izgraditev osvobojene domovine. Tam so ohranjeni važni dokumenti in druge stvari, na katerih temelji svoboda slovenskega ljudstva v matični državi.
Izredno bogato gradivo iz tega obdobja hrani muzej ljudske revolucije v Slovenj Gradcu, to pa po posebni zaslugi navdušenega zbiratelja in raziskovalca Bogdana Žolnirja. Zato se je že pred dvema letoma pojavila zahteva po prekategorizaciji tamkajšnjega muzeja v Pokrajinski muzej ljudske revolucije za Koroško. Muzejska skupnost Slovenije namreč ureja kategorizacijo po določenih zahtevah, ki jih morajo muzeji izpolnjevati. Za muzej v Slovenj Gradcu pa lahko rečemo, da izpolnjuje dva bistvena pogoja: ima izredno bogato gradivo, v sklepni fazi pa je obnova novih 225 m? razstavnih in drugih potrebnih površin.
Kljub dobrim pogojem za ustanovitev takega muzeja pa nastajajo problemi: treba je zagotoviti potrebna sredstva za normalno obratovanje takega muzeja in materialno varnost nuditi tam zaposlenim strokovnjakom.
V ta namen sa se nedavno sestali v Dravogradu odgovorni funkcionarji, ki so podprli zahtevo po Pokrajinskem muzeju za Koroško. Udeleženci tega sestanka so dali številne pobude za realizacijo tega načrta: tako naj bi slovenjgraški muzej natančno arhiviral dogodke Narodnoosvobodilne borbe, v koroški regiji pa tudi shranjeval dokumente o socialistični izgradnji te pokrajine. Zlasti pa so še pozdravili pobudo predstavnika ravenške občine, ki je predlagal, da naj muzej v bodoče uredi tudi zbirko o bojih za severno mejo — torej iz obdobja plebiscita na Koroškem.
Da bi tak muzej lahko normalno delal, bi potreboval okoli 800.000 dinarjev letno. Ta vsota pa — to je mnenje Korošcev — ne bi smela biti ovirazačimprejšnjo ustanovitev Pokrajinskega muzeja ljudske revolucije za Koroško.
V okviru sedemdesetietnice
SLOVENSKE
PROSVETNE
ZVEZE
V A B ) L O
na uprizoritev Mikeinove dramatizacije noveie koroškega pisateija Prežihovega Voranca
SAMORASTNIKI
#	v soboto 26. avgusta 1978 ob 19.30 uri in
#	v nedeljo 27. avgusta 1978 ob 19.30 uri
ne prostem (v bližini Vazarja) v Spodnjih Vinarah pri Št. Primožu v Podjuni.
V primeru slabega vremena bo predstava teden dni pozneje [soboto 2. septembra} ob istem času in na istem prostoru.
Odbor
Praznik makedonskega tjudstva
2. avgusta je makedonski narod praznoval 75. obletnico slavne Ilin-danske vstaje. S to obletnico se makedonski narod ni samo spominjal svoje slavne zgodovine in svojih revolucionarnih tradicij, marveč je posebno danes, v času, ko mu sosedna Bolgarija odreka svojo nacionalno samobitnost, dokazal svojo voljo do svobodnega narodnega razvoja. Slavje 75. obletnice Ilindanske vstaje je bilo pod pokroviteljstvom predsednika SFR Jugoslavije, maršala Tita. Šele v Titovi Jugoslaviji je največji del makedonskega ljudstva prvič zaživel v svobodi. Manjši del makedonskega naroda, ki živi v Bolgariji, pa se mora še danes boriti za svoj obstoj, saj bolgarske oblasti niti ne priznavajo obstoja makedonske nacije.
Toda ravno pred 75 leti je makedonski narod prvič s puško v roki dokazal svoj obstoj. 2. avgusta 1903 namreč je „Vmatrešna makedo-odrin-ska revolucionarna organizacija" (VMRO) pozvala makedonsko ljudstvo na oboroženo vstajo proti izkoriščanju in političnemu ter nacionalnemu zatiranju s strani turških oku-
pantov. Že dan navrh je VMRO iz-klicala Kruševsko republiko — prvo svobodno makedonsko državo, ki pa je obstajala samo 10 dni. V tej državi so enakopravno živeli Makedonci, Albanci in Vlahi. Vlada Kruševske republike je nacionalizirala vsa večja podjetja, proglasila versko in politično svobodo ter pozivala muslimane, naj se, neglede na vero, borijo za svobodno in neodvisno Makedonijo. Vendar pa je bila vstaja preslabo pripravljena, tako da je bila Kruševska republika že 13. avgusta od Turkov premagana; turška protiofenziva je kruto obračunavala z makedonskimi revolucionarji. Nad 30 tisoč Makedoncev je takrat zbežalo v inozemstvo.
Šele v času Narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, si je tudi makedonski narod priboril svoje politične in nacionalne pravice. Ilin-danska vstaja pa je dokaz za borbeno preteklost makedonskega ljudstva, ki je že davno pred vojno občutilo hrepenenje po dokončni narodnostni, politični ter socialni svobodi.
mama aaaaaaai
laaaaaaaaa
TONE ZORN
19
Manjšinsko vprašanje
in jugosiovansko-avstrijski odnosi
To izjavo je v naslednjih dneh se poglobil predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, ko je ob sprejetju najnovejših manjšinskih zakonov podčrtal, da je za poslabšanje odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo krivo oživljanje velikonemskega šovinizma, ter očital dvoličnost uradni avstrijski manjšinski politiki/^ Svoje stališče je Jugoslavija^ v naslednjih dneh ponovila z novo noto, izročeno Avstriji dne 23. julija.
Zlasti pa je v Jugoslaviji odmeval znani napad avstrijskih orožnikov na Slovenske mladince ob odkritju ..brambovskega" spomenika v Škocijanu dne 8. avgusta. Šlo je za napad, ki je našel enega svojih epilogov konec leta 1977 pred avstrijskim ustavnim sodiščem, ki je moralo ugotoviti, da so orožniki med protislovenskim nastopom prekoračili svoja pooblastila.^
Med javnimi avstrijskimi stališči je nedvomno treba omeniti trditev Willibalda Pahra (sedanjega zunanjega ministra, ki pa je bil takrat He uradnik v zunanjem ministrstvu — op. Ured.), da je ureditev koroškega vprašanja primarno avstrijski notranji in ne morda zunanje politični problemZnačilno je tudi, da je pripisal kritičen pogled Jugoslavije na avstrijsko manjšinsko politiko notranjim jugoslovanskim (in ne morda notranjim avstrijskim) političnim težavam.Ob drugi priložnosti pa
je dejal, da ima vsaka država možnost, da iz ..notranjih vzrokov" želi ugotoviti, „če in kje v njenih mejah obstojajo manjšine", ali pa da opusti tako štetje"^0 ter s tem postavil načelen dvom v obstoj Slovencev in Hrvatov v Avstriji. Ob isti priložnosti se je v makedonskem vprašanju postavil na bolgarsko stran.isi
Dokumentacija dokazuje, da so v Avstriji zlasti odmevala opozorila jugoslovanskega tiska o oživljanju neonacizma/^ posebej pa še primerjava škocijanskih dogodkov z južnoafriškim rasizmom/^ Značilno je, da je skušala avstrijska stran prevaliti krivdo za nastali položaj — na Jugoslavijo. Za Pahrom je nastopil v obrambo avstrijske manjšinske politike tudi kancler Kreisky. Pri tem je skušal opozorila jugoslovanskega tiska ovreči s trditvijo, da v Jugoslaviji ni svobode tiska.is^ Njegova trditev pa je našla takojšnjo zavrnitev v dokaj ostri ozjavi predstavnika zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ/ss Hkrati je urad zveznega kanclerja izdal posebno publikacijo, ki naj bi v obliki objavljene dokumentacije pojasnjevala jugoslovanski ter angleško in nemško govoreči javnosti prizadevanje Avstrije po rešitvi še odprtih določil državne pogodbe/^
Ko je meseca septembra podpredsednik zveznega zbora skupščine SFRJ Bogdan Osolnik govoril o napovedanem „štetju posebne vrste",
je opozoril, da neizpolnjevanje avstrijske državne pogodbe ne bi pomenilo le nasprotovanje meddržavnemu pravnemu dokumentu, ampak tudi „kršenje političnega reda v tem delu sveta po drugi svetovni vojni". O avstrijski manjšinski politiki pa je dejal: „Ni mogoče zanikati, da je zakon o preštevanju manjšin, ki ga je sprejel avstrijski parlament, ter izvajanje pravic manjšine iz tega preštevanja v prvi vrsti v nasprotju z določili državne pogodbe. Danes, 21 let po tem, ko smo podpisali državno pogodbo, se je v Avstriji začelo zastavljati vprašanje: kje živijo Slovenci? Namen štetja manjšine očitno ni ugotoviti, kje še žive Slovenci, temveč kje na Koroškem Slovencev ni več, in na ta način omejiti izvajanje državne pogodbe." Poleg tega je Osolnik nastopil tudi proti tezi o pravici manjšin do asimilacije, ki jo je začel zlasti zagovarjati Willibald Pahr/s?
Medtem ko je uradna avstrijska politika poudarjala, da je s sedmojulijsko zakonodajo člen 7 državne pogodbe izpolnjen, mestoma pa celo presežen, je moral kancler Kreisky v tem času vendar priznati, da temu le ni tako. Na to kaže njegovo opozorilo, po katerem predstavlja ^najdena" manjšinska ureditev ..maksimum" tega, kar se je dalo doseči „v demokraciji, ki skrbi za konsenz" (med političnimi strankami). Nadaljeval je, da je v Evropi malo držav, v katerih bi imele manjšine vse tiste pravice, ki jim jih nudi zakon o narodnih skupinah(l). Poleg tega napovedano „tajno ljudsko štetje" ne predstavlja ugotavljanje manjšine, že zavoljo tega ne, ker bo izvedeno po vsej državi (in ne morda le na manjšinskem ozemlju). Glede odnosov z Jugoslavijo pa je kancler Kreisky v nasprotju z
dejanskim stanjem zanikal morebitni „dejan-ski konflikt"/^
V nasprotju z uradnimi avstrijskimi stališči, po katerih določila člena 7 državne pogodbe niso dovolj precizirana, je bila v tem času izjava kanclerja Kretskega, da „je Avstrija z državno pogodbo prevzela obveze, ki so bolj ali manj nedvoumne"; in je še dodal, da mora Avstrija te obveze tudi izpolniti. Njihovo uresničevanje, sloneče na sedmojulijski zakonodaji, je Kreisky tokrat označil za ..kompromis, dosežen z ostalimi političnimi (parlamentarnimi) strankami". Dejal je, da ga ni bilo mogoče doseči „na noben drug način kot (pa) s tajnim jezikovnim štetjem po vsej Avstriji in ne le na manjšinskem področju . . ."is?
(Dalje v pnJtodnjt številki)
144 Gl. Delo, 24. julij 1274, št. 170; Kleine Zeitung z istega dne, št. 149.
147	Več o tem: Kladivo, list napredne slovenske mladine, 1978 št. 1.
148	Die Presse, 2. avgust 1974, št. 178.
149	Kdrntner Tageszeitung, 7. avgust 1974, št. 179.
150	Salzburger Nachrichten, 5. avgust 1974, št. 180.
151	Prav tam.
152	Kleine Zeitung, 19. avgust 1974, št. 192.
155 Npr. Arbeiter Zeitung, 25. avgust 1974, št. 225; Volkszeitung, 24. avgust 1974, št. 227.
154	Kdrntner Tageszeitung, 24. avgust 1974, št. 195.
155	Delo, 24. avgust 1974, št. 179.
154 Prim. Kleine Zeitung, 24. avgust 1974, št. 294. Srbohrvaška verzija brošure je izšla pod naslovom Narodnosne grupe u Austriji, Beč 1974.
157	Delo, 9. september 1974, št. 211.
158	Prim. povzetek izjave v Kdrntner Tageszeitung,
10. september 1974, št. 208.
159	Neue Zeit, 28. september 1974, št. 251.
V Žetezni KapH so se spet srečati fotktomi ansambti
„S)oven:ko prosvetno društvo .Zarja" letos drugič prireja toikiorno srečanje v Železni Kapii. Namen tega srečanja je, da se med seboj spoznamo in pokažemo občinstvu piese, ki so jih pred nekaj stoietji piesaii naši predniki. To ijudsko izročiio hočemo ohraniti, kakor tudi naše narodne pesmi in naš jezik.
