262
Politične stvari.
„Pred deželnim zborom".
Tako se glasi knjižica, ki jo je v poljskem jeziku na svetlo dal poslanec knez Jurij Czartorvski, v kteri odločno zagovarja federalizem, o kterem misli, da je gotova, stanovitna in resnično svobodna podlaga Avstriji, in da bode naposled vkljub vsemu centralističnemu upiranju zmagal.
Pisatelj v tej knjižici kaže, da so mu jasne avstrijske razmere, in da pri vsem živem narodnem čutju za domovino svojo ima pravo srce za Avstrijo, in če tudi nikakor ni zadovoljen z dosedanjo politiko ministerstva in državnega zbora, vendar je plemenitno zmeren v graji svoji.
263
Ker je ta knjižica zatega del velike pomembe, naj nekoliko vrstic posnamemo iz nje.
Gotovo — pravi knez Czartorvski — bi vsakdo izmed nas poslancev si želel marljivo delati v svojem poklicu zato, da se dežela povzdigne v svojem gospodarstvu, v svoji omiki in svobodi. Tako prizadevanje pa je vmrtudeno, organiško delo težavno in osnova političnih strank skor nemogoča zavoljo glavnega vprašanja, ki na nas pritiska, in to je, kako naj se Avstrija vredi in v nji Galicija.
Prvo vprašanje je: za kaj neki prav za prav gre? Mi odgovarjamo na to, da ne gre samo za razmero Galicije do vlade in  do  druzih dežel avstrijskih,   ampak da gre zato,  kako  da  se vtrdi Avstrija na stanovitnih podlagah.
Avstrija se je mogla mnogo mnogo let pod policijsko, birokratično in vojaško sistemo obdržati, in ni se slišalo vprašanje, zakaj da se vzdrži in kako se vzdrži. Cesarski uradnik je nadomestoval državo, in „ultima ratio" njena bil je žandarm. Ko pa se je začelo v Avstriji pod krilom svobode vladati, nastopilo je pri mnogovrstnih narodih z različnimi potrebami, ki so od onihmal morali molčati, vprašanje: kaj pa je prav za prav „ Avstrija"? in kako, s kterimi pomočki in na kterih podlogah se more vzdržati? In vsak narod je po svojih razmerah prevdarjal to vprašanje.
Pri tem vprašanji pa se je pokazalo, da podlage narodne enojnosti ni, in čutil je to tudi nemški del Avstrije. Naravno je tedaj pri vsacem pravem Av-strijancu vprašanje: v kterem smislu naj se prenaredi in presnuje država, ako hočemo, da po tolikih nesrečah zopet se povzdigne?
Tako prašajo narodi — in to je pravo avstrijsko vprašanje — in odgovor je čisto naraven, ker je tak, da zadostuje vsem narodom, in to je odgovor poštenega porazumljenja, svobodne in neprisiljene sprave, — to je federalizem.
Ta misel se vjema s preteklostjo Avstrije in prihodnostjo njeno, — s preteklostjo, ker prav naravno izhaja iz zgodovinske osnove avstrijske države, — in s prihodnostjo, ker najbolj zadostuje sedanjim svobodnim in narodnim prizadevam.
Po naših mislih ne gre dandanes za to, koliko naj narod narodu dovoli, ampak za to, kaj naj dobi vsak narod, da ima to, kar ima vsak drug narod. Koncesija je darilo, za darilo pa ni beračiti nobenemu narodu; mi prosimo le za edino to: Avstrija naj se spominja na pogoje svojega lastnega obstanka.
Knez Czartorvski potem prav jasno razlaga bistvo federalizma in da je potreben Avstriji sploh in še posebno za Galicijo, in pobija pretveze proti federalizmu, ki so le prazna megla; med temi je tudi to vprašanje: ali ne bi nas federalizem iz stališča svobodnih idej vrgel v naročje nazadnjakov? Knez Czartoryski odgovarja na to vprašanje, da nikdar ne. Federalizem je v obče in za Avstrijo še posebno naj svobodnejša sistema,   ktera vsem  narodom daje pravo in svobodo.
Po vsem zahteVa, naj deželni zbor 1) ostane pri svoji deklaraciji, in 2) naj odločno priznava federalizem.
Poslanje galiciških poslancev v državni zbor po mislih kneza Czartorvskega ni principielno vprašanje, to je le vprašanje parlamentaričnega takta.