V našem kraju poieg pevskih zborov detuje miad tamburaški zbor in kar štiri foikiorne skupine, ki se bodo predstavite. S tem pa hočemo doseči, da našim ietoviščarjem, ki preživijajo svoje počitnice pri nas, nudimo nekaj prijetnih ur. Mogoče so prav foikiorne prireditve poieg naše tepe narave za marsikaterega turista najboij priviačne in se leti z iepimi spomini vračajo na svoje oddaijene domove."

Foto: V. Kokot
Cetovški sejem priznano središče evropskega gozdarstva in tesne industrije
Koi smo že poročali, se bo letos pričel tradicionalni Celovški lesni sejem v soboto t2. avgusta, trajal pa bo tja do 20. avgusta 1978. Sodelovalo bo 1600 razstavljaicev iz tridesetih držav sveta. Razstavni prostor obsega 103.000 m^, od tega 34.000 v halah. Odprt pa bo sejem vsak dan od 9. do 18. ure. Vstopnina pa bo znašala 35 šilingov.
Sejem bo nudil obiskovalcem razne usluge, tako je za domače in inozemske udeležence za časa zasedanja na razpolago kongresni biro, na razpolago pa bodo obiskovalcem tudi šolane sejemske hostese, sejemski poštni urad s priložnostnim pečatom lesnega sejma, čuvana parkirišča, sejemski otroški vrtec s šolanim osebjem, Celovška sejemska izkaznica in brezplačen prevoz od sejemskih parkirišč in glavnega kolodvora do sejmišča.
Težišče ponudbe je letos na treh področjih:
H Osnovna proizvodnja in transport lesa, semkaj spadajo obdelava tal, stroji za pridobivanje lesa, žerjavi za nakladanje lesa, transportna vozila, razna dvigala, stroji za gradnjo cest itd.
K Žagarstvo in obdelava lesa — lahko si bomo ogledali razne tračne žage, stroje za obvejevanje, stroje za obdelavo lesa, sušilnice za les, krožne žage, naprave za drobljenje, merilne naprave za okrogel in žagan les, naprave za brušenje žag, silose, naprave za sortiranje lesa itd.
H Lesni sejem pa ponuja obiskovalcem tudi razne lesne proizvode kot na primer okna in vrata, furnirje, parkete, lesene montažne hiše, profiliran les, pohištvo, vezane plošče in iverice itd.
Poleg obširne ponudbe bodo na lesnem sejmu tudi razna mednarodna zasedanja, tako na primer mednarodni gozdarski in lesni simpozij, delovno zasedanje evropskih novinarjev lesne stroke, avstrij-sko-italijanski dan lesne trgovine in Koroški žagarski dan.
Da je Celovški lesni sejem mednarodno priznan, nam prikazuje dejstvo, da je obljubilo svoj obisk več evropskih ministrov. Ob tej priložnosti pa se bosta srečala na strokovnih razgovorih tudi nemški zvezni minister za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo, Josef Ertl in avstrijski zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo dipl. ing. Gunter Haiden.
Treba pa je tudi omeniti, da je lesni sejem v Celovcu izrednega pomena za gospodarske stike zahodnego sveta z vzhodom. Napovedane so namreč strokovne delegacije iz Romunije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške in Sovjetske zveze. Vsa ta dejstva kažejo, da Celovški lesni sejem postaja vedno bolj priznano središče evropskega gozdarstva in lesne industrije, s tem pa tudi mednarodnega sodelovanja na teh področjih.
To je med drugim v svojih pozdravnih besedah povedal predsednik SPD „Zarja" Peter Kuhar, ki je številnim obiskovalcem v imenu društva preteklo nedeljo na prostoru pred hotelom Obir v Železni Kapli izrekel dobrodošlico. V Železni Kapli je ta dan bil res pravi praznik folklore, saj je na prireditvi sodelovalo kar devet ansamblov in sicer iz Preddvora pri Kranju, Folklorna skupina Lip iz Slovenskih Konjic, SKD iz Globasnice, nemška folklora iz Bete-Železna Kapla fer šfiri plesne skupine in famburaški zbor .Zarje".
Prireditev se je pričela s povorko skozi trg, kar je dalo posebno lepo sliko in vtis radovednim obiskovalcem. Tu je treba še naglasiti, da je lep okvir dala še godba na pihala iz Slovenskih Konjic, ki je igrala tako na čelu povorke kakor tudi med prireditvijo. Celoten spored katerega so pričeli mladi tamburaši pod vodstvom Ota Wutteja, se je odvijal v pestrosti različnih plesov, ki so jih izvajale posamezne folklorne skupine. Brnele so številne filmske kamere in fotoaparati letoviščarjev, ki so v svoje objektive beležili čudovite plesne točke. Dobro izvedeni plesi ter raznolikost noš in ansamblov je gledalcem res nudila enkratno pašo za oči. To je občinstvo tudi nagrajevalo z navdušenim aplavzom. Pri tem so posebno navdušeno nagradili najmlajše plesalce .Zarje" katere je napovedovalec Miha Travnik predstavil kar za .profesionalce" češ, da trenutno ne delajo nič drugega kot samo plešejo. To mu je tudi vsak rad verjel ko je zagledal te male prisrčne otroke, ko so se zavrteli po plesišču. Miha Travnik je vse točke napovedoval z učinkovitim humorjem in z lepo izgovorjavo v obeh deželnih jezikih.
Drugo srečanje folklornih skupin v Železni Kapli je res bilo enkratno doživetje in lepo je, da so v Železni Kapli obljubili, da bodo podobno prireditev pripravili tudi prihodnje leto. Končno pa nikakor ne gre prezreti poskočnih viž, ki jih je v družabnem delu zaigral domači ansambel .The Spiders" in nenazadnje odlične postrežbe hotela Obir.	-e;
V kratkem bodo odprli približno 4 km Turske avtoceste, ki bo na odseku Liesertal dolga 16,5 km. Osta-lich 12,5 km do Gmtinda pa bo vodilo čez devet dolinskih prehodov, po visečih mostovih s skupno dolžino 7.827 m. Ta del je trenutno najbolj težko gradljiv del vseh avtocest v Avstriji.
Sicer po današnjem stanju tehnike pri izgradnji takih monumentalnih umetniških zgradb ni posebnih težav, pri mostovih Turske avtoceste v Lie-sertalu pa pride do komplikacij, ker le-ti ležijo v geološko še mladi erozijski dolini, bregovi pa so strmi in svet plazovit.
Turska avtocesta bo torej vodila pretežno po visečih mostovih. Vsakih 50—55 m bodo postavili stebre, zasidrali pa jih bodo 35 m pod zemljo, v globino, v kateri so tla dosti stabilna. Približno 130 takšnih stebrov bo nosilo skozi zrak avtocesto, podobna bo tako velikanski stonogi.
Stebri bodo zasidrani s približno 4.500 posebnimi sidri, od katerih bo vsako imelo nosilno zmožnost od 75 do 170 ton. Da bo pa varnost mostu zagotovljena tudi v bodočnosti, bodo eksperti v določenih obdobjih opazovali in merili gibanje pobočij in moč sider. Če bi bilo potrebno pa bodo krotili goro še z dodatnimi tehničnimi napravami.
Pasijonska igra v Šentjanžu
Pred štirinajstimi dnevi je Farna skupnost Šentjanž uprizorila v farni cerkvi pasijonsko igro, ki se v glavnem naslanja na škofjeloški pasijon iz leta 1721. Zakaj .naslanja"? Šentjcsnščani so namreč igrali po tekstovni predlogi Nikota Kureta, ki je v 30-ih letih škofjeloški pasijon prikrojil za amaterske gledališke družine. Ne bom se spuščal v globljo polemiko s to predlogo, ker jo poznam zgolj po izročilu pričujoče uprizoritve, ampak ob poznavanju škofjeloškega originala se mi zdi, da je mnogo spremenjenega in tudi izpuščenega. Kar se tiče krajšanja in sprememb, ki so nastale zaradi skrčenja zunanjega naravnega uprizoritvenega prostora na odrsko škatlico, oz. v tem primeru v cerkveni ambient je opravičljivo in v tem primeru predstave v cerkvi izredno posrečeno. Vprašanje pa si zastavljam ob tekstovnih spremembah, ki to literarno predlogo do neke mere nasilno spreminjajo. Tovrstni .smrtni greh" je prof. Niko Kuret že napravil s spremembo Drabosnja-kovega Izgubljenega sina, ko je Parolcusu iztrgal z jezika enega najlepših ali pa kar lahko trdimo najlepši prolog slovenske komedio-gratije in mu položil v usta neduhovito brezvsebinsko govoričenje, ki je prologu vzelo vso dinamiko, ritem in komedijsko sočnost.
Škofjeloški pasijon je nastal leta 1721. V tistem obdobju se je začela slovenščina uveljavljati predvsem v cerkvenem življenju, če omenimo samo glavne buditelje: Janeza Svetckriškega, Hipolita, Matijo Kastelica. Tako so škofjeloški kapucini po vzoru procesij na veliki petek, ki so sicer potekale v nemščini v različnih krajih, prvič vodili to procesijo v slovenskem jeziku. Prevajalec teksta sicer ni znan, pripisujejo pa prevod patru Romualdu, ki je te procesije organiziral in vodil. Besedilo prilagojeno jeziku preprostega ljudstva obsega pesnitev v trinajstih dramatičnih podobah. Posamezne skupine .igralcev" so se premikale na vozu, na konjih ali pa peš, nekaj prizorov pa se je odvijalo na manjših odrih, oder je včasih nosilo do 20 (!) mož, na katerem je bilo tudi do deset ljudi. Sprevod je vodil vodnik v rdeči halji, njega pa so spremljali smrt z bobnom, zastavonoša in skupina otrok. Vso to gledališko procesijo pa je spremljala množica gledalcev. Sentjanščani so se lotili s to uprizoritvijo jako zahtevne naloge, ki so jo po svojih amaterskih zmožnostih dokaj dobro rešili. Moram po reči, da bi pod danimi pogoji lahko marsikaj izpadlo boljše. Ne bom se spuščal v ostro profesionalno kritiko, rad bi pa nakazal nekaj največjih gledaliških napctk, ki bi se dale v bodočnosti zbrisati. Ob izredno dobri akustiki v cerkvi je bil pevski zbor včasih prekričeč in ob močni jakostni spremljavi orgel tekstovno ostal nerazumljiv. Solist je vzbudil glasovno občutek profesionalnega opernega pevca, razumljivost njegovega teksta pa je žal tudi bila .operna", ker se vsebina ni razumela. Fanfare dramaturško vsebinsko marsikdaj niso bile na mestu, logičnost premikov, mizanscene in tudi dialogov je marsikdaj hudo trpela. Najbolj pa me je motilo kronanje, bičanje in zasramovanje Kristusa, ki je izzvenelo jako otročje-primitivno, banalno. Žal tudi tučni etekti niso bili izrabljeni, ker so bili reflektorji v glavnem le luč, ki jo prižgem, ne pa vsebinsko, dramaturško in scensko pomagalo. Vsekakor pa se bi morala ta uprizoritev ohraniti in v določenih obdobjih obnoviti z nekaterimi popravki.
Trdno voljo in povezanost šentjanške igralske skupine, ki združuje vse vaščane, pa bi bilo treba gojiti naprej z dosedanjim elanom, z istim pogumom se bi morali lotiti tudi prihodnje, seveda v določenih časovnih presledkih s pasijonom. Morda bi bilo celo zanimivo, da se tovrstne uprizoritve postavijo na tradicionalne atrakcijske temelje? S takšno vnemo in igralsko zagnanostjo bi se ta požrtvovalna igralska skupnost morda nekoč lotila našega domačega koroškega slovenskega pasijona. Drabosnjak bi to vsekakor zaslužil, šentjanški igralci, ki so se ob škofjeloškem tako dobro izkazali bi se gotovo tudi s trdnim pogumom in zagnanostjo spoprijeli z našim kostanjskim porednim pavrom.
Turska avtocesta - „stonoga" v zraku
Stiha jasno demonstrira s kakšnimi tožavami so soočeni gradite)]! Turske avto ceste in to predvsem na odseku v dotini Uosertat. Prccojšen de! te cesto potoka na visokih betonskih stebrih, ki dosežejo tudi do sto metrov višine. Fundacija teh stebrov je izredno toiavna.
28. mednarodni x y gorenjski sejem a^ta m
#	UMETNA OBRT: stilno pohištvo rezbarstvo
#	OOSTiNSTVO: pečenje vola, specialitete na žaru, morske ribe
#	VELiKO ZABAVIŠČE: bogat zabavni program od 19. do 24. ure (konkurenčne cene!)
3000 proizvajalcev — 8000 artiklov
BtLČOVS
CActtni	aEizFzževa/c
dvc/casiižncsž v c^rc^Mh vrtcih Obnovitev cerkve v Žeiučah
ZitstopMiT/ s/oveMs^;7i org^M;z^c/j v o/ič/M; P/;7'ei'^ — EMOtM^ /;'sf<! P/z-Per^ (PLJ, P^rMa 7w/%&?M Vogrče, KMjefM; oJPor Z5;17, Af/gJzMs^; ^/^p Šn;;7ie/, f^osojz/Mzc^ PZ/Per^, 5PD .PJzMost", Zvezg ^oroš^/P p^rf/z^Mov, AmecPg gospoJars^ zg^rMgg, pgrMg w/^J;M^ PPPerP, KPD ^Mzz/ie/, 7(zg-jevM; oj/mr N5K5, AMjevMO ZitMpMzštfo Z50, AfPZ .PoJj^Md", Posoj//-M;'ca 5w;7ie/, .SPD „Pecg" — so v toreP 23. j^/pg Mas/ofz/; ^g M;estMo o/?-čzMo PPPerP p/sM;o s poJp/sz preaPfgvTMpov oMzeM/eMz/i orggmzgd; z zgpte-vo po Jvojez/ČMost/ v otroškem vrtcw oPč;we PPPerP. VseP/Mo pzsMM v ce/ot/ oPjgv/;gwo.
Slovenci predstavljamo v občini Pliberk dokaj pomemben kulturni, gospodarski in politični dejavnik. Tem bolj smo začudeni, da je slovenščina na področju predšolske vzgoje izrinjena iz javnega življe-
S 1. januarjem 1979 pričnejo veljati nova zakonska določila za takoimeno-vano „Wanderversicherung" (5. in 6. novela k B-PVG). Ta novo uvedba je zanimiva za tiste zavarovance, ki so v teku svojega poklicnega življenja pridobili čas zavarovanja po različnih zakonih. Prizadete so na primer osebe, ki so delale kot samostojni kmetje kot tudi nesamostojno ali ki so Me deloma obrtniki, deloma pa kmetje.
Novi zakon, ki bo pričel veljati 1. januarja prihodnjega leta, bo v določenem primeru, odvisno od razmer, tahko vpliva! v korist ali pa tudi v škodo zavarovanca.
Važno v tej zadevi je sledeče: Nova
Siovensko prosvetno društvo „Rož" v Št. Jakobu v Rožu vabi na
MiKLOVO ZALO
v nedeijo 6. avgusta 1978 ob 20. uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu. Nastopajo domači igraici SPD „Rož " v režiji Petra Stickra.
Pr/srČMo v%/djeM;7
nja, da na področju predšolske vzgoje v naši občini ne vlada enakopravnost. Ker na področju predšolske vzgoje v občini Pliberk ni enakopravnosti, pripadniki slovenske narodne skupnosti le redko po-
določila takoimenovane „Wanderversi-cherung" veljajo za vse, ki bodo zaprositi za pokojnino od 1.1. 1979 naprej. Prav tako bodo veljale tudi prošnje od 2. decembra 1978 naprej. Prošnje pa, ki bodo predložene najkasneje do 1. 12. 1978, bodo obravnavane po še do sedaj veljavnem zakonu.
Zavarovanci, ki bodo do tega roka izpolnili vse pogoje za prošnjo za pokojnino, imajo možnost izbire — ali hočejo imeti obravnavane prošnje v okviru starega ali pa novega zakona. Da pa bodo zavarovanci sami lahko odločili, katera rešitev bi bila v danem slučaju boljša, bo koroški deželni urad za kmečko socialno zavarovanje pod-vzel sledeče ukrepe: pri vseh prošnjah za pokojnino, ki padejo že pod nova določila, bo naredil proračun za pokojnino, ki bi jo zavarovanec dobil po sedaj veljavnih predpisih in pa tudi za pokojnino, ki bi jo prejel po novih določilih, ki bodo pričela veljati 1.1. 1979.
Vsak, ki so zaprosil za pokojnino bo dobil oba proračuna pismeno in sicer s pojasnilom, kako bi prošnja za pokojnino od 2. 12. 1978 naprej vplivala na višino pokojnine.
Kmečka socialna zavarovalnica bo poleg tega rada dala vsa potrebna pojasnila. Pri tozadevnih vprašanjih se torej obrnite na deželni urad v Celovcu, Gabe!sbergerstraf)e 13 ali pa ga obiščite v dneh uradovanja.
šlljajo svoje otroke v enojezični otroški vrtec. Slovenski starši stojijo pred dejstvom, da za ceno boljše predšolske izobrazbe svoje otroke izpostavijo nevarnosti germanizacije. Ker starši tega ne želijo, ima slovenski otrok slabšo osnovo za nadaljnje šolanje. To stanje pa nasprotuje osnovni vsebini člena 7 avstrijske državne pogodbe, mnogim drugim mednarodnim predpisom in določilom (kot helsinški sporazum, deklaracija o človekovih pravicah in mednarodni pakt OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah), v protislovju pa je tudi z avstrijsko ustavo, ki zagotavlja vsem državljanom enake pravice. Zato podpisani pozivamo mestni svet občine Pliberk, da najhitreje ukrene vse potrebno za enakopravnost v otroškem vrtcu. Pripravljeni smo konstruktivno sodelovati pri izdelavi vzgojno-pedago-škega in didaktičnega programa za dvojezično vzgojo. Opozarjamo na to, da je treba ljudi, ki delajo na tem področju, ustrezno šolati.
To našo zahtevo pravno utemeljuje vsebina avstrijske ustave, splošni občinski red, nenazadnje pa opozarjamo tudi na to, da slovenski občani plačujemo davke in opravljamo vse obveznosti občine Pliberk.
Globoko smo prepričani, da je naša pravična zahteva po enakopravnosti najmlajših tudi v interesu nemškogovorečih demokratov, nikomur ne škoduje in je korak naprej k mirnemu sožitju obeh narodov in nadaljnjem razvoju gospodarstva v naši občini.
V upanju, da bomo našli razumevanje in dobili pozitiven odgo-
Vas pozdravljamo
SPZ obvešča
Likovna koionija ..Vuzenica 78" bo ietos med 20. in 26. avgustom. Miadi iikovniki se bodo ietos uriii veščin grafike, seveda pa bo med bivanjem v Vuzenici ob Dravi tudi dovoij časa za iziete in kopanje. Tako bodo imeii pritožnost nekaj iepega ustvariti in kot spomin prinesti s seboj domov. Udeieženci ko-ionije naj bi biii stari vsaj 9 !et. Navzgor ni omejitve, vendar običajno sprejemamo udeiežence do 20. !eta starosti. Ker je še nekaj mest na razpoiago je rok prijav po-daijšan do 1$. avgusta in sicer na nastov: Siovenska prosvetna zveza, 9020 Cetovec, Gasometergosse t0/) te!. (0 42 22) 32 5 50
V Zgps/K Mf^OC SgTMevgjg Vgs Žf/zzče s cer^ti/co Mg svoj;' ravMZM;, zc/noJMO oJ Z?;(čovsg. Ng Z%p%J% M%S je /oči/ str?M Z?r;7? oJ ZMMgnjegg svetg, ^g j;;g% p% Mgw je z%p;?*%/% Drgvg pof rjo že/ezMzce zM Ježe/Me ceste. Ng-przzvi/zz pzz je re^g Drgvg otz/Me^ o^rog Mgse vgs; ;M MzzMz s tem oj?rg-MŽ/% zezM/jo, /J ngs je pre/irzZMjeuzz/zz Jo/gg sto/etjg oJ Mgsej;tvo MzzšeZ? preJ-MzTotz. PrerjTO jet:^?gsozgjez;j; Drgvo ZM zgrzzJz/i e/e^trzzrMO, ^/ MzzzM rjgje /zzč v Mzzšz/z JozMotz//z. Operne Pz/čotzs, ^t. /g^oj? Požzz /M prejš-njg o/?čz?M Logg vgs pz! so zJrzzžeMO JzMzZMc/rzz/e grgrajo Drgvs^egg zMO-StM ZM MzZZM S teM! OZMOgOČi/e gftO-
prozMet tzzJi Mg Jrzzgo str%M Drgve.
OPČzMzZ Pz/ČOfS, poj ŽzzpzZMOZM 77gM-z/jezM Ogr/sozM MzzzM je zgrgrjjjg s jio-Mzočjo cježejMe v/gJe i%<ž; jepo cesto. V eMe?M JesetjetjK se je j;r; Mgs zg-SM^gJ svet zg 7^0 sto^MMj ;M j;vgjež-M; swo vsetM, so terjgj ^ te?MM j;r;-j;0M:ogJ;'. 7^er j;g ;wg vsg^g stvgr Jve strgM;, ;wg tg^; zgjezeMg Drgvg svojo rjrggo strgM. Povtšgjg se je z jezoTM tg^Mg vo^g, MgsetMK j^rej';-
S!ovensko prosvetno društvo ..Herman Veiik" Seie-Kot vabi na pevsko prireditev
..SREČANJE OKTETOV v spomin Hermanu Vetiku
v nedeijo 6. avgusta 1978 ob 14. uri pri šoti na Kotu. V siu-čaju siabega vremena pa v šotoru.
Sodeiovati bodo: Ženski oktet iz Obirskega, dektiški oktet iz Set, oktet Donit iz Sodražice in Šentjernejski oktet.
PnsrČMO vg^/jeM;/
vg/stvg JeJg s;tMost;. ^;cer se OD7( tr%<j;', Jg j;;' oMt;'j;'jg te Merjostgt^e. PoJ stg(M;M! Jv;'ggMjew tg/ne voJe ttp;jo Mgse ^(et; ;M t%J; Mgsg cet^v;-cg. Z;T7ov; ;M o/tgrj; so že M; v Me-vgrMost;, rjg j;j; gnjč; v/ggg, Mgs žgp-M;^ Z.eo^o/g' Tfgssj pg je še ptgvo-cgsMo pos^rj;ej zg poprgv;(o cerkve. Z;'Jgrs^g rje/g je p^evzej z;'Jgrs^;' Mtojster 7*OM!gž Sgj;otM;^ ;'z NorPš. PtMgMČg sreJstvg (stroški so ZMgšg/; Me^gj wgMj ^ot po/ M;;'j;joMg š;'jtMgovj pg so z^;'rgj; tgJ; v cer^v;'. ^erjgj je Je/o JovršeMO, v MeJe/jo 7^. j%/;'jg 7975 pg je /*;7g /Jggos/ov/tev preMov-/jeMe ;M ^oprgv/jeMe cerkve. Ogreje je oprgv;'/ /?otove/js^;' Je&gM, ^re/gt d/eš Zec/)Mcr, gs;'st;'rg/g pg stg wg Jowgš; žgpM;'^ Zeopo/J Xgss/ ;M žgp-M;'^ PoTMgM A/;/?or. Z JeMgtM;M;/ sreJ-stv; so se pose^MO /z^gzg/; GertrgJ
We^et, PrgMC 3;ster pj. 7*g/^, P/gMZt ŽM;'Jgr p J. Ti/ovgč, Gregor Tčgj^MMM pr/. 7čgv/;gr.
Zg/;vg/g pg gre seveJg vsew, so žrtvovg/; čgs g/; pg Jengr ;M s teM! pr;'spevg/; ^ o/;rgM;'tv; Mgše cerkve. Pose/;Mg zg/;vg/g ve/jg tgj; Ježe/Me-M;g ^OMzervgtorjg TJgrttoggMerjg.
Pr;poM!M;'t; je še tre/?g, Jg je pre/gt Zec/?Mer, 77 se veJno trg J; zg Mgs 5/oveMce, te r/M; o^/;gjg/ trojM; jg/;;-
Siovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu vebi na
POLETNO NOČ
ki bo v soboto 19. avgusta 1978 ob 20. uri v šotoru za občino v Šentjakobu.
!gra: ansambei „ŠHRJE KOVAČ)" iz Siovenjega Gradca.
Pr/srČMO vg/^/jeM;'/
/ej,- 77. jg/;jg 52-/etM;co M:gŠM;stvg, 73. jg/Zjg 77-/etMtco rojstvg, 77. jg-/;jg pg še gor/. O/* tej pr;/oŽMost; Mtg /s^reMo čest/tgtMo ;M se M!g zg/?vg/jg-jeMto zg Mjegovo MegtrgJ/j;vo Je/o-fgMje. Pr/srČMo pg se zg/:vg/jgjeMto tgJ; žgpMt^g 7(gss/g zg Mjegovo pr;-zgJevMost.
VrM/rMo se še CM^rgt Mgzgj ^ Mgš; re^; Zžrgv/. .Stg r pregovor prgv;.* Drgvg je svojg „jrgvg", to se prgv/, r/g Je/g po svoje. Več^rgt, pose^Mo ^gjgr je Mgrgs/g, Mgw je že /?;/g v strg/; ;M trepet. OJMes/g MgM! je v JgvM;7? čgt;P prvo cerkev, reš// se je tejgj sgMro eM zvoM. VgščgM; pg M;so o^gpg//, postgv/// so s/ Jo /etg 7635 Movo cerkev. V teMr čgsg je pgst;7 MgreJ/t/ teJgMj/ cer^veM; %/jgčgr, /g-r/j P/ster tgj/ o/tgrje v cer^v/ v Ze-/gčgp.
SeJgj pg vs/ gpgM;o, Jg Drgvg M;-^o/; Me Po več tgpo svojeg/gvg, Jg P/ ogrožg/g Mgšo vgs.
Stovensko prosvetno društvo ..Jepa-Baško jezero" prireja v petek 11. avgusta 1978 ob 20.15 uri v kutturnem domu v Ločah
FOLKLORN) VEČER (siovenske narodne pesmi in piesi)
Nastopajo: fotktorna skupina ..Zarja" iz Žetezne Kapte, sestre Veiik, moški zbor domačega društva in tamburaški ansambei iz Loč. Povezuje dr. Reginaid Vospernik.
Pr/srČMO vgP/jeM;/
Globoko smo prepričani, da je naša pravična zahteva po enakopravnosti najmlajših tudi v interesu nemškogovorečih demokratov,nikomur ne škoduje in je
Enotna lista Pliberk (EL)\^{^?-rk ^	mladina Pliberk
Farna mladina V.grXe ^	«at.lišk.	[
Krajevni odbor ZSM	Krajeni odbor NSKS,^	^
Mladinski klub Šmihel
MPZ-Podjuna f"*T//ir

S PD-" Edinost"	^
Krajevno zaupništvo ZSO
^	^<^'7
SPD-Peca

tz kmečkega sociatmega zavarovanja
JANEZ ŠVAJNCER	31
Pridi k potoku
„Nisem mislil tako daleč naprej," je neprizadeto odgovoril Dolfe. ..Zdravniki naj študirajo. Mene ne bodo dobili T železno gajbico. Popijem samo toliko, kolikor lahko nesem. Kar je več, skozlam in odserjem."
„Lahko bi vam rekel, da ste svinja. Preslišal sem vaše kozlanje in sranje in se vam pridružim, ker sem . . . Danes sem otožen."
„Otožen pa otožen. Mene tudi zagrabi, ko odpada listje z dreves." Dolfe je pokazal v lipo. „Bo še nekaj dni trajalo, preden bo gola. Zato imava še dovolj časa, da ne bova otožna." Poklicat je v okno. „Manka! Prinesi nama dva
vinjaka!"
„0, Gregor! In ti, Dolfe!" se je veselo oglasila natakarica Manka. „Zadnji čas je," pogledala je Šipka, „da si se spet prikazal. Sem si že mislila, da sem se ti kaj zamerila. Ko ste praznovali ravnateljev rojstni dan, nisi bil posebno Zgovoren. No ja, zanašalo te je in zatikal se ti je jezik. Kadar je tako, sama po sebi vem, da preostane samo še postelja."
„Nikar ne žali," je zamerljivo rekel Dolfe in se nagnil h Gregorju Šipku. „Tale ni zdrava, če si koga ne izposodi. Mene se ne upa nadlegovati, ker ji vrnem dvojno porcijo. Ane.Manka?"
„Ti si tako povezan s samim hudičem. Tebi ne pride nihče do živega. Sploh bi rajda vedela, kako se ti to posteči. Saj si ja tudi ti iz mesa in kosti."
„Dobre vage," je zadovoljno rekel Dolfe. „Ne košatim ^ in zaradi tega se mi še ni napel trebuh. Tovariš učitelj, bova še enega?"
„Do!fe, reci mi kar Gregor. Kaj me boš tituliral z Učiteljem."
^ „Tako je prav, ja. Če smo iz enega kraja, moramo ^tzati skupaj in se tikati. Manka, le pojdi k svoji mizi in
pomij kozarce, da se bodo svetili. Rad bi Gregorja na samem nekaj vprašal."
„Ti kar vprašaj. Saj bi ga tudi tedaj, če bi bila ob tebi cela gora ljudi. Rada bi imela tvoj jezik."
„Nikar se ne delaj ponižne. Ti nisi še nikomur ostala dolžna zadnje besede. Lahko pa tudi slišiš, kaj bom Gregorja vprašal. Jaz ne lazim za plotovi. Povem naravnost, kar mi pride na jezik."
,,Resnicoljubnost je lepa čednost," je pritrdil Gregor Šipek in nabiral obraz, ko je Dolfe rekel:
„Pridem naokoli in slisim marsikaj. Ne nasedam govoricam. Zmeraj si pravim: Dolfe, najprej premisli, potem zini. Kaj je res, da se suces okolt žensk v novi trgovini? Nič ne vem, samo vprašam. Jaz bi rekel, da ti je bolj všeč Dora. Mlada je in tvojih let. Gliha vkup štriha. Ljudje pravijo, da se ogrevaš za poslovodkinjo Zalo Merhar. Tudi jaz bi jim pritegnil, čeprav se nočem mešati v tvoje zadeve. Katero si boš izbral, tista bo tvoja. Če te bo hotela imeti. Preveč nobene ne nadleguj. Hruška odpade, ko je zrela. Zapomni si to in ne trgaj pecljev, da ne poškoduješ vej."
„Dolfe, malo se le ugrizni v jezik," se je oglasila natakarica Manka. „Ni ti treba butniti naravnost."
Saj to je tisto. Za hrbtom vsak osel riga. Povem naravnost. Zamera je večja, plačilo pa tudi. No, Gregor, srkniva se malo, da se ti bo razvezal jezik. Počakal bom, ti pa povej, ko boš pri volji."
„Nerodno je vsekakor, kar hočeš izvrtati iz mene," je rekel Gregor Šipek. „Zveni kot spoved. Kaj naj ti povem? ti si z vsem na tekočem. Bolje veš, kakor jaz sam, da zaha-jam v novo trgovina. Toda, ali si pomislil, da prihajajo vanjo tudi učiteljice m naš ravnatelj? Kupujemo, kupujemo." v ]	^ je	naenkrat zataknilo?	A	ne,	da bo tisto
Sele prišlo,	kar mene	zanima. Pametno je,	da	mi	poveš. Dosti
pridem naokoli. Ljudje sprašujejo in jaz jim odgovarjam, beveda	nobenega ne	brigajo podrobnosti.	Je	že	tako, da ste
učitelji	na	tarči bolj	kot mi drugi. Ja, še	tole sem slišal, da
mishs prevzeti Zalino psičko Abo."
Gregor Šipek je prevrnil kozarček z vinjakom.
.Nič hudega, nič hudega," je zategnil Dolfe. .Manka, pobriši, da ne bova mokra. Kdo od nas že ni kdaj prevrnil kozarca? Zgodi se, zgodi in kljub temu ostanemo živi. Gregor, to ti pa rečem, da ne bi bilo slabo, ko bi ustregel Zalini želji."
.Človek božji, nehaj streljati!" je vzkliknil Gregor Šipek. .Počasi bom začel verjeti, da si vseved. Pa ni še minilo četrt ure, ko sem tam pod lipo srečal Zalo, ti pa mi že trobiš. Kaj si imel brezžično zvezo in ti je prišlo v ušesa?"
.Nikakor ne. Videl sem vaju skupaj."
.Skupaj?" Natakarica Manka se je zahihitala.
.Tako se reče." Dolfe se ni dal motiti. .Psička Aba je bila z vama, zato sklepam, da sta jo imela v mislih. Pa tudi sam vem, kar ni nobena skrivnost, da Zala pušča psičko v stanovanju. V trgovino je ne more vzeti. Le kaj bi ljudje rekli. Tu pri nas bi zamižali na eno oko, na občini pa ne. Takoj tisto uro bi imela na vratu sanitarno inšpekcijo. Sem že imel opraviti z njo, ko nam je iz hiše tekla gnojnica na cesto. Samo malo je smrdelo, dedec z aktovko pa je zagnal tak vrišč, kakor da so mu s pijavkami puščali kri. Toliko da sem ga pomiril, ko sem mu obljubil, da bom takoj speljal gnojnico na travnik. Prinesel sem motiko in mi je verjel. Nisem se takoj lotil posla. Pustil sem gnojnico teči še tri mesece po tistem. Potem se mi je zdelo noro, da z občme m bilo nikogar več blizu. Skopal sem jarek in zdaj imam božji mir."
.Dolfe, tvoj moped je v nevarnosti," je rekla natakarica Manka.
Dolfe je skočil ko naelektren in stekel na prag točilnice. Od tam je zavpil: .Roke proč!" in preplašil otroke, da so spustili kamne iz rok in jadrno zbežali čez cesto.
.Tako jih ne bi smel prestrašiti," je očitala natakarica Manka. .Pridejo pod avtomobilska kolesa m kdo bo odgovarjal. Jaz ne, ti!"
Dolfe je zamrmral: „Si se pa spet iznebila svoje modrosti." Nagnil se je k Šipku. .Le vzemi psičko Abo. Boš videl, ne bo ti žal. Nič ne rečem, kaj se ti obeta, zastonj ne bo. Moram iti. Adijo! Eh, skoro bi bil pozabil. Manka, plačam. Na, tu imaš, drobiž je tvoj."
jK*Z%Cf? B<E5 jf<B
žrc&tz McnH
^pet je zn nnmi eno jo/j^o /eto. 2n/ je pri-nej/o ^npe neznJojtm/? ocen :'n nič mnnj rnz-očnrnnjn jtnrjem. Stnrj/ je vse pogojteje jprn-jnjejo, ^je jo -vzroji j/n/^emn njpeZ)M in ^n^o nnj rnfnnjo f Pojoče, Jn zn^/jnče^ /etn ne Z*0 pomzen.
VeJno znofn in znot-n ngotnv/jnmo, Jn je jo/nrji Me znnjo prn*o ličiti' in neekonomično izrn/i/jn;o Mi. iVnrjiknteri nčcncc poznk/jn, Jn ki učno jnof mnogo /ntreje in trajneje ojvoji/, če k: jo Jomn je uti Jnn tun; jkrkno prekrn/ d/: pn če ki č/mprej nnpun/ nn/ogo, čeprnti jo ko učite/; Me čez tri n/i štiri Jni preg/eJn/.
Čnj llčenjn nnj ko Z Jnetmim rejom točno preJv/Jen. To je nnj/epše ren/izirnno ti tizgoj-notmrjtfenik njtnnotmk, kjer učenci tunk Jnn ok ijtem čnjn vejajo k jo/jkim Jo/žnojtim in
HOTEL PAKA "iz VELENJA ***^^E*** (Slovenija)
vasvabivnočntbar.
^ ^ tel. 063-851-220.
Obiščite restavracijo 'Jezero ', note! tel. 063-850-170.
paka
— kot tiemo — imnjo tupeke. To bajajmo Joječi tu Ji' Jomn. 5eiieJn pa Miora/Mo npošte-vnt/ jtnrojtne rnz/ike. Menct tiijjik rnzrejor potreknjejo tieč čaja za trčenje.
Ve/ikokrnt grešimo tu Ji j Lem, Ja otroka tnkoj, ko je -urne iz šo/e, ji/imo k Jomnči nn-/ogi, Jnjirnfno k/ morn/ imeli najmanj Jve uri oJmorn. V lem čaju mn ne nn/ngnjmo Je/a, ki za/tčeva tie/ik te/ejni in Jnjevni napor. Menja naj je /oti jpočil. š^krkimo, Ja ko čaj, Jo-/očen za učenje, raciona/no izkorijti/. ^eJeti pri knjigi je ne pomeni učili je. /zogiknjno je fijlega večnega, Ji ere o tipnega ve/e/nikn „nči je" in zopet „nči je". Če viJimo, Ja otrok ne more jejti k knjigam, /to koristno, če ji vzamemo po/ urice čaja in je j^npno z njim jpre-koJimo po učni jnovi. Menje naj začne z /až-jim Je/om, naj/to/je j ponav/janjem /ekcije, ki je je je nauči/ že prejjnji Jan, j preJmetom, ki je zanj zanimivejji in /ažji. //e/e potem naj preiJe na novo graJivo in pojtopno pospešuje tempo Je/a.
C/gotav/jamo tnJi, Ja učenci jo/j^i pouk prema/o cenijo in ga prema/o izra/Jjajo. Vjaj po/ovico učnega Je/a ki mora/ učenec opraviti v šo/i. ZčJor je v šo/i paz/jiv in z ačite/jem so-Je/nje, /to ime/ Joma ve/iko manj poj/a. To je potrekno otroka raz/ožiti tnko, Ja /to razame/, Ja j paz/jivojtjo v jo/i največ Boruti jam je/ti.
Kako shranjujemo živita
Cim bolj sveža so živila, tem bolj so okusna, tem več vitaminov in rudnin je v njih. Prizadevamo si za zdravo prehrano, zato je prav, da se seznanimo s pravilnim načinom shranjevanja živil. Kaj nam pomaga, če se potrudimo po zelenjavo na trg, pa nam potem v devh dneh ovene in se posuši. In zaman je vse veselje nad okusnim, lepim mesom, če ga napačno shranimo v hladilnik: že naslednji dan bodo zrezki suhi in zgrbančeni. Kako torej, da ne bomo ravnali napak.
3 Mleko, smetana, sir in jajca sodijo v hladilnik. Ker pa so vsa ta živila zelo dovzetna za najrazličnejše vonjave, jih prej skrbno zavijemo ali pokrijemo. Če tega ne storimo, bo imelo mleko čuden okus, sir prav tako. Ko načnemo vrečko ali tetrapak z mlekom, odprtino spnemo s kljukico za obešanje perila in šele nato spet postavimo v hladilnik. Jajca pa shranimo, če imamo možnost, na hladen in zračen prostor, nevhladilnik. Hladilnik je le rešitev v sili. Je sicer hladen, zrak v njem pa je suh in ker imajo jajca porozno lupino, se zlahka navzamejo neljubih priokusov. Jajc ne kupujemo v večjih količinah, le toliko, kolikor jih bomo potrebovali za nekaj dni, če jih moramo hraniti v hladilniku. Sir zavijemo v aluminijevo (olijo, shranimo pa v predelek za zelenjavo, na dnu hladilnika. Nekaj ur preden ga nameravamo uporabiti, ga vzamemo iz hladilnika, da se ogreje na sobno temperaturo. Le tako bo sir dobil svoj prvotni okus. Mehki siri, kot sta na primer camembert ali brie, še niso povsem dozoreli. V hladilnik jih damo le tedaj, kadar jih nameravamo pojesti čez nekaj dni. Mraz v hladilniku zaustavi proces zorenja in vpliva tudi na okus sira. Če nameravamo mehki sir kmalu pojesti, ga shranimo v pokriti posodi, pri sobni temperaturi.
# Zelišča potrebujejo veliko vlage, da ostanejo sveža. Ko kupimo šopke peteršilja, drobnjaka ali zelene, jih zavijemo v časopisni papir in postavimo v kozarec z ledeno vodo. Kozarec postavimo na okensko polico. Na vrhu naj bo časopisni papir odprt. Zelišča naj ne stojijo na močnem soncu, čim hladneje jim je, tem dlje se bodo ohranila sveža. Druga možnost, da ohranimo zelišča za več dni: damo jih za nekaj ur
v mrzlo vodo, nato pa odcedimo in shranimo v steklenem kozarcu, ki se tesno zapira. Postavimo ga v hladilnik. Zelišča bodo sveža teden dni.
$ Solato hranimo v hladilniku, v predelu za zelenjavo. Najprej odstranimo suhe in uvenele zunanje liste, nato zavijemo glavice v navlažen časopisni papir. Tako zavita solata bo ostala sveža tri do štiri dni.
Zelenjavo bomo ohranili svežo, če jo takoj, ko jo kupimo, tudi očistimo. Odrežemo vse odvečne liste in stebla. Zelenjave pa ne smemo oprati. Čistimo jo s čistim nožem iz nerjavečega jekla, da prerezana mesta ne potemnijo. Zelenjavo shranimo v plastične vrečke, nato pa v hladilnik, v predelek za zelenjavo. Krompir in čebula ostaneta najlepša, če sta v zračnem, temnem prostoru. Najbolje se obnesejo pletene košare iz šibja, ki jih postavimo v shrambo ali omaro. Nikakor pa ne hranimo krompirja ali čebule v plastični vrečki. Paradižniki so manj aromatični, če jih hranimo v hladilniku. Kupujemo jih le za sproti, dokler jih ne porabimo, pa naj stojijo v skledi na hladnem in zračnem prostoru.
$ Zelo zrelo sadje hranimo v hladilniku, da ostane še nekaj dni lepo in užitno. Če pa kupimo le na pol dozorelo sadje, na primer banane ali hruške, ga shranimo pri sobni temperaturi, da počasi dozori. Kadar opazimo nagnita mesta, jih takoj obrežemo, da se gniloba ne prenese na druge sadeže. Limone, pomaranče in grenivke lahko shranimo v predelu za zelenjavo v hladilniku, vendar ne več kot teden dni, ker se sicer izsušijo.
#	Ribe so silno občutljive. Najlepše se ohranijo, če jih položimo na krožnik zdrobljenega ledu in pokrijemo z drugim krožnikom. 2e očiščenih ribjih filetov pa ne polagajo na led, ker bi se napili vode in bi bili plehkega okusa. Najprej zavijemo filete v folijo, nato pa damo na led. Ribo porabimo čimprej, vsekakor pa v dveh dneh, drugače se lahko pokvari.
#	Meso takoj odvijemo iz papirja, v katerem ga prinesemo od mesarja. Položimo ga v primer-
Na pizzo ni treba k Habjanom!
Pizza je všeč vsakomur, zakaj za vsak okus je pripravijena posebna dobrota. Odvisna je od tistega, kar nadevate na testo. Testo pa je kar zmerom enako. Takoie ga boste umesiti:
300 gramov moke, 20 gramov kvasa, 12 žtičk miačne vode, 3 iiičke otja, so!.
Moko stresite na desko, naredite jamico,švanjo ztijte kvas, ki ste ga pristaviti z mato miačne vode. Dodajte otje in ščepec šoti, pritijte preostaio mtačno vodo. Testo naj bo mehko in prožno (če ni, morate dodati še miačne vodej. Obiikujte krogto, pokrijte jo s prtičkom, potem pa naj testo počiva na toptem. tdeatno je, če traja to dve uri, narasti mora na dvojno koiičino. Nato zvrnite testo na desko in ga gnetite kako minuto.
Z otivnim otjem namažite okroget pekač, obiikujte v njem testo tako, da bo nasta! okrog prav tanek rob. Ne varčujte z oijem, da testo ne bi bito prepusto!
Na vrsti je vaša domiseinost! Testo obtožite s tistim, kar vam prija. Predvsem sir, paradižniki, oiive, šunka, kapre, čebuia, sianina, pršut, začimbe in še in še. Tudi gobice. Če ie morete, poskusite kdaj sveži sir — mozzareiio. Aii veste, da dobi mozzareiia prav svojevrsten okus, če se nekaj ur namaka v oiivnem oiju.
Pizzo je treba še speči. Pečica naj bo vroča, od 220 do 2$0 stopinj Ceizija, pecite pa najmanj dvajset minut.
no veliko skledo. Pokrijemo s folijo ati s pokrovko in postavimo v hladilnik. Če kupimo že narezane zrezke ali zarebrnice, jih namažemo z oljem in šele nato shranimo v hladilniku. Olje bo preprečilo, da bi se meso preveč posušilo. Meso hranimo na vrhnji polici hladilnika, kjer je najbolj mrzlo. Porabimo ga v štirih do petih dneh. Pečeno meso ostane v hladilniku sveže do štiri dni, prekajeno in nato skuhano meso pa tudi po ves teden.
<& Mleto meso pa je poglavje zase. Ko ga zmeljemo, postane zelo občutljivo za najrazličnejše bakterije. Porabimo ga še isti dan, da se ne pokvari. V hladilniku ga hranimo zavitega v aluminijevo folijo.
#	Klobase zavijemo posamič v folijo in shranimo v hladilnik. Sveže ostanejo štiri dni.
#	Perutnine nikoli ne damo v hladilnik v plastični vrečki. Piščanec bi sicer ležal v lastnem soku in bi se razmehčal. Najbolje je, da perutnino zavijemo v pergamentni papir in damo v hladilnik, na najhladnejše mesto. Sveža ostane dva dni. Drobovino pa tako izločimo in takoj porabimo, da se ne pokvari.
$ Kruha ne hranimo v hladilniku, ampak v posebni omarici za kruh. Pazimo, da je omarica vselej čista, na starih drobtinah se zlahka začne nabirati plesen. Bel kruh ostane svež dva dni, ržen kruh pa tudi ves teden. Zemlje se kmalu postarajo. Če jih zavijemo v plastično vrečko in naslednji dan popečemo, pa nam bodo teknile kot sveže.
POSKUSiTE
TELEČJ! ZVtTK! S SLANtNO: potrebujemo 4 do 5 te!eč-jih zrezkov, 4 do 5 rezin suhe sianine, so!, mato moke, 2 i!ici maščobe, jušno zetenjavo, po) itičke rdeče paprike, kis!o smetano.
Pototčene zrezke posotimo, obtožimo s stanino, trdno zvijemo in zašpitimo z zobotrebcem. Na maščobi prepražimo čebuto, nato še zrezano zetenjavo, pridenemo pomokane zrezke in začimbe ter pokrito dušimo.
PtRANSKA RtBtšKA !UHA. Pripravimo 10 majhnih škampov, 10 modrakov, 50 dkg sipe, 20 ostrig, 10 dkg ribanega parmezana, 10 dkg kruha, 10 šatotk in 10 otiv.
Očiščene škampe, modrake, sipo, ostrige, šatotke in otive kuhamo v vodi kot za juho. Nazadnje dodamo nariban parmezan in opečen kruh.
ZAPEČEN POR. Pripravimo tričetrt kitograma pora, 5 dkg surovega masta, sot, mast in drobtine za pekač. Potiv: 1 jajce, kozarec smetane, $ dkg parmezana žtičko drobtin.
Lepe, rumene dete porovih stebet dušimo na surovem mastu. Po potrebi pritivamo vodo ati juho. Sotimo.Stebta morajo ostati četa. ieskoro zmehčana ztožimo v jensko ati kako drugo posodo, ki smo jo prej dobro omastiti in potresti z drobtinicami. Po-tijemo s potivom in postavimo v pečico, da se zapeče in tepo obarva. Potiv pripravimo tako, da raz-žvrktajmo jajce v smetani ter primešamo nariban parmezan in drobtine. Vse skupaj dobro zmešamo.
StPA Z VtNOM. Sipe očistimo in pripravimo za kuho. Meso zrežemo na podotgovate kose. V kozico denemo otivno otje, sesektjano čebuto in česen, narezano sipo, sot in mato popra. Pokrijemo in dušimo. Pritivamo beto vino. Ko je meso že precej mehko, ga potresemo s sesektjanim peteršitjem in okisamo z vinskim kisom ati timono. Po žetji tahko dodamo paradižnikovo mezgo, v sezoni pa otuptjen paradižnik brez pešk. K tako pripravtjeni sipi navadno ponudimo potento.

Gregor Šipek je zmignit z rameni. Dolfe je odhitet nagto, kakor ga je bit poprej povabit v točitnico. Ko je stopit čez prag, ni čutit nog pod sabo. Počasi je odšet po stopnicah in naprej po cesti. Na pot poti je spoznat, da koraka proti novi trgovini.
„0, danes že drugič pri nas," se je prijazno ogtasita pro-dajatka Dora Ptebec.
nPreveč sem kadit," je na videz jezen nase odgovorit Gregor Šipek in šarit po žepu, kjer je otipat potno škatto.
"Lepo je, da ste se tako navezati na nas," je tjubeznivo rekta Zata Merhar.
.Zdaj mi pa sptoh ni več jasno," je odgovorit Gregor Šipek.
.Kaj pa?" je vprašata Dora.
"Naš mtadi učitetj je presenečen, ker me je poprej videt pod tipo, zdaj pa tukaj." Zata Merhar je vzdihnita. ,,Samo toliko sem odšta v stanovanje, da sem pototažita psiško Abo .. . Revica je tako bevskata, da sem jo stišata do sem. A ne, Dora?"
Dora Btebec je pokimata.
"Odtočit sem se, da popazim na Abo," je po tihem reket Gregor Šipek.
Zata Merhar se je raznežita. ,,Saj sem si mistita, da se me boste usmititi. Vi ste zares dobrega srca. Ne hvatijo vas zaman. Govorita sem z ravnatetjem. Ne bojte Se, da bi vas zaradi tega pokarat. Reket je, da imate svojo drvarnico. Pred njo bo dovotj prostora za hiško. Tako majhno z izrezano odprtinico. Ravno dovotj vetiko, da bo moja Abica hodita noter in ven. Poteti ji bo tam prijetno, pozimi pa ji ne bo škodito mato toptote v vaši tepi sobici."
"Aba je pridna psička," je vneto pritrdita Dora.
.Še nekaj bi vam rada povedata," je rekta Zata Merhar. "Ne zamerite mi. Tudi ne pričakujem, da mi boste ustregti. Pridite sem, Dora, tebi tudi ni treba vsega stišati." Ko se je Gregor Šipek pribtižat, mu je šepnita: ,,Vam bi pristajata brada. Samo nikar ne razumite tega tako, kakor da vam kaj vsitjujem. Sami se odtočite."
Gregor Šipek je kot mesečen odšet iz prodajatne. V tem
kratkem času je doživet totiko, da se je zvrstito z vetiko nagtico in ni moget takoj vsega doumeti.
Zata Merhar mu je postata še bot j skrivnostna. Vražja ženska, je vzdihovat in nabijat s pestmi po prsih. Česa podobnega nisem pričakovat. Ne vem, kako se bo končato. Ati si me je privoščita. Zakaj sem pa rinit k njej. Mogoče sem se ji zamerit, ker sem ji reket gospa. Saj pa tudi je, čeprav nima več moža.
Vdova z vabtjivimi uhani in smejočimi se očmi. Žari iz nje, da ga je premamita. Saj se že skoraj ne spozna več, kaj se je pripetito.
Popotnoma ga je omrežita. To že ni več ničemur podobno. Morat bo paziti, da ga ne bo grdo potomit. V nevarnosti je, ne bo se ji izmuznit. Ampak ne bo se ji pustit, nikakor ne, ji bo že pokazat, da ga ne bo vodita kot otroka.
Zjutraj je prišet nemiren v zbornico. Učitetjice se niso zmenite zanj, te Špeta Hreščak je sočutno rekta: "O, naš Gregor je bted in neprespan. Ati je botan ati se je pa zatjubit. Nevarno je, če se fantu zavrti v gtavi."
Prestišat je pripombo, pobrat dnevnik in odšet v razred. Med poukom ni moget ostati pri stvari. Misii so mu odhajate od učne snovi. Znovič se je zatotit v novi trgovini. Gtasovi prodajatke Dore in postovodkinje Zate so se mešati in pre-vpijati. Zveneto je, kakor da mu obe ponujata škattico cigaret. Šviga) je z očmi po prostoru in iskat izhod, a ni moget oditi. V noge se mu je navesita utrujenost. Ati bo vzdržat pritisk v sencih? Postaja hudo in vse hujše. Da ne bo navsezadnje znoret.
Ne bom, se je stišat in enakomerno hodit po razredu. Tta so škripata, da se je ustavit, pogtedat po učencih in reket: ,,Od kdaj pa škripajo tta?"
,,Odkar stoji šota," je zategnit dotgi Patko in nategnit usta v smeh.
,,A tako," je odtujeno pritrdit Gregor Šipek, se ogtedal in dodat: ,,Vsekakor bo treba tta popraviti."
17
Dragica Ftis in Zinka Megtič sta se dogovoriti, da se do-
bita po kositu. Za kraj zmenka sta dotočiti pokopatišče. ,,Tam bova imeti mir in nihče naju ne bo motit."
Skupaj sta odšti iz postopja. Špeta Hreščak ju je videta z okna in se je zadavotjno nasmehnita. Ttesknita je z rokami in zakticata možu Tomažu: ,,Pridi sem in pogtej!"
,,Kaj pa je tako zanimivega?" je nezauptjivo vprašat Tomaž in počasi pristopit k ženi. "Sem si kar mistii, da si me potegnita, jaz, trap, pa sem ti nasedet."
"Pomisti, do te ure se mi ni posrečito, da bi dekteti spravita do pomiritve . Odmikati sta se druga drugi. Vzrok je znan. Zaradi Gregorja Šipka sta se gtedati po strani. Očitno pred vsemi nista pokazati tega, toda midva z ravntetjem sva dobro vedeta, kaj jima je. Spregovoriti sta samo totiko, kar je bito najbotj potrebno, drugače pa sta si postati tuji. Skoroda sovražni."
Tomaž je mato pomistit in vprašat: ,,Kaj je že bito? Menda si mi povedata. Sama veš, da se ne vtikam v vaše šotske zadeve. Opravite kar sami med seboj, si pravim. Učitetjem tako ni mogoče priti do konca. Zmeraj hočejo imeti svoj prav."
..Pusti to. Obupata sem nad teboj. Svojih pogtedov na nas tako ne boš nikoti spremenit. Vsaj mato bi se tahko zanima). Tudi ti govoriš samo o svojem podjetju. No, zastran prodaje ti ne morem očitati. Do strank si vtjuden in se ne pritožujejo. Ktjub temu te skoraj nikoti ni doma. Ravnatetj mi je namignit, da sem vdova pri živem možu."
Pusti svojega ravnatetja. Ne briga me, kaj sta imeta med seboj, dokter se midva nisva poročita. Zdi se mi te, da si preveč navezana nanj. Kaj je to tako vetikega, če je ravnatetj? Svoj poktic ima kakor jaz. Vseeno mu ni treba vsega prinesti kriti."
,,Tomaž, ne govori nestanosti. Jaz sem njegova pomočnica in moram držati z njim."
,,Kar drži. Samo pazi, da se ne opečeš. Taki dedci, ki si ne najdejo ženske, okrnijo in postanejo zoprni. Pogtej Mrdavso-vo Nežo. Kuhana in pečena je v cerkvi. Dandanes bi že tahko prišta k pameti. Pa ni. Ta se ne bo spreobrnita."
fDn/jf v pri/ioJnji števi/šJ)
ELAN z etanom
razvija in izpopoinjuje svoje zmogijivosti
Statistika Eianovega uspeha v inozemstvu
leto
1955
1960
število
zaposi.
štev. parov smuči na leto
izvoz (v dolarjih)
188
422
415.596
celotne proizvodnje
1967
1977
750
900
120.000
320.000
3,000.000	smuči
10,000.000
Cerkno na Primorskem — zibeika
ELAN-a
Leta 1944 je bila v Cerknem na Primorskem ustanovljena smučarska delavnica, ki je oskrbovala partizanski smučarski bataljon IX. korpusa. To je bila prva takšna udarna enota, ki je zadajala okupatorju nenehne udarce. Razen tega so tedaj na osvobojenem ozemlju organizirali prve smučarske tekme. Vse to je ustanovil in vodil partizan — Rudi Finžgar. To so prvi začetki, lahko rečemo, zibelka današnjega Elana.
Rudi Finžgar je zbral okrog sebe še devet sodelavcev in tako je bila dne 24. septembra 1945 ustanovljena Zadruga z omejenim jamstvom Elan Zgoša pri Begunjah na Gorenjskem. Začetno delo zadružnikov je bilo popraviti 800 parov smuči, ki jih je Rudi Finžgar pripeljal s tovornim avtom iz Cerknega.
Razvoj ELAN-a od 194$ do 19$$
Od skromnih začetkov, ko je bilo registriranih 44 zadružnikov in 19 športnih društev, pa do leta 1949, ko je zadruga postala državno podjetje, je Elan proizvajal v glavnem telovadno orodje, v manjši meri pa sanke in smuči ter atletsko orodje. V Ljubljani so odprli športno trgovino — današnji Slovenija-šport. Kolektiv Elana je začel opremljati in razširjati posamezne delavnice kot: smučarsko, kovinsko, sedlarsko, čevljarsko ter delavnico za telovadno orodje in kasneje še za čolne iz lesa.
Zgodovinski dan podjetja pa je 16. 9. 1950, ko je upravljanje tovarne prevzelo delavstvo v svoje roke. V tem času je podjetje težilo tudi k izvozu svojih izdelkov. S prvim parom tekmovalnih smuči, ki so jih 11. decembra 1950 izvozili v Belgijo, se je formalno začenjal izvoz.
Načrti za novo gradnjo so bili go-
Posebna ploiča spominja na ..sgodovinski
lovi leta 1952. Leta 1953 je bilo zgrajeno prvo novo poslopje, današnji objekt za razrez lesa. Tedaj so Začeli z gradnjo glavnega obrata (danes hala A) za proizvodnjo smuči. Pri tem je izvoz že narastel na 30 "/a celotne proizvodnje. Do leta 1960 se je Elan preorientiral pretežno na smuči. Rekonstrukcija Elana se je nadaljevala. Prvi sta bili na vrsti nova moderna sušilnica in kotlovnica, potem pa podaljšek hale A. Oddvojili so strojne delavnice posebej za smuči in telovadno orodje ter izvedli se druge izboljšave in uredili tem-perirnico. Leto 1957 je bilo za Elan grenko leto: v kroniki tovarne lahko beremo, da je požar povzročil precejšno škodo.
dan " Etana
stičnih čolnov najsodobnejišh oblik in funkcij je znana svetovnim kupcem in tako močno dopolnjuje vrzel sezonskega značaja. Izdelava vseh vrst telovadnega orodja, ki je v letu 1970 dokazalo svojo vrednost na svetovnem prvenstvu v Ljubljani, je pomembna ter izpolnjuje potrebe po telovadnicah v šolah in društvih. Oprema in montaža 250 telovadnic na leto po vsej državi je stvarnost in ni
Podružnica ELAN-a
Razen tovarne v Begunjah, v kateri je trenutno zaposlenih okoli 950 delavcev, je Elan zgradil v Kočevju Elan-Lik, ki proizvaja okoli 60.000 parov alpskih smuči letno! Prvo inozemsko tovarno je Elan zgradil na Švedskem: Elan-Haparanda v enem letu izdela 100.000 parov tekaških smuči. Elan-Avstrija, ki nastaja na Brnci, pa bo še to leto nudila 60 ljudem delovna mesta, v končni fazi pa okoli 100 delovnih mest. To pomeni za današnji gospodarski položaj na Koroškem veliko pridobitev.
se lahko spočijejo po najnižjih cenah. Možnosti letovanja obstajajo v Selcah, Vršarju in Pakoštanih ter v Čer-varju.
Obrat družbene prehrane je bil zgrajen že leta 1960. V njem pripravljajo in nudijo delavcem topli obrok, hladno malico, kosilo, razne osvežilne pijače ter nekaj delikatesnih drobnarij. Cena toplega obroka znaša le 5 din, kajti sindikat doplača v ta namen mesečno 250 din na osebo. Omeniti je treba, da dobivajo diabetiki namesto omenjenega doplačila bone, s katerimi si v trgovini nabavijo diabetična živila.
Rekonstrukcija ELAN-a od ieta 1960 do 1971
V letih 1961 in 1962 je kolektiv Plana pričel graditi nove proizvodne hale za smuči, centralne sanitarije, skladišče za vnetljive tekočine, eluk-sirnico in drugo. Namen te investicije je bil utrditi položaj podjetja kot odločujočega proizvajalca smuči na svetovnem tržišču in s tem postati Enakovreden vrstnik slovitim proizvajalcem v Evropi. Investicijski pro-
V Begunjah na Gotenjshem je Masla ena najveijih tovatn smuii !n športne opreme na svetu
gram je vseboval tudi sledeče projekte: skladišče gotovih izdelkov, na-^Up modernih stiskalnic, najnovejše lakirne naprave ter eno najpomemb-
nejših pridobitev v tem obdobju: 9. julija 1962 je bil ustanovljen inštitut tovarne Elan. Smisel investicije se je izkazal v letnem obračunu Elana. Povečala se je prodaja predvsem v ZDA in Kanado. Pospešeno je bilo zasledovano tržišče skandinavskih držav s poudarkom na dražjih smučeh in čolnih. Razen tega je bil zgrajen obrat izdelkov iz plastike in Elan je začel izvažati zelo zanimiv izdelek — čolne iz plastike.
Socialno deio
Eian v ietih 1977 do 1977
Elan je postal ena izmed vodilnih tovarn na svetu. Osvojil je trikrat zaporedoma svetovni pokal! v zadnjih letih pa je bilo Elanu podeljeno mednarodno priznanje za najboljšo kvaliteto.
Iz čistega rokodelskega dela, takoj po vojni, se je razvil Elan v napredno industrijsko podjetje, ki se poslu-
Z Elanovimi smučmi dosega savidljive uspehe tudi svetovni prvak tngomar Stenmark
več daleč čas, ko bo vsak dan na voljo vsaj po ena telovadnica. To so prednosti, ki jih ostale tovarne smuči na svetu nimajo! Le-te so strogo specializirane, dočim je Elan mnogo-stranski na področju izdelave ar-
Stužba ..varstvo pri delu"
Ta služba je razdeljena v dve skupini — v požarno varnost ter zdravstveno varnost. Obratna ambulanta, v kateri zdravnik ordinira vsak dan, skrbi za zdravniške preglede delavcev. Obratna ambulanta ima prednost, da je v slučaju nesreče zdravniška pomoč takoj na mestu. Leta 1950 je bilo ustanovljeno Elanovo gasilsko društvo. V to društvo se Elanovci vključujejo prostovoljno. Razen prostovoljcev so v Elanu nastavljeni štirje poklicni gasilci. Pri tem je z ozirom na naše razmere vsekakor zanimivo, da se poleg moških vključujejo tudi ženske v gasilske enote.
Maketa nove Elanove tovarne, ki nastaja na Brnci
žuje vseh možnosti raziskovalnih metod in dosežkov najsodobnejše tehnologije. Kot svetovno znana tovarna športne opreme je razširila svojo dejavnost tudi na druga področja poleg smuči. Elanova proizvodnja pla-
tiklov za šport, rekreacijo in razvedrilo, katerega so delovni ljudje v svetu vedno bolj potrebni.
Rezultati vseh teh dejavnosti so doma in po vsem svetu odprta trgovska predstavništva, ki pomagajo plasirati širok asortiman smuči in drugih športnih izdelkov.
Za reševanje stanovanjske problematike delavcev delovna organizacija vsako leto odmerja precejšna sredstva. Ta sredstva se lahko porabijo za izgradnjo oziroma nakup stanovanj, ali pa za izboljšanje stanovanjskih pogojev delavcev, to je za adaptacije, rekonstrukcije in modernizacije stanovanj.
Za letovanja nudi Elan svojim delavcem več možnosti. Ob Jadranu
RADiO - TELEViZiJA
SLOVENSKE ODDAJE RAD!A CELOVEC
PETEK, 4. S.: H.45 Celovški radijski dnev-nik — Kar po domače.
SOBOTA, 5. 8.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, & 8.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 7. 8.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Soiisti — pevci.
TOREK, 8. 8.: 9.30 Za našo vas — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Otroci, posiušajte!
SREDA, 9. 8.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi in viže — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 10. 8.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Družinski magacin.
		J UGOSLAViJA
K		PETEK, 4. 8.: 16.45 Baikansko prvenstvo v skokih v
vodo — 16.55 Kranj: Baikan-sko prvenstvo v piavanju — 18.05 Obzornik — 18.15 Viking Viki — 18.45 Pevski tabor 78 — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Jadranska srečanja — 21.15 Detektiv Shaft — 22.25 Dnevnik — 22.40 Kontrapunkt Jehudi Menuhina — 23.00 Šahovski komentar — 23.25 Poročita.
SOBOTA, S. 8-: 16.45 Baikansko prvenstvo v skokih v vodo — 16.55 Kranj: Baikansko prvenstvo v piavanju — 18.20 Obzornik —
18.30	Razgiedi — 19.25 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bajtarja — 20.55 Nikotiv nedeijo — 22.25 Muppet Show — 22.50 Dnevnik — 23.05 625.
NEDELJA, 6. 8.: 9.10 Poročita — 9.15 Za nedeijsko dobro jutro — 9.45 625 — 10.05 Dimitrije Tucovič — 10.55 Hunterjevo ziato
—	11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 šahov-
ski komentar — 13.00 Poročita — 16.10 Baikansko prvenstvo v skokih v vodo— 16.25 Kranj:	Baikansko prvenstvo v piavanju
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Črni dnevi — 21.30 Deita Donave — 22.00 športni pregied — 23.30 Dnevnik — 22.45 Baikansko prvenstvo v skokih v vodo.
PONEDELJEK, 7. 8.: 17.00 Ljudje in zem-ija — 18.05 Obzornik — 18.15 Britanska en-cikiopedija — 18.45 Miadi za miade — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 M. Krneči: Bohinjska miniatura — 21.10 Kuiturne dia-gonate — 21.50 Dnevnik.
TOREK, 8. 8.: 18.10 Obzornik — 18.20 Otroška oddaja — 18.55 Moč zborovskega zvoka: Sem več barti ktero pesem pe) — 19.30 Dnevnik — 20.00 V šabonu Yanomamiji —
20.35	Maja z viharnega otoka — 21.55 Gias-ba takšna in drugačna — 22.40 Dnevnik.
SREDA, 9. 8.: 17.50 Obzornik — 18.00 Ne razumeti teh odnosov —	18.30 Davy
Crockett na Mississippiju — 19.25 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — 20.05 igre brez meja —
21.35	!z koncertnih dvoran — 22.30 Dnevnik — 22.45 Šahovski komentar.
ČETRTEK, 10. 8.: 17.55 Obzornik — 18.10 Puicineta — 18.50 Ne prezrite — 19.25 Cikcak— 19.30 Dnevnik — 20.00 Fiim tedna: Preiskava o neoporečnem državijanu —
		A V S T R ! J A 1
		PETEK, 4. 8.: 10.30 Kiub seniorjev —	11.00 Upor na
tadjiBounty — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Le počakajte, da pride oče — 18.25 Pregied sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 časvsiiki, kuiturainšport — 20.15 Derrick
—	21.20 Praga: 1968—1978 — 22.05 šport — 22.15Včeraj, danes, jutri — 0.10 Poročita.
SOBOTA, S. 8.: 16.00 Hotei Foreiienhof — 17.00 Gradbišče — 17.30 Biack Beauty —
17.55	Otrokom za iahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.20 Pregied sporeda — 18.25 Buchbinderjeva oddaja — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Sam proti vsem — 22.05 šport — 22.25 Shadok — 0.00 Poročita.
NEDELJA, 6. 8.: 15.25 Vražji jockey — 17.00 Siike naše zemtje — 17.25 Caiimero — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Kiub seniorjev — 18.30 Operni vodič — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.50šport — 20.15 Britta — 21.50 Poročita in šport — 22.15 Nočni izbor.
PONEDELJEK, 7. 8.: 10.30 Vražji jockey —
17.55	Otrokom za iahko noč — 18.00 Goi-den siients —	18.25	Pregied	sporeda	—
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Pone-deijski šport — 20.55 Petroceiii — 21.45 Poročita in šport.
TOREK, 8. 8.: 10 30 Pride an prejudice —
17.55	Otrokom za iahko noč — 18.00 2i-vaiski raji —	18.25	Pregied	sporeda	—
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Zgodbe o dopustnikih — 21.10 Vrata v peke!
—	21.55 Jenny, Lady Churchi!) — 22.40 Poročita in šport.
SREDA, 9. 8.: 10.30 Do takrat, ko vas bo ioči) denar —	17.00	Neurje — 17.25 Tudi
pošaiiti se je	treba	— 17.55	Otrokom	za
iahko noč — 18.00 En mož v hiši — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 Brita — 21.35 Poročita in šport.
27. LESU! SEJEM CELOVEC - od 12. do 20. avgusta 1978
z vetikim
BLAGOVNtM SEJMOM
1600 razstav!ja!cev iz 30 držav
VELtKO ZABAVIŠČE od 10. avgusta od 18. ure naprej
Občinska seja v Pliberku -predlogi vsi soglasno sprejeti
V torek 25. julija je bila v Pliberku občinska seja. Seji je predsedoval župan Othmar Mory. Seja je potekala mirno, predlogi so vsi bili soglasno sprejeti.
Prva točka dnevnega reda je bila prenamemba zemljišč za povečanje tovarne tiltrov v Šmihelu. Povečanje te tovarne naj bi pripomoglo k gospodarski utrditvi občine Pliberk.
Lansko leto se je v Vidri vasi reguliral det bistriškega potoka. Na seji se je prevzelo v javno uporabo novo rečišče. V teku seje se je prodala tudi Ovčjakova hiša v Pliberku in sicer pleskarju Rudiju Bretschneiderju. Občina Pliberk je nato prevzeta jamstvo za Al-kredi-
ta cesta edina vez med vzhodom in zapadom in poleg tega tudi direktna vez na Peco, to cesto uporablja zato veliko tujcev. Opozoril pa je občinski svet tudi na dejstvo, da se je pri sedanjem paketu astaltira-nja pozabilo na cesto pri kolodvorski postaji v Šmihelu. Občinski svet je nato sklenil, da se bo še letos asfaltirala ta cesta.
V teku večera je kritiziral s strani frakcije EL Kumer Fric, ravnanje enega odbornika ob poplavah v Libučah. Ob neurjih v zadnjih tednih je prišlo do poplav v Zgornjih Libučah. Eden od občinskih odbornikov OVP si je v tej zvezi lastil pravice, ki mu nikakor ne pripadajo. Dajal je namreč občinskim 'de-
lavcem navodila, ki niso zadovoljila vseh prizadetih občanov.
Ob koncu seje so se prebrati nuj-nostni predlogi posameznih frakcij. Frakcija OVP je predlagala povezavo naprav za preskrbo z vodo v Pliberku in na Bistrici, vrhu tega naj bi se reaktivirali vrelci na Komlnu in v Podkraju. Frakcija EL je stavila kar dva nujnostna predloga. Predlagala je nakup ugodno ležečega in ponudenega vrelca v Podkraju. Drugi predlog, da bi se namreč napravit pločnik med Pliberkom in Nončo vasjo, je EL stavila v slovenščini. Frakcija SPO pa je v svojem nujnostnem predlogu zahtevala regulacijo potoka Bistrica. Predlogi so vsi bili soglasno sprejeti.
Pozdrav nogometašev iz ZDA
SAM fMMCtMo A! MtSH! rh.	^
Th*
'**-	ha, „
iM
!	S,%%-C^0KK
sasa

)z ZDA smo pred dnevi prejeli razglednico, naslovljeno na SAK oz. Zvezo slovenskih organizacij, s prisrčnimi pozdravi in z željo, da bi bila nogometna sezona SAK-a uspešna. Pozdrave so poslali nogometaši znanega ameriškega nogometnega kluba ,Cosmos", v katerem igrajo tudi Jugoslovani.
te, ki jih je najela za asfaltiranje občinskih cest.
V zvezi z asfaltiranjem raznih občinskih cest je mestni svetnik Stanko Vavti, pripadnik frakcije EL, kritiziral način postopanja pri asfaltiranju. Cesta, ki povezuje Do-linčiče in Kot se bo namreč asfaltirala samo deloma, ne pa v celoti, kor bi bilo nujno potrebno, saj je
Slovensko prosvetno društvo „Bt)ka" v Bitčovsu vobi na
KULTURNI VEČER
ki bo v soboto, dne S. avgusta 1978 ob 20. uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Sodelujejo: Mešani in moški pevski zbor SPD . Bilka" in tamburaški zbor SPD .Zvezda" iz Hodiš.
Po kulturnem programu ples. Opozorite na to prireditev tudi vaše goste!
Prisrčno *og^fjcn;/
Slovensko prosvetno društvo Borovlje vabi na
IZLET V SLOVENIJO v nedeljo 3. sept. 1978
Pot bo vodila skozi Štajersko in Gorenjsko. Na programu je več obiskov oz. ogledov raznih posebnosti — vinske kleti v Mariboru, Rimskih toplic, vožnja po novi polovični avtocesti, obisk zasavskih revirjev, letališča Brnik itd. Prijave: do 20. avgusta v Posojilnici Borovlje in pri Wie-serju Andreju starejšem.
siov. prosvetno društvo "zvezda" v hodiiah vabi na
POLETNO NOČ
v petek, 18. avgusta 78 ob 20.uri pri čimžarju v dvorcu nastopa tamburaški ansambei iz hodiš za pies igrajo "the spiders "
vsi prisrčno vabijeni!
IŠČEM
osebo, dekle ali fanta za pospravljanje sob in skupnih prostorov, za pomoč v kuhinj). Zaposlitev za tri mesece ali tudi dalj.
Iščem nadalje samostojno osebo, žensko ali moškega, ki bi vodila gospodinjstvo in kmečko gospodarstvo v Fužinah pr) Bel) peči.
Čim prejšnje prijave na naslov: Pavel Chersl, Fužine pri Bell peči, Via lagli, 1-33010 Fusine V. R., telefon: 0428 61027
NASTOP ANSAMBLA
Pepe! in kri
S SOLISTI
ter domačih interpretov v Železni Kapli pred hotelom Obir v soboto 19. avgusta s pričetkom ob 19.30 uri.
Vabi
Krajevno združenje Zveze slovenske mladine v Železni Kapli
ROMANJA
#	v soboto 19. avgusta na Brezje in B!ed (za Gorenče, Rudo, Gre-binj, Vovbre, št. Rupert, Tinje)
#	v soboto 16. in nedeijo 17. septembra v Att&tting in Sotnograd
(vse ziijske župnije začenši od Brnce do Brda). Cena 450 šii. za vožnjo, večerjo, prenočišče, zajtrk in skupinsko siiko). Prijave: Kat. dom prosvete, 9121 Tinje
#	v torek 12. septembra na Staro Goro pri Vidmu in obisk Trbiža
(za župnije Gaiicija, Apače, Sete in Borovije)
3 v soboto 2. in nedetjo 3. septembra v Padovo in Benetke (za župnije Kotmara vas, Bitčovs, št. ttj, Rožek, Škofiče, Loga vas in Lipa). Cena 360 šii. za vožnjo, večerjo, prenočišče, zajtrk in ko-siio v nedetjo, za tadjo v Benetkah in vstopnine.
TELEVtZtJA
A V S T R ! J A 2
PETEK, 4. 3.: 18.00 Orientacija — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Portret — 19.25 Priča dejanja kot priča — 20.15 Ljubezen in sovraštvo — 21.00 Nova — 21.20 Wa-shington — za zaprtimi vratmi — 22.05 čas v stiki, kuitura in šport — 22.40 The Ruties.
SOBOTA. 5. 8.: 17.15 Teieobjektiv — 18.00 Hans in Lene — 18.25 Brez nagobčnika —
19.30	Cafe Hungaria — 19.55 Gaierija — 20.15 Kriminaika — 21.45 lam session.
NEDELJA, 6. 8.: 17.30 O 9 (Soinograška)
—	18.00 Pride and prejudice — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 En večer v Oiimpiji Pariš — 22.05 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 7. 8.: 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Šahe! — žejna zemtja — 19.30 tgraj z nami harmoniko — 20.00 3enny, !ady Churchii! — 20.50 Vstop prost — 21.45 čas v s!iki — 22.15 Sramota.
TOREK, 8. 8.: 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Ljubezen in sovraštvo — 19.30 Ljubezen ob giasbi — 20.00 Chariie Bubbies —
21.30	čas v siiki s kuituro — 22.05 Kiub 2. SREDA, 9. 8.: 18.25 Pregted sporeda —
18.30	O 9 (Predartska) — 19.00 Evropa v 20. stoietju — 19.45 Koncert na orgte — 20.00 Margret DOnser predstavijo promi-nentne osebnosti — 20.50 Prizorišča svetovne iiterature — 21.35 čas v siiki s kuituro.
ČETRTEK, 10. 8.: 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Vstop prost — 19.30 Spotiight — 20.00 Avstratska siepota — 21.05 Čas v siiki s kuituro — 21.40 Kiub 2.
OBIŠČITE
Bergovo gaierijo
v PLIBERKU
odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure
Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane In prijatelje društva na izlet na
HOCHSTADL {2 680 m) v Llenških Dolomitih
v soboto 19. In nedeljo 20. avgusta.
Zbirališče in odhod ob 12. uri iz Št. Jakoba v Rožu (pred posojilnico). Prenočili bomo v planinski postojanki Hochsta-dlhaus (1803 mj.
Slovensko prosvetno društvo „Trta" v Žitari vasi vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
ki bo v nedeljo 13. avgusta 1978 ob 19.30 uri prt Rutarju v Žitari vasi.
Nastopajo: Mešani zbor SPD „Danica" iz Št. Vida v Podjuni, folklorna skupina KPD iz Globasnice in Moški zbor SPD ..Trta"
Prisrčno vg^f;cni/
Slovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrli vasi vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN FOLKLORE
v četrtek 10. avgusta 1978 ob 20. uri v taverni Rutar v Dobrli vasi.
Sodelujejo: moški zbor SPD „Trta" iz Žitare vasi, slovenska ameriška folklorna skupina iz Chicaga, mešani pevski zbor „Srce' iz Dobrle vosi, folklorna skupina SPD „Srce" iz Dobrle vasi in priznani domači ansambel.
Prisrčno fg^/jcni/
Slovensko prosvetno društvo ..Drabosnjak" nc Kostanjah vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMI IN PLESOV
v nedeljo 13. avgusta 1978 v kulturnem domu v Vrbi.
Nastopajo: meš. pevski zbor ..Podjuna" SPD ..Edinost" iz Pliberka, vodi Otto Wutte; (cikloma skupina KPD iz Globasnice, vodi Hema Hudi; ansambei .Drava" SPD Borovije, vodi Roman Verdel in tamburaški zbor SPD „Jepa-Bcško jezero" iz Loč, vodi Erika Wro!ich.
ZJii^itc/;i i^oingčf pesmi in pfe-son prisrčno fgč*f;eni/
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot, uredništvo in uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, tei, S2 5 50 —Tiska: Založniška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
g ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK S
H!, mednarodni turnir Siovenskega atietskega kiuba
Prejšnji teden v soboto in nedeijo je Siovenski otietski kiub priredi) svoj tretji mednarodni nogometni turnir v spomin bivšemu podpredsedniku SAK-ja Hermanu Veiiku. Koroški novinarji so ta turnir propagirati kot dvoboj Stovenija — Koroška Tek-movata so ista moštva kot tonsko teto in sicer, NK Otimpija Ljubtjana, NK Maribor, Austria Ceiovec ter SV Funder St. Veit/ št. Vid.
2e kar na začetku naj bo povedano, da stovenska manjšina na Koroškem ne zna ceniti prizadevanj Siovenskega attet-skega ktuba. Kako je možno, da na cetovški centratni štadion ni prišto skorajda nobenih stovenskih navijačev, čeprav je nastopat na predtekmah tudi SAK, tisti novi SAK, ki bo tetos tekmovat za prvenstvene točke. So morda naši tjudje, ati botje rečeno, ati smo mi pozabiti, da je SAK stovenski nogometni kiub, ki zastopa našo narodno skupnost na športnem področju in da so igraici brez izjeme do zadnjega zavedni fantje, ki se tudi zavedajo svojega postanstva. Vsekakor je Stovenski attetski kiub razočaran, pričakovat je pač več podpore s strani naših ijudi. Za tiste, ki so se odzvati povabiiu na ta turnir, pa vsekakor ni bito in jim ni žai. Bit je pravi užitek. 2e dejstvo, da so moštva nastopita v najmočnejših postavah kaže, da so ekipe vzete ta turnir zeio resno, saj je bit te ta morito, kje stojijo tik pred začetkom nacionainih prvenstvenih tekem.
Moštvo SAK-ja se je prezentirato z novimi igratci, ki bodo nastednjo sezono okrepiti moštvo, tn sicer z igratci iz Sto-venije, Dodičem, Jakopičem in Goiecom ter „izgubtjenimi sinovi" Fero, Hanzijem Wieserjem ter Rogtom. (O pristopu ostatih igrat-cev smo poročati v zadnji števitki SV). V soboto je stovensko moštvo nastopito proti reprezentanci iz Ptiberka, ki igra v koroški tigi in je ztasti v prvem potčasu prijetno presenetito. V teh 45-ih minutah pravzaprav ni bito videti raziike v kvatiteti moštev, še več, SAK je bit skorajda v premoči in ob potčasu vodit z 1:0. šete v drugih 45 minutah ie popustita kondicija in koncentracija naših nogometašev in Ptiberk je da) 3 goto. Re-zuttat torej 3:1 za Ptiberčane.
V nedetjo pa je SAK igrat proti koroškim športnim novinarjem, pri katerih je igrato tudi nekaj igraicev našega kiuba. SAK je sicer pokaza! kar zadovotjiv nogomet pač pa se je moštvo pritagodito igri nasprotnika in ta ni bita bogve kako kvatitetna; nivo igre ni bit botj zmeren. Novinarji so sicer po-vedti z 1:0, po 90 minutah pa se je rezuitat gtasit 6:3 za stovensko moštvo.
Rezime tekem SAK. — Novi igratci so sicer vsaj sporadično pokazati kaj znajo, niso pa še moati popotnoma zadovoijiti. Seveda pa bomo morati počakati, da se bodo te ti vživeti v novo okotico. Pa sptoh je moštvo še v pripravah in forma še ni zadovotjiva. Najboijši de) je morda bita še obramba.
igraici SAK-ja so v ponedeijek odpotovati v Cetje na trening, kjer se bodo pod vodstvom novega trenerja Coma pripraviti na novo sezono.
Rezuttati turnirja:
NK Maribor proti Austria Cetovec	3:3 (3:2)
Otimpija proti SV Funder St Veit	1:1 (1:0)
SV Funder St. Veit proti NK Maribor	2:1	(2:0)
Austria Cetovec proti NK Oiimpija Ljubtjana 3:0 (0:0)
Na turnirju samem je zmagata cetovška Austria, ki je biia pravzaprav naibotj izenačeno moštvo. Ziasti Schoppitsch, ki se je vrni! od VOEST-a je bit gonitna sita mtade cetovške ekipe, medtem ko Widmann ni znat prepričati.
Na drugo mesto se je uvrstit SV Funder St. Veit/št. Vid, ki je pozitivno preseneti!. Novi vratar SV-a, lugostovan Satan je sicer dobro brani), pokazat pa je tudi precej nesigurnost), ostati novi igratci St. Veita pa so kar dopadii.
NK Maribor, v končni testvici na tretjem mestu, je imet precej smote. Proti cetovški Austriji je moštvo iz Stoveniie vodito že 3:1, nazadnje pa so se morati Mariborčani zadovotjiti z ne-odtočenim rezuttatom 3:3. Povedati pa je tudi treba, da je trener Maribora, siehrenemu igraicu, ki jih je imet na raz-potago, dat možnost da igra. Proti SV St. Veitu pa ponovno smoia, saj Prosen možnosti enajstmetrovke ni zna! izrabiti.
Najbotj pa je razočarata Otimpija. 2e proti SV St. Veitu v soboto se je videta premoč jugostovanskega prvoiigaša v tehniki in razigranosti, opaziti pa je bito, da moštvo nima napadatcev, te ti so popotnoma izpustiti. Navdušiti pa je vsekakor znat 18-tetni sin znanega siovenskega trenerja prof. Braneta Etsnerja, Marko. Giedotci so vsekakor imeti vtis, da bi njegova kondicija zadostovata za 5 tekem zaporedoma. Tehnično izvrsten, ga vsekakor imenujejo doma brez pretiravanja enega izmed vetikih upov siovenskega in jugostovanskega nogometa sptoh. Na tem mestu pa je treba tudi povedati da jo bii navzoč tudi sam Brane Eisner, bivši trener avstrijskega nogometnega prvaka SSW tnnsbruck, sedaj pa se ves posvečd Oiimpiji.
Proti Austriji iz Cetovca je sicer Oiimpija igrata tep nogomet, pač pa preveč ofenzivno in brez zagotovita v obrambi. Vrho tega pa so Ljubijančani spraviti vse igraice v igro, ki so sede!) na rezervni kiopi.
Kot že uvodoma rečeno, je bi! turnir žeto važen in je prišet vsem enajstericam prav, saj je bi) eden zadnjih resnih testov pred pričetkom prvenstev. Nogometaši so se brez izjeme po* truditi, kar se pa tiče navijačev pa naj vsak pri sebi pomis kaj je napravit napačno, morda pa se bo ta ati oni nastednjo teto odzvat povabitu organizatorja